GUŠILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK
Leto X.	Hrastnik, 15. 7. 1974	Št. 7
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Hudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Od vsakega posameznika bo zahtevala resnično angažiranje in polno zavzetost, istočasno pa bo terjala javni obračun z vsemi, ki bi se iz kakršnih koli neopravičenih razlogov odtegovali izpolnjevanju sprejetih nalog.
Iz gornjih razlogov je konferenca tudi razrešila enega od članov komiteja, na njegovo mesto pa izvolila novega člana občinske konference.
Glede nadaljnjih konkretnih nalog, ki izvirajo iz obravnavanega programa, je konferenca sprejela vrsto sklepov, ki obvezujejo vse komisije pri konferenci, da uskladijo in dopolnijo svoje programe, kar seveda zlasti velja tudi za osnovne in krajevne organizacije ZK, svete in aktive ter druge oblike organiziranega delovanja ZK. V njih morajo opredeliti prioritetni vrstni red, glede na posamezna področja dela, pri čemer bo med ostalim treba posvetiti pozornost zlasti: obravnavi in spoznavanju kongresnih resolucij ter ostalih dokumentov, statutu ZKS in ZKJ, prilagoditvi organiziranosti ZK v občini v smislu novega statuta ZKS, intenzivnejšemu in sistematičnejšemu sprejemanju v ZK, zlasti mladih ljudi iz proizvodnje, vztrajanju na tem, da bo imela ZK dejanski usmerjajoči in odločujoči vpliv na vse tokove družbenega življenja, doslednejši organiziranosti ZK v pripravah na splošni ljudski odpor, izdelavi ocene aktivnosti članov ZK v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah interesnih in krajevnih skupnostih ter ostalih področjih družbenopolitičnega in društvenega življenja, vztrajanju na kadrovskih rešitvah v smislu resolucije o kadrovski politiki, spremljanju gospodarskih gibanj v občini, spodbujanju integracijskih procesov, vsebinskemu poglabljanju organiziranosti v TOZD in OZD, problemom družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v cilju zagotavljanja delovanja splošne in skupne porabe, graditvi delavskih stanovanj ter vlogi samoupravne stanovanjske skupnosti, rekreaciji. pogojem oddiha za delavce td.
Poleg tega je konferenca še o-bravnavala in v celoti sprejela o-ceno in analizo volitev v letu 1974 ter obravnavala in enoglasno podprla politična izhodišča za integracijo med Zasavskimi premogovniki Trbovlje in Termoelektrarno Trbovlje.
Samo Logar
Na zadnji seji občinske konference ZKS Hrastnik, dne 17. VI. t. 1. so komunisti posvetili še prav posebno pozornost tistemu delu dnevnega reda, ki zavezuje vse komuniste v občini, da usmerijo svojo aktivnost in prizadevanja k razreševanju in uresničevanju nalog, ki jim jih nalagajo sklepi in stališča VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, kakor tudi pred časom sprejetega akcijskega programa ZK v občini.
Ob tem je konferenca podprla vsa tista izhodišča v predlaganem programu nadaljnje aktivnosti, ki
se zavzemajo za konkretno uresničevanje sprejetih nalog, akcijski in usmerjevalni vlogi ZK v vseh sredinah od TOZD do krajevnih ali interesnih skupnosti pa vse do delegatskega sistema.
Posebna pozornost je bila posvečena nadaljnji idejnopolitični krepitvi članstva, ki mora v bodoče iiskati najustreznejše oblike izobraževanja, prilagojene potrebam in zahtevam ter močneje u-trjevati svoje marksistično znanje, ki edino lahko služi in pomaga pri soočanju z vrsto zahtevnih in zamotanih vprašanj ter
problemov v naši družbi. Ob tem je bila zlasti postavljena zahteva, da se kar se da hitro omogoči vsem delegatom in članom delegacij pridobiti določena osnovna spoznanja, da bi že kar takoj na začetku praktičnega delovanja delegatskega sistema odstranili e-ventualno nepotrebne začetne probleme in težave. Nasploh je bilo potrebi po idejnopolitičnem izobraževanju izrečenih mnogo besed, saj se je k tej temi priglasilo tudi največ razpravljavcev.
Pri podrobnejši razpravi o vlogi in aktivnosti posameznega ko-
munista je konferenca zavzela nekatera jasna stališča in odkrito opozorila na posamezne primere pasivnosti in odklanjanja obveznosti do sprejetih nalog nekaterih članov ZK, ki zlasti v zadnjem času zavračajo zaupane odgovornosti v ZK. Konferenca je sprejela enodušen sklep, da v Zvezi komunistov ni prostora za pasivne komuniste, da pa je vse tiste resnično preangažirane posameznike potrebno razbremeniti tam, kjer je to mogoče — nikakor pa ne v ZK, ali na račun njihove zmanjšane aktivnosti.
Do posameznih članov je še zlasti zaostrila odnos in izrekla kritiko, obenem pa podprla tak način javnega razčiščevanja, ki ga bo uveljavljala tudi v bodoče.
Ob občinskem in rudarskem prazniku — 3. juliju in DNEVU BORCA — 4. juliju delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom čestitajo
SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Delovna in akcijska usmeritev hrastniških komunistov
Rezultati poslovanja za obdobje januar-april 1974
Zaposleno osebje
S planom za leto 1974 smo predvideli, da bomo imeli 1.869 zaposlenih. Dejansko število zaposlenih pa je bilo 1. 1. 1974 1.811, 30. 4. 1974 pa 1.810. V tem obdobju je podjetje zapustilo 98 oseb, na novo pa se je Zaposlilo 97 oseb. Samo v mesecu aprilu je podjetje zapustilo 24 oseb. Od stanja zaposlenih zadnjega aprila je 941 moških in 869 žensk.
Proizvodnja v kilogramih s primerjavo z mesečnimi plani
V mesecu aprilu smo predvideli, da bomo v TOZD I proizvedli 698.999 kg steklenih izdelkov, dejansko pa smo proizvedli 674.406 kilogramov, kar je 96,48 % od planiranega. V obdobju januar— april smo proizvedli 2,720.022 kg, kar je 95,90 % od planiranega v tem obdobju.
Planirana proizvodnja za TOZD II v aprilu znaša 1,602.240 kg, dejansko dosežena pa znaša 1,532.093 kilogramov, kar je 95,66 % od planirane. V obdobju januar—april smo proizvedli 4,796.091 kg, kar je 88,34 % od planiranega v tem obdobju.
TOZD I	9,421.851,28
TOZD II	7,460.377,51
TOZD III	689.630,00
Skupaj	17,571.858,79
Planirana proizvodnja za OZD kot celoto v aprilu znaša 2,301.239 kilogramov, dejansko dosežena pa 2,207.099 kg, ali 95,91 % od planiranega za april. V celotnem obdobju smo proizvedli 7,516.113 kg steklenih izdelkov ali 90,93 % od planiranega.
Prodaja v kilogramih s primerjavo z mesečnimi plani
Planirana prodaja v kilogramih iz TOZD I je enaka proizvodnji, torej 698.999 kg, dejansko pa smo prodali 664.805 kg ali 95,11 % od planiranega. V obdobju januar— april smo iz TOZD I prodali 2,736.943 kg steklenih izdelkov, ali 96,50 % od planiranega v tem obdobju.
Planirana prodaja iz TOZD II je v aprilu znašala 1,543.910 kg, dejansko dosežena v tem mesecu pa znaša 1,480.285 kg ali 95,88 %. V obdobju januar—april smo prodali 5,010587 kg ali 85,69 % od planiranega v tem obdobju.
Celotna prodaja v obdobju januar-april za OZD znaša 7,747,530 kilogramov ali 89,22 % od planiranega v tem obdobju.
9,041.171,89	95,96
8,624.250,09	115,60
646.757,95	93,78
18,312.179,93	104,21
Razdelitev celotnega dohodka
K realizaciji stekla v mesecu a-prilu, ki znaša 18,312.179,93 din, prištejemo realizacijo storitev, trgovskega blaga, materiala in odpadkov ter izredne dohodke in dobimo celotni dohodek v mesecu aprilu, ki znaša 18,716.103,24 din. Iz tako doseženega celotnega dohodka pokrivamo realizirani del materialnih stroškov v višini 9,762.608,29 din, amortizacijo 975.842,03 din, nabavno vrednost trgovskega blaga, nabavno vrednost prodanega materiala in odpadkov, izredne izdatke, pogodbene obveznosti 613.484,34 din, zakonske obveznosti 635.784,44 din. Celotni poslovni stroški (materialni stroški, amortizacija, nabavna vrednost trgovskega materiala, materiala, pogodbene in zakonske obveznosti), doseženi v a-prilu, znašajo 12,281.718,45 din.
Kljub temu, da smo predlog plana za leto 1974 obravnavali v marcu in začetku aprila, smo šele v mesecu juliju na delavskem svetu TOZD sprejeli plan za leto 1974.
Z letnim planom predvidevamo, da bomo proizvedli 25,863.695 kg steklenih izdelkov. Od tega predvidevamo, da bomo prodali na domačem trgu 13,776.040 kg (in na tujem trgu 12,087.655 kg.
•Planirana proizvodnja v TOZD I. znaša 7,815.795 kg, od tega
Doseženi dohodek za razdelitev v aprilu znaša 6,434.384,79 din.
Po planski delitvi dohodka odpade na osebne dohodke 5,516.841,52 din, realizirani del o-sebnih dohodkov v aprilu pa znaša 6,200.066,92 din, torej v mesecu aprilu smo ustvarili 683.225,40 din nepokritih osebnih dohodkov. Ker smo že v obdobju januar—marec imeli 1,684.818,35 din nepokritih osebnih dohodkov, so se le-ti povečali na 2,368.043,75 din.
Po planski delitvi smo v obdobju januar—april ustvarili 3,498.198,07 din bruto skladov. Če iz teh bruto skladov pokrijemo nepokrite osebne dohodke, potem nam ostane za bruto sklade le 1,130.154,32 din.
Dosežena stopnja dobička za obdobje januar—april je 1,65 % nasproti 5,55 planirane.
Franjo Krsnik
3,124.790 kg za domači trg in
4,691.005	kg za tuje tržišče.
Planirana proizvodnja v TOZD II. znaša 18,047.900 kg, od tega za domači trg 10,776.040 kg in 7,396.650 kg za tuji trg.
Z letnim planom predvidevamo, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali in zato iztržili 234,912.205,64 din.
Vrednost prodaje na domačem trgu znaša 148,911.045,64 din in
86,001.160,00	din na tujem tržišču.
Neto realizacija po TOZD je naslednja:
PRODAJA V DINARJIH ZA APRIL 1974
Planirano	Doseženo	%
DRUŽBENI PLAN 1974
PRODAJA V I	DINARJIH ZA OBDC Planirano	DBJE JANUAR—APRIL Doseženo	%		TOZD I.	TOZD II. TOZD III.
TOZD I	34,852.880,64	36,153.058,93	103,73	Domači trg	65,433.416,04	78,753.304,60 4,724.325,00
TOZD II	28,402.345,98	27,869.938,11	98,13	Export	56,582.400,00	25,729.200,00 3,689.560,00
TOZD III	3,040.520,00	2,355.518,58	77,47	Skupaj	122,015.816,04	104,482.504,60 8,413.885,00
Skupaj	66,295.746,62	66,378.515,62	100,12	Od vsega dohodka 234,912.205,64 pokrivamo planirane materialne		trične energije 8,400.000 din, mazuta 28,500.000 din, butana 5 mi-
Izvoz
V mesecu aprilu smo izvozili za 449.134,52 dolarjev steklenih izdelkov in to vse na zahodno tržišče. V obdobju januar—april smo izvozili za 1,704.733,34 dolarjev.
Proizvodni odpadek
Na področju prizadevanj zmanjšanja proizvodnega odpadka smo še premalo naredili. V mesecu aprilu je proizvodni odpadek v primerjavi z doseženim v obdobju januar—marec porasel v TOZD I v vseh proizvodnih skupinah; kar velja tudi za TOZD II, da pa je temu tako, kažejo podatki :
Skupina
Doseženo
januar-
V %
■marec
april
RDBO		24,71	29,42
RS		10,01	9,43
MP		2,23	6,15
MDK		4,92	5,50
MDR		14,51	16,07
MDA —	IS	10,02	14,00
MDA —	K	25,19	18,67
MDA —	P	3,54	8,27
Zavedati se namreč moramo, da smo tudi za te izdelke porabili surovine, energijo in izplačali o-sebne dohodke, nismo pa ustvarili nobene nove vrednosti na trgu. Res je, da brez proizvodnega odpadka ne gre, vendar pa ne s tako velikim. Ne moremo se vedno izgovarjati- samo na objektivne težave, popolnoma pa zanemarjati subjektivni faktor.
Izplačani osebni dohodki
Z letnim planom smo predvideli, da bomo v letu 1974 izplačali
73,000.000,00 din osebnih dohodkov, ali povprečno na mesec
6,083.333,00	din. V mesecu aprilu smo izplačali 6,143.810,85 din, povprečni neto osebni dohodek, dosežen v aprilu, pa znaša 2.327,78 din.
V celotnem obdobju smo izplačali 23,322.478,45 din osebnih dohodkov. Povprečni neto osebni dohodek v obdobju januar—april znaša 2.191,28 din na zaposlenega. Planirani neto osebni dohodek na zaposlenega pa znaša 2.163,57 din.
stroške v višini 121,821.600, amortizacijo v višini 12,000.000 din, pogodbene obveznosti 7,350.863 din, zakonske obveznosti 6,950.500 din. tako dobimo dohodek podjetja v višini 86,789.242,64 din. Od dohodka podjetja smo namenili za o-sebne dohodke 73,000.000 din in 13,789.242,64 din za bruto sklade.
V strukturi materialnih stroškov je vrednost surovin 29,000.000 din, embalaže 16,500.000 din, elek-
lijonov 300.000 din, vode 1,500.000 din in investicijskega vzdrževanja
8,400.000	din. Ostali stroški, ki jih je po številu veliko, pa predstavljajo ostalo vrednost.
Na višino stroškov v letu 1974 vpliva večja poraba v odnosu na leto 1973, vendar v manjši meri, v večji meri pa vplivajo cene. Da je temu tako, kažejo naslednji podatki:
Merska enota	Doseženo 1973	Plan 1974	Indeks 1973 = 100
Proizvodnja kg	19,391.720	25,863.695	133,37
Vrednost surovin din	15,472.047,80	29,000.000,00	187,43
Poraba mazuta kg	16,845.600	20,213.000	119,99
Vrednost mazuta din	12,084.233,30	28,500.000,00	235,84
Poraba butana kg	3,078.007	3,079.238	100,03
Vrednost butana din	2,539.797,40	5,300.000,00	208,67
Iz tega se vidi, koliko je predvidena večja proizvodnja oziroma poraba v primerjavi z doseženim v lanskem letu, in kakšna je vrednost za predvideno letošnjo porabo.
Da bo to še bolj razvidno, podajamo še planske cene za nekatere surovine in energetske vire, in sicer cene, ki so bile v lanskem letu, in kakšne so sedaj :
(Nadaljevanje na 5. strani)
Španski komunisti v steklarni
V petek 31. maja letos je našo tovarno obiskala delegacija španske komunistične partije, ki jo je vodil organizacijski sekretar KP
zanimanja posvetili delu pri pečeh in delavcem, steklarjem, ko so jih opazovali pri njihovem težkem in napornem delu. Precej
Direktor podjetja, dipl. inž. Maks Marcios se pred vhodom v tovarno pozdravlja s člani KP Španije
Španije v spremstvu visokih revirskih partijskih funkcionarjev.
Delegacija KP Španije je prisostvovala desetemu 'kongresu ZKJ, potem pa se je odzvala vabilu revirskih komunistov, da prisostvuje praznovanju ob 50. obletnici zloma ORJUNE v Trbovljah.
Pred našo tovarno so visoke funkcionarje španske partije toplo pozdravili in sprejeli tov. direktor in predstavniki družbeno-
vprašanj so postavili ravno o neposrednih proizvajalcih, samoupravljavcih ter ugodnostnih in pravicam, iki jim pripadajo. Z zanimanjem so opazovali tudi delo v avtomatski proizvodnji, brusil-nici in slikarnici, nato pa so si ogledali tudi naše kopalnice.
Po ogledu pa jim je tov. Vidovič podaril spominsko darilo v imenu vseh komunistov in delavcev Steklarne na to srečanje, katerega so bili res veseli. V našo častno
Sekretar sekretariata ZK Steklarne tov. Vidovič Franc pozdravlja v imenu članov kolektiva člane delegacije KP Španije
političnih organizacij Steklarne ter jih potem popeljali skozi naše proizvodne obrate. Tov. Vidovič Franc, sekretar sveta ZKS Steklarne, je imel pozdravni govor.
V imenu španske delegacije se je za prisrčen sprejem in pozdravne besede zahvalil organizacijski sekretar in med drugim dejal, da je zelo težko z besedami opisati njihove občutke, ko vidijo kako zares prisrčno smo jih pozdravili in sprejeli medse, ker oni pravzaprav sedaj doživljajo tisto, kar smo mi na nek način pred in med vojno že doživeli.
Potem pa so si vsi z velikim zanimanjem ogledali naše proizvodne obrate, od avtomatske in ročne proizvodnje do brusilnice in sli-karnice. Predvsem pa so največ
spominsko knjigo pa so zapisali, da so zelo veseli, ko vidijo kako in na kakšen način živi in dela delavec v neki socialistični tovarni. Z velikim zanimanjem pa so si tudi ogledali spominski album ob obisku tovariša Tita v naši tovarni.
Nato je bilo svečano srečanje in razgovori s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine Hrastnik v Delavskem domu. Po zdravici na sko-rajšen uspeh španskih komunistov in uspehu Zveze komunistov Jugoslavije se je razvil prisrčen razgovor.
Španski komunisti so povedali marsikaj zanimivega o svojih sedanjih bojih in razmerah, v katerih živijo in delajo ter si prizade-
Ignorizio Callego, član IK CK KP Španije se je med obiskom v kolektivu pogovarjal med drugimi tudi s predsednikom enotnega zbora združenega dela tov. Halzer Robertom
Predstavniki podjetja in gosti iz Španije v proizvodnih obratih
vajo osvoboditi špansko ljudstvo Franekovega režima, kot najsvetlejši vzor in idol pa sta jim Zveza komunistov Jugoslavije in tovariš Tito. Zelo pohvalno so se izrazili tudi o delu in uspehih desetega kongresa ZKJ.
Res prisrčno se je bilo pogovarjati z visokimi funkcionarji španske komunistične partije, vendar smo iz njihovih besed lahko spoznali, kako težek boj bijejo s frankisti in kako blizu so že pravzaprav svojemu uspehu.
Kmalu pa so se morali španski komunisti posloviti, ker so jih pričakovali tudi še v drugih revirskih občinah. Prepričan pa sem, da bi se lahko še dolgo pogovarjali in izmenjavali mnenja o vseh političnih dogodkih, ki se trenutno dogajajo v svetu, Španiji in Jugoslaviji.
Poslovili pa smo se z besedami :
NAJ ŽIVI KP ŠPANIJE, NAJ ŽIVI ZK JUGOSLAVIJE!
zv
Gostje iz Španije so si z zanimanjem ogledali delo v avtomatični proizvodnji
KAJ DELAJO GASILCI?
Iz dela
samoupravnih organov
V okviru svojega rednega dela je gasilsko društvo pristopilo k pomlajevanju društva. Z razgovorom po obratih nam je uspelo pridobiti nekaj mladih za vstop v gasilske vrste. Društvo je takoj pristopilo k organiziranju tečaja za novo vpisane člane in obenem organiziralo sikupno s tečajniki predavanje o požarni varnosti za člane kolektiva. Žal ugotavljamo, da se je edino skupina tovariša Rački Viktorja z m j im na čelu odzvala din prišla na predavanje, na katerem smo po končanem predavanju prikazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Iz ostalih obratov ni bilo udeležbe. Tečaj je bil dobro organiziran in 12 tečajnikov je polagalo izpite 23. 3.1974; s tem smo veliko pridobili za boljšo požarno varnost v našem kolektivu. Vodstvo društva se vsestransko trudi, da bo požarna varnost v tovarni dobro urejena. Žal ne moremo trditi, da je tako. Veliko je objektivnih težav, vendar z nekaj dobre volje in vztrajnosti bomo še marsikatero pomanjkljivost popravili. Društvo ima v svojem programu v letošnjem letu dovolj dela, poleg svojih rednih praktičnih vaj je pred društvom še izvedba že tradi-dicionaine sektorske vaje. Iz celega Hrastnika na ta dan povabimo vsa društva na skupno vajo
v našo tovarno in na najbolj ogrožene objekte in obrate. Na ta način sosedna društva spoznajo delo in naloge, ki bi jih laže in hitreje izvršili ob resnem požaru. Nadalje si je društvo zadalo nalogo organizirati ogled v podjetju, ki ima sodobno in dobro organizirano požarno vartnostno službo in opremo.
Dogovori se še vršijo in še ni padla končna odločitev, kam iti. Končno bo gasilsko društvo še v tem mesecu izdelalo in dalo organom upravljanja najbolj pereče točke, ki ogrožajo podjetje po požaru. Pripravljamo skupno vajo industrijskih enot v Hrastniku, in to z gasilskim društvom TKI Hrastnik in Rudnikom Hrastnik. Pripravljamo se na tekmovanje gasilskih društev v Sloveniji, ki bo v VELENJU. Pri tekmovanjih imamo.nekatere težave, vsi mladi člani sp večinoma v 3 ali 4-i'zmen-skem delu, in to na raznih izmenah tako, da je zelo težko organizirati, da pridemo na vajo vsi ob istem času. Posamezno pa ne moremo tekmovati, oziroma vaditi. Težave takšnega karakterja bomo skušali reševati skupno z vodji TOZD in oddelkovodjl, za kar upamo, da bomo našli razumevanje, kakor smo ga do sedaj vedno pri vseh vodjih.
R. K.
SKLEPI IV. REDNE SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO, DNE 26. 6. 1974
SKLEP 95: Odbor za poslovno politiko je soglasno z dviganjem rok potrdil poročilo o poslovanju za obdobje januar—april 1974.
Za mesec JUNIJ 1974 je bila soglasno določena vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov v višini 1,03 din.
SKLEP 96: Predlaga se vsem vodstvom TOZD in skupnim službam, da se delavnik, ki ga bomo opravili 6. 7. 1974 (v soboto) tudi piše za mesec julij, tako da bodo vsi člani delovne skupnosti, ki delajo na eno, dve ah tri izmene, imeli v mesecu juliju 192 plačanih delovnih ur.
Sprememba cen stopi v veljavo z odpremo 20. 7. 1974.
Sklep velja takoj!
SKLEP 99: Mlinar Martin, komercialni direktor, izvrši službeno potovanje v Italijo v zvezi z dogovarjanjem za določitev novih cen.
Potovanje traja 4 dni.
SKLEP 100: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se za asfaltiranje dovozne poti in dvorišča pri poč. domu Portorož posodijo finančna sredstva, ki so bila na-
Za soboto, 6. 7. 1974 je potrebno upoštevati razpored dela, objavljenega v »Informatorju štev. 4/74«.
Delo v soboto, 6. 7. 1974 je obvezno za vse člane delovne skupnosti Steklarne Hrastnik.
SKLEP 97: Odbor za poslovno politiko je soglasno potrdil rebalans plana Steklarne Hrastnik, s tem. da se ta plan še obravnava na DS TOZD in ga potem dokončno potrdi skupščina podjetja.
Na rebalans plana odbor za poslovno politiko ni imel nobenih pripomb.
SKLEP 98: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se povečajo cene našim izdelkom povprečno za 16 % za naslednje proizvodne podgrupe:
men j ena že v letu 1973 pri ZR za adaptacijo kegljišča.
Temu sklepu se prilaga pristanek upravnega odbora Kegljaškega kluba Hrastnik.
SKLEP 101: Društvu invalidov Hrastnik se dodeli finančna pomoč za izlet in obdaritev svojih članov v višini 2.000 din.
Financiranje se izvrši iz sredstev sklada skupne porabe — iz dela, ki je namenjen za dotacije družbenopolitičnim organizacijam-Habjan Gizela
Pregled prispevkov ZAPOSLENIH V OBČINI HRASTNIK V VISINI 0,5 «/o OD OSEBNEGA DOHODKA KOT POMOČ AFRIŠKIM DRŽAVAM, PRIZADETIM ZARADI VEČLETNE SUSE Predsedstvo občinskega svet ZS Hrastnik se je na podlagi poziva Rdečega križa Slovenije odločilo pozvati vse zaposlene v občini Hrastnik, da prispevajo 0,5 % od neto osebnega dohodka za pomoč žrtvam hude lakote v Afriki, ki je posledica dolgoletne suše. Sklepi sestanka, ki je bil v ta namen sklican, so bili posredovani vsem delovnim oziroma osnovnim organizacijam sindikata dne 18. 4. 1974. Rezultat te akcije je nad vsemi pričakovanji. Ponovno je bila potrjena že znana solidarnost naših delavcev in humanost.	
Člani delovne organizacije	Znesek prispevka
1. Nižja glasbena šola Hrastnik	102,90
2. Vzgojno-varstveni zavod	215,00
3. Stanovanjsko podjetje	108,10
4. Posebna osnovna šola	113,70
5. Uprava skupščine občine	573,05
6. Pošta Hrastnik	155,00
7. Emona-market	130,00
8. Družbenopolitične organizacije	139,40
9. SGP	5.586,75
10. TKI	4.681,30
11. Rudnik Hrastnik in Dol	15.721,55
12. KOP	1.648,45
13. Jugometal Beograd, (TKI)	365,10
14. Splošno trgovsko podjetje	1.295,90
15. Sijaj	2.771,00
16. Postaja milice	120,00
17. Osnovna šola Hrastnik	1.168,75
18. Združene brivnice	123,70
19. Steklarna Hrastnik	21.005,50
20. Gostinsko podjetje JELKA	607.50
21. Temeljna kulturna skupnost	43,55
22. Ljudska knjižnica	11,85
23. Zdravstveni dom Hrastnik	—
Stanje prispevkov na dan 20. 6. 1974	56.688,05
	ObS ZS Hrastnik
RDBO	1	kozarci	10%
RDBO	2	valjčki	17 %
RDBO	3	veternj valjčki	15 %
RDBO	4	bela razsvetljava	15 %
RDBO	5	opal razsvetljava	20 %
RDBO	9	vaze	25 %
RDBO	10	maloserijska proizvodnja	25 %
RŠ 1		stojnice	30 %
RŠ 2		urin steklenice	30 %
RS 6		gostinske steklenice	10%
MP 1		kozarci	25 %
MP 2		vrči	10 %
MP 3		široka potrošnja	20 %
MP 4		zaščitna stekla	20%
MP 5		prizme-strešniki	25 %
MP 7		razsvetljava	20 %
MDK 1		male kozmetične steklenice	25 %
MDK 2		velike kozmetične steklenice	25 %
MDK 3		gostinske steklenice	10%
MDK 5		za prehrambeno industrijo	20 %
MDK 6		bazeni	25 %
MDK 7		posipalniki	25 %
MDR 1		lajka-opal	15 %
MDR 2		tulpe	10 %
MDR 3		zaščitna stekla	10 %
avtomatska proizvodnja			
MDA —	K	kozarci	15%
MDA —	P	stiskalnice	15 %
IS		steklenice za kozmetiko	25 %
IS		steklenice za farmacevtsko industrijo	15 %
ZAHVALA
Lepe pozdrave z zaključnega izleta in najlepša hvala za vaš prispevek k temu izletu.
Učenci III. letnika poklicne šole pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
V PRIPRAVI SO NOVE TARIFE ZA VODARINO IN ODVOZ SMETI
Pojem komunalnih dejavnosti še vedno ni jasno opredeljen. To so dejavnosti, ki zadovoljujejo neposredne interese tako občanov kot delovne organizacije, katerih delo je trajno in predstavlja nujen pogoj za življenje, posebno še v mestu ali industrijskem centru kot je naš Hrastnik.
Družba ima močan vpliv na pogoje, gospodarjenja posamezne komunalne dejavnosti, posebno še pri formiranju cen komunalnih storitev, prek tega pa na obseg razširjene reprodukcije. Ta vpliv pa je namenjen usklajevanju obsega komunalne izgradnje in stroškov proizvodnje z materialnimi možnostmi tako naselja kot mesta. Pri tem pa je zelo važno usklajevanje cen komunalnih storitev z ostalimi življenjskimi stroški občanov in njihovega standarda.
Glede na to, da imajo komunalne delovne organizacije v principu poseben položaj v prometu blaga, je v tej panogi zelo težko izpeljati ekonomske principe poslovanja. Zaradi specifičnosti svojih nalog je nujno potrebno komunalne dejavnosti postaviti v u-godnejši položaj, če bomo hoteli, da bi se komunalne storitve otpravljale na sodobnejši način'in uporabljali sodobnejši dosežki tehnike.
Ne smemo pozabiti, da imajo komunalne dejavnosti izrazit lokalni značaj, predvsem zaradi nudenja storitev in zaradi pristojnosti in pravic občine na tem področju.
Doslej se komunalne dejavnosti delijo v dve osnovni skupini. Ena je individualna komunalna potrošnja, katere potrošniki se lahko ugotovijo in katere storitve je mogoče meriti in zaračunati. Sem spadajo vodarina, kanalščina, odvoz smeti, toplotna energija, parkiranje, čiščenje dimnikov, pogrebne storitve, javna kopališča in druge. Vse naštete panoge lahko poslujejo po ekonomskih principih in enostavni reprodukciji. Za razširjeno reprodukcijo teh dejavnosti se po navadi koristijo »druga« sredstva kot so skladi in podobno. V drugo skupino spadajo komunalne dejavnosti splošne ptorošnje, katerih potrošniki se ne morejo individualizirati oz. meriti in zaračunati. Te storitve koristijo vsi občani in imajo jav-
ni značaj. Sem spada javna razsvetljava, čiščenje javnih površin, vzdrževanje javnega zelenja, gradnja in vzdrževanje ulic, trgov, športnih in drugih rekreacijskih objektov in podobno. Za to mora zagotavljati potrebna sredstva družbenopolitična skupnost, bodisi v poračunu ali skladih s prispevki in podobno.
Komunalne dejavnosti so razvite tam, kjer je več posluha za razvoj teh dejavnosti in nekoliko manj, kjer takega posluha ni v taki meri.
Ob razglabljanju takih in podobnih problemih se vsiljuje misel po izboljšanju komunalnih storitev, te pa je možno izboljšati le z ustrezno primerno tarifo.
Marsikdo ne bo zadovoljen s tem, ko bo slišal, da se zopet nekaj draži. Vendar ne gre drugače. Naša komunalna delovna organizacija ie že ob začetku leta 1974 predložila zahtevek za povišanje cen nekaterim komunalnim storitvam. Dejstvo je, da se npr. cena vodarini ni spremenila od leta 1971 dalje, da pa so se stroški reprodukcijskega materiala, stroški storitev, energija in končno tudi osebni dohodki v treh letih znatno povišali. Izvršni svet je razpravljal o predlogu komunalnega podjetja o spremembi cen nekaterim komunalnim storitvam. Po vsestranski razpravi in pregledu kalkulacij je izvršni svet ugotovil, da je predlog za spremembo cen utemeljen, kar je tudi v skladu z zvezno in republiško politiko cen, ki dovoljuje določeni odstotek porasta cen komunalno stanovanjskim storitvam. Tako naj bi se tarife povišale linearno, to se pravi vsem potrošnikom enako ziroma v istem odstotku. Posebna skupina članov izvršnega sveta je opravila pregled in izračun med sejo samo in sprejela predlog novih tarif. Tako bi se sedanja cena vode za 1 m3 povišala od 1,20 din na 1,62 din, za industrijo pa od 2,23 din na 3,01 din. V tej ceni je predvidenih 0,46 din/m3 porabljene vode za razširjeno reprodukcijo za vodovod, 0,29 din za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in 0,27 din za razširjeno reprodukcijo kanalizacije.
Za velike potrošnike bi naj tudi vnaprej veljale olajšave, in sicer tisti, kii bodo potrošili nad
DRUŽBENI PLAN 1974
(Nadaljevanje z 2. strani)
15. 2. 1973	1. 5. 1974
Soda domača Pesek Novo mesto Pepelika Na-nitrat Cinkov oksid Jedavec Mazut Butan
Električna energija
To je le nekaj primerov, ki ne potrebujejo posebnega komentarja. Komentar pa je potreben, ali se tega dovolj zavedamo in koliko se bomo kot člani delovne skupnosti prizadevali, da bomo varčni z materialom, pozorni do izdelkov, predvsem pa. kako koristimo svoj delovni čas. V kolikor bi že-
2,00	din/kg 0,19 din/kg 5,88 din/kg 3,57 din/kg 21,86 din/kg 2,76 din/kg 1,55 din/kg 1,90 din/kg 0,28din/Kwh
leli naštevati vse, bi to bil predolg seznam, verjetno pa nam že to nazorno kaže, da bo treba vse sile usmeriti, da bomo predvidene rezultate dosegli, saj je od naših rezultatov odvisno, kakšen bo dohodek, od tega pa so odvisni tudi osebni dohodki.
K.	F.
1,045 din/kg 0,17 din/kg 4,40 din/kg 2,18 din/kg 7,132 din/kg 1,84 din/kg 0,604 din/kg 0,698 din/kg 0,21 din/Kwh
180.000	m3 vode na leto, bi plačevali za m3 3,01 din, drugi pa 4,05 din/m3.
Pavšali za vodarino bi se povišali na osebo za 35 %, dočim bi se pristojbine za priključke na vodovodno in kanalizacijsko o-mrežje ne spremenile. Pri teh pristojbinah naj bi se spremenila le pristojbina za ustanove, industrijo, obrt in ostale, od sedanjih 0,25 odstotka na 2,5 °/o, kjer je bilo u-gotovljeno, da je pri tej postavki nastala tiskarska pomota že v letu 1971 pri prepisovanju.
Tudi s spremembo tarif za pitno vodo in kanalizacijo bomo še vedno med najcenejšimi v SR Sloveniji. Tako znaša npr. tarifa za pitno vodo v Zagorju 2,70 din za m3, v Trbovljah 1,90 din, v Velenju 2,00, v Litiji 1,65 din v Sevnici 2,20 din itd. Za m3 porablje-
ne vode v industriji znaša tarifa v Trbovljah 6,90 din, v Zagorju 8,10 din, v Sevnici 5,50 din itd.
Glede stroškov, ki nastajajo pri odvozu smeti in odpadkov, je u-gotovljeno, da ta komunalna panoga posluje s precejšnjo izgubo. Z nekaj nad 30 % povišanjem tarif, bi se izguba zmanjšala. Posebni problem je deponiranje odpadkov oziroma odpadnega materiala. Za to vejo dejavnosti je najbolj kritično, kajti prav zaradi odlaganja velikih količin odpadnih materialov s strani nekaterih delovnih organizacij nastopa nerešljiv problem prav zaradi lokacije deponij. Razumljivo je, da bo- vsa zadeva še dostavljena predhodno delegacijam v razpravo, na kar bo o zadevi razpravljala občinska skupščina.
Junija 1974
LETOVANJE PRVE IZMENE V P0ČINIŠKEM DOMI V PORTOROŽU
Pričetek letošnje sezone dopustovanja v našem počitniškem domu v Portorožu se je pričel 1. junija. Odprli smo ga preventiva iz vseh enot TOZD. Sicer so se nekateri izvlekli, da jim ni bilo treba iti v prvo izmeno, nekateri pa iz objektivnih razlogov niso mogli iti. Tako nas je bilo za slabo zasedeno izmeno, na kar je verjetno vplivala tudi nepripravljenost ljudi, ki skrbe za. oddih po TOZD. Mogoče pa bo praksa pokazala, da se bo v zvezi z dopusti v počitniških domovih moralo organizacijsko pristopati v bodoče drugače kot doslej. Verjetno bi bilo bolje, če bi bila ena centralna komisija sestavljena iz predstavnikov vseh že obstoječih TOZD, in skupno usklajevala politiko dopustov v naših domovih. Je namreč izredno škoda, da v domovih samevajo prazne postelje, ki pa seveda tudi nas vse bremenijo, obratno so pa hoteli polni turistov, čeravno še ni glavna sezona. V bodoče bo treba nekaj ukreniti, da bodo vse naše obstoječe zmogljivosti tudi izkoriščene.
Torej po prihodu naše izmene v dom v Portorožu smo bili izredno presenečeni, ko smo izvedeli, da še niti glavne kuharice ni. Skrb, kaj bo, se je kmalu izkazala za nepotrebno, kajti hrana je bila zelo dobra in okusna, ter ni bilo od strani dopustnikov nobene pripombe na račun tega. Moram pa poudariti, da so me nekateri prosili, da naj se v Steklarju s tem svojim člankom obenem zahvalimo celotnemu osebju za izredno prizadevno delo in prav lep odnos do gostov.
Vreme nam ravno ni bilo paj-bolje naklonjeno, vendar so bili najbolj prizadevni kar solidno opečeni od sonca in se za prvo silo tudi nakopali zadosti. Bili smo tudi dobri prijatelji med seboj, posebno še pri lumpanju. Tudi zaplesali smo in si dali malo duška, saj smo bili 10 dni brez kontrole. Omeniti pa moram, da je bilo nekaj dni precej težko priti v Piran in Fieso, kajti čez Beli križ v Piran delajo novo cesto. Tako so nam povzročili precej. težav, ker so buldožerji zapustili veliko blata in to zaradi dežja, .ki je zadnje dni padal.
Prizadevni delavci — graditelji so uvideli naš položaj, zato so
nam v enem samem dnevu pripravili dohod do ceste, da nam je bila pot do Pirana in Fiese krajša in nekoliko boljša kot prej. Tudi avtobus lahko sedaj, pripelje skoraj do doma, tako da tistim, ki bodo prišli za nami na dopust v naš dom, ne bo več potrebno tako daleč nositi prtljage, ki je nekaterim sploh ne manjka.
Tako se je končal naš desetdnevni oddih v zadovoljstvu in v upanju, da se še vrnemo na naš lepi Jadran in tudi v naš počitniški dom.
Grčar Karli
TO IN ONO
Večkrat razmišljamo različne stvari. Nekaterim zadevam ne pridemo do kraja, kot pravimo, zato pa ugibamo to in ono, tako na primer marsikdo ne ve, kako veliko je območje naše občine, koliko je prebivalcev v njej, koliko so ti občani stari in podobno. Navedli bomo nekaj podatkov.
Območje občine meri le 5.857 ha. Od tega je 74,6 % površin zasebnega sektorja in 25,4 % družbenega sektorja lastništva. Na teh površinah je 2.532 ha kmetijskih, 3.125 ha gozdnih in 109 ha nerodovitnih zmeljišč. Od kmetijskih zemljišč je. največ pašnikov, tem sledijo travniki, nato njive in vrtovi in tako naprej.
Na vsem območju živi 11.097 občanov; od tega je 5.489 moških in 5.608 žensk. Nad 50 let starih je skupno 2.369 občanov; od tega je 57,3 % žensk in 42,7 % moških. Do 20 let starih je skupno 3.582 oseb, od katerih je 51,7% moških in 48,3 % žensk. Zanimivo je, da pri starejši starostni strukturi število moških upada, pri mladih narašča.
Območje občine je razdeljeno v enajst krajevnih skupnosti. Največje število prebivalcev živi v krajevni skupnosti Hrastnik zgornji del, in to 4.955 ali 44,6 % vsega prebivalstva občine. Tej skupnosti sledi Hrastnik spodnji del, (Nadaljevanje na 8. strani)
Osnovni pojmi v transportu proizvodov in materialov
1200 X 200X154 (mm) 1200X1000X154 (mm) 1000 X 800X154 (mm)
Embalaža
V transportu in skladiščenju se izdelki oziroma materiali v večini primerov pojavljajo v obliki raznih zavojev, omotov, zabojev in podobno — torej embalirani. Bistvenega pomena pri tem je embalaža, ker že sama (embalaža) omogoča določen način transportira-nja in skladiščenja. Pri oblikovanju transportne naloge moramo zajeti material Skupaj z embalažo. Sam transport zahteva tudi posebne zahteve po embaliranju, ki pa niso vedno komercialne oblike. Postavljajo se zahteve o zavarovanju izdelkov in se pri tem komercialne zahteve ne upoštevajo. Iz razloga zavarovanja se nekateri izdelki večkrat pakirajo — embalirajo, da ostanejo kvaliteta in ostale lastnosti izdelka — materiala nespremenjene. Vprašanje transportne embalaže se postavlja kot poseben problem oblikovanja in priprave komadne robe za racionalni transport in ekonomično manipulacijo pri odpremnih-do-premnih ter skladiščnih operacijah. Kljub vsemu znanstvenemu raziskovanju in uporabi različnih vrst in oblik embalaže še niso postavljeni principi o podobnosti oziroma modaliteti embaliranja. Samo embaliranje sloni še vedno na izkustvu in uporabi klasičnih materialov, kljub temu, da še pojavljajo razni novi materiali in oblike embalaže.
Oblike embalaže se lahko razvrstijo glede na sodobne metode transporta komadne robe v štiri osnovne skupine, pri čemer jemljemo kot osnovo podobnost embaliranih enot za zlaganje v eno^ te tovora.
Oblike embalaže
Embalaža prizmatične oblike: v
katero prištevamo zaboje iz polnega lesa, zaboje iz vezanih plošč, škatle iz kartonov, vreče tekstilne, papirne in plastične.
Embalaža cilindrične odnosno okrogle oblike: v to skupino spadajo leseni, pločevinasti sodi, cilindrični bobni leseni, pločevinasti in kartonski.
Nepravilne oblike embalaže
uporabljamo pri transportu specifičnih proizvodov kot so okroglo železo, cevi, ročna orodja in podobno.
Ker se v naši tovarni v večini uporablja kartonska embalaža prizmatične oblike, se bom zadržal več na tem področju.
Škatle iz kartona
Ta vrsta embalaže se uporablja že dolgo časa ne samo kot komercialna oblika, ampak tudi kot transportna. Kartonska embalaža oziroma škatle imajo omejeno uporabo glede na težino tovora, ki se lahko giblje v mejah od 0,1 do 1,1 Mp/m3. Pri tem moramo upoštevati, da je kartonska embalaža veliko lažja od vseh ostalih. Prav tako ima omenjena kartonska embalaža velike prednosti pri izpolnjevanju paletne površine. Teža kartonske enote se giblje v večini primerov od 0,1 do 20 kp; to je teža, ki je še dopustna za delavca, ki dela na prekladanju teh enot.
Kartonska embalaža s svojo težo in prostornino vpliva na transportne stroške, poleg tega pa je udeležena v končni ceni izdelka tudi sama vrednost embalaže. Na-
loga ekonomičnega oblikovanja embalaže je zniževanje stroškov. Vse te prednosti glede na ostale pa ima kartonska embalaža; je lahka, večkrat uporabljiva in jo lahko konstruktivno zelo enostavno prilagodimo namenu. O vrednosti vrnjene embalaže odloča predvsem odnos med vrednostjo vrnjene embalaže in transportnimi stroški za vračanje.
Razvoj kartonske embalaže teži za oblikovanjem čim cenejše embalaže. Cenenost dosegamo z uporabo ekonomičnejše embalažne tehnike, predvsem pa z izbiro čim cenejših materialov. Pri tem so mišljene razne kvalitete lepenke. V tem pogledu smo pri nas že izdelali določen program, predvsem avtomatskih izdelkov, ki po izdelanih predračunih Izredno pocenijo stroške embaliranja.
Embalaža mora biti prilagojena transportnim in skladiščnim zahtevam, mora biti tako oblikovana, da v notranjem transportu omogoča uporabo sodobnih prevoznih naprav ter da v skladišču zavzema čim manjši prostor. Vsemu temu pa je zadoščeno, če vzamemo za transportno enoto paleto', pri čemer pa mora biti karton mnogokratnik te izbrane palete. Vse to pa se naslanja na uvedbo standardizacije in tipizacije kartonske embalaže.
Standardizacija in tipizacija se nanašata na vse različne činitelje, ki vplivajo na izdelavo kartonske embalaže.
To so: oblika, velikost) vrsta, embalažni material, kvalitetni predpisi, nazivi, oznake, varnostni predpisi, odstopanja, tiskovine itd. Industrijsko razvite dežele so osnovale različne biroje in institute, ki postavljajo določene norme za izdelavo embalaže.
Prednosti standardizacije in tipizacije so:
—	hitrejše pakiranje blaga ;
—	hitrejše nakladanje in razkladanje ter manipulacija v skladišču;
—	boljše izkoriščanje transportnih naprav;
—	boljše izkoriščanje skladiščnih prostorov;
—	industrijski in zato cenejši način izdelave ali njenih elementov.
Pri vsem tem pa so transportne enote palete, ki pa morajo biti polno izkoriščene na tak način, da se doseže 100 % izkoriščenost.
Na osnovi palete In kartonov, ki morajo biti njeni mnogokratniki, dobimo različno število variacij na osnovni površini palete, Najbolj razširjen je tako imenovani Modul sistem, ki je osnovan na modulu — faktorju 95, kar pomeni, da lahko sprejete izračunane dimenzije odstopajo le za 5% zaradi neenakosti debeline kartonske lepenke, oziroma netočnega zlaganja. Modul faktor predvideva 12 različnih notranjih dimenzij za dolžino in širino osnovnice embalaže z minimalnimi in maksimalnimi notranjimi dimenzijami od 190 mm do 1140 mm, ki pa so omejene z največjo dimenzijo normirane palete 1200 X X 800 mm.
Te dimenzije so :
1140 950 760 570 475 380 (mm) 317 285 253 237 228 190 (mm)
Teh 12 dimenzij nam omogoča naslednje variacije zlaganja na navedene palete:
Pri .tem načinu zlaganja je vsa-ka paleta izkoriščena 100 %,
Široka uporaba paletnega sistema v mednarodnem transportu pogojuje uporabo navedenih treh normiranih palet in sicer:
1200 X 800X154 (mm)
1000 X 800X154 (mm)
1200 X 1000X154 (mm)
V ta namen je Evropska federacija za pakiranje (EPF) že leta 1954 osnovala tako imenovani Modul komite, v katerega so prišli predstavniki 7 evropskih dežel: Finska, Francija, Norveška, Poljska, ZRN, Švica in Švedska. Komite je glede na sestavo in kom-pentence izdelal določeni modul sistem, na osnovi tega so na plenarnih sejah EPF bila sprejeta določena Modul priporočila za
Z okrožnico nas je tovarišica Kopša, ki vodi pionirsko organizacijo na šoli heroja Rajka, obvestila, naj razredne skupnosti na demokratičen način zberejo po dva delegata za zbor pionirjev na Graški gori. Mislim, da je vsak izmed nas tiho upal, da bo izbran in tisti, ki se nam je želja izpolnila, smo bili še posebno veseli.
Nestrpno smo pričakovali soboto, 15. junija, ko je bil ob pol šestih zjutraj predviden odhod avtobusa. Pred odhodom smo še okrasili avtobus z zastavicami in z napisom Zidanškova brigada.
Pot do Velenja nam je hitro minila, kajti tovarišica nas je najprej seznanila s programom zaključne prireditve na Graški gori, ki je bila posvečena 30. obletnici legendarnega pohoda borcev 14. divizije na Štajersko. Potem nam je pripovedovala o težki poti vseh treh brigad. — Šercerjeve, Tomšičeve in Bračičeve, ki so tvorile
14.	divizijo. Posebno smo zadrževali dih, ko nam je opisovala boje na graški gori, ki so jo partizani preimenovali v Goro jurišev. Zdelo se nam je kot da slišimo rafale mitraljezcev, ki so zaustavljali mnogoštevilnejšega sovražnika. Lahko smo si predstavljali boree, kako natančno merijo, ker jim je primanjkovalo streliva, kako omahujejo v globokem snegu in mrazu, ko se je živo srebro spustilo na — 28° C. Spomnili smo se tudi Karla Destovnika-Kajuha, vodje kulturno umetniške skupine, ki je padel po preboju 14. divizije z Graške gore na Belih vodah.
S seboj smo imeli tudi harmoni-kaša, tako, da je bilo vzdušje v avtobusu res prijetno. V Velenju smo zlahka našli številko 1, kjer je šofer parkiral avtobus, kajti imeli smo napis Zidanškova brigada in smo skupaj z še štirimi avtobusi tvorili prvo skupino. Pred odhodom proti Graški gori je pionirka Desa Sihur predala raport komandantu brigade. Povedala mu je, da je 48 pionirjev pionirskega odreda heroja Rajka iz Hrastnika in Borisa Pusta iz Dola vključenih v Zidanškovo brigado in da smo pripravljeni na odhod.
—	23 variacij
—	32 variacij
—	20 variacij
osnovne dimenzije posameznih vrst embalaže.
Namen tega normiranja je, da se z zlaganjem dobi 100 % izkoriščenost palete, ki na ta način tako imenovane racionalizacije pripomore k napredku transporta in menjave kosovne robe v mednarodnem merilu, kakor tudi ,na domačem tržišču.
Iz vsega navedenega sledi, da uporaba Modul sistema daje različne možnosti zlaganja embaliranih enot na palete normiranih dimenzij ob 100 % izkoriščenosti površine palete in v takem sistemu, da se posamezne lege lahko zlagajo na preklapljanje, kar nam da čvrsto in kompaktno celoto brez neke posebne povezave.
Ing. Kalšek Franc
Prometni miličnik nam je dal znak za odhod in radovedno smo ob veselih zvokih harmonike opazovali okolico, kjer je bilo toliko težkih bitk. V vasi Plešivec smo izstopili, se formirali v brigade in pod vodstvom komandantov nadaljevali pot na Graško goro. Med potjo so nas napisi opozarjali na posamezne kraje oziroma bitke 14. divizije, na borce te slavne enote. Pot ni bila prenaporna in ob pripovedovanju borcev nam je kar prehitro minila.
Po prihodu na Graško goro smo ■ se razvrstili na centralnem prireditvenem prostoru, kjer se je ob 11. uri začela osrednja slovesnost. Najprej je bil na vrsti raport ab zaključku pohoda pionirjev po poteh 14. divizije. Raport so predali tudi pionirji, ki so obiskali tovariša Tita ob njegovem rojstnem dnevu. Med njimi je bil tudi učenec naše šole Igor Potečan. Tovariš Bojan Škrg nam je spregovoril o pomenu pohoda 14. divizije, nato pa je sledil pester kulturni program, ki ga je spremljalo pokanje pušk in regljanje mitraljezov, tako da smo si res lahko vsaj približno' predstavljali, kako je bilo na Gori jurišev pred 30 leti.
Po končani prireditvi je odšla vsaka brigada do svojega tabornega ognja, kjer so nam pripadniki JLA razdelili kosilo — okusen vojaški pasulj. Preden se je pričel program ob tabornih ognjih so si fantje seveda podrobno ogledali orožje. Tudi mi smo sodelovali pri programu — Terstenjak Milivoj je nastopil s harmoniko.
Malo pred četrto uro popoldan so nas komandirji brigad opozorili, da bo treba misliti na odhod, pa tudi črni oblaki so se grozeče približevali. Kar žal nam je bilo, da moramo zapustiti Graško goro, kjer je padlo toliko naših pogumnih borcev. Vendar svoja življenja niso darovali zaman. Priborili so nam svobodo, mi pa sedaj obljubljamo, da jo bomo vedno spoštovali in čuvali in nikomur dovolili, da bi stegoval svoje prste po našem ozemlju.
Metka Draksler
ZBOR PIONIRJEV NA GRAŠKI GORI
Taktično - orientacijski pohod
Razpoloženje po dobro opravljeni nalogi
Določenega dne ob 5. uri je bil zbor v šoli na Dolu pri Hrastniku. Na taktično-orientacijski pohod so bili pozvani vsi rezervni oficirji do 50. leta starosti in rezervni mlajši oficirji (podoficirji) do 45. leta starosti. Pripominjam, da bi se bili tega pohoda dolžni udeležiti vsi rezervni oficirji do 55. leta, a rezervni mlajši oficirji (podoficirji) do 50. leta starosti. To novo častno dolžnost narekujejo ustrezna določila novega zakona o narodni obrambi, ki je izšel v ur. listu SFRJ št. 22/74. Ker so bili pozivi za udeležbo na u-vodoma citirano vojaško vajo poslani obveznikom pred izidom tega zakonskega predpisa, bo občinski odbor ZRVS v jesenskih mesecih organiziral primerne izpite za vse prizadete rezervne vojaške starešine.
1.	šola Turje
2.	kapela na križišču poti Ko-pitnik — Gore.
Čas je bil normiran tako, da je povprečno dober pešec prehodil pot v 1 uri in 15 minut ter pri tem obvladal višinsko razliko skoraj 500 m. Ta čas je večina u-deležencev tudi dosegla, še več, mnogi udeleženci so porabili za prehojeno pot manj časa ter si s tem pridobili dragocene točke. Vsaka ± minuta je pri ocenjevanju pomenila ± točko.
Na teh vmesnih kontrolnih toč1 kah je bilo v vsaki ekipi na razpolago 10 oziroma 5 minut za reševanje topografske naloge. Ta je bila v tem, da je vodja skupine prejel v zaprti ovojnici koordinate na osnovi katerih je skupina nato določila svojo naslednjo kon-
Ekipa na kontrolni točki Turje — II. proga
radijsko zvezo med startom in cilj ém in z vmesnimi kontrolnimi točkami. Skupaj je bilo možno vsak čas vzpostaviti zvezo med 7 točkami.
Za eventualno potrebo zdravniške pomoči so bili v pripravljenosti tudi 4 zdravniki — rezervni oficirji (na strelišču, na cilju in na vsaki progi po eden). Resnost udeležencev pohoda in ne prevelik napor so pripomogli, da zdravniška intervencija ni bila potrebna.
V planinskem domu Gore je'bil za udeležence pripravljen vroč čaj in enolončnica — znan pasulj.
Po krajšem odmoru je predsednik Občinskega odbora ZRVS tov. Ivo VUČETlC v krajšem nagovoru seznanil navzoče rezervne starešine o ciljih in načinih nenehnega strokovnega izpopolnjevanja in objavil rezultate posameznih ekip ter posameznikov.
Na prvi progi je dos.egla najboljše rezultate ekipa, ki so jo sestavljali tovariši: GUNŠEK Ivan,
ša skupina rezervnih vojaških starešin: KOVAČ Mirko, KAJZER Adolf, LOGAR Boris, LOGAR Milenko, KLEMEN Nace, BABIČ Edvard, URBAJS Rado.
Kot posameznik na tej progi je bil najboljši LOGAR Boris.
Po objavi rezultatov je predsednik občinskega odbora ZRVS razdelil lepe nagrade najbolje u-vrščenim ekipam in posameznikom.
Nagrade so prispevali: Steklarna Hrastnik, Rudnik Hrastnik, tovarna »Sijaj«, Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, Gostinsko podjetje »Jelka«, Emona Ljubljana — poslovalnica Hrastnik, tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, uprava občine Hrastnik in družbenopolitične organizacije iz Hrastnika.
Občinski odbor ZRVS Hrastnik je na svoji 1. seji po pohodu analiziral organizacijo, udeležbo in dosežene rezultate. Med drugim je ugotovil:
(Nadaljevanje na 8. strani)
Člani zmagovalne ekipe na I. progi
IZPOPOLNJEVANJE BORBENE PRIPRAVLJENOSTI REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V HRASTNIKU
trolno točko oziroma cilj kamor se je usmerila.
Da bi se pohod odvijal čim bolj uspešno, je organizator povabil k sodelovanju tudi člane radio kluba Hrastnik. S svojimi primopre-dajniki so brezhibno vzdrževali
KORITNIK Matiče, RANCINGER Ivan, OBLAK Jože BLAGOTIN-ŠEK Elči, BANTAN Anton, PUF-LER Edi.
Najboljši med posamezniki je bil KORITNIK Matiče.
Na drugi progi je bila najbolj-
V okviru letnega plana občinskega odbora ZRVS (Zveze rezervnih vojaških starešin) je odbor izvedel dne 19. 5. 1974 taktično-orientacijski pohod.
Kot že omenjeno, sklic je bil ob petih v šoli na Dolu. Tu so bile formirane skupine po sedem članov. V šoli je vsak posameznik reševal naloge, ki so vsebovale vprašanja iz taktike, topografije, taktičnih znakov, lastnosti orožja ter razna vprašanja iz našega strokovnega glasila »Naša obramba«. Naloge so sproti ocenjevali za to določeni tovariši iz'vrst rezervnih vojaških starešin.
Naslednja naloga pred slehernim udeležencem pohoda je bila, da pokaže svoje znanje pri streljanju s puško »Mauser« na 200 metrov. Vsak rezervni starešina je izstrelil po 5 nabojev. Organizacija na strelišču je bila tokrat zaupana strelski družini »Ernest Draksler-Marko« Dol pri Hrastniku.
Po tej opravljeni nalogi so določeni člani na kontrolnih točkah usmerjali ekipe v dveh smereh do cilja, ki je bil v bližini planinskega doma v Gorah. Do cilja sta bili po 2 vmesni kontrolni točki, in sicer:
—	na I. smeri — za mlajše (do 35 let starosti)
1.	kapela nad Rako,
2.	določena točka v vasi Mačkovec ;
—	na II. smeri — za starejše udeležence (45 oziroma 50 let starosti)
Pozdrav predsednika občinskega odbora ZRVS tov. Vučetiča
Priprave za pohod je izvršila skupina rezervnih starešin, kjer so se zlasti angažirali tovariši mlajših generacij.
V POČASTITEV ZLOMA ORJUNE
V krogu proslav v počastitev 1. junija — zloma ORJUNE so tudi v Hrastniku priredili koncert, na katerem so sodelovali pevski zbori iz Zasavja.
Uvodni govor je imel tovariš Samo Logar, sekretar občinskega komiteja ZK. Opisal je dogodke tistih dramatičnih dni.
50 let je že preteklo od takrat, ko je fašistična organizacija OR-JUNA v Trbovljah izvajala teror, toda bila je poražena. ORJUNA je bila ena najmočnejših fašističnih organizacij, ki se je trdovratno borila za zlom delavskega in narodnega gibanja. Napadala je
delavske domove in hotela strahovati pristaše revolucionarnega gibanja. Tako so organizirali tudi pohod na Trbovlje, da bi udarili po komunistih. Namena svojega pohoda niso prikrivali. Domače partijske in skojevske organizacije pa so organizirale rudarje in delavce na oborožen odpor. Za boj so bile pripravljene tudi proletarske akcijske čete, ki so jim prišle na pomoč delavske obrambe iz Ljubljane. 1. junija 1924 so revirske čete z oboroženim odporom ustavile orjunaše in jim zadale hkrati tako močan udarec, ki je privedel tudi do zloma fašističnih organizacij v Jugoslaviji.
Mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj je pod vodstvom tov. Skrinarja zapel na reviji dve pesmi
Taktično-orientacijski pohod
(Nadaljevanje s 7. strani)
1.	Pohod je bil dobro pripravljen.
2.	Udeležba je bila zelo dobra, saj je neopravičeno izostal le 1 rezervni mlajši oficir.
3.	a) Odgovori na vprašanja pri reševanju nalog so bili zelo dobri. Temu vprašanju pa bo v bodoče treba kljub temu posvetiti še več pozornosti. Predstojeće naloge obvezujejo slehernega rezervnega starešino, da bo samostojno reševal naloge (ne škiliti na sosedovo!).
b)	Doseženi rezultati pri streljanju so bili v povprečju dobri, posamezniki potrebujejo še vaj, kar bo organizator v mejah možnosti tudi izvedel. Strelskim družinam je potrebno nuditi več pomoči.
c)	Pri nekaterih rezervnih starešinah je bil viden vpliv motorizacije, tj. čutilo se je pomanjkanje fizične kondicije.
d)	Kot pod a) velja za naloge med pohodom. Sleherni rezervni starešina se mora usposobiti za SAMOSTOJNO reševanje nalog.
4.	Taktično orientacijski pohod je v strokovnem in moralnopolitičnem pogledu uspel. Organizator pohoda je dosegel zastavljeni cilj, toliko bolj, ker so mnogi u-deleženci izjavljali, da se je treba take oblike izpopolnjevanja znanja v bodoče češče posluževati.
Ko občinski odbor ZRVS to u-gotavlja, izpolnjuje ob tej priliki
tudi svojo prijetno dolžnost, da se zahvali vsem društvom za uspešno sodelovanje.
Posebna zahvala velja vsem, ki so prispevali lepa darila.
D.
To in ono
(Nadaljevanje s 5. strani)
kjer je 2.228 prebivalcev ali 20 %, v KS Dol je 1.773 prebivalcev ali 16% itd. Najmanjša krajevna skupnost je Kal, kjer živi le 76 prebivalcev ali 0,68%. Tako živi v treh največjih krajevnih skupnostih občine 81 % vseh prebivalcev, dočim v ostalih osmih, komaj nekaj nad 19 %.
Morda veste, da je na območju občine 20 vasi. Vas Unčino ima naj nižje število prebivalcev, in to le 35. Ti prebivalci živijo v 12 gospodinjstvih. Njej sledi Suhadol — del, kjer je 46 občanov v 11 gospodinjstvih, zatem Plesko, Kri-štandol, Savna peč, Kal, Goré, Kovk, Boben, Krnice itd. Skratka prebivalstvo je nastanjeno v 3.379 stanovanjih, kjer je 3.580 gospodinjstev.
Naj bo dovolj za danes. Če želite zvedeti več, sporočite to uredništvu, pa bomo marsikaj objavili, kar doslej še ni bilo objavljeno. Prav je, da vemo nekaj več o nas, kje smo, kaj delamo, koliko potrošimo itd.
Na koncu svojega govora je tov. Logar zaželel tovarišu Titu še veliko zdravja in da bi še dolgo vodil jugoslovanske narode na čelu ZKJ.
Nato pa smo z zanimanjem poslušali izvajanje progama enajstih pevskih zborov: moški pevski zbor Jagnjenica Radeče, Loški glas Zagorje, Zarja Trbovlje, Tone Okrogar Zagorje, Elektro-por-celan Izlake, Dol pri Hrastniku, Svoboda I Hrastnik, Svoboda II
Hrastnik, Trboveljski oktet, mešani pevski zbor Svoboda II Trbovlje in Slavček Trbovlje.
Pesmi so bile kvalitetno pripravljene in so naredile dober vtis na poslušalce. Navzoči so vsako izvajano pesem pozdravili s ploskanjem. S tem lahko sklepamo, da je bil vsem navzočim program zelo všeč. Skoda je le, da tako dobro pripravljen spored ni doživel večjega obiska.
Jasna Kosm
30 let planinskega društva Dol pri Hrastniku
V teh dneh bo pričelo naše domače Planinsko društvo, katerega članstvo sestavljajo poleg okoličanov Dola člani naše delovne skupnosti, s programom v počastitev srebrnega jubileja obstoja. Četrt stoletja delovanja, širjenja in doseganja uspehov na področju planinstva daje poseben pečat temu dogodku.
Ob tem pa društvena uprava prebira in razvršča ves arhiv, da bi ob obletnici izdali ZBORNIK, iz katerega bo razviden nastanek in razvoj društva. Že pri začetnih delih za ta zbornik pa se sprašujemo, kje so vzroki za stagnacijo planinskih idej med člani naše delovne skupnosti. Danes ni mogoče več beležiti množičnega odhajanja naših članov kolektiva v lepo okolje našega doma v Gorah, ki je v veliki večini rezultat dela ljudi naše delovne skupnosti. Vse pogosteje se sprašujemo, kje so vzroki. Ali so mogoče temu krivi ljudje, ki iz kolektiva zastopajo članstvo v društveni upravi? Ali se mogoče upravni odbor društva premalo zanima za svoje članstvo v Steklarni? Dejansko ni mogoče razumeti, da niti med mladimi v našem kolektivu ni mogoče vzbuditi ljubezni do gora, kjer je sigurno mogoče najti najrazličnejše možnosti za koristno in prijetno zabavo.
Prav tem problemom in nerešenim vprašanjem bo društvena uprava v jubilejnem letu posvetila največjo skrb, ker ne moremo verjeti, da bi planinska dejavnost med člani našega kolektiva ne našla plodnih tal. Če bo potrebno,
bomo pomnožili koordinacijsko sestavo ljudi, ki bi med člani delovne skupnosti delovali kot naši aktivisti in skrbeli za širjenje planinskih ciljev in idej.
Za začetek akcije razpisuje društvena uprava enoletno akcijo za osvojitev »SREBRNE ZNAČKE« 25 let obstoja PD Dol. Ta razpis predvideva v enem letu — to je do glavnega dne proslave petindvajsetletnice ob občinskem prazniku 1975 — 25 obiskov našega doma v Gorah. Kontrolno knjižico in navodila je mogoče dobiti v domu v Gorah, ali pa pri društvenih poverjenikih. Jubilejni znak bo predstavljal naš dom s srebrnim lovorjevim vencem in diplomo. Oboje bo onim, ki bodo izpolnili pogoje, podeljeno na glavni proslavi. Zelja društvene uprave je, da bi se v akcijo Vključilo čim več članov naše delovne skupnosti, kakor tudi drugih občanov .s ciljem, da bi pri naj večjem možnem številu ljudi vzbudili ljubezen do planin in posebej do našega lastnega doma.
V tej akciji pričakujemo posebno od mladih v kolektivu, da bi se v tem času organizirali in za svojo planinsko dejavnost od društvene uprave zahtevali ustrezno pomoč, ki bi bila potrebna, da bi se planinska dejavnost razmahnila do maksimuma in s tem bi naš srebrni jubilej proslavili najbolj efektno in primerno.
O dokončnem programu dejavnosti v jubilejnem letu bomo v našem glasilu še pisali.
Na svidenje v Gorah!
Planinski dom v Gorah priljubljena izletniška točka steklarjev
Pogovarjali smo se
Letos je preteklo 30 let od ustanovitve Rdečega križa Slovenije. Tega dne je bila v Gradacu v Beli Krajini ustanovljena ta humanistična organizacija. Sočasno s praznovanjem 30. obletnice pa so
KOLENC JANEZ — steklar
V tekmovalni sezoni 1973/74 so rokometašice »Steklarja-« po končanem prvenstvu v republiški ligi zasedle 4. mesto s 24 osvojenimi točkami. Glede na dokaj pomlajeno ekipo je 4. mesto zadovoljiv uspeh, kljub temu da je bila kvaliteta ekip v minulem prvenstvu dokaj slaba.
Četudi po enoletnem premoru, po poškodbi Mlinaričeve, je v ekipi rokometašic ponovno zaigrala Nevenka Bratuša. Kljub temu da ni trenirala, pa so njene izkušnje na nekaterih tekmah bile odločilne za zmago. Upati je, da bo v naslednji sezoni ponovno zaigrala, kajti kadrov v ŽRK »Steklar« je iz leta v leto manj.
Enkratno priložnost za zmago nad Velenjčankami so imele rokometašice »Steklarja« na tekmi zadnjega kola v Velenju. Nekaj minut pred koncem so gostje namreč vodile s 17:15. Domačinkam je uspel v zadnjih minutah dokajšen podvig, saj so dosegle kar 3 gole, Hrastničanke pa nobenega, in zmagale z minimalnim rezultatom 18:17.
Ravno tako kot ostali so se tudi hrastniški brodarji letos aktivno udeležili Titove štafete po Savi. Štafeto so sprejeli od ljubljanskih brodarjev in jo predali pri Brežicah hrvaškim brodarjem ter se tako dokaj masovno pridružili čestitkam za rojstni dan tovarišu Titu.
Avto prikolica, naložena s čolni, je v maju ponovno zapeljala na že tradicionalno tekmovanje ka-jakašev na Savi v Tacnu. Na tem izbirnem tekmovanju za državno reprezentanco so nastopili tudi hrastniški brodarji, vendar v dokaj hudi konkurenci niso dosegli vidnejših uspehov.
Jugoslovanska reprezentanca ka-jakašev in kanuistov bo pričela kmalu s skupnimi pripravami. Na priprave je vodstvo reprezentance pozvalo tudi Hrastničana Bariča Frana II, ki si je to vizo pridobil z nekaj odličnimi uvrstitvami na letošnjih izbirnih tekmah širom domovine.
potekale tudi slovesnosti ob praznovanju 20. obletnice krvodajalstva na Slovenskem. Krvodajalstvo se je pri nas v teh dvajsetih letih močno razširilo, tako da je tudi v naši delovni skupnosti izredno veliko število tistih, ki so redni krvodajalci. Mednje sodi tudi Janez Kolenc, ki je z mnogimi ostalimi reden gost trboveljske krvodajalske postaje.
Tovariš Janez, dovoli mi, da ti v imenu uredniškega odbora našega glasila čestitam k tvoji plemenitosti. Če se ne motim, si rekorder med krvodajalci v naši delovni skupnosti?
Hvala, sicer nisem siguren, vendar sem morda res med prvimi!
Kolikokrat pa si že dal kri?
Do sedaj sem bil že 31-krat v Trbovljah in Hrastniku.
To je pa zelo veliko, če vemo, da imaš šele 32 let?
Res, da sem še razmeroma mlad. Toda kri dajem že od svojega 17. leta, to je že od časa, ko smo dajali kri pod geslom »Človek — človeku.« Takrat nismo
ŠPORT
Domačini, športniki Železarne Jesenice, so zmagovalci letošnjega
6.	tradicionalnega športnega peteroboja. Športniki Steklarne Hrastnik so zasedli 3. mesto. Rezultati po panogah so odraz stanja in razvoja športne rekreacije v našem kolektivu. Posebno velja ponovno pohvaliti strelce in igralca namiznega tenisa Zalaznika, ki je prejel pokal za fair play.
Ampak besedo so držali! Nogometaši »Hrastnika« se namreč po enoletnem igranju v ljubljanski podzvezi po zmagi nad »Induplati« v gosteh s 6:1 ponovno vračajo v višji rang tekmovanja.
Ni časa za počitek! Tako menijo in delajo kegljači »Bratstva«, ki po zaključku tekmovanja v II. ligi še nadalje kontinuirano delajo in nastopajo. Nastopali so na zasavskem prvenstvu posameznikov in parov. Kljub temu da v času poročanja še nimamo dokončnih rezultatov, pa že lahko ugotavljamo, da se bo vsaj 1 par in 5 posameznikov uvrstilo v nadaljnje tekmovanje.
Enkraten uspeh so dosegli v danih razmerah hrastniški košarkarji. V prvem letu nastopanja v ljubljanski ligi so po spomladanskem delu prvenstva osvoiili prvo mesto, kar jim daje realne možnosti, da bodo že naslednje leto, če bodo seveda uspeli na kvalifikacijskem turnirju, nastopali v II. republiški ligi — center.
Sezona 1973/74 za rokometaše »Hrastnika« ni bila preveč u-spešna. V Zasavski ligi so osvojili 6 točk, tako da bodo naslednje leto ponovno nastopali v tej ligi. Glede na to, da so ekipo pomladili ter pričeli načrtno delati, je pričakovati, da se bodo kmalu vrnili v ljubljansko ligo.
imeli niti prostega dne niti kakih drugih ugodnosti.
Janez, povej mi, kako in zakaj si se odločil, da postaneš krvodajalec?
Lahko rečem, da je bila moji odločitvi kriva prometna nesreča. Leta 1958 sem bil namreč v Rogaški Slatini priča hudi prometni nesreči, katere žrtev, 13-letna deklica, je podlegla zaradi izkrvavitve. Takrat se nisem mogel znebiti občutka, katerega imam še danes, da bi žrtev lahko rešili, če bi imeli možnost transfuzije. Poleg tega pa me je za krvodajalstvo navdušila tudi moja mama, ki je bila tudi krvodajalka.
Pa se zavedaš, da si s svojo krvjo že marsikomu pomagal ali pa celo rešil življenje?
Seveda se, saj sem bil že priča, ko so z mojo krvjo rešili življenje nekemu moškemu in pa materi novorojenčka. Obakrat so me iz trboveljske bolnišnice poklicali, da sem dal kri. Imam namreč krvno grupo AB — RH faktor pozitiven. Te grupe pa zelo primanjkuje.
Ti daje to posebno zadovoljstvo?
Seveda! Ob misli, da dajem
Jasno je že skoraj, da štiristez-nega avtomatskega kegljišča za Savo še ne bo tako kmalu. Glasovi o gradnji so utihnili. Vse preradi govorimo o potrebah rekreativne dejavnosti delovnega človeka, ko pa bi k temu morali konkretno pristopiti, pa nastane nemalo ovir in težav. Kje se je zadeva resnično zataknila?
Una v Bosni je bila 2. junija ponovno prizorišče spopada najboljših jugoslovanskih kajaka-šev in kanuistov na divjih vodah v spustu. Hrastniška kanuista Halzer — Vovk sta v mladinski konkurenci zmagala pred renomirano zagrebško dvojico Car — Frankovič, kar je zanju lep uspeh.
Med mladimi kajakaši je Stradar zasedel 3. mesto, med člani pa je bil Barič Franc II. 4., ekipno pa so Hrastničani osvojili tretje mesto.
Tudi na področju rekreativno športne dejavnosti so člani kolektiva steklarne bili uspešni. V letu 1973 so bili zmagovalci v petih disciplinah na občinskem tekmovaniu in «o si tako pridobili pravico, da so letos nastopali na medobčinskih sindikalnih športnih igrah v Trbovljah.
Razen kegljačev in nogometašev so športniki Steklarne na medobčinskem tekmovanju v Trbovljah suvereno zmagali. To je u-spelo strelcem, odbojkarjem in igralcem namiznega tenisa. Tekmovanje, ki je bilo letos prvič organizirano, je bilo posvečeno tudi proslavljanju 50-letnice spopada zasavskega delavstva z ORJUNO.
In končno lahko tudi ugotovimo, da se je pričelo s konkretnim delom tudi pri Temeljni teles-no-kulturni skupnosti občine Hrastnik. Delo je razdeljeno na več komisij, ki direktno za svoja področja odgovarjajo IO TTKS, le-ta pa delegatom skupščine TTKS občine Hrastnik. Vsak začetek je težak, tako je tudi tu, upati pa je, da bo še bolje.
kri, ki bo nekomu morda rešila življenje, se pozivu sploh ne morem odreči!
Ali pomisliš, da bi kdaj tudi sam potreboval kri neznanega krvodajalca?
Težko je reči kaj določenega. Vendar se mi zdi, da tega občutka krvodajalci nimamo. Morda je to nekje skrito v sami psihi krvodajalca. Imamo namreč polno mero razumevanja in takta do sočloveka, tako da se nam zdi, da je to povsem normalno. Ljudje si namreč moramo pomagati med seboj.
Opravljaš precej naporno delo. Te morda krvodajalstvo ovira pri delu?
Niti ne. Samo kakšne pol ure nimaš elastičnih prstov, potem pa tudi to steče. Zato menim, vsaj jaz, da to ne predstavlja nikakršno oviro.
Koliko časa pa še nameravaš biti aktiven krvodajalec?
Kaj določenega je težko reči. Osebno mislim, da bom krvodajalec dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Po drugi strani pa se je težko odreči nečemu, čemur se navadiš. Zavedam pa se, da bi bilo to sedaj tudi precej težko, saj se je moj organizem že precej navadil na hitrejši ciklus obnavljanja krvi. Sicer pa, če si zdrav, ni to nič napornega!
In kaj priporočaš drugim, recimo tistim, ki niso še nikdar dali kri, pa bi to morda želeli?
Ne vem. Vendar vsakemu svetujem, da se za ta korak odloči čimprej, brez vsakega strahu, kajti nas krvodajalcev ne bo nikdar preveč. Pozivam pa predvsem tiste, katerih poklici so specifični, npr. šoferji.
Ali morda veš, koliko krvodajalcev je v naši delovni skupnosti?
Ne vem, mislim pa, da nas je rednih mogoče kakšnih 30, medtem ko je število ostalih, občasnih, precej večje in sega tam nekje do števila 70.
Pa je to število zadovoljivo?
Ne, nikakor. Za naš kolektiv je to daleč premalo. Prvič zato, ker imamo precejšnje število zaposlenih, drugič pa tudi zaradi tega, ker je od tega števila skoraj polovica žena. Žal se mnogi ne zavedajo, da bodo morda kdaj tudi sami potrebovali kri. Vendar sem bil nemalokrat razočaran, ko sem dobil na moje prošnje takšne odgovore, ki niso vredni človeka! No, kljub vsemu menim, da bi moralo biti v Steklarni vsaj 150 krvodajalcev.
Janez, preden končava! Kaj svetuješ ljudem?
Več zavesti, več humanosti med ljudmi. Vsakemu, ki je zdrav, pa svetujem, da naj vsaj enkrat letno da kri. Moramo živeti življenje polno medsebojnega razumevanja, sodelovanja in pomoči. Ali ni ravno krvodajalstvo najlepši primer, kako naj bi potekalo in bilo urejeno naše življenje med sosedi, prijatelji in znanci. Pokažimo, da smo ljudje, ko živimo, in ne samo takrat, ko nekdo umre!
Janez, najlepša hvala za pogovor. Se topleje pa se ti zahvaljujem za tvoje humano delo ter nasvete, katere si dal prek najinega pogovora. Vsem ostalim pa priporočam Janeza kot zgleden primer, ki naj vsekakor ne bo osamljen. Takšnih ljudi potrebujemo še več, potrebujemo jih zato, da bo naše življenje ugodnejše, prijetnejše in daljše!
J. P.
Sport—Sport—Sport—Sport—šport—šport—šport
TEKMOVANJE V POČASTITEV 3. IN 4. JULIJA 1974
Kot že več let nazaj so bila tudi letos tekmovanja med osnovnimi organizacijami sindikata in pripadniki JLA iz kasarne narodnega heroja Franca Meniha-Rajka v počastitev 3. in 4. julija, praznika občine Hrastnik, dneva rudarjev in dneva borca. Letošnja tekmovanja so se odvijala v kegljanju, streljanju, odbojki, rokometu in nogometu.
Rezultati:
Kegljanje ženske 4 X 100 lučajev
1.	mesto Jutranjka 2243 podrtih kegljev
2.	mesto Prosveta 2201 podrtih kegljev
3.	mesto Steklarna 1176 podrtih kegljev Za steklarno so nastopile Vidmajerjeva
(Puflarjeva) 233, Bratuševa 373, Dramejeva 327 in Lanegerjeva 243. Bratuševa je dosegla tudi najboljši rezultat med vsemi nastopajočimi.
Kegljanje moški 6 X 100 lučajev
1.	mesto Steklarna 2524 podrtih kegljev
2.	mesto Rudnik 2507 podrtih kegljev
3.	mesto ŠD Invalid 2301 podrtih kegljev Ekipa Steklarne je nastopila v postavi:
Gnjidič 434, Kolšek 420, Drame 396, Koritnik 437, Peršič 420, Hudi 419.
Streljanje z vojaško puško
Žal v času, ko smo pisali ta članek, nismo imeli na razpolago uradnih rezultatov. Zmagali so strelci Rudnika (306 krogov) pred Steklarno (306 krogov) in pripadniki JLA itd.
Odbojka
Steklarna : kasarna H. Rajka 2:0 (15:5, 15:9)
Rokomet
Steklarna : Rudnik 7:10, Sijaj : K. H. Rajka 15:10; za 3. mesto Steklarna : K. H. Rajka 12:10; za 1. mesto Sijaj : Rudnik 16:15 — (13:13) po izvajanju kazenskih metov.
NOGOMET
Steklarna : Sijaj 4:0 Rudnik : K. H. Rajka 0:3 Za tretje mesto
Sijaj : Rudnik 3:5 — 1:1 (1:0) po izvajanju enajstmetrovk
Za 1. mesto
Steklarna : K. Heroja Rajka 3:1 (1:1)
Izvedba tekmovanj je bila v rokah posameznih članov komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki je bila
tudi organizator tekmovanj. Žal moramo pri tem ponovno opozoriti na nezdrave odnose. Za razvoj rekreacije in delavskih športnih iger se trudijo v večini člani rekreacijskega odbora Steklarne, medtem ko predstavniki ostalih delovnih organizacij mislijo, da niso dolžni pomagati, čeprav moramo priznati, da so tudi redke, a častne izjeme. Še več, ti tovariši, ki so bili izbrani da skrbijo za razvoj rekreacije v svojih delovnih organizacijah, se ob takih primerih skrivajo, potem pa kritizirajo trud tistih, ki zapravijo ogromno prostega časa za razvoj in organizacijo rekreacije. Moramo povedati, da so nekateri tako predrzni, da pri-
V sredo, 12. 6. 1974 se je končal spomladanski del medobratnega prvenstva v malem nogometu. Prvi del je precej oviralo slabo vreme, tako da so bila zadnja srečanja bolj pogosto na sporedu, ker se je z veliko naglico bližala sezona dopustov. V zadnjih dveh krogih so bili doseženi naslednji izidi:
skupne službe : samski dom — 4:2 notranji obrat II : notranji obrat III — 2:2 delavnice : notranji obrat I — 3:0 avtomati : orodjarna — 0:6 notranji obrat I. : avtomati — 1:7 samski dom : orodjarna — 1:6 notranji obrat III : delavnice — 1:2 skupne službe : notranji obrat II — 6:0 notranji obrat II : samski dom — 2:4 delavnice : skupne službe — 1:3 avtomati : notranji obrat III — 0:8 orodjarna : notranji obrat I — 5:3
Tako je lestvica po prvem delu naslednja:
1. Orodjarna	7	5	2	0	36:14	12
2. Skupne službe	7	6	0	1	31:13	12
3. Delavnice	7	5	T	1	19:13	11
Po dolgem obojestranskem konktaktiranju je prišlo v soboto, 22. 6. do športnega srečanja med športniki koprivniške Podravke in Steklarne Hrastnik v Koprivnici. Naši športniki so si poleg dvobojev na športnih terenih ogledali tudi proizvodne obrate našega največjega prehrambenega proizvajalca ter predhodno zvedeli tudi nekaj več o samem razvoju Podravke. No, o tem drugje.
Tekmovanje se je odvijalo v naslednjih panogah: kegljanju, šahu, namiznem tenisu, streljanju in malem nogometu. Več uspeha so imeli naši športniki, ki so zmagali v treh disciplinah.
javijo svoje ekipe, .potem pa niti ne organizirajo ekipe, niti pridejo pogledat, kako tekmovanja potekajo. S svojim ponašanjem ignorirajo vse tiste tovariše, ki. se trudijo. S svojim neodgovornim delom ignorirajo novo Ustavo in zapostavljajo odločitve kongresa sindikatov in Temeljne republiške telesnokulturne skupnosti, v čigar listinah in aktih jasno in glasno piše, kakšno mesto pripada telesni kulturi in rekreaciji delovnih ljudi v naši družbeni ureditvi. Dovolijo si to celo v času, ko praznujemo občinski praznik in obletnico ene največjih gladovnih stavk rudarjev na Slovenskem in ko praznujemo dan borca.
4.	Notranji obrat III	7	2	3	2	18:10	7
5.	Samski dom	7	2	2	3	14:19	6
6.	Notranji obrat I	7	1	1	5	11:25	* 3
7.	Avtomati	7	1	1	5	14:30	3
8.	Notranji obrat II	7	0	2	5	12:31	2
Prvo mesto, so zaradi razlike v golih osvojili predstavniki orodjarne pred ekipo skupnih služb in delavnicami, ki so izgubile prvo mesto s porazom v zadnji tekmi. Za ekipo Orodjarne so nastopali: Debelak, Štiher II, Mlakar, Hudi, Sivec, Godicelj II, Kolenc Kozole, Smodič, Bevc Z., Crnkovič.
V prvem delu so bila odigrana prav vsa srečanja in ni bilo primera, da ekipe ni bilo na igrišču. Skupno je v 28 tekmah nastopilo prek 120 igralcev, ki so skupno dosegli 155 golov. V listo strelcev se je vpisalo 52 igralcev. Največ zadetkov sta dosegla Bevec Zlatko, o-rodjarna — 15, in Cvelbar Venci, skupne službe — 15, sledijo: Petrič 8, Kolenc 7, Ranein-ger Roman 7, Mlakar 6, Trinkar 6 itd. Drugi del prvenstva se bo pričel predvidoma 14. septembra in končal 26. oktobra.
Rezultati; Podravka — Steklarna
—	šah 3:2
—	kegljanje 285:277
—	streljanje 516:599 — namizni tenis 3:5
—	mali nogomet 4:7 (2:4)
Povedati moramo, da so naši športniki zares lepo zastopali svoj kolektiv ter v skupnem merilu premagali presenečene domačine, ki pa so obljubili revanš v Hrastniku.
J.	P.
MEDORRATNOJPRVENSTVO V MALEM NOGOMETE
ŠPORTNO SREČANJE PODRAVKA : STEKLARNA
NEKAJ BESED ZA RAZMIŠEJANJE
Poslovni uspehi Zasavja v preteklem letu, gledano globalno, so relativno dobri, dočim je dolgoročnejše gibanje gospodarstva v posamezni občini zelo različno. Kratica analiza, ki jo je pripravila služba družbenega knjigovodstva, podružnica v Trbovljah, kaže gibanje gospodarskih uspehov in neuspehov od leta 1968 in primerjavo z letom 1973. Ugotovljeno je, da je celotni dohodek v tem času v Zasavju porasel dvainpolkrat. K temu porastu pa je največ pripomoglo zagorsko gospodarstvo, ki je doseglo izredno hiter razvoj. Znatno nad povprečjem pa je bil porast v naši občini oziroma
pri naših delovnih organizacijah. Lahko bi rekli, da je nekoliko zaskrbljujoče prehitro naraščanje porabljenih sredstev, katerih stopnja je višja od rasti celotnega dohodka. To pa kaže na zmanjšanje ekonomičnosti tako v celotnem Zasavju, posebno pa še v naši občini. Primerno k temu je tudi gibanje dohodka, ki je razlika med celotnim dohodkom ih porabljenimi sredstvi, ki počasneje narašča od ostalih dveh kategorij.
Vzrok takega razvoja je nedvoumno hitro naraščanje materialnih stroškov skupno s proizvodnimi storitvami drugih, katerih stopnje rasti so precej visoke v
vseh delovnih organizacijah v regiji. Glede skladnosti rasti izplačanih neto osebnih dohodkov in ustvarjenega dohodka, ugotavljamo, da to ne velja za našo občino, medtem ko je rast izplačanih osebnih dohodkov na primer v zagorski občini v skladu z rastjo dohodka. (Verjetno izhaja to sorazmerje na račun rudnika).
Zaposlenost je naraščala v Zasavju relativno počasi, z izjemo Zagorja, kar kaže na visoko stopnjo deleža aktivnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu, vsaj kar se tiče zaposlenosti v gospodarski sferi procesa ekonomske reprodukcije.
V ilustracijo navajamo porast posameznih ekonomskih kategorij za čas od leta 1968 in primerjavo z letom 1973. Tako se je v tem času celotni dohodek v občini Hrastnik povišal za 110%, v občini Zagorje za 260 %, v občini Trbovlje za 159 % ali povprečno v Zasavju za 152 %.
Dohodek je porasel v hrastniški občini za 87 %, v Zagorju za 258 %, v Trbovljah za 140 % in v Zasavju 138%,
Porabljena sredstva so v Hrastniku narasla za 124 %, v Zagorju za 261 %, v Trbovljah za 156 % in v Zasavju za 162 % povprečno. Porabljeni material in proizvodne storitve za 133% v Hrastniku, 280 % v Zagorju, 172 % v Trbovljah in 175 % povprečno v Zasavju. Izplačani neto osebni dohodki, (Nadaljevanje na 11. strani)
Zanimalo vas bo
Kosilo v naravi
Prišli v podjetje v mesecu juniju
Pap Edi, krogličar; Gorenc Frančiška, odnašalka stekla; Rak Jožica, evidentjičar; Bekič Veli-bor, pobiralec črepinj; Simončič Jožefa, kontrolor stekla v TOZD II; Jankovič Simo, dostavljalec zmesi; Hriberšek Angela, eviden-tičar; Lavrič Albin, izmenski vodja v TOZD II; Cavlovič Marija, kontrolor stekla v TOZD II; Delphi Ivan, krogličar; Zupanc Matilda, kontrolor stekla v TOZD II; Levec Anton, kovinostrugar; Pilih Drago, delavec na kanalu; Žagar Anica, odnašalka stekla; Draksler Marko, IV. nabiralec stekla; Tržan Marko, krogličar; Hauptman Zdenka, pomivalka posode; Koritnik Karl II, kovinostrugar; Stevanovič Jovanka, odnašalka stekla; Delič Muharem, delavec na kanalu; Span Alojz, izdelovalec šablon v TOZD V; Korbar Viljem, krogličar; Tovornik Milan, delavec težak; Demi-rovič Ismet, delavec na kanalu.
Odšli iz podjetja v mesecu juniju
Sedlar Bojan, dostavljalec olja in modelov; Kirn Stojna, krogličar; Mitrov Sande, dostavljalec zmesi; Papež Viljem, delavec na kanalu; Hauptman Zvonko varilec; Vidmar Leon, delavec v mi-
(Nadaljevanje z 10. strani)
po istem vrstnem redu za 133, 258, 124 in 137 %, dočim se je zaposlenost povečala za 13 %, 39 %, 2% in 9% povprečno v Zasavju.
Iz tega bi lahko zaključili, da zagorsko gospodarstvo dosega zelo ugodne rezultate, ob istočasni relativno uravnoteženi porabi sredstev, čeprav porabljeni material in proizvodne storitve drugih naraščajo precej hitro. Skoraj na zasavskem povprečju je trboveljsko gospodarstvo, medtem ko gospodarstvo v naši občini narašča počasneje v primerjavi z ostalima občinama, kar bi eventualno
lor stekla v TOZD-II; Medič Slavko, odnašalec stekla; Gostimiro-vič Peter, odnašalec stekla; Carič Željko, odvažalec zmesi; Ignjič Luka, dostavljalec zmesi; Poljan Marija, odnašalka stekla; Šumič Razim, odnašalec stekla; Velič Razim, odnašalec stekla; Stojan-čič Dragiša, odnašalec stekla; Strehar Alfonz, krogličar; Glavič Anica, kontrolor stekla v TOZD II; Celahmet Fahrudin, odnašalec stekla; Bradaševič Blago, odnašalec stekla; Kaše Fran, krogličar; Canžek Angela, odnašalka stekla.
Poročili so se
Čepin Olga in Vrbnik Alojz, Muratovič Safeta in Saletovič Sulejman.
Prirastek v družini dobili
Oberčkal Ivan — sina, Kajič Mirko — hčerko, Doberšek Milan — sina, Mekše Marta — hčerko.
lahko pripisali tradicionalni industriji, ki je malo mobilna in zahteva velika vlaganja, da bi dosegla ugoden poslovni uspeh. Ta vzrok pa je tudi v veliki meri zavirajoč dejavnik trboveljskega gospodarstva, tako da bi bilo treba resneje pristopiti k vpeljevanju novih propulzivnih dejavnosti na območju občin, ki počasneje napredujejo. To bi bile morda predvsem visoko predelovalne dejavnosti z veliko mobilnostjo in prilagodljivostjo, ki je neobhodno potrebna za kontinuirano spremljanje hitrih razvojnih tendenc doma in v svetu.
Pravijo, da so ribiči prijazni ljudje, izredno duhoviti, v sebi skrivajo polno smešnih zgodbic, katerim se znova in znova od srca nasmeješ. Ribiči radi pripovedujejo svoja doživetja, drugi pa jih še raje poslušajo. Toda, ko stojijo ob kakšni bistri reki polni rib ali ob kakšnem jezeru, Ki se lesketa od sonca in rib, so tihi in zamišljeni. Nemirno jim oko drsi za plovcem, ki bi lahko že naslednji hip izginil pod vodo.
Tudi moj oče je velik ribič in večkrat si naša družina poteši lakoto z ribami ,dobrimi in slastnimi zalogaji pristnega savskega belega mesa. Kadar ni v službi ga lahko najdete le ob Savi. Da, večkrat pa jo vsi skupaj mahnemo kam na piknik, naša stalna točka je seveda Sava.
Bilo mi je okrog 13 let, ko je naša družina, kot že večkrat prej, odšla na ribiški piknik. Pridružila sta se tudi teta in stric, stric je seveda bil strasten ribič. Ko smo izbrali primeren prostor ob vodi, smo si oddahnili, kaj,ti težko je dobiti ob sobotah prazno mesto ob Savi. Vsepovsod ta čas mrgoli ribičev. Srečni smo bili, kajti našli smo krasen prostor. Teta je že zakoračila čez ozek pas vode, na svoje otočje, ki mu je nadela ime — Havaji. Tam si vsako leto skuša pridobiti lepo bakreno barvo, kar se ji v veliki meri celo posreči. Mami je pod nekim drevesom lepo razporedila stvari, ki jih bo potrebovala za pripravo kosila. Cilj današnjega lepega sončnega dne je bilo kosilo, pripravljeno iz rib, lepo pečenih rib. Oče in stric sta pridno namakala svoja trnka in skoraj enakomerno drsela z očmi za plovcem, ki je brez »cuka« plaval po vodi. Bratca sta se igrala v mivki in pripravljala bazenček, v katerega bosta dala ribe, ki bodo lahko do kosila plavale v njem. Brala sem knjigo in se že veselila prvega grižljaja slastne ribje pečenke. Kazalec na uri se je hitreje in hitreje pomikal. Bližal se je čas kosila. Brat Franci je že spraševal, če ne bo ribice. Mami ga je ostro pogledala izza temnih očal in mu »prijazno« rekla: »Ah, kaj pa še, seveda bo, vsak čas bo lepo pečena na krožniku.« Takoj zatem se je potopila spet v »sunit« roman. Pogledala sem mamo, nato pa teto in izzivalno rekla: »Bo prej teta pečena, kot pa riba.« Mama me je prebodla z očmi oziroma z očali, kot da bi hotela reči — pazi se, bova že doma obračunali. Teta je z mrmranjem obrnila svoje ogorelo telo in nastavila soncu hrbet. Kakšna pa je bila situacija ob vodi? Bolj klavrno je zgledalo vse skupaj. Stric je odložil palico, oče pa je še vedno zagrizeno molel palico v vodo. Stric je odkimaval z glavo in se napotil k potočku, kjer se je hladila pijača. Potešil si je žejo z radensko. Teta je privzdignila glavo in z napol odprtimi očmi pogledala po možu. Skoraj prestrašeno je vprašala: »Ti, ne bo nič, lačna sem že?!« Medtem je prižgala tranzistor, ki je z umirjeno glasbo obarval vzdušje. Začela sem potihoma peti: »Sava šumi, mm mm mm lala... vse skromne stvari vežejo me ...« Teta me je kmalu utišala, ko me je uvrstila med tiste, ki nimajo posluha. Napočil je čas kosila. Stric je že zanetil ogenj, toda ponev je bila še vedno prazna. Zdelo se mi je, da nas ta hip vse ribe
vidijo in se nam posmehujejo. Nrč ne bo s kosilom, me je prešinilo, grozno in tako mi kruli v želodcu.
Toda naslednji hip je oče zakričal: »Imam jo, pripravite se, ribaaa ... Kot bi iz jasnega neba udarila strela je vse okoli mene zaživelo. Zdelo se mi je, da gledam odlično komedijo. Mama je pripravila svoj krvniški nož, s katerim bo rešila ribo luskin. Teta je pozabila na sonce, svojo »farb-co« in ji hitela vlivali olje v ponev. Bratca sta veselo stegovala roke, da bi dobila ribo in jo odnesla v svoj bazen. Toda vsi smo bili že tako lačni, da jima teh užitkov nismo privoščili. Franci je ribo smel sneti s trneka in jo odnesti mami. Srce vsakega je bilo vznemirjeno, vsi smo se od sreče smejali. Toda veselje ni dolgo trajalo. Stric je bil tako zelo vesel, da se je malo pošalil s Francetom. Skoraj v petju mu je rekel: »Ojoj, kakšna .luštkana stvarca, joj ubožka, Franci se ti nič ne smili, vrzi jo nazaj v Savico?!« Ne, da bi hudega slutil je spet namočil trnek in se pri tem smejal. Bratec pa je obstal, pogledal ubogo ribico, jo prijel za rep, se odločil in jo zalučaj nazaj v vodo. Smejal se je in nas gledal, češ rešil sem jo, ste videli. Vsi smo onemeli. Odprtih ust smo gledali nekaj časa vanj, nekaj časa v reko, v kateri je izginil naš slasten obrok. Nastala je grobna tišina, ki je trajala nekaj sekund. To tišino je pretrgal žvenketajoč zvok noža, ki je padel mami iz rok, in se odbil od skale. Teta je vidno pogoltnila slino in odložila ponev. Stric ni verjel svojim očem in oče Se je prijel za glavo. Brala sem dalje knjigo in čakala kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Oče je zamrmral: »Danes ni sreče in je ni.«
Franci je prestrašeno gledal okrog sebe, končno je uvidel, kaj je storil. Tudi on se je zazrl v deročo Savo. Ta slika je trajala nekaj sekund. Vse je izgledalo, kot da bi žalovali za ribo, kar v resnici tudi smo, kot da bi počastili spomin nanjo z enominutnim molkom. Potem smo se morali zadovoljiti s hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Zasmejala sem se vsemu temu in pomislila sem, naj živi tista majhna ribica, saj nas vseh tako ne bi nasitila.
Daleč'je že od tega težkega dne, vendar pa se ob spominu na ta dogodek vsi nasmejemo do solz. Da, ribiško življenje je res zanimivo in zabavno.
Mira S.
ZAHVALA
Tovarišu Jožetu BARIČU I, upravniku počitniškega doma v Portorožu, se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč v času mojega dopusta v Portorožu.
KANDOLF Janez
Čitajte
STEKLARJA
zannici; Holešek Jožica, kontro-
„OB DNEVU BORCA“
Svet kaj čudno se vrti, ljudje si delajo skrbi.
Vojna vihra v posameznih deželah še vedno se poraja, zato človeštvo upravičen strah navdaja.
Ostajajo porušene vasi in mesta,
kolona revežev, brezdomcev ostaja dolga cesta.
Brezskrbno v naši domovini mi živimo,
včasih iz objestnosti po nemogočem hrepenimo.
Odkrito si v oči poglejmo,
in želja skromnih več imejmo.
Domovino mi svobodno dobro precenimo, srečni smo, ker v njej lahko živimo.
A tud’ zatirana ljudstva imajo pravico do življenja, pomagajmo jim v vseh oblikah, da otresla tud’ ona se bodo suženjskega trpljenja.
B. J.
NEKAJ BESED ZA RAZMIŠLJANJE
NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil: KARLI OREMEL	AGENTURA, ZASTOPSTVO	PRIPADNICA REVOLUCIJE UPORNICA	OGONKI, LEHE	POROK	GOROVJE SEVERNO ODJEZERA ISSYK KUL' V S0VJ.ZVEZI	▲	LADIJSKI VOZNI RED	NAJMANJŠI PRST NA ROKI	LOVSKI PLEN	KAPITAN IZ VERNOVEGA ROMANA .20000 MILJ POD MORJEM*	NAZIY	MESTECE V FRANCIJI BLIZU LYON A	PASJA TRAKULJA	JAP. GENE = RAL, VOJNI ZLOČINEC CHIDEKI)	„STARO = ZIDOVSKI KRALJ	▲	MLADIČ DOMAČE ŽIVALI	DRUGI PREDSED* NIK ZDA	FILMSKI IGRALEC BUCHHOLZ
ČRTA PAS						ZAŠČITA PO SLAKCEV DO KLER SO ČLAN PARLAMENTA										GOZDNA PODRAST			
KNJIŽNA POLICA						ŠIN ODI = SEJA IN PE= NELOPE		-								PEVEC JÜRGENS			
MESTO NA PORTU -* GALSKEM						KEM. POJAV SPOJIN 1 IS* TO SESTAVO ZARADI RAZ= UČNIH VELJKO STI MOLEKUL										NEKDANJI RUSKI VLADAR REDITELJ			
ZDRAVILNI VRELEC V ROGAŠKI SLATINI						RAVEN/ STOPNJA					ČEŠKA PRI--TRDfLNICA				UREDNICATV KAŽIPOTA				
											DRŽAVNA BLAGAJNA				VINORODNA RASTLINA				
IZLOČEK V USTIH						EVA NOVSAK GLAVNO MESTO JOR. danije			VEČJA NESTRUPE* NA KAČA	OSEBA, IZ GOTOVČEVE OPERE				besedilo središče VRTENJA					
TUP0LJEV			PRIPADNIK TUAREGOV							VRHUNSKI DOSEŽEK							JADRANSKI OTOK	TROGLAVI PES, VRA: TAR POD--ZEMLJA	EVROPSKO GORSTVO
			PRITOK REKE JENISEJ							Lantan									
SRBSKO MOŠKO IME				HIMALAJ = SKA KOZA	VELIKO KLADIVO				v.			DEMISIJA, ODSTOP							
					POLPROIZ« VOD ALUMINIJA							JUNAŠKA PESNITEV							
SLIKOVITA SOTESKA RADOYNE								DROBEC SVETLOBE						ZRAČNI DUH V »VIHARJU»					
								KAMNOSEK						STARI OČE					
DEL ORGEL, PEDAL									KITAJSKI POLITIK CETUNG	POVRŠIN* SKA MERA	NEKDANJA, RUSKA UTEŽ* NA MERA SLAP SAVINJE				KRAJ„ŽEBLJA RJEV" NA GORE» NJSKEM	ORODJE ŽAN JI C KOPITAR S TROBASTIM NOSOM			
JEZERO NA FINSKEM						RAZISKOVA--LEC JAM						PENEČE SE VINO					BERILIJ		
						ŠAHOVSKA FIGURA						UKINJEN OZ K0TIRNI VLAK V BOSNI					SLAVNI BRAZILSKI. NOGOMETAŠ		
GROBA TRAVA				NIKOLAJ KOPERNIK			VRATARJU: GOSL.NOGO: MET, MOŠTVA						FINO SUKNO IZČESANE VOLNE						STAR SLOVAN
				SADNA PIJAČA			1						-GA MERI » MO Z URO						
JEZERO V SREDNJI ITALIJI										400-100 = IRENA KOHONT				VELIKO GLASBENO DELO					
VINKOVCI			Šolski RED						RIBJE JAJČECE					UMRL! SLOVENSKI SLIKAR (VENO)					
OCVIRK ANTON			VNETJE SLUZNICE						ZMEŠNJAVA, NERED					ZAPOR, JEČA					
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagradi
1.	nagrada 50 din,
2.	nagrada 30 din,
3.	do 7. nagrada po 20 din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do četrtka, 25. julija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v šesti številki STEKLARJA, smo prejeli 88 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 50 din) : Mak Dora,
2.	nagrada (30 din) : Vozlič Majda,
3.	do 7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Miklič Jože, upok., Knez Alojz I, Platinovšek Karel, Barič Alojzija, Srpodič Julij, u-pokojenec.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, naše ljube mame, stare mame, sestre, tašče
ANGELE RAJIČ roj. TOVORNIK
se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, upravi in sindikatu steklarne za vence, govorniku, ki je orisal lik naše pokojnice. Še posebno se zahvaljujemo njenim sodelavkam v kontroli stekla za vence ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti na blejsko pokopališče.
Žalujoči mož Arso, hčerki Viki in Marjana z družinami in ostalo sorodstvo
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: čevelj, preproga, Ems, alinea, Labrador, pot, razkolnik, ameba, Iza, bal, Tone, sprat, gon, O.O., analitika, polk,
trava, Jera, skrinja, karabin, B.Č., laik, ata, Orsini, pastorek, meja, Resman, anoda, D.P., mikrob, trik, god, Romi, okov, krst, elisa, beri-
lo.	elativ, vokal, ozelot, Marina, omara, Ticino, skalar.
(D. K.)
»Decentralizacija«	
Tovarno razdelili v sedem smo enot, vsaka zdaj ubira svojo pot.	
Ostaja pa kopica nerešenih stvari, od katerih prenekateri upravljalec rad zbeži.	
Zibelko upravljanja smo pred štiriindvajsetimi leti že zgradili, dete upravljavca vanjo položili.	
Desetletji dve smo upravljanje krepili, sedaj smo iz plenic ga končno le odvili.	
In treba ga je naprej krepiti, čeprav pri delu težavam se ne da uiti.	B. J.
JUNIJ 1974	ST. 5
zloma Orjune v Trbovljah
Praznovanje
Za nami je praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate revoluionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija letos je preteklo 50 let od zgodovinskega spopada
50. obletnice
v Jugoslaviji, ki ga je prežetega z brutalnostjo fašizma ponujala ORJUNA. V Trbovljah je nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemonističnih krogov srbske buržoazije, saj je v ta na-
sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice je pod vodstvom predsednika CK ZKS tovariša Franceta Popita vodil poseben 30-članski odbor, ki je uspel s svojim prizadevanjem obeležiti
nih mest, brigadirji mladinske delovne brigade Kozjansko 74, brigadirji s proge Beograd—Bar in še drugi. Prisotna je bila seveda tudi revirska mladina, ki je bila organizirana v pohodne enote.
Slavnostni govor na proslavi v Trbovljah je imel Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ
Spomenik je odkril predsednik CK ZKS Franc Popit, nato pa je zbrani množici spregovoril o pomenu tega odkritja
slovenskega proletariata s fašistično organizacijo jugoslovanskih nacionalistov — ORJUNO. Tega dne so slovenski delavci na čelu z revirskimi rudarji pod trdnim vodstvom komunistične partije zadali tej organizaciji odločilen udarec, ki je pomenil začetek poraza in neuspehe te fašistične organizacije. Dogodki, ki so se zvrstili v Trbovljah in revirjih, so bili sestavni del hudega in težkega boja jugoslovanskega delavstva , proti takratnemu centralističnemu režimu ter nacionalizmu
men zbrala pristaše iz vse Slovenije, Splita, Zagreba in drugod, s čimer je spopad dobil značaj akcije vzdrževanega obsega, ker je prerasel okvir slovenskega političnega dogajanja.
Delavci v rdečih revirjih so se pod vodstvom komunistične partije Slovenije, ki je že takrat spoznala nevarnost fašizma, zavestno in načrtno pripravljali na oborožen spopad z Orjiuno, trdno zavedajoč se, da branijo svojo domovino, svoj kraj, svoje pridobitve in svojo kulturo.
praznovanje 50. obletnice zloma Orjune z vseslovensko delavsko proslavo.
V soboto 1. junija se je v Trbovljah zbrala 20—25 tisoč glava množica delavcev, mladine. Slavnostni prireditvi so prisostvovali tudi sekretar IB predsedstva ZKJ tovariš Stane Dolanc, Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, Lidija Sent-jurc, Miha Marinko in drugi visoki predstavniki naših družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, delegacija španske komunistične partije, delegacije pobrate-
Osrednji slavnostni govor je imel sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ tovariš Stane Dolanc. V svojem govoru je orisal celoten potek takratnih dogodkov, precej poudarka pa je posvetil pomenu in pridobitvam tega spopada.
Po slavnostnem govoru je sledil pester kulturni program, v katerem je nastopilo okoli 780 članov kulturnih društev, sekcij in •skupin iz vsega Zasavja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proslave v Trbovljah so se udeležili najvišji predstavniki političnega življenja Slovenije. Med gosti pa so bili tudi člani CK KP Španije.
Rudarji in zastavonoše pred glavno tribuno na proslavi 50. obletnice zloma Orjune v Trbovljah
ZVEZNA BRODARSKA ŠTAFETA V HRASTNIKU
Po dolgih in napornih kilometrih plovbe po Savi, iz močnih in utrjenih rok v roke slovenskih brodarjev, smo v nedeljo, 12. 5.
so jo popeljali od njenega starta, mimo Ljubljane in Hrastnika vse do Brežic, kjer so jo sprejeli hrvaški brodarji.
Prihod štafete v Radeče
1974 hrastniški brodarji sprejeli zvezno Titovo štafeto.
Letos je potekala pot zvezne brodarske štafete po Savi od Radovljice do Beograda, v roke tovarišu Titu. Slovenski brodarji
Hrastniški brodarji smo se že dolgo pripravljali na ta slavnostni dogodek ob organizacijski pomoči steklarske mladine. V nedeljo so naši brodarji že v zgodnjih popoldanskih urah izpluli
Praznovanje v Trbovljah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ob tej priliki pa je tovariš France Popit odkril spomenik udeležencem spopada delavstva z Orjuno, ki ga je izdelal naš kipar Batič Stojan, s katerim ponazarja težke trenutke delavstva, ki pa kljub težki situaciji vztraja in zmaguje.
Skoda de, da vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem, ki pa so kljub itemu zelo uspešno opravili svojo dolžnost.
Ves splet priprav za proslavo ob 50. obletnici zloma Orjune pa je potekal že ves mesec maj, posebno pa se je v te priprave in celotno praznovanje vključila mladina iz vseh treh revirskih občin, saj to praznovanje pomeni tudi osrednje srečanje slovenske mladine. Po vseh krajih v
Sloveniji so bila razna kviz-tek-movanja mladih na temo Delavsko gibanje, finale pa je bilo na predvečer praznovanja v Delavskem domu v Trbovljah, kjer je ekipa Zagorja osvojila prvo mesto in tako postala republiški zmagovalec.
Vsi udeleženci tega tekmovanja in pa brigadirji ter taborniki pa so imeli na Doberni nad Trbovljami miting, kjer so udeleženci spopada z Orjuno pripovedovali svoje doživljaje, potem pa so skupno zapeli in zaplesali ob tabornem ognju.
Še in še bi lahko našteval razne prireditve in tekmovanja, ki so se zvrstila v revirskih občinah in na ta način doprinesle celotni prireditvi zelo širok in pester razmah ter slavnostni izgled.
Vili Zaletel
Med visokimi gosti smo opazili tudi Lidijo Šentjurc, članico sveta federacije in Edvarda Kardelja, člana predsedstva CK ZKJ
proti Trbovljam z vsemi plovnimi objekti, kjer so pričakali in sprejeli nosilce zvezne brodarske štafete. Ob napovedani uri se je na savskem mostu zbralo ogromno ljudi, ki so nestrpno pričakovali prihod štafete.
Po uvodnem pozdravnem govoru predsednika steklarske mladine je sledil kratek kulturni program, ki ga je izvajala steklarska godba na pihala.
Kmalu se je izza ovinka, ki ga tvori Sava, prikazal začetek slavnostnega defileja, izpred katerega sta se na dveh motornih čolnih vili jugoslovanska in brodarska zastava. Sledila pa jima je cela flota čolnov, približno 25 jih je bilo, od kajaka C-l pa do kanuja K-2, ki so bili lepo razporejeni, v sredini pa so pluli ljubljanski
brodarji, ki so nosili štafetno palico s pozdravi in željami tovarišu Titu za njegov visoki jubilej. Ob taktih himne in navdušenem ploskanju ljudi so nosilci pritekli na tribuno in predali štafetno palico hrastniškim brodarjem.
Naša mlada brodarka — Baričeva je nato v imenu Brodarskega kluba Hrastnik in vseh hrast-niških športnikov prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu z našimi iskrenimi pozdravi in željami za njegov skorajšnji jubilej.
Štafetna palica je pri nas tudi prenočila. Naslednje jutro pa so jo naši brodarji popeljali po Savi do Brežic, kjer so jo ob dobro pripravljenem sprejemu in kulturnem programu predali hrvaškim brodarjem.
Z. V.
Pred odhodom Titove štafete iz Hrastnika
Shod zasavskih tabornikov v Trbovljah
Dne 31. maja smo dobili sporočilo od naših predpostavljenih, da gremo v Trbovlje na taborjenje, v počastitev 1. junija praznika zloma Orjune. Seveda smo se odzvali temu vabilu in smo se kaj hitro pripravili na ta shod.
Naši medvedki in čebelice odreda Temni hrast so se pripravili za razne igre, humor in za streljanje z lokom.
No in prišel je čas, ko smo odšli tja. Ko smo prispeli na mesto tabora, so bili tam že kolegi odreda Črni diamant iz Trbovelj in odred Črni krti iz Zagorja. Najprej je bilo treba postaviti precejšnje število šotorov. Ko smo uredili vse potrebno, smo morali počasi k večerji, po večerji pa se je že prva straža pripravila za delo — razvrstila se je okrog vseh šotorov.
Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili precej presenečeni nad slabim vremenom, kajti ves čas je deževalo. To nam je precej pokvarilo samo vzdušje. Po zajtrku smo vsi mislili oditi na osrednjo proslavo k Delavskemu domu, vendar zaradi tako slabega vremena nismo šli vsi, ampak iz vsakega odreda po trije, štirje, kot nekakšna delegacija. Na proslavi se je
zbralo veliko število ljudi, ki so prišli iz vseh krajev naše republike, največ pa je bilo seveda domačinov in obiskovalcev iz sosednjih revirjev. Po končani proslavi smo se premočeni do kože vrnili v naš tabor.
Vreme se ni nikakor izboljšalo, zato smo po kosilu odpeljali otroke domov, da se ne bi prehladili v tako mrzlem vremenu.
V popoldanskem času je za trenutek posijalo sonce, nekoliko se je izboljšalo. Žal tudi programa, ki je bil sestavljen, nismo mogli izpeljati, ker nas je ostalo v taboru le nekaj. Zvečer smo sedeli in prepevali pesmi ob tabornem ognju. Okrog polnoči smo se odpravili spat. Zjutraj pa je že sijalo sonce, ko smo se prebudili. Pustili smo šotore, da se nekoliko osuše od dežja. Potem smo jih podrli in spravili ter se odpravili domov.
Tako smo po dolgem času bili taborniki spet v naravi, navezali smo nove stike s prijatelji iz drugih krajev. Želimo si še takšnih srečanj, toda v bodoče, da nam dež ne bi pokvaril vse skupaj, ker bi tako bilo še lepše in nam še dlje ostalo v spominu.
S.	R.
ZM preimenovana v zvezo socialistične mladine—ZSM
Zveza socialistične mladine Jugoslavije je neposredni naslednik organizacije Ljudske mladine Jugoslavije in nadaljuje z delom Zveze mladine Jugoslavije, ki je nastala po spremembi imena Ljudska mladina na VII. kongresu leta 1963 in imena Zveza študentov Jugoslavije, ki je nastala leta 1951 v okviru ljudske mladine.
ZSM Jugoslavije sestavljajo njeni člani in njihove zveze v socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah.
Zveza socialistične mladine je družbenopolitična in vzgojna organizacija, v kateri se mladi ljudje kot posamezniki in v družbenih organizacijah, ki zbirajo mladino, prostovoljno združujejo in organizirajo, da bi s svojo aktivnostjo prispevali k nadaljnjemu skupnemu socialističnemu razvoju Jugoslavije na temeljih samoupravljanja, uresničevanja enakopravnosti in razvoja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti in neuvrščene mednarodne politike naše države.
Zveza socialistične mladine Slovenije je družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejno-politične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike ZKJ in ZKS. Zveza socialistične mladine Slovenije je sestavni del Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Član ZSM Slovenije je lahko vsak mladinec ali mladinka do 27. leta starosti, ki to želi in sprejema programska načela in statut ZSMJ in ZSMS. Lahko je član tudi po 27. letu starosti, če tako želi in s tem soglaša osnovna organizacija ZSMS.
Na nivoju vsake občine v okviru ene republike pa obstaja ob-' činska organizacija ZSM Slovenije, ki jo združujejo vsi člani ZSM, ki živijo in delajo na Območju občine ter osnovne organizacije v vseh sredinah v okviru občine.
NEKAJ NOVIC IZ DELAVCEV
Na mnogih sestankih oziroma sejah predsedstva v zadnjem času in tudi na nedavni problemski konferenci smo samo govorili o neaktivnosti nekaterih predsednikov posameznih aktivov. Nazadnje smo le uspeli vsaj delno u-streči tem zahtevam po zamenjavi neaktivnih članov našega predsedstva. Tako smo se v aktivu TOZD V domenili, da naj se predsednik obveže, da bo aktivneje pričel s svojim delom v samem aktivu, ki ga posebno v mesecu maju ne manjka, v nasprotnem primeru pa naj se ga zamenja. Domenjeno je bilo, da predsednik o-stane in kar se da hitro in bolje pristopi k delu svojega aktiva.
V drugem aktivu, to je v aktivu TOZD II — avtomatski proizvodni pa ni bilo drugega izhoda kot da so dosedanjega predsednika in političnega sekretarja konference mladih OZD Steklarne zamenjali. Novi predsednik je tako postal Jure Srebotnik, pred
Najvišji organ občinske organizacije ZSM Slovenije je Občinska konferenca ZSM. Sestavljajo pa jo delegati osnovnih organizacij, delegacije organizacij in društev, ki vključujejo mladino, delegati ZSM iz JLA ter delegacije Zveze pionirjev. Ta voli iz svoje srede predsednika, sekretarja in predsedstvo, ki je njen izvršilni organ. Voli tudi nadzorni odbor ter ustanavlja razne komisije.
Najvišji organ ZSM Slovenije pa je kongres, ki obravnava in o-cenjuje aktivnost ZSM Slovenije v obdobju med dvema kongresoma, začrtuje programsko orientacijo in pa politiko ZSM Slovenije. Ta sprejema in menja statut
Z našimi športniki, ki so imeli športno srečanje s športniki iz Koprivnice, smo odpotovali tudi predstavniki naše mladinske organizacije, da bi to priliko izkoristili za kratek razgovor s predstavniki njihove mladinske organizacije.
Po prijetni vožnji, z vmesnim postankom na gradu Borlu, kjer smo se malo pokrepčali, smo imeli prvo degustacijo njihove kave in kisle vode. Vsak pa je tudi dobil dobro poznanega po-dravkinega petelina v obliki značke. V imenu kolektiva nas je pozdravil vodja obrata pivovarne, ki nam je po kratkem neuradnem pogovoru na kratko opisal zgodovino Podravke, njen razvoj in sedanji položaj tovarne. Povedal nam je, da je bila pred vojno to v bistvu le nekakšna oljarna, ki pa je še sedaj v sklopu sedanje modernizirane tovarne. Po vojni pa so začeli graditi nove obrate, uvažati nove stroje, vendar pa je dejstvo, da je bilo poslovanje takratne Podravke v zelo kritičnem položaju. Za uspešen razvoj in a-firmacijo Podravke doma in v svetu, da se je lahko izkopala iz
služenjem vojaškega roka že zelo aktiven član mladinske organizacije Steklarne.
Na sami seji predsedstva konference mladih delavcev Steklarne pa bo potrebno ponovno imenovati političnega sekretarja. Predlog zanj imamo že pripravljen, v najbližji prihodnosti pa bo na eni izmed naših sej tudi uradno imenovan.
V aktivu TOZD VII pa je delo še bolj otežkočeno zaradi pomanjkanja mladih, ki bi bili pripravljeni v aktivu sploh delati. Zato je predsednik že večkrat o-menil, da bo podal ostavko na svojo funkcijo, a so ga ostali le nekako prepričali, naj se ne prenagli in naj poskuša pridobiti še novih ljudi za delo, čeprav je tu ta varianta skoraj nemogoča, ker so tu zaposlene v glavnem ženske in še to večina poročene, ki pa si ne more privoščiti poleg svojega domačega dela tudi delo v mladinski organizaciji.
med dvema kongresoma, ki jih je izvršila Republiška konferenca ZSM Slovenije. Sestaja se vsaka štir leta in ga sklicuje RK ZSMS, ki je dolžna izvršiti vse priprave za njegovo potekanje. Med dvema kongresoma pa je najvišji organ RK ZSMS.
ZSMS je prek vseh organizacij, ki jih združuje, bori za enakopravno in odgovorno sodelovanje mladine pri reševanju temeljnih vprašanj razvoja samoupravnega socializma. Samo ZSMS in organizacije, ki jih združuje, si prizadevajo, da mladina skupaj z vsemi delovnimi ljudmi oblikuje in uresničuje načela socialistične samoupravne družbe, ki so izražena v programu ZKJ, dokumentih
krize, pa je pri tem odigrala veliko vlogo tudi naša steklarna, ki ji je dostavljala vso steklenino na kredit. Iz kritične situacije pa se je izvlekla šele po letu 1955, ko so v proizvodnjo uvedli širši a-sortiman. Leta 1962 pa so zgradili popolnoma nove obrate za tako širok asortiman proizvodov.
Sedaj pa Podravka poleg matične tovarne sestavlja več obratov po vsej Jugoslaviji od Maribora, Varaždina pa do Lipika itd. Sedanji proizvodni asortiman je precej velik in dobro poznan doma in po svetu, saj vsi dobro poznamo vegeto, podravkino juho, prehrambene izdelke, kavo itd. Odprli pa so tudi nov obrat pivovarne, kjer proizvajajo ljubiteljem piva dobro poznani Panonia Pils in licenčno Tuborg pivo.
Vsi obrati Podravke dobro in rentabilno poslujejo, majhno izjemo predstavlja le še pivovarna, ki še trenutno dela z izgubo, vendar pa so to le začetne težave. Največ problemov pa imajo predvsem z embalažo, ki je nepovratna in zato tudi plan ni realiziran.
Podravka trenutno zaposluje približno 3.000 delavcev s precejšnjo fluktuacijo pa se srečujejo predvsem v sezonskem obdobju.
Kmalu so se v razgovor vključili tudi predstavniki njihove mladinske organizacije. Zvedeli smo, da je 300 mladincev, kolikor jih je trenutno zaposlenih v Podravki, razdeljenih v tri osnovne
ZKJ in ZKS, v ustavah SFRJ in SRS.
Iz novega statuta ZSMJ, ZSMS in resolucije so razvidne vsebinske in organizacijske spremembe pri družbenopolitični aktivnosti mladine. Vse to gradivo bo seveda po predhodnih splošnih razpravah med vso mladino glavna problematika IX. kongresa ZSMJ in ZSMS, ki bosta v mesecu oktobru in novembru letos. Znano je že, da bo kongres ZSM Slovenije oktobra meseca letos v Murski Soboti. Iz naše občine bodo na kongresu prisostvovali trije delegati, voljeni iz vseh aktivov mladih delavcev v občini.
Predsedstvo KMD Steklarne
organizacije Zveze socialistične mladine.
Predsedništvo, ki deluje na nivoju podjetja, pa je predvsem koordinacijski organ. Sedaj zelo aktivno delajo in razpravljajo predvsem o vseh kongresnih in predkongresnih dokumentih, ker bo kongres ZSM Hrvatske konec meseca junija v Zagrebu. Precej razprav pa imajo na temo dela in sodelovanje mladih v ZSM in o novi organiziranosti, katero so delno že izpeljali.
Potem pa so nas naši gostitelji odpeljali na ogled tovarne, kjer smo videli za nas res zelo zanimive stvari, saj se njihova proizvodnja popolnoma razlikuje od naše. Vsi obrati in delo v njih je bilo res zanimivo, vendar pa je bil verjetno hajbolj zanimiv ogled degustacijske sobe, kjer smo preizkušali njihovi pivi — Tuborg in Panonia pils.
Po ogledu tovarne smo se zelo dobro okrepčali v njihovem obratu družbene prehrane, nato pa se pomerili v športu. Več o športnem srečanju in rezultatih lahko preberete v drugem članku, ki govori samo o športnem srečanju.
Res prijetno je bilo srečanje s športniki in mladinci iz Podravke. vzpostavili smo nove vezi prijateljstva i’n sodelovanja na vseh skupnih področjih. Želimo, da to srečanje ne bi bilo le enkratno, saj so obljubili, da se bodo radi odzvali našemu povabilu.
Vili Zaletel
Fričetek gradnje novega mostu preko Save, speljan bo nad železniško
postajo
SREČANJE V PODRAVKI
AKTIVOV MLADIH STEKLARNE
Mnenja mladih o...
Spoštovani urednik!
Javljam se vam iz Pule, kjer služim vojaški rok. Tu se počutim dobro in mi je to drugi dom. Mnogokrat se spomnim svojega kolektiva in bi bil rad seznanjen z nadaljnjim delom v tovarni. Zato vas prosim, če bi mi pošiljali glasilo Steklar.
Lepe pozdrave vsem skupaj, posebno pa še sodelavcem v stru-garski delavnici
pošilja mornar Slavko Jelenc V. P. 1159/45 —VE —7 52002 Pula
Dragi Slavko
Zahvaljujem se ti za tvoje pismo in pozdrave. Upam, da ti je v Puli všeč in da si se že navadil na novo — vojaško življenje. Steklarja pa boš redno dobival.
Te pozdravlja urednik
Spoštovani urednik!
Prejmite najprej lepe pozdrave iz Pule, kjer služim vojaški rok. Celotnemu kolektivu želim za prvomajski praznik in še za občinski praznik vse najboljše in da bi še vnaprej imeli tako dobre u-spehe kot doslej. Prosil pa bi vas za naše glasilo »Steklar«.
Vojak Abid Kurtič V. P. 1159/97—C—VE—7
Zdravo, Abid
Zahvaljujem se ti za tvoje pozdrave in obenem čestitke k praznikom. Zagotavljam ti, da boš »Steklarja« redno dobival. Oglasi se še kaj.
Te pozdravlja urednik
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam prvič in sicer iz Ilirske Bistrice, kjer služim vojaški rok. Kakor tudi drugim vojakom se tudi meni zahoče po svojem kolektivu, se pravi, da bi rad zvedel, kaj se v njem dogaja. Zato bi vas prosil za tovarniško
Za nagradni kviz znanja ste tokrat poslali rekordno število rešitev. Kar 52 reševalcev se je potegovalo za tri nagrade. Žal je bilo nekaj rešitev nepravilnih. Pravilni odgovori so:
1.	c) Ivan Tavčar
2.	b) dorski
3.	c) aleja
4.	b) astronomija
5.	b) Arhimedov zakon
Trije, ki so pravilno odgovorili, so bili izžrebani. Nagrade prejmejo:
1.	nagrada (30 din) : Železnik Vojka
2.	nagrada (20 din); Stepišnik Anica, upok.
3.	nagrada (10 din) : Jager Greta
Srečnim izžrebancem čestitamo!
glasilo »Steklar«. S tem listom se bom vsaj malo približal svojemu kolektivu. Iskreno pozdravljam brigado Gec Edmunda in tudi vse člane kolektiva.
Vojak
Bajda Dušan
V. P. 3672/22 VE — 1
66250 Ilirska Bistrica
Dragi Dušan
Hvala za tvoje pismo in pozdrave, ki jih pošiljaš, tudi jaz ti jih vračam. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal, ker vemo, da je to ena izmed oblik, preko katere boš obveščen, kaj in kako delamo.
Pozdravlja te urednik
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Raške, kjer služim vojaški rok. Tovariš urednik, prosim vas, če mi lahko pošiljate »Steklarja«, ker me prav zanima razvoj in poslovanje našega kolektiva. Za vašo uslugo se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Lepo vas pozdravlja vojak Bojan.
Pozdravljam pa tudi vse v skladišču gotovih izdelkov, posebno vse voznike viličarjev.
Kirn Bojan V. P. 3972/18
36350 Raška
Dragi Bojan
Hvala za pismo in pozdrave. Z veseljem sem si zapisal tvoj naslov in sporočam ti, da boš časopis prejemal redno vsak mesec. Pa oglasi se še.
Te pozdravlja urednik
—	počutju na svojem delovnem mestu
—	glasilu »Glas mladih«
—	nezainteresiranosti za delo v mladinski organizaciji
FEGUŠ ANDREJ — referent v prodaji
1.	Pred mesecem dni sem bil sprejet na novo delovno mesto prodajnega referenta v komercialnem oddelku. Na novem delovnem mestu se počutim res dobro in sem z njim tudi zadovoljen. Ker je delo, ki ga opravljam, zame novo in ga v celoti še ne poznam, mi pomagajo moji starejši sodelavci, ki so me tudi lepo sprejeli. Z eno besedo lahko rečem, da sem z novim delovnim mestom zadovoljen.
2.	Malokatera tovarna se lahko pohvali z izdajanjem lastnega glasila kot je naš »Steklar«. Posebno ponosni pa smo mi mladin-
—	Mama vsa jezna vpade v otroško sobo.
—	Kaj pomeni ta peklenski trušč ?
Po malo daljši pavzi se nazadnje oglasi mali Tomi:
—	Mamica, igrali smo se zoološki vrt, pa smo Marjanci malo nategnili vrat, da bi izgledala kot žirafa.
—	Moj mož se neverjetno razjezi kadar na meni vidi črno perilo. Kaj naj naredim?
—	Bolj pogosto perite vaše perilo!
Pri psihiatru
— Nek pacient je besedo končal s »ššššš!«
ci, ki imamo v tem listu tudi svoje glasilo. V tem glasilu »Glas mladih« objavljamo naše probleme in dosežke, ki jih ima celotna ZSM v Steklarni. Mislim, da je glasilo res vredno pohvale, še bolje pa bi bilo, da če bi ga uredništvo lahko še nekoliko razširilo, da bi bilo še obsežnejše.
3.	Danes je problem nezainteresiranosti mladih ljudi za delo v mladinski organizaciji nedvomno zelo pereče, saj je vse premalo mladih vključenih v to organizacijo. Mislim, da je vzrok temu tudi sama organizacija, ki ne poskrbi, da bi bili vsi mladi v nekem kolektivu seznanjeni z delom mladinske organizacije. Po drugi strani pa se mladi ne vključujejo zato, ker se ne zavedajo, da je tudi Zveza socialistične mladine kot organizacija pomembna družbenopolitična organizacija v našem kolektivu, ki šteje toliko mladih ljudi.
—	Kaj pomeni to vaše »Ššššš«, ga vpraša psihiater.
—	To preplašuje slone!
—	Toda, tukaj ni nobenih slonov.
—	Aha, no vidite!
Med savskimi ribiči
—	Ti, počasi nam bodo vse ribe v Savi pocrkale!
—	Veš, zdi se mi, da jih bomo morali* kmalu naučiti, kako se nadenejo in uporabljajo plinske maske!
Med nogometaši
—	Veš zakaj je v Sloveniji takšna suša?
—	Ne, ne vem.
—	Ja, Oblak je odšel, Popivoda pa je ostal!
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1. V Italiji se dviga 1267 m visok vulkanski vrh. Ob izbruhu leta 79 po n. š. sta bila pod lavo in pepelom pokopana kopališče Herculaneum in mesto Pompej. Zadnji hujši izbruh je bil leta 1872. Kako se vulkan imenuje?
a) Etna
b) Vezuv
c) Hekla
2. Letos je minilo 30 let, odkar je Hitler sklenil, da bi z eno od svojih ofenziv uničil Tita in vrhovni štab. Tako se je 25. maja 1944 začela z bombnim napadom na Drvar ena od ofenziv. Katera je to bila?
a)	peta
b) šesta
c) sedma
Kako se imenuje morski mehkužec, ki v primeru nevarnosti izbrizga temno modro tekočino?
a) korala	b) sipa	c) hobotnica
4. Šport se je najbolj afirmiral in dobil največjo popularnost na »olimpijskih igrah«, ki so postale največja in najpopularnejša športna prireditev na svetu. Pravila za izvedbo iger
so sprejeli na sestanku 1894 v Parizu. V katerem mestu se je začel ta moderni ciklus olimpijskih iger 1896?
a) Atene
b) Rim
c) Pariz
5. Svetovno znani pisatelj, ki se je rodil 21. julija 1899 v Illionoisu kot sin uglednega zdravnika in ljubitelja narave, je prepotoval domala ves svet. O teh popotovanjih je nastalo veliko reportaž, napisal je veliko romanov, povesti in drugo. Naj naštejemo nekaj njegovih del: Peta kolona, Zeleni afriški hribi, Smrt popoldne, Komu zvonu. Kdo je ta pisatelj?'
a) Heinrich Boll b) Ernest Hemingway c) Isaac Asimov
Pri žrebanju pravilnih odgovorov bomo u-poštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 23. julija 1974. Prva nagrada je 30 din, druga 20 din in tretja 10 din.
Humor