publikacija - Poštnina plačana pri pošti 2102
t» Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 33 Maribor, petek 3.7.2015
OBČINA DUPLEK
532. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 8/14, 39/14, 5/15, 15/15, 24/15) objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 24/15 z dne 22.5.2015 je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato dajem
TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PODEŽELJE V OBČINI MARIBOR ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XI
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI DUPLEK ZA OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mikro, mala in srednja podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU) in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/15) se v 1. členu beseda »3. alineje« črta.
Številka: 3505-1/2015-7 Datum: 26.6.2015
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
533. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Duplek za obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11) je Občinski svet Občine Duplek na šesti seji dne 22.4.2015 sprejel
2.člen
(način zagotavljanja sredstev)
(1)	Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za obdobje 2014 - 2020 v Občini Duplek (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine.
(2)	Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto.
3.člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v obliki denarnih nepovratnih sredstev v ali subvencionirane obrestne mere v določeni višini za posamezne namene.
4.člen (izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
• »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi 1 k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999,
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex4ocalis.info | www.lex4ocaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
•	»predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
•	»trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
•	»intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
•	»primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
•	»kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo,
•	»opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema,
•	»neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina,
•	»enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
5.člen
(vrste pomoči in upravičenci)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov:
Pravna podlaga
Uredba
Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18.12.2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju_
Ukrepi / upravičenci
Ukrepi:
A.	Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
B.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
Upravičenci:
Kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi, imajo v lasti oziroma
Uredba
Komisije (EU) št. 1407/2014 z dne	18.
decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis
zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Duplek in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
Ukrepi:
C. Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju Č. Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
Upravičenci:
1.	Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze (v nadaljevanju društva in združenja), ki delujejo v večjem delu na območju Občine Duplek na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Ukrep C),
2.	Organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju	kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (Ukrep C),
3.	Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dejavnosti in ki so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ukrep Č)._
II. Pomoči, dodeljene po Uredbi 1408/2013/EU
6.člen (splošne določbe)
(1)	Do pomoči po Uredbi -1408/2013/EU so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
•	pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
•	pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(3)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in
akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45, v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.
(4)	Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1408/2013/EU, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(5)	Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve tretjega odstavka 3. člena Uredbe 1408/2013/EU.
7.člen (kumulacija)
(1)	Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.
(2)	Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU ali Uredbe 717/2014/EU, se pomoč de minimis, dodeljena po tem pravilniku, v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU ali Uredbi 717/2014/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU.
8.člen UKREP A
Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
(1)	Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju Občine Duplek in se ohraniti vsaj dve (2) leti.
(2)	Cilji ukrepa:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(3)	Upravičeni stroški:
•	gradnja, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je kupljeno zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti,
•	nakup ali zakup mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev,
•	splošni stroški na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja z zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni odhodki v okviru točk (a) in (b),
•	pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(4)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,
•	zasaditev letnih rastlin,
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem,
•	nakup živali,
•	naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije,
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja,
•	obratna sredstva.
(5)	Finančne določbe:
•	Bruto intenzivnost pomoči:
o do 50 % zneska upravičenih stroškov.
•	Stopnje pomoči se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 %, za:
o mlade kmete, ki so prvič vzpostavili kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva v petih letih pred zahtevkom za pomoč, o naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami.
•	Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena tega Pravilnika.
UKREP B Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
(1)	Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine, pri čemer pomoč:
•	ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,
•	ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,
•	ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2)	Cilj ukrepa:
•	vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali.
(3)	Upravičeni stroški:
Upravičeni stroški so stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, in drugih slabih vremenskih razmer. Zavarovanje lahko krije le stroške nadomestitev škode iz prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka.
(4)	Pomoč se ne dodeli za:
•	tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije,
•	kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sedež in pretežni del površin, ki so predmet zavarovanja, izven območja občine.
(5) Finančne določbe:
•	Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje zaradi naravnih nesreč.
•	Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena tega Pravilnika.
III. Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije (EU) ŠT. 1407/2013
10.člen (splošne določbe)
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture,
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
•	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
•	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu.
(5)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine Duplek in države.
(6)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. To določilo se smiselno uporablja za kmetijska gospodarstva. (Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
11.člen (kumulacija)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
12.člen UKREP C
Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju
(1)	Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
(2)	Če te dejavnosti zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.
(3)	Upravičeni stroški:
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
•	stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja,
•	stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev,
•	organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih,
•	publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
•	Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih:
•	stroške udeležbe,
•	potne stroške in stroške prevoza živali,
•	stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan,
•	najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:
•	stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz Občine Duplek ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji,
•	stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o
I. shemah kakovosti, vzpostavljenih na podlagi uredb EU, drugih shem kakovosti, za katere države članice priznavajo, da so skladne in skladne prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode, odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav,
II. generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi. (4) Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči:
•	pomoč lahko krije do 100% upravičenih stroškov.
13.člen Ukrep Č
Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
(1)	Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
(2)	Predmet podpore:
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč,
•	prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,
•	turizem na kmetiji,
•	dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki.
(3)	Splošni pogoji upravičenosti:
•	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14),
•	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj dve (2) leti po zaključeni investiciji.
(4)	Upravičeni stroški:
•	gradbena in obrtniška dela,
•	stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo,
•	stroški promocije,
•	splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.
(5)	Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči
•	do 50% upravičenih stroškov.
V.	Merila in kriteriji
14.člen
Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu.
VI.	Način dodeljevanja pomoči
15.člen
(1)	Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
(2)	V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
16.člen
Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na
podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,
2.	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
3.	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,in
4.	zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
17.člen
(1)	Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. V pogodbi bo občina, v primeru ukrepov A in B, upravičenca obvestila, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo 1408/2013/EU , oziroma v primeru ukrepov C in Č, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, pri čemer se bo občina izrecno sklicevala na zadevno uredbo, z navedbo njenega naslova in mesta objave v Uradnem listu Evropske unije.
(2)	Pred sklenitvijo pogodbe bo občina, po predlogu komisije, upravičencu izdala odločbo o višini odobrenih sredstev in upravičenih stroških za posamezen ukrep in namen.
(3)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(4)	Pomoč se šteje za dodeljeno (datum dodelitve pomoči) z dnem sklenitve pogodbe med občino in upravičencem.
VII.	Evidence
18.člen
Evidence o individualni pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.
VIII.	Nadzor in sankcije
19.člen
(1)	Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan.
(2)	V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma zavajajočih izjav mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
IX.	Končni določbi
20.člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči, pomoči, ter drugih ukrepov za programe razvoja podeželja v Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/08).
21.člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za programsko obdobje 2015 - 2020.
Številka 0323/7-2015-3 Datum: 22.4.2015
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA MARKOVCI
534. Odlok o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci
Na podlagi 99. in 100. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2006, 26/2009, 41/2010, 2/2013) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 5. redni seji, dne 17. 6. 2015 sprejel prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci, ki obsega:-Odlok o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci, ki je bil sprejet na 8. redni seji dne 17. 6. 1999 (Uradni vestnik Radia Tednik, št. 7/99),-Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci, ki je bil sprejet na 3. redni seji dne 26. 1. 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2011),-Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci, ki je bil sprejet na 2. redni seji dne 4. 2. 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2015). Občinski svet je sprejel Odlok o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci in njegove spremembe in dopolnitve na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 94/07-UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 67. člena v zvezi z 2. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09).
ODLOK
O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN NAČINU DELA VAŠKIH ODBOROV OBČINE MARKOVCI
1.člen (splošna določba)
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini, kot ožji deli občine, ustanovljene vaške skupnosti.
Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini, se v občini ustanovijo, kot posvetovalna telesa občinskega sveta, vaški odbori.
2.člen (ustanovitev)
Vaški odbori se ustanovijo za območje naslednjih ožjih delov občine - vaških skupnosti:
Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci, Zabovci.
Vaški odbor šteje pet članov iz vaške skupnosti, za katero se ustanovi.
Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je vaški odbor ustanovljen. Imenovani so tisti kandidati, ki dobijo največje število glasov.
Imenovanje članov vaških odborov se opravi s tajnim glasovanjem, v kolikor je predlaganih več kot pet kandidatov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pozove politične stranke, društva in zainteresirano javnost, da podajo predloge za kandidate članov vaških odborov, pri čemer lahko vsak predlagatelj predlaga do največ pet članov. V kolikor komisija ne bi prejela dovolj
kandidatov, se lahko dodatni predlogi podajo na zborih občanov.
Mandat članov vaškega odbora je vezan na mandat članov občinskega sveta oz. traja do izvolitve novih članov vaškega odbora. Članstvo v vaškem odboru lahko predčasno preneha, in sicer če član:
•	izgubi volilno pravico,
•	poda pisno odstopno izjavo.
Članstvo v vaškem odboru predčasno preneha z dnem, ko Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejme ugotovitveni sklep, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje članstva.
V primeru predčasnega prenehanja članstva v vaškem odboru, člana nadomesti kandidat, ki je prejel naslednje največje število glasov.
3.člen (pristojnosti)
Člani vaških odborov sodelujejo s člani odborov občinskega sveta, preko katerih dajejo predloge, pobude in pripombe:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev cvetličnih gred, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometne signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
•	predlagajo programe javnih del,
•	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področji' urejanja prostora in varstva okolja,
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
•	dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
3.člen (sklicevanje seje)
Prvo sejo vaškega odbora skliče župan. Na svoji prvi seji člani vaškega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
Odbor dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji vaškega odbora, vendar nima pravice glasovanja.
Praviloma se sej vaškega odbora udeležujejo tudi svetniki občinskega sveta iz matične volilne enote
Predsednik skliče odbor najmanj enkrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati odbor, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov odbora.
Za delovanje vaškega odbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta.
4.člen (končni določbi)
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vaške odbore, če ugotovi da ni kandidatov za člane odbora, oziroma, da občani posameznega naselja ne izkažejo interesa.
5.člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/11), vsebuje naslednjo končno določbo:
3.člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/15), vsebuje naslednjo končno določbo:
4.člen
Spremembe Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-0005/2015 Datum: 17. 6. 2015
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
535. Pravilnik o spremembah Pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika in uredniškega odbora
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 5. redni seji, dne 17. 6. 2015, sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA IN UREDNIŠKEGA ODBORA
1.člen
V Pravilniku o spremembah Pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika in uredniškega odbora se drugi odstavek 9. člena spremeni tako, da glasi: »Pri ponovitvah se priznava popust tako, da je vsak 2. oglas brezplačen.«
2.člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0006/2011 Datum: 17. 6. 2015
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA POLJČANE
536. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izbirni center za odpadke Občine Poljčane
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP-A in (109/12)) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/2007) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 2. izredni seji dne 24. junija 2015 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA IZBIRNI CENTER ZA ODPADKE OBČINE POLJČANE
I.	Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zbirni center za odpadke občine Poljčane, v nadaljevanju OPPN ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 22/2014.
2.	člen (vsebina odloka)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke občine Poljčane, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II.	Opis prostorske ureditve
3.	člen
(funkcija in oblikovanje območja)
(1)	Z OPPN se znotraj območja predvidi gradnja zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
(2)	Območje je namenjeno:
•	predvidenim objektom,
•	urejenim pripadajočim funkcionalnim in zelenim površinam,
•	prometni navezavi na dostopno cesto,
•	izvedbi potrebnih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
4. člen
(namembnost načrtovanih objektov)
V območju OPPN je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo po CC SI:12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
•	12510 Industrijske stavbe,
•	12520 Rezervoarji, silosi, skladišča,
•	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
•	21420 Predori in podhodi,
•	22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
•	22231 Cevovodi za odpadno vodo,
•	22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunalna omrežja,
•	24203 Objekti za ravnanje z odpadki,24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
III. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
5.	člen (obseg območje OPPNj
(1)	Območje obravnave se nahaja v kraju Zgornje Poljčane, na območju obstoječega eksploatiranega dela pridobivalnega območja dolomita (kamnoloma). Veliko je cca. 8.337 m2 od tega je za sam center predvidena površina v kvadraturi 2.112 m2 in 522 m2 za dostopno cesto in obsega parcele št. *283, *282 in del parc. št. 591/1, vse k.o. Poljčane.
(2)	Meja območja OPPN je prikazana na grafičnem načrtu »2. Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem«.
6.	člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi zemljišči)
(1)	V času gradnje bo vplivno območje obsegalo:
•	vsa zemljišča znotraj območja OPPN,
•	dele zemljišč izven območja OPPN zaradi priključitve na obstoječe objekte GJI in sicer:
1.	parc. št. 583/1 k.o. Poljčane za izvedbo novega NN priključka na obstoječe elektroenergetsko omrežje
2.	parc. št. 1209, 591/1 obe k.o. Poljčane za izvedbo priključka vodovoda na javno vodovodno omrežje
3.	parc. št. 1228/7, 582/1,1209, 591/1 obe k.o. Poljčane za izvedbo kanalizacije padavinskih voda s streh.
(2)	V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo vsa zemljišča znotraj območja OPPN.
(3)	Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je razvidno iz grafičnega načrta »6. Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(4)	Območje OPPN v sklopu predpisanega vplivnega območja minimalno v širini 25 m meji na sledeče obstoječe rabe prostora:
•	na S, Z mejo na eksploatirano območje dolomita
•	na J mejo na poslovne objekte, ki služijo delovanju obstoječega kamnoloma
•	na V mejo na regionalno cesto R1 Poljčane -Podplat.
(5)	V času gradnje bo poseg vplival na okolico:
•	s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje,
•	z izvedbo izpustov meteorne kanalizacije v odprti jarek in njegovim predhodnim čiščenjem,
•	z gradnjo NN voda do obstoječega jaška ali TP,
•	z rekonstrukcijo priključkov na obstoječo cesto,
•	s postavitvijo gradbiščne ograje in gradbiščnega objekta,
•	s temeljenjem na geomehaniko tal,
•	s hrupom gradbenih strojev,
•	s prašenjem ob izvajanju gradbenih del,
•	s povečanim prometom tovornih vozil.
(6)	Predvideni objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo bodo po končani gradnji vplivali:
•	s povečanim prometom na dostopno cesto,
•	z delnim senčenjem sosednjih parcel.
(7)	Na predvideno pozidavo bo vplival promet po obstoječih cestah.
(8)	Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom, na poslabšanje bivalnih razmer zaradi spremembe osenčenja ni, oziroma je z izvedbo potrebnih preventivnih ukrepov stanje v normativnih okvirih.
7.	člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1)	Dostop na območje OPPn je predviden preko obstoječega cestnega priključka z regionalne ceste R1 - 1237 Poljčane - Podplat. Zasnova območja je zaključena celota z enotnim programom, zaradi narave dejavnosti je območje ograjeno. S skupno manipulativno površino kot prometno površino predstavlja racionalno prometno ureditev, ki navezuje na interno cesto z dvema uvozoma.
(2)	Zazidavo tvorijo objekti, namenjeni funkcioniranju zbirnega centra, sprejemnica, garderoba s sanitarijami, jeklena nadstrešnica nad zbirnim centrom. Vse objekte povezuje enovita manipulativna površina, na kateri so postavljeni kontejnerji za enonivojsko zbiranje.
(3)	Ob sprejemnem objektu se uredi površina za parkiranje 1 osebnega avta.
(4)	Zelene površine so funkcionalno zelenje med objekti in eventualno ograjo ter pas med državno cesto in območjem OPPN, ki je intenzivno ozelenjen.
(5)	Zunanja ureditev mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO TR 9527.
(6)	V centru se zbirajo samo odpadki v trdnem stanju, zbiranje odpadkov v tekočem stanju zaradi varstva podtalnice ni dovoljena.
(7)	Zazidalna zasnova in ureditve zunanjih površin je razvidna iz grafičnega načrta »4. Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom«.
8.	člen
(trajne in začasne ureditve)
(1)	Vsi predvideni posegi v območju OPPN so trajni.
(2)	Izven območja OPPN so predvideni trajni posegi zaradi ureditve komunalne energetske infrastrukture na naslednjih površinah:
•	parc. št. 583/1 k.o. Poljčane za izvedbo novega NN priključka na obstoječe elektroenergetsko omrežje
•	parc. št. 1209, 591/1 obe k.o. Poljčane za izvedbo priključka vodovoda na javno vodovodno omrežje
•	parc. št. 1209, 591/1 obe k.o. Poljčane za izvedbo komunikacijskega priključka
•	parc. št. 1209, 591/1, 582/1, 1228/7 vse k.o. Poljčane za izvedbo odvajanja padavinskih voda.
(3 Te površine se po končani ureditvi komunalno energetske infrastrukture in priključkov vrnejo v prvotno stanje oz. namensko rabo in ostajajo v lasti dosedanjih lastnikov.
(4) Potek trase komunalne in energetske infrastrukture je prikazan v grafičnem načrtu »5. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
9.	člen (dovoljeni posegi)
Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
•	rušitev obstoječih objektov in naprav,
•	sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
•	gradnja novih objektov,
•	gradnja nezahtevnih objektov iz 10. člena tega odloka,
•	gradnja enostavnih objektov iz 11. člena tega odloka,
•	zasaditev drevja,
•	ozelenitev ograje,
•	urbana oprema (koši za smeti, klopi,...)
•	urejanje zelenih in utrjenih površin,
•	urejanje prometne in komunalne energetske infrastrukture,
•	vzdrževanje objektov, naprav in površin.
10.	člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)
(1)	Nezahtevni objekti morajo biti zgrajeni skladno s področno zakonodajo, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost.
(2)	Dovoljena je postavitev:
•	ograje na lastnem zemljišču,
•	škarp in opornih zidov, kjer višine terena ni mogoče premostiti z brežinami.
(3)	Ograje, škarpe in oporni zidovi so lahko postavljeni na parcelno mejo.
11.	člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
(1)	Enostavni objekti morajo biti zgrajeni skladno s področno zakonodajo, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost.
(2)	Dovoljenja je postavitev naslednjih objektov:
•	nadstrešek,
•	ograje,
•	zbiralnik za kapnico,
•	urbana oprema: koši za smeti, klopi,
IV. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12.	člen
(urbanistični pogoji za oblikovanje objektov in površin)
(1)	Objekti v prostoru ležijo ob robu centralne manipulacijske površine.
(2)	Zelene površine se zasadijo z grmovnicami in drevjem avtohtonih drevesnih vrst, drevesa sooblikujejo javni obcestni prostor in minimizirajo negativni vpliv zbirnega centra na neposredno okolico v smislu vzpostavljanja kulturne krajine.
(3)	Robove parcele je potrebno obsaditi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo.
(4)	Ograjo ob robu območja se zasadi s popenjavkami.
(5)	Oblikovanje objektov mora biti sodobno, skladno z usmeritvami trajnostne rabe naravnih virov.
(6)	Objekti morajo biti poenoteno oblikovani.
(7)	Predvideno je pokritje s streho vseh površin zbirnega centra, ali izgradnja zaprtega objekta za zbiranje in sortiranje odpadkov.
(8)	Strehe smejo biti ravne, enokapne ali dvokapnice z blagim naklonom. Širina napuščev se prilagodi funkciji objekta.
(9)	Uredi se vso komunalno in energetsko infrastrukturo, potrebno za delovanje območja.
(10)	Odpadnih voda ni dovoljeno ponikati (tudi ne po čiščenju na lovilcu olj).
(11)	Zbiranje vse meteorne vode s strehe objekta in njeno odvajanje je predvideno v potok Bela.
(12)	Predvidena je izgradnja nepropustne kanalizacije in zbiranje in odvajanje odpadne vode s povoznih površin preko lovilca olj v kanalizacijo z iztokom izven vodovarstvenega območja. Do izgradnje kanalizacijskega sistema občine je zbiranje vode s povoznih površin dovoljenjo v nepropustnem rezervoarju na praznjenje.
(13)	Povozne površine centra morajo biti nepropustne asfaltirane, obrobljene z robniki.
(14)	Ograditev samega zbirnega centra naj bo s polno, vodotesno ograjo. Ograditev ureditvenega območja OPPN je možno z žično ograjo.
(15)	V skladu s Pravilnikom o uporabi obnovljivih virov energije pri projektiranju stavb je kot dopolnilni energent ali kot samozadostni energetski vir zaželena uporaba obnovljivih virov energije v največji možni meri. Dopuščena je možnost vsake ekološko ugodnejše in trajnostno primernejše rešitve.
(16)	Zunanja ureditve ob objektih in zasnova objektov mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO TR 9527.
(17)	Premoščanje višinskih razlik terena pri izvedbi zunanje ureditve se izvede z brežinami v naklonu, ki ga dopušča teren ali z opornimi zidovi. Ti se izvedejo v kamnu ali betonu in ozelenijo s plezalkami. Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na grafičnem delu »4. Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom«.
13.	člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1)	Tlorisne dimenzije objektov:
•	Objekt 1: Sprejemnica in garderoba s sanitarijami
•	Kontejner
•	Horizontalni gabarit: max. 8,00 x 4,00 m ±2,5 m
•	Vertikalni gabarit: P
•	Objekt 2: Jeklena nadstrešnica nad zbirnim centrom
•	Oblika: pravokotnik oz. mnogokotnik
•	Vertikalni gabarit: P
(2)	Zbirni center se navezuje preko obstoječega cestnega priključka z regionalne ceste R1 - 1237 Poljčane - Podplat. Od cestnega telesa R1 morajo biti objekti odmaknjeni minimalno 15,00 m.
(3)	Dimenzije objektov so razvidne iz grafičnega načrta »4. Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom«.
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
14.	člen (splošni pogoji)
(1) Objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
(2)	Vsi primarni in sekundarni vodi morajo potekati po javnih prometnih in intervencijskih površinah ali površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Zagotovljeni morajo biti zadostni in ustrezni odmiki od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(3)	V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4)	Obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
15.	člen
(splošni pogoji za urejanje prometnih površin)
(1)	Vse prometne površine se utrdijo za vožnjo tovornih vozil, vključno z gasilskimi vozili. Površine vozišč se utrdi z betonskim oziroma asfaltnim tlakovanjem.
(2)	Glavni dostopi do objektov, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejene tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
(3)	Prometna ureditve je razvidna iz grafičnega načrta »5. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
16.	člen (motorni promet)
(1)	Dostop v zbirni center je preko obstoječega cestnega priključka z regionalne ceste R1 - 1237 Poljčane -Podplat, z izvedbo oz. rekonstrukcijo klasičnega priključka brez levo zavijalnega pasu na regionalni cesti.
(2)	Priključek je potrebno dimenzionirati z ustreznimi tehničnimi elementi.
(3)	Hitrost na glavni prometni smeri je potrebno na območju priključka omejiti na 60 km/h.
(4)	V projektni dokumentaciji je potrebno načrtovati zadovoljivo preglednost na območju priključka.
(5)	Vse površine morajo imeti izvedene take padce, da se bo vsa padavinska voda s povoznih površin odvajala preko naprav za odvodnjavanje (točkovni cestni požiralniki oz. linijske kanalete), preko peskolovov po ločeni meteorni kanalizaciji na lovilec mineralnih olj, od tod pa se vodi v kanalizacijski sistem oz. v nepropustni rezervoar na praznenje.
(6)	Vertikalna prometna signalizacija se postavi na samostojne jeklene drogove višini 2,40 m.
(7)	Horizontalna prometna signalizacija se zariše z belo barvo.
(8)	Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta »5. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
17.	člen (mirujoči promet)
Ob objektu sprejemnice se zagotovi prostor na terenu za parkiranje 1 osebnega avta. Parkirna mesta so dimenzij 2,50 x 5,00 m z dovozom z manipulativne površine.
18.	člen (kolesarski in peš promet)
V območju OPPN ni ločenih površin za kolesarje in pešce.
19.	člen
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1)	Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
•	na prometnih površinah mora izvajalec zasipne površine takoj po zasipu usposobiti za promet ter jih vzdrževati do končne predaje naročniku (krpanje udarnih jam, dosipavanje, odstranjevanje peska z asfaltnih površin s pometanjem ipd.);
•	sanirati mora vse površine, tako na območju polaganja komunalnih vodov kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, dostopne poti, začasni gradbiščni objekti, itd.). Cestne površine mora asfaltirati ali makadamsko urediti ali obnoviti tlak iz betonskih plošč ali tlakovcev;
•	med izvajanjem del je potrebno zagotoviti vse varnostne norme, da ne bi pri manipulaciji z mehanizacijo in strojnimi olji ter mazivi prišlo do onesnaženja tal in podtalnice;
•	viške gradbenega in drugega materiala mora izvajalec odstraniti po pogojih iz Elaborata o ravnanju z odpadki;
•	teren se po položitvi komunalnih vodov vzpostavi v prvotno stanje;
•	gradnja komunalnih naprav mora potekati usklajeno;
•	dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
•	dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda;
•	dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (sončna, geotermalna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2)	Sestavni del splošnih pogojev za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje je grafični načrt »5. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
20.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na območju ali v neposredni bližini območja OPPN ni kanalov za meteorne in sanitarne odpadne vode.
(2)	Odpadnih voda ni dovoljeno ponikati.
(3)	Sanitarna odpadna voda se odvaja iz sanitarij, ki so predvideni v objektu z garderobe s sanitarijami. Hišna napeljava je speljana v nepretočno greznico. Možna je izvedba kemičnih sanitarij.
(4)	Nad kanalizacijskimi vodi niso dovoljeni gradbeni posegi, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov.
(5)	Odpadne vode morajo ustrezati pogojem veljavnih področnih predpisov za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje.
(6)	Padavinske vode s strehe objekta se odvaja preko meteorne kanalizacije v potok Bela.
(7)	Odpadna voda iz povoznih površin je urejena z nepropustno kanalizacijo preko lovilca olj v kanalizacijo z iztokom izven vodovarstvenega območja. Do ureditve kanalizacijskega sistema naselja je možna rešitev odvajanja odpadnih voda s povoznih površin preko lovilca olj v nepropustnem rezervoarju na praznenje.
(8) Pri odvajanju padavinske odpadne vode v vodotok je potrebno upoštevati:
•	izpustna glava iztoka kanala padavinskih voda v strujo vodotoka mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka;
•	kota dna iztoka naj bo v višini gladine pri srednjem nizkem pretoku;
•	na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo, kar mora biti v dokumentih tekstualno in grafično ustrezno obdelano in prikazano;
•	detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
•	Obvezni horizontalni odmiki novih objektov od javnega kanala so min. 3,00 m.
•	Okolico je potrebno po posegu vzpostaviti v prvotno stanje.
21.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Na območju ob poslovnem objektu, ki služi delovanja kamnoloma, poteka obstoječi vodovod, na katerega se bo priključilo območje oPpN.
(2)	Sprejemni objekt se priključi na javno vodovodno omrežje. Cevovod se izvede iz LTŽ cevi ali duktilne litine, premera 01«. Razdelilni vodomerni jašek se predvidi ob objektu sprejemnice. Pri priključkih premera 0<2« se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., september 2007). Pri priključkih premer 02« in pri priključkih premera 0>2« se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., maj 2013). V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom.
(3)	Dezinfekcijo vodov omrežja izdela pooblaščena oseba.
(4)	Zunanja ureditev mora biti na predvideni trasi urejena tako, da bo dostop do vodovodnega omrežja v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del neoviran in mogoč ob vsakem času. Kjer poteka trasa vodovoda pod cesto ali parkiriščem, mora biti vsa instalacija v zaščitnih ceveh.
(5)	Vodovod se mora z vsemi posnetimi podatki vrisati v kataster.
(6)	Pri polaganju vodovoda je potrebno paziti na križanja in odmike od ostale komunalne infrastrukture ter upoštevati pogoje iz področne zakonodaje.
22.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za priklop zbirnega centra na NN distribucijsko omrežje se zgradi podzemni NN kabelski dovod (v ustrezni kabelski kanalizaciji) od transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Poljčane Kamnolom t-202 do vgradne priključno merilne omarice V-PMO. Priključno in merilno mesto v ustrezni tipski izvedbi predpiše pristojni soglasodajalec v projektnih pogojih.
(2)	Priključni vod se izvede z zemeljskim kablom.
(3)	Po oceni priključne moči bo predvidoma zadostovalo merilno mesto z naročeno močjo 14 kW.
(4)	Najmanjša navpična oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije do površine ceste je 1,2 m.
(5)	Križanje energetskega kabla s cevmi vodovoda in kanalizacije se izvede na oddaljenosti 0,5 m, oziroma 0,3 m, v primeru priključnega cevovoda. Kabel mora
biti položen v plastični zaščitni cevi 0110mm, v dolžini treh metrov na vsaki strani križanja.
(6)	Pri vzporednem polaganju energetskega kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
(7)	Elektroenergetski kabel mora biti od hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj1,5m.
(8)Križanje	energetskega kabla 1 kV in telekomunikacijskega kabla se izvede v navpični oddaljenosti 0,3 m. Kot križanja mora biti praviloma 90°, ne sme pa biti manjši od 45°. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno elektroenergetski kabel položiti v železno cev 0159mm, dolžine 2 do 3 m, telekomunikacijski kabel pa v plastično cev 0110 mm iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0,3m.
(9)	Pri vzporednem vodenju energetskega kabla 1kV in telekomunikacijskega kabla mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5 m.
23.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
Obstoječi telekomunikacijski vod poteka na V strani ureditvenega območja OPPN.
(1)	Dopušča se možnost izvedbe priključka na telefonsko omrežje v sprejemno garderobnem objektu za potrebe telefonske govorne komunikacije in za priključitev centrale protivlomnega varovanja. Način izvedbe se določi skladno s projektnimi pogoji pristojnega soglasodajalca. Usklajen mora biti s poteki drugih komunalnih vodov.
(2)	V primeru izvedbe priključka na telefonsko omrežje je potrebno od regionalne ceste R1-1237 Poljčane-Podplat do sprejemno garderobnega objekta zgraditi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2x 050 mm, ter en prehodni jašek pri stavbi.
(3)	Eventualno obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestavitvi in razširiti na osnovi projektne in tehnične rešitve.
(4)	Za vse predvidene zaščite, prestavitve, razširitve in izvedbe predvidenih novih telekomunikacijskih priključkov je potrebno obdelavi v PGD/PZI dokumentaciji.
(5)	Na območju OPPN ni obstoječe kabelske kanalizacije, in se tudi ne predvideva.
24.	člen (javna razsvetljava)
Osvetlitev zbirnega centra se izvede z interno zunanjo razsvetljavo.
25.	člen (ogrevanje)
Objekt sprejemnice z garderobami je možno ogrevati na električno energijo. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
26.	člen (vplivi na okolje)
(1)	Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
(2)	V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.
(3)	V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih, v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
(4) Okolje se varuje tudi s primerno izvedenimi manipulativnimi površinami, parkirišči in objekti, ki morajo zadostiti zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije.
27. člen
(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov)
(1)	Ureditveno območje oPpN se nahaja na območju varstva vodnih virov (širši varstveni pas - cona 3) na podlagi Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Uradni list RS, št. 9/95), zato je bila skladno z 12. in 13. členom odloka izdelana ocena vpliva predvidenega posega na vodnih vir (oz. izdelana revidirana analiza tveganja z zaščitnimi ukrepi), katerega je izdelala GEOLOGIJA IDRIJA d.o.o., pod št. naloge 3109-205/2014-02
(2)	Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3)	Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbenih površinah.
(4)Prst	se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin se začne že v času izvajanja gradnje. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina in tako, da pri tem ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponiranih v kupih višjih od 1,20 m.
(5)	Za obvladovanje obremenjevanja tal in podzemne vode v času obratovanja se morajo izvesti sledeči omilitveni ukrepi:
•	Odpadnih vod ni dovoljeno ponikati (tudi ne po čiščenju na lovilcu olj)
•	V centru naj se zbirajo samo odpadki v trdnem stanju. Izloči naj se zbiranje odpadkov v tekočem stanju (npr. mineralna olja, goriva),
•	Prekritje s strehi vseh površin zbirnega centra, ali izgradnjo zaprtega objekta za zbiranje in sortiranje odpadkov,
•	Ograditev zbirnega centra s polno, vodotesno ograjo,
•	Zbiranje vse meteorne vode s strehe objekta in njeno odvajanje v potok Bela,
•	Izvedbo nepropustnih asfaltiranih povoznih površih, obrobljenih z robniki,
(6)	Po končani gradnji se odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se ustrezno krajinsko uredi.
(7)	V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(8)	Sanitarne vode se priključi na vodotesno nepretočno greznico. Odvajanje padavinskih odpadnih voda z asfaltiranih manipulacijskih površin je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
(9)	V projektni dokumentaciji morajo biti predvideni in zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, v primeru nezgod pa predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter
drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(10) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja sanitarnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno področno zakonodajo in omilitvenimi ukrepi.
28.	člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1)	Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.
(2)	Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno.
(3)	V času gradnje je potrebno preprečiti raznos materiala z gradbišča.
(4)	V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
(5)	V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba on neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
(6)	Upoštevati je potrebno določila veljavne zakonodaje s področja varovanja okolja.
29.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Območje OPPN leži na območju, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. Kritični vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za IV. območje varstva pred hrupom pa sta 80 dBA ponoči in podnevi.
(2)	Upoštevati je potrebno tudi določila veljavne področne zakonodaje.
(3)	V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s hrupom:
•	vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
•	upoštevati je treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju;
•	gradbišče je treba zaščititi s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev.
30.	člen (odstranjevanje odpadkov)
(1)	Investitor je dolžan ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavno zakonodajo.
(2)	Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(3)	Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
31.	člen (varstvo kulturne dediščine)
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
32.	člen (varstvo narave)
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja naravne dediščine ali njenih enot oziroma vrednot.
33.	člen
(racionalna raba energije in naravnih virov)
V predvidenem objektu je treba zagotoviti količino energije, potrebne za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, v skladu z veljavno zakonodajo na področju učinkovite raven energije v stavbah.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
34.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)
(1)	Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(2)	Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.
(3)	Ureditveno območje OPPN se nahaja na območju majhne do velike verjetnosti pojavljanja plazov, iz opozorilne karte erozije pa je razvidno, da se obravnavana lokacija nahaja na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov.
(4)	V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(5)	Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnosti snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
•	treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;
•	zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;
•	treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
•	v sklopu OPPN ni načrtovano hidrantno omrežje;
•	treba je zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov;
•	treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
•	zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženje pri požaru ter dostopov, dovozov;
•	dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane ali izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN
•	treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilka vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(6)	Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.
35.	člen (stabilnost terena)
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geološkega poročila s poudarkom na stabilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in ki lahko vključuje določitev območja geoloških nevarnosti v merilu 1:25 000 ali natančnejšem merilu ter
projektne rešitve omilitvenih ukrepov. Iz geološkega poročila mora biti razvidna tudi zmožnost ponikanja in način temeljenja objekta, v času gradnje pa je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor.
VIII.	Etapnost izvedbe
36.	člen (etapnost)
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se predvidoma izvedejo v eni etapi, razen variante krožne ceste iz objekta zbirnega centra, ki je predvidena v II. fazi (opcija).
IX.	Tolerance
37.	člen (dovoljena odstopanja)
(1)	Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(2)	Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem	podrobnejšem	proučevanju okolje varstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(3)	Pri parcelaciji površin, namenjenih javnim površinam, so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
(4)	Dopustne so spremembe mikrolokacij objektov ob upoštevanju lokacijskih pogojev.
(5)	Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.
(6)	Dopustna je naknadna izvedba nadstrešnic, če se v kasnejši fazi za to pokaže potreba.
(7)	Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
X.	Obveznosti investitorjev in izvajalcev
38.	člen (splošne obveznosti)
(1)	Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
(2)	Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
(3)	Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
(4)	Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posega opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(5)	Poseg vseh obveznosti, navedenih v prehodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
•	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;
•	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala;
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
•	v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
•	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
•	za čas gradnje upoštevati, da niso prekoračene kritične ravni hrupa;
•	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov.
(6)	Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta. Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
XI.	Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
39.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
•	redna in investicijska vzdrževalna dela skladno z veljavno zakonodajo,
•	postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
•	izvedba sprejemljivejših načinov ogrevanja z obnovljivimi viri energije, skladno z novimi dognanji na področju racionalne rabe energije v stavbah, vključno z namestitvijo za to potrebnih naprav.
XII.	Prehodne in končne določbe
40.	člen (vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Poljčane.
41.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
42.	člen (uveljavitev)
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0003/2015-5-201 Datum: 24. 6. 2015
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
537. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Poljčane
Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011), je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 2. izredni seji dne 24. 6. 2015 sprejel naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE POLJČANE
I.
Občinski svet Občine Poljčane imenuje občinsko volilno komisijo v naslednji sestavi:
•	Nado Vučajnk za predsednico,
•	Dušico Mohorko Jug za namestnico predsednice,
•	Jasno Orešič za članico,
•	Aleksandro Vindiš za namestnico članice,
•	Bojana Marzidovška za člana,
•	Feliksa Goriška za namestnika člana,
•	Liljano Belič za članico,
•	Metko Mohorko za namestnico članice.
II.
Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane.
III.
Mandatna doba članov občinske volilne komisije traja štiri leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0007/2014-13-401 Datum: 24. 6. 2015
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA VIDEM
538. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Videm
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009,
51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO in v skladu s 16. členom Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014) je Občinski svet Občine Videm na svoji 7. redni seji, dne 30.06.2015 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE VIDEM
1.člen
Spremeni se 3. člen Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014) - v nadaljevanju Statut, tako da odslej glasi: »Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, za izvajanje katerih mora država zagotoviti potrebno sredstva.«
2.člen
V	drugem odstavku 6. člena se za besedilom »naziv organa občine« črta » -Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija«.
Na koncu odstavka se doda: »Vsebina in oblika žiga Občine Videm se uredi s posebnim odlokom.«
3.člen
V	osmi točki prvega odstavka 7. člena Statuta se doda šesta alineja, ki glasi: »podeljuje simbolične nagrade za različne priložnosti.«
4.člen.
V	drugem odstavku 11. člena Statuta se črta besedilo: »oziroma drugih služb nadzora«.
5.člen
Črta se 4. odstavek 13. člena Statuta.
6.člen
V	6. odstavku 14. člena Statuta se črta besedilo: »v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.«
7.člen
V	peti alineji drugega odstavka 16. člena Statuta se črta besedilo: »daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in«
Enajsta alineja drugega odstavka 16. člena Statuta se spremeni tako, da odslej glasi: »sprejme letni načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje«
V	štirinajsti alineji drugega odstavka se črta besedilo: »v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov«.
8.člen
V	drugem odstavku 18. člena Statuta se beseda »drugega« nadomesti z besedo »najstarejšega«
9.člen
V	sedmem odstavku 20 .člena Statuta se v prvem stavku črta besedilo: »predsedniku nadzornega odbora, poslancu«.
Za prvim stavkom sedmega odstavka 20. člena se doda besedilo: »Predsednika nadzornega odbora se vabi na sejo občinskega sveta takrat, ko je na dnevnem redu obravnavanje zadeve, ki je v pristojnosti nadzornega odbora«.
10.člen
V	28. členu se za prvim stavkom doda stavek: »Predlog za razrešitev mora biti obrazložen.«
11.člen
Četrta alineja drugega odstavka 30. člena se spremeni tako, da odslej glasi: »odloča in sklepa pravne posle ravnanja s stvarnim premoženjem«
12.člen
V	petem odstavku 34. člena Statuta se črta drugi stavek, ki glasi: »O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.«
13.člen
V	sedmem odstavku 37. člena Statuta se črta besedilo: »in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat« in »ali izvolitve novega župana«
14.člen
V	šestem odstavku 40. člena Statuta se beseda »pečat« nadomesti z besed »žig«
15.člen
V	41. členu Statuta se črtajo drugi, peti in šesti odstavek.
16.člen
Prvi odstavek 42. člena Statuta se spremeni tako, da glasi: » Nadzorni odbor opravlja nadzor na podlagi zakona«
Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da glasi: »Nadzorni odbor predloži županu svoj letni program dela, o izvedbi nadzora pa obvesti nadzorovano osebo s sklepom o izvedbi nadzora.«
17.člen
44. člen Statuta se nadomesti z naslednjim besedilom: »Nadzorni odbor pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora.«
18.člen
V	prvem stavku prvega odstavka 45. člena Statuta se beseda »predlog«, nadomesti z besedo »osnutek«.
V	drugem stavku prvega odstavka 45. člena Statuta se beseda »predloga« nadomesti z besedo »osnutka« in besedna zveza »vložiti ugovor« se nadomesti z » odgovoriti na posamezne navedbe oziroma podati odzivno poročilo«.
V	tretjem stavku prvega odstavka 45. člena Statuta se beseda »ugovoru« nadomesti z »odzivnem poročilu« in beseda »ugovora«, se nadomesti z »odzivnega poročila«
V	drugem odstavku 45. člena Statuta se beseda »ugovoru« nadomesti z »odzivnem poročilu« in besedna zveza »o nadzoru« se nadomesti s »s priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora«.
19.člen
V	prvem odstavku 46. člena Statuta se beseda »o nadzoru« nadomesti z besedno zvezo »s priporočili in predlogi«.
20.člen
V	48. členu Statuta se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.
21.člen
V	prvem odstavku 50. člena se za prvi stavkom doda besedilo: »Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z javno objavo dokončnih poročil nadzornega odbora na spletni strani občine.«
22.člen
V	prvem odstavku 51. členu Statuta se beseda zagotavljata zapiše v ustreznem številu in sicer zagotavlja, besedi »župan in« pa se črtata.
23.člen
Črta se določba 60. člena Statuta.
24.člen
Določba 62. člena Statuta se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Glede izločitev uradnih oseb in predstojnika organa iz postopka odločanja se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, določbe poglavja, ki urejajo izločitev.«
25.člen
V	drugem odstavku 72. člena Statuta se črtata prvi in drugi stavek.
26.člen
V	prvem odstavku 73. člena Statuta se črta besedilo: »s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s samoprispevkom«
27.člen
V	74. členu Statuta se črta prvi odstavek.
28.člen
V	95. členu Statuta se v prvem odstavku šeste alineje za besedo urejanje doda besedilo: »lokalnih cest,«
29.člen
V	tretjem odstavku 105. člena Statuta se za besedo »ministra,« doda presladek.
30.člen
Določilo 110. člena Statuta se nadomesti z naslednjim besedilom: »Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.«
31.člen
Črta se 111. člen Statuta.
32.člen
Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-02/2015-10 Datum: 30.6.2015
Občina Videm Friderik Bračič, župan
539. Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014) je Občinski svet Občine Videm na svoji 7. redni seji, dne 30.06.2015 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA
1.člen
V	prvem odstavku 5. člena Poslovnika Občinskega sveta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014)- v nadaljevanju poslovnik se za besedo »izrednih« doda »ter dopisnih«.
2.člen
V	vseh odstavkih 7. člena, se beseda »pečat«, nadomesti z besedo »žig«.
3.člen
V	tretjem odstavku 8. člena poslovnika se za besedo »skliče« doda beseda »novoizvoljeni«
4.člen
V	9. členu poslovnika se doda drugi odstavek, ki glasi: »(2) Najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet, vodi konstitutivno sejo do konca seje in tudi podpiše zapisnik te seje.«
5.člen
V	prvem odstavku 11. člena poslovnika se na koncu doda nov stavek: »Mandat novoizvoljenemu županu začne teči od 24.00 ure naprej, torej naslednji dan od konstituiranja občinskega sveta.«
6.člen
V	12. členu poslovnika se doda drugi odstavek, ki glasi : »Predstavnikom ustanovitelja (občine) v organih javnih zavodov, podjetij in skladov , katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, mandat ne poteče s potekom mandata občinskega sveta.«
7.člen
Črta se 15. člen poslovnika.
8.člen
V	16. členu poslovnika se besedilo »imajo svetniške skupine«, nadomesti z besedilom »ima vsak občinski svetnik«.
9.člen
Črta se tretji odstavek 20. člena poslovnika.
10.člen
V	drugem odstavku 21. člena poslovnika se beseda »zakona« nadomesti z besedo »zakonov,«
11.člen
V	tretjem odstavku 22. člena poslovnika se črta besedilo »po sklepu sveta«.
12.člen
V	drugem odstavku 23. člena poslovnika se črta besedilo »predsedniku nadzornega odbora občine, poslancu«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da odslej glasi: »(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se objavijo na spletni strani občine. Vabljenim pa se po elektronski pošti pošlje obvestilo o objavi vabila na spletni strani.«
13.člen
V	prvem odstavku 25. člena poslovnika se za prvim stavkom doda nov stavek, ki glasi: »Na dopisni seji ni dopustno obravnavati zadev, ki bi povzročile finančne posledice za občinski proračun,«
Dosedanji drugi stavek prvega odstavka, ki bo po spremembi tretji se spremeni tako, da glasi: »Dopisna seja se opravi na podlagi vabila vročenega po elektronski
pošti, s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki s naj sprejme z glasovanjem po elektronski pošti.«
Dodata se četrti in peti stavek, ki glasita: »V vabilu se določi datum in ura do katere se lahko veljavno glasuje. Za čas glasovanja šteje čas prejema elektronske pošte.«
V	drugem odstavku se beseda »osebno«, nadomesti z besedo »elektronsko«.
V	četrtem odstavku se črta besedilo »potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma«.
14.člen
V	prvem odstavku 28. člena poslovnika se beseda »drugega« nadomesti z besedo »najstarejšega«
15.člen
Prvi odstavek 31. člena poslovnika se spremeni tako, da odslej glasi:
»(1) Na začetku seje župan najprej ugotovi navzočnost članov občinskega sveta in sporoči, kateri člani občinskega sveta so sporočili svojo odsotnost.«
16.člen
Črta se 32. člen poslovnika.
17.člen
V	drugem odstavku 33. člena se na koncu doda besedilo: »pri vsakem občinskem predpisu, mora biti na dnevnem redu določeno, po kakšnem postopku se sprejema (redni, skrajšani, hitri postopek).«
Dodata se šesti in sedmi odstavek, ki glasita: »(6) Potrditev zapisnika prejšnje seje je sestavni del dnevnega reda in se obravnava kot 1. točka dnevnega reda. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.«
»(7) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.«
18.člen
Spremeni se drugi odstavek 34. člena poslovnika, ki odslej glasi: »(2) Ko je dnevni red potrjen, lahko občinski svet le izjemoma spremeni vrstni red obravnave.«
19.člen
Črta se četrti odstavek 46. člena poslovnika.
20.člen
47. člen poslovnika se spremeni tako, da glasi: »Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če večina opredeljenih navzočih članov sveta glasuje »ZA«.«
21.člen
Drugi odstavek 55. člena poslovnika se spremeni tako, da glasi: »Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje, se hrani do priprave oz. potrditve zapisnika, potem pa se mora uničiti.«
V	tretjem odstavku se za besedo »magnetogram« doda »do uničenja«.
Četrti odstavek se črta.
22.člen
V	drugem odstavku 75. člena poslovnika se beseda »pečati« nadomesti z besedo »žigosa«.
23.člen
V	drugem odstavku 76. člena poslovnika se za besedno zvezo »načela odloka« doda besedilo »poglavitne rešitve, povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo«.
Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: »Predlog predpisa se objavi na internetni strani občine v rubriki »predpisi v pripravi« s pozivom ožjim delom občine. občanom in strokovni javnosti, da v določenem roku, ki mora trajati od 30-60 dni, podajo pripombe in predloge k predpisu. Po končanem postopku javne objave se mora pripraviti poročilo o sodelovanju predlagatelja z javnostjo.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti.
24.člen
V drugem odstavku 104. člena poslovnika se za besedo »kandidatov« doda besedilo », ki jih lahko predlaga vsak član občinskega sveta«.
25.člen
Črta se deveti odstavek 106. Člena.
26.člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta
Številka: 007-02/2015-9 Datum: 30.6.2015
Občina Videm Friderik Bračič, župan
540. Odlok o obliki in vsebini žiga Občine Videm
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena, prvega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO) in 6. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014) je Občinski svet Občine Videm na svoji 7. redni seji, dne 30.06.2015 sprejel
ODLOK
O OBLIKI IN VSEBINI ŽIGA OBČINE VIDEM
1.člen
S tem odlokom se določa oblika, vsebina in podoba občinskega žiga, ki ga uporabljajo organi Občine Videm (v nadaljevanju organi občine).
2.člen
Z žigom Občine Videm (v nadaljevanju žig) se potrjuje verodostojnost aktov, dopisov in drugih dokumentov organov občine.
3.člen
Žig občine je okrogle oblike. Premer žiga je 35mm, obrobljen je z dvema koncentričnima krogoma na sredini pa je grb Občine Videm.
V zgornjem delu kroga žiga je besedilo »OBČINA VIDEM«. V spodnjem delu kroga je naveden organ občine »ŽUPAN« ali »OBČINSKI SVET« ali »NADZORNI ODBOR« ali »VIDEM PRI PTUJU« ali »OBČINSKI REŽIJSKI OBRAT« ali »VOLILNA KOMISIJA« ali ožji del občine »KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA« ali »KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC« ali »KRAJEVNA SKUPNOST LANCOVA VAS« ali »KRAJEVNA SKUPNOST SELA« ali »KRAJEVNA SKUPNOST POBREŽJE« ali »KRAJEVNA SKUPNOST SOVIČE-DRAVCI-VAREJA« ali »KRAJEVNA SKUPNOST TRŽEC« ali »KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU«
Žig na katerem je v spodnjem delu besedilo »VIDEM PRI PTUJU« uporablja občinska uprava. Ti žigi so oštevilčeni s številkami od 1-5 nad grbom občine.
4.člen
Zraven žiga premera 35mm, ima Občina Videm še manjši žig s premerom 20mm, ki je obrobljen z enim krogom. Na njem pa je v zgornjem delu navedeno besedilo »OBČINA VIDEM«, v spodnjem delu pa »VIDEM PRI PTUJU«, v sredini žiga je odtisnjen grb Občine Videm.
5.člen
Vsi žigi, razen žigov krajevnih skupnosti se hranijo v občinski upravi. Žig se z zadolžnico izroči določenemu uslužbencu, ki prevzem potrdi s svojim podpisom.
Žig krajevne skupnosti hrani predsednik krajevne skupnosti.
6.člen
Če se žig izgubi, se mora izguba objaviti v uradnem glasilu, kjer se žig razglasi za neveljavnega.
7.člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednjo dan po objavi.
Z dnem pričetka veljavnosti preneha veljati Odlok o obliki in vsebini pečata Občine Videm (Uradne objave Občine Videm, št. 01/1997)
Številka: 4101-01/2015-01 Datum: 30.6.2015
Občina Videm Friderik Bračič, župan
541. Spremembe in dopolnitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 Odl.US: U-I-13/94-65, 45/94 Odl.US: U-I-144/94-18, 57/94, 14/95, 20/95 Odl.US: U-I-285/94-105, 63/95, 73/95 Odl.US: U-I-304/94-9, 9/96 Odl.US: U-I-264/95-7, 39/96 Odl.US: U-I-274-95, 44/96 Odl.US: U-I-98/95, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 Odl.US: U-I-39/95, 74/98, 12/99 Skl.US: U-I-4/99 (16/99 popr.), 36/99 Odl.US: U-I-313/96, 59/99 Odl.US: U-I-4/99, 70/00, 94/00 Skl.US: U-I-305-98-14, 100/00 Skl.US: U-I-186/00-10, 28/01 Odl.US: U-I-416/98-38, 87/01-ZSam-1, 16/02 Skl.US: U-I-33/02-7, 51/02-ZLS-L, 108/03 Odl.US: U-I-186/00-21, 77/04 Odl.US: U-I-111/04-21, 72/05, 100/05-UPB1, 21/06 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/07-ZSPDPO, 60/07, 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/07), Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2009, 24/2011) je Občinski svet občine Videm na 7. redni seji dne 30.06.2015 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE VIDEM
1.člen
(1) Vsebina 6. člena:
»Na območjih, ki se s komunalno opremo na novo urejajo, se komunalni prispevek zavezancem odmeri na podlagi za to območje sprejetega programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki prikaže in obračuna predvidene stroške gradnje nove komunalne opreme na tem območju. Stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na tem območju se obračunajo na podlagi tega odloka po naslednji formuli:
Cps = Co.0,25 + CpN in Ctis = Cti0.0,25 + Сш
pri čemer je:
•	CpiS	... skupni stroški opremljanja
kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema
•	CtiS	... skupni stroški opremljanja
kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno	opremo	na
obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema
•	CpiN	... stroški opremljanja kvadratnega
metra parcele z določeno novo komunalno	opremo	na
obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo)
•	CtiN	... stroški opremljanja kvadratnega
metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo)
•	CpiO	... obstoječi stroški opremljanja
kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom
•	CtiO	... obstoječi stroški opremljanja
kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno	opremo	na
obračunskem območju, določeni s tem odlokom.«
se nadomesti z novo vsebino:
»Na območjih, ki se s komunalno opremo na novo urejajo, se komunalni prispevek zavezancem odmeri na podlagi za to območje sprejetega programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki prikaže in obračuna predvidene stroške gradnje nove komunalne opreme na tem območju ter določi način določitve stroškov za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo (t.i. nadomestitvenih stroškov).«
2.člen
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 35-36/2014-3 Datum: 30.6.2015
Občina Videm Friderik Bračič, župan
542. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmerjanje komunalnega prispevka za območje »OPPN poslovno logistične cone P18-M1 Videm pri Ptuju«
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZV0-1 B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 Odl.US: U-I-13/94-65, 45/94 Odl.US: U-I-144/94-18, 57/94, 14/95, 20/95 Odl.US: U-I-285/94-105, 63/95, 73/95 Odl.US: U-I-304/94-9, 9/96 Odl.US: U-I-264/95-7, 39/96 Odl.US: U-I-274-95, 44/96 Odl.US: U-I-98/95, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 Odl.US: U-I-39/95, 74/98, 12/99 Skl.US: U-I-4/99 (16/99 popr.), 36/99 Odl.US: U-I-313/96, 59/99 Odl.US: U-I-4/99, 70/00, 94/00 Skl.US: U-I-305-98-14, 100/00 Skl.US: U-I-186/00-10, 28/01 Odl.US: U-I-416/98-38, 87/01-ZSam-1, 16/02 Skl.US: U-I-33/02-7, 51/02-ZLS-L, 108/03 Odl.US: U-I-186/00-21, 77/04 Odl.US: U-I-111/04-21, 72/05, 100/05-UPB1, 21/06 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/07-ZSPDPO, 60/07, 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/07), Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2009, 24/2011) je Občinski svet občine Videm na 7. redni seji dne 30.6.2015 sprejel
ODLOK
O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERJANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE »OPPN POSLOVNO LOGISTIČNE CONE P18-M1 VIDEM PRI PTUJU«
I. Splošne določbe
1.člen
(1) S tem odlokom se določijo podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka za območje, ki se ureja skladno z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011, 47/2014) (v nadaljevanju -območje LC Videm).
2.člen
(1) Sestavni del odloka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje »OPPN poslovno logistične cone P18-M1 Videm pri Ptuju« - Prenova v letu 2015, ki ga je izdelalo podjetje ZaVita, d.o.o., iz Ljubljane, pod številko 68/15 v aprilu 2015.
3.člen
(1) V odloku uporabljeni izrazi pomenijo sledeče: • Program opremljanja je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun
komunalnega prispevka.
•	Komunalna oprema so:
•	objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
•	objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
•	objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
•	Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme.
•	Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance.
•	Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
•	Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836.
•	Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.
4.člen
(1)	Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje LC Videm je izdelan v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 80/07) in vsebuje:
•	analizo obstoječe komunalne opreme (infrastrukture) v bližini obravnavanega območja,
•	analizo predvidene komunalne opreme (infrastrukture) za potrebe obravnavanega območja,
•	obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme (infrastrukture),
•	obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	preračun obračunskih stroškov opremljanja na stavbno zemljišče oziroma na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti komunalne opreme,
•	podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka,
•	terminski plan izvedbe opremljanja.
(2)	Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje LC Videm sprejme občinski svet z odlokom.
(3)	Program opremljanja obravnava naslednjo predvideno komunalno opremo na obravnavanem območju:
•	stroški pridobivanja zemljišč (oznaka obračunskih območij OBO_SPRIDZ_1);
•	stroški priprave zemljišč (oznaka obračunskih območij OBO_SPIPZ_1);
•	ceste (oznaka obračunskih območij OBO_C_1);
•	fekalna kanalizacija (oznaka obračunskih območij OBO_FK_1);
•	meteorna kanalizacija (oznaka obračunskih območij OBO_MK_1);
•	vodovod (oznaka obračunskih območij OBO_V_1).
(4)	Obračunska območja posamezne vrste predvidene komunalne opreme s prikazom komunalne opreme so
podana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del programa opremljanja.
(5) Analiza obstoječe komunalne opreme, obračunska območja ter skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme izhajajo neposredno iz Programa opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Videm (Oikos d.o.o., februar 2009, prenova avgust 2011) in Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2009, 24/2011).
II. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka 5.člen
(1) Komunalni prispevek po tem odloku se izračuna in odmeri zavezancu kadar:
•	se bo zavezanec priključil na oziroma mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali naslednjem letu,
•	zavezanec izvaja rekonstrukcijo objekta na obravnavanem območju in s tem spreminja namembnost objekta,
•	zavezanec izvaja rekonstrukcijo objekta na območju in s tem povečuje neto tlorisno površino objekta.
III.
Izračun komunalnega prispevka
6.člen
(1)	Stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na območju OPPN poslovno logistične cone P18-M1 Videm pri Ptuju se obračunajo na podlagi tega Programa opremljanja stavbnih zemljišč po naslednji formuli:
Cpi = CpiO 0in cti = Cuo .0
pri čemer je:
•	Cpi indeksirani stroški opremljanja kvadratnega
metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju po krovnem programu opremljanja
•	Cti	indeksirani stroški opremljanja
kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju po krovnem programu opremljanja
•	CpiO obstoječi stroški opremljanja kvadratnega
metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom
•	CtiO obstoječi stroški opremljanja kvadratnega
metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom
(2)	Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli:
KP, =((Ap • Cpi • Dpi )+(k • At • Cti • D ))
pri čemer je:
•	KPi komunalni prispevek za določeno vrsto
komunalne opreme
•	Ap površina parcele (m2)
•	At neto tlorisna površina objekta (m2)
•	K faktor dejavnosti
•	Dpi delež parcele pri izračunu komunalnega
prispevka
•	Dti delež neto tlorisne površine objekta pri
izračunu komunalnega prispevka
kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
• Cti indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KP = 2 KPt
i
pri čemer je:
•	KPi izračunani komunalni prispevek za
posamezno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje
•	KP celotni izračunani komunalni prispevek
•	i	indeks rasti cen v gradbeništvu
(3)	Površina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)	Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim odstavkom, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine.
(5)	V kolikor parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5, pri čemer tako izračunana vrednost nadomesti spremenljivko Ap iz formule za izračun komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme (KPi) iz prvega odstavka tega člena.
(6)	Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836, tako da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7)	Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2, le-ta pa nadomesti spremenljivko At iz formule za izračun komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme (KPi) iz prvega odstavka tega člena.
7.člen
(1)	V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna na enak način, kot je prikazan v prejšnjem členu.
(2)	V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, pri kateri se spreminja namembnost objekta ali povečuje neto tlorisna površina objekta, gradnje na obstoječi parceli in gradnje nadomestnega objekta se za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina objekta. V tem primeru se ne uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti.
(3)	Tako se neto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta. Če je vrednost pozitivna se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli:
KP =(An -Ato)• Cti • Dti • K
pri čemer je:
Cp
indeksirani
stroški opremljanja
•	KPi komunalni prispevek za določeno vrsto
komunalne opreme
•	AtO neto tlorisna površina obstoječega objekta
(m2)	2
•	AtN neto tlorisna površina novega objekta (m )
•	K faktor dejavnosti
•	Dti delež neto tlorisne površine objekta pri
izračunu komunalnega prispevka
•	Cti stroški opremljanja kvadratnega metra neto
tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
(4)	V primeru spremembe namembnosti oz. vrste obstoječega objekta, kateremu se neto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja dejavnosti, v skladu z 10. členom tega odloka. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli:
KPi =(KN -K0)• cti • D • At
pri čemer je:
•	KPi komunalni prispevek za določeno vrsto
komunalne opreme
•	At neto tlorisna površina stavbe (m2)
•	KN faktor dejavnosti novega objekta
•	KO faktor dejavnosti obstoječega objekta
•	Dti delež neto tlorisne površine objekta pri
izračunu komunalnega prispevka
•	Cti stroški opremljanja kvadratnega metra neto
tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
(5)	V primeru, da zavezanec obstoječemu objektu spreminja tako neto tlorisno površino objekta, kot namembnost, se komunalni prispevek odmeri v dveh fazah. V prvi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo neto tlorisne površine objekta, pri čemer se za novi del objekta pri izračunu upošteva predvidena namembnost tega dela objekta. V drugi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo namembnosti obstoječega objekta. Komunalni prispevek se odmeri za neto tlorisno površino obstoječega objekta ali njegovega dela, kateremu se namembnost spreminja.
8.člen
(1) Komunalni prispevek, izračunan na način iz 6. člena tega odloka, se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, glede na izhodiščne cene iz tega odloka, ki veljajo za leto 2011.
9.člen
(1) Razmerje med deležem stavbnih zemljišč (Dpi) in deležem neto tlorisne površine stavbe (Dti) pri izračunu komunalnega prispevka na obravnavanem območju je Dpi : Dti = 0,3 : 0,7. Tako je delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (Dpi) 0,7, delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (Dti) pa 0,3.
10.člen
(1) Pri izračunu komunalnega prispevka na obravnavanem območju se upošteva faktor dejavnosti. Glede na vrsto predvidenih objektov na obravnavanem območju LC Videm s tem odlokom veljajo naslednji faktorji dejavnosti:
Klas. st.	Klasifikacija	Faktor K
121	Gostinske stavbe	0,7
122	Upravne in pisarniške stavbe	0,7
123	Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	0,7
12303	Bencinski servisi	0,7
124	Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij	0,7
125	Industrijske stavbe in skladišča	0,7
127	Druge nestanovanjske stavbe	0,7
11.člen
(1) Stroški opremljanja preračunani na mersko enoto kvadratnega metra stavbnega zemljišča za določeno komunalno opremo na obračunskem območju so (Cpi):
PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV PREDVIDENE OPREME NA MERSKO ENOTO POVRŠINA PARCEL				
Vrsta opreme	Oznaka obračunskega območja	Površina parcel [m2]	Vrednost [EUR]	Cena ne enoto [EUR/m2]
I. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ	OBO_SPRIDZ_1	47.900,00	27.061,40	0,565
II. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ	OBO SPIPZ 1	47.900,00	31.375,20	0,655
III. STROŠKI GRADNJE OPREME				
Cestno omrežje	OBO_C_1	47.900,00	115.396,26	2,409
Fekalna kanalizacija	OBO_FK_1	47.900,00	48.313,98	1,009
Meteorna kanalizacija	OBO MK 1	47.900,00	16.755,74	0,350
Vodovodno omrežje	OBO V 1	47.900,00	18.419,81	0,385
SKUPNI STROŠKI OPREMLJANJA			257.322,40	5,372
(2) Stroški opremljanja preračunani na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so (Cti):
PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV PREDVIDENE OPREME NA MERSKO ENOTO NTPO				
Vrsta opreme	Oznaka obračunskega območja	Neto tlorisna površina objekta	Vrednost [EUR]	Cena ne enoto [EUR/m2]
[m2]
I. STROSKI ZEMLJIŠČ
PRIDOBIVANJA
OBO SPRIDZ 1
26.683,20
27.061,40
1,014
I. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ
OBO SPIPZ 1
26.683,20
31.375,20
1,176
I. STROŠKI GRADNJE OPREME
198.885,79
Cestno omrežje
OBO C 1
26.683,20
115.396,26
4,325
Fekalna kanalizacija
OBO FK 1
26.683,20
48.313,98
1,811
Meteorna kanalizacija
OBO MK 1
26.683,20
16.755,74
0,628
Vodovodno omrežje
OBO V 1
26.683,20
18.419,81
0,690
SKUPNI STROSKI OPREMLJANJA
257.322,40
9,644
IV. Odločba o odmeri komunalnega prispevka
12.člen
(1) V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti ali se ne priključi na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni.
13.člen
(1)	Komunalni prispevek odmeri občinska uprava z odločbo:
•	na zahtevo zavezanca;
•	ob prejemu obvestila s strani upravne enote v zavezančevem imenu, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, katero je vložil zavezanec, popolna;
•	po uradni dolžnosti.
(2)	Rok za izdajo odločbe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto.
(3)	Po uradni dolžnosti lahko komunalni prispevek občinska uprava odmeri v naslednjih primerih:
•	če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabljajo lastniki obstoječih objektov;
•	če občina, na podlagi odločbe inšpektorja ali drugače dostopnih evidenc, ugotovi, da je lastnik obstoječega objekta spremenil namembnost objekta ali neto tlorisno površino objekta in ni sam vložil zahteve za novo odmero komunalnega prispevka.
(4)	Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo.
(5)	Odmera komunalnega prispevka na podlagi druge alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev potem, ko občina ugotovi, da je lastnik objekta spremenil njegovo namembnost ali neto tlorisno površino.
(6)	Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni, o kateri odloča župan.
(7)	Pritožba zoper odločbo inšpektorja o spremembi namembnosti objekta zadrži izvršitev odločbe o višini komunalnega prispevka.
člen
(1) Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Videm. Občina Videm lahko sredstva zbrana po tem odloku uporablja samo za namen opremljanja zemljišč za gradnjo v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
14.člen
(1) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku.
15.člen
(1)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Občina mora skleniti pogodbo z zavezancem v roku 30 dni od dneva podane zahteve.
(2)	S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
16.člen
(1)	Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača.
(2)	Plačila komunalnega prispevka je v skladu s sprejetim sanacijskim programom oproščen zavezanec za objekt, s katerim bo nadomestil obstoječi objekt, uničen zaradi naravne nesreče. To velja le za objekt z enako neto tlorisno površino in namembnostjo, kot je bil prejšnji.
(3)	Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov, katerih investitor je občina ali država oz. pravna oseba v lasti občine ali države.
V. Prehodne in končne določbe
17.člen
(1) Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka na območju LC Videm.
18.člen
(1) Program opremljanja vključno s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Videm.
19.člen
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 35-36/2014-4 Datum: 30.6.2015
Občina Videm Friderik Bračič, župan
OBČINA VITANJE
543. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJ, 14/07-ZSPDPO, 109/08 IN 49/09) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (UPB1;
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je Občinski	1.člen
svet Občine Vitanje na 5. redni seji dne 11. 6. 2015 V odloku o proračunu Občine	Vitanje za leto 2015
sprejel (Uradno glasilo slovenskih občin,	št. 58/2014) se 2. člen
spremeni, tako da se glasi:
ODLOK V splošnem delu proračuna so	prikazani prejemki in
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE izdatki po ekonomski klasifikaciji	do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na	ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Splošni del proračuna se na	ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV_v eurih
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto_Rebalans leta 2015
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.102.235,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.795.422,00
70	DAVČNI PRIHODKI	1.689.572,00
700 Davki na dohodek in dobiček	1.564.892,00
703	Davki na premoženje	57.450,00
704	Domači davki na blago in storitve	67.230,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	105.850,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	49.450,00
711	Takse in pristojbine	500,00
712	Denarne kazni	600,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	55.200,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	155.507,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	32.200,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	123.307,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	151.306,00
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	103.606,00
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	47.700,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	2.330.624,53
40	TEKOČI ODHODKI	799.358,38
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	115.230,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	18.320,00
402	Izdatki za blago in storitve	598.336,00
403	Plačila domačih obresti	19.999,00
409	Rezerve	47.473,38
41	TEKOČI TRANSFERI	695.893,35
410	Subvencije	23.400,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	451.610,00
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	64.140,00
413	Drugi tekoči domači transferi	156.743,35
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	797.372,80 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	797.372,80
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	38.000,00
431	Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. Uporabniki	7.100,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	30.900,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)_-228.389,53
B.RAČUN	FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto__Rebalans leta 2015
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	260,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	260,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 260,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)_-260,00
C.RAČUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto_Rebalans leta 2015
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	280.814,91 50 ZADOLŽEVANJE	280.814,91 500 Domače zadolževanje	280.814,91
VIII.	ODPLAČILO DOLGA (550+551)	69.169,00 55 ODPLAČILO DOLGA	69.169,00 550 Odplačila domačega dolga	69.169,00
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-17.003,62
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VM.-VIM.)	211.645,91
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 228.389,53 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA_81.633,22
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-003/2015-08 Datum: 11.6.2015
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
544. Pravilnik o spremembi Pravilnika o sprejemu otrok v OŠ Vitanje, enoto Vrtec
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10 in 94/10 - ZIU) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (UPB1; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 5. redni seji, dne 11. 6. 2015 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBI PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V OŠ VITANJE, ENOTO VRTEC
1.	člen
V Pravilniku o sprejemu otrok v OŠ Vitanje, enoto vrtec (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2012) se v 5. členu spremeni datum oddaje prijave na 30. april tekočega leta.
2.	člen
Ta pravilnik objavi vrtec na oglasni deski vrtca in na svoji spletni strani.
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-003/2015-09 Datum: 11.6.2015
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
545. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZV0-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) in 30. člena Statuta Občine Vitanje ( UPB-1, Uradno glasilo Slovenskih občin št.20/2012 je župan Občine Vitanje sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA NEKATERA UREDITVENA OBMOČJA IN OBMOČJE ODPRTEGA PROSTORA OBČINE VITANJE
1.	člen (Predmet sklepa)
S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 80/03, 45/06-popr.) - v nadaljevanju Spremembe PUP občine Vitanje ali akt.
2.	člen
(Ocena stanja in razlogi za pripravo akta)
Občina Vitanje začenja postopek priprave in sprejema sprememb PUP občine Vitanje z namenom, da se zagotovi možnost za gradnjo večjih gospodarskih poslopij (hlevov za govejo živino), za katera so zaradi tehnologije reje potrebne večje dimenzije objektov.
3.	člen
(Skrajšani postopek priprave akta)
Spremembe PUP občine Vitanje se nanašajo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih zemljišč in objektov zato se na osnovi 61.a člena ZPNačrt-a se za pripravo akta upošteva skrajšani postopek.
4.	člen
(Območje sprememb PUP občine Vitanje)
Območje sprememb PUP občine Vitanje je določeno v osnovnem odloku o PUP ((Uradni list RS, št. 80/03, 45/06-popr) s pogojem, da bo možnost za gradnjo večjih objektov veljala le za tiste objekte, ki bodo načrtovani izven območij varstva kulturne dediščine.
5.	člen
(Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb akta)
Nosilci urejanja prostora so:
•	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
•	Občina Vitanje.
V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave sprememb akta ugotovi, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. Nosilci urejanja prostora morajo skladno z 61.a. členom ZPNačrt-a v 15 dneh od prejema vloge in osnutka sprememb PUP občine Vitanje za pridobitev smernic posredovati svoje smernice pisno, sicer se šteje, da smernic oziroma pogojev nimajo in zato njihovo sodelovanje in mnenje k predlogu sprememb PUP občine Vitanje ni potrebno.
Nosilci urejanja prostora morajo skladno z 61. členom ZPNačrt-a v 15 dneh od prejema vloge in predloga
sprememb PUP občine Vitanje za pridobitev mnenj posredovati svoje mnenje pisno, sicer se šteje, da se strinjajo s predlogom sprememb PUP občine.
6.	člen
(Način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve za spremembe PUP občine Vitanje izdelovalec, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Izdelovalca sprememb akta izbere Občina Vitanje kot pobudnik priprave sprememb akta.
7.	člen (Roki za pripravo)
Postopek priprave in sprejemanja sprememb sprememb PUP občine Vitanje bo potekal po naslednjem terminskem planu:
•	izdelava osnutka sprememb akta: začetek julija 2015;
•	pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora: prva polovica julija 2015;
•	javna razgrnitev in javna razprava o osnutku akta: druga polovica julija 2015;
•	izdelava predloga sprememb akta in pridobitev mnenj: avgust;
•	sprejem predloga sprememb PUP občine Vitanje: konec avgusta 2015.
8.	člen
(Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave)
Pripravo sprememb PUP občine Vitanje financira Občina Vitanje.
9.	člen
(Objava in veljavnost sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati nasledni dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletnih straneh Občine Vitanje na http://www.vitanje.si/ in se pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.
Številka:
Datum: 11.6.2015
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
OBČINA VOJNIK
546. Popravek Sklepa o cenah najema grobnega prostora v občini Vojnik
V Sklepu o cenah najema grobnega prostora v Občini Vojnik, objavljenjem v Uradnem glasilu slovenskih občin. št. 24/2015, z dne 22.5.2015 se datum sprejema popravi tako, da se pravilno glasi:
»Datum: 14.5.215«
Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin
547. Popravek Sklepa o ukinitvi statusa zemljišč v družbeni lastnini
V Sklepu o ukinitvi statusa zmeljišč v družbeni lastnini, objavljenjem v Uradnem glasilu slovenskih občin. št.
24/2015, z dne 22.5.2015 se datum sprejema popravi tako, da se pravilno glasi:
»Datum: 26.3.215«
Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin
OBČINA ZREČE
548. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 6. redni seji dne 1. 7. 2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ZREČE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občine Zreče za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
•	druge ukrepe.
2.člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Občini Zreče (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4.člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)"nosilec	ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)"podjetje	v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
(a)	predhodnega triletnega obdobja ali
(b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(16)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(17)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji,
zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(18)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(19)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(20)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(21)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(22)	"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(23)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);
(24)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(25)	"stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
(26)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(27)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(28)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(29)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(30)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
(31) »društva registrirana stanovska in interesna združenja (društva), registrirana v skladu z zakonom o društvih
5.člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREp 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43. člen); UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen); UKREP 4: Pomoč za zagon skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (19. člen) UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen).
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji -de minimis; UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja;
Ostali ukrepi občine	UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja (podlaga za izvedbo ukrepa je veljavna zakonodaja s področja javnih financ)
6.člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
(1) Upravičenci do pomoči so: a) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
a)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih in ima sedež na območju občine;
b)	skupina ali organizacija pridelovalcev in proizvajalcev kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se združujejo z namenom trženja lokalno pridelane hrane.
c) registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
7.člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti:
•	ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države;
•	ki so podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
8.člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega na internetni strani in občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
9.člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
11.člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov...).
12.člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. člena do vključno 23 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, glede na iste upravičene stroške, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) ŠT. 702/2014
13.člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
• Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
•	Zagotavljanje večje stopnje samooskrbe s hrano, zlasti z zagotavljanjem boljših pogojev za pridelavo, večanjem lokalne pridelave hrane ter podporo trženju lokalno pridelane hrane.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
•	zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za
primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetij
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in
rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji;
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
•	stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže .);
•	stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Upravičenci do pomoči so:
•	kmetijska gospodarstva, (vpisana v register kmetijskih gospodarstev,) ki ležijo na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 EUR, najvišji znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
•	posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost...), ki imajo sedež na območju občine;
•	kmetijska gospodarstva, (vpisana v register kmetijskih gospodarstev), ki ležijo na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
•	Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 EUR, najvišji znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
•	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14.člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški:
•	stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, (vpisana v register kmetijskih gospodarstev) in imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih /gozdnih zemljišč;
•	mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
•	predračun (ocena upravičenih stroškov). Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 EUR, najvišji znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
15.člen
UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj premestitve kmetijskih poslopij mora biti povezan z javnim interesom. Upravičeni stroški:
•	razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb;
•	razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;
•	razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti.
Upravičenci:
•	kmetijska gospodarstva, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji (in vpisana v register kmetijskih gospodarstev).
Pogoji upravičenosti:
•	premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega akta.
Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % dejanskih nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov;
•	do 100 % dejanskih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnost blizu podeželski naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.
•	Če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodnje zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči, kot veljajo za ukrep Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
•	Zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
16.člen
UKREP 4: Pomoč za zagon skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (19. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki vplivajo na
•	oskrbo trga z lokalno pridelano hrano,
•	pospeševanje lokalne samooskrbe s skupnim prilagajanjem oskrbe trga.
Upravičeni stroški:
stroški najema ustreznih prostorov,
stroški nakupa prostorov, pri čemer so upravičeni stroški
omejeni na tržno vrednost najemnine,
pridobitev pisarniške opreme, vključno s strojno in
programsko opremo,
stroške upravnega osebja,
režijske stroške in stroške za pravne in upravne postopke.
Pomoč se ne dodeli:
•	organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;
•	kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kakršne so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja ne kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, a se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;
•	skupnim proizvajalcem, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1)(c) in (3) ter členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Pogoji za pridobitev:
•	dokazilo pristojnega organa o uradnem priznanju skupine ali organizacije proizvajalcev,
•	poslovni načrt;
•	mnenje pristojne strokovne službe;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Upravičenci:
• skupina ali organizacija pridelovalcev in proizvajalcev kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se združujejo z namenom trženja lokalno pridelane hrane. Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov.
Letni znesek pomoči za posamezno skupino lahko znaša največ do 3.500 EUR. Pomoč se postopoma znižuje. Pomoč se izplača za prvih pet let od datuma, na katerega je pristojni organ na podlagi poslovnega načrta uradno priznal skupino ali organizacijo proizvajalcev. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži pooblaščena pravna oseba, ki jo določijo upravičenci.
17.člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
(29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del);
•	investicijska dela. Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov,
vpisanih v register nepremične kulturne dediščine oz. v register naravne dediščine in ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine oz. v register naravne dediščine, ki ju vodita pristojni ministrstvi
•	soglasje oz. smernice pristojne inštitucije izvedbi ter potrditev ustreznosti izvedbe;
•	ustrezno dovoljenje in dokumentacija za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;
•	ponudba oz. predračun stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 EUR, najvišji
znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
III. Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) ŠT. 1407/2013
18.člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije
(EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso
upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom
povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih
proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki
nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna
in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in
namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
19.člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
20.člen
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje
kmetijskih in živilskih proizvodov
ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de
minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu ali dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 EUR, najvišji znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.
21.člen
Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški:
•	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
Upravičenci do pomoči:
•	pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.
22-člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 18. člena tega pravilnika.
(3)Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV.	Ostali ukrepi občine
23.člen
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja podeželja (106. člen Zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) Namen ukrepa: je sofinanciranje neprofitnih aktivnosti in materialnih stroškov društev oz. združenj s področja kmetijstva in razvoja podeželja ki imajo sedež v občini oz. so člani društva, s sedežem izven občine, občani občine in ne predstavljajo državno pomoč ter njihov cilj z ustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička. Cilj ukrepa je omogočanje izvedbe programov dela navedenih društev oziroma združenj. Upravičeni stroški
•	stroški povezani s predstavijo oz. promocijo dejavnosti društva, pomembno za razvoj kmetijstva in razvoja podeželja kot so: splošna predavanja, tečaji brez pridobitve certifikata, krožki, strokovne ekskurzije, seminarji, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti društev oz. združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
•	stroški povezani s sodelovanjem in predstavitvijo društev na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena ter na prireditvah drugih društev in organizacij;
•	materialni stroški, povezani z izvedbo programov društev oz. združenj.
Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oz. združenja,
•	seznam članov.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter zahtevana dokumentacija se določijo v javnem razpisu. Upravičenci do pomoči:
•	registrirana stanovska društva in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine in imajo sedež na območju občine oziroma so člani društva občani občine.
Finančna določbe / intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov
V.	Nadzor in sankcije
24.člen (nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	Hramba dokumentacije
25.člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII.	Končne določbe
26.člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 72/07).
27.člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin.
Ukrepi občine v obliki državnih pomoči se pričnejo
uporabljati po pridobitvi pozitivnih mnenj od pristojnega
ministrstva in potrdila Evropske komisije o prejemku
povzetka informacij o pomoči z identifikacijo številko
pomoči.
Številka: 330-0008/2015-1 Datum: 2.7.2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
549. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odločba US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 -Odločba U, 57/12 in 110/13) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 6. redni seji dne 1.7.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA JAVNO DOBRO
1.	člen
Ukine se status grajeno javno dobro, za naslednjo nepremičnino:
• parc. št. 1428/11 z ID znakom 1103-1428/11-0, k.o. 1103 - Stranice.
2.	člen
Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča - javno dobro lokalnega pomena. Po izbrisu zaznambe javno dobro nepremičnina ostane v lasti Občine Zreče, Cesta na Roglo 13/b, 3214 Zreče, MŠ: 5883342000.
3.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-23/2015-7 Datum: 1.7.2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
OBČINA DUPLEK
Stran
532.	Tehnični popravek Odloka o 815 spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek
533.	Pravilnik o dodeljevanju pomoči za 815 ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Duplek za obdobje 2015 - 2020
OBČINA MARKOVCI
Stran
534.	Odlok o ustanovitvi, organizaciji in 820 načinu dela vaških odborov Občine Markovci
535.	Pravilnik o spremembah Pravilnika o 821 nagrajevanju odgovornega urednika
in uredniškega odbora
OBČINA POLJČANE
Stran
536.	Odlok o občinskem podrobnem 821 prostorskem načrtu za izbirni center
za odpadke Občine Poljčane
537.	Sklep o imenovanju Občinske volilne 828 komisije Občine Poljčane
OBČINA VIDEM
Stran
538.	Spremembe in dopolnitve Statuta 828 Občine Videm
539.	Spremembe in dopolnitve Poslovnika 830 občinskega sveta
540.	Odlok o obliki in vsebini žiga Občine 831 Videm
541.	Spremembe in dopolnitve Odloka o 832 programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm
542.	Odlok o programu opremljanja 833 stavbnih zmeljišč in merilih za odmerjanje komunalnega prispevka
za območje »OPPN poslovno logistične cone P18-M1 Videm pri Ptuju«
OBČINA VITANJE
Stran
543.	Odlok o rebalansu proračuna Občine 836 Vitanje
544.	Pravilnik o spremembi pravilnika o 838 sprejemu otrok v OŠ Vitanje, enoto Vrtec
545.	Sklep o začetku priprave sprememb 838 in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje
OBČINA VOJNIK
Stran
546.	Popravek Sklepa o cenah najema 839 grobnega prostora v občini Vojnik
547.	Popravek Sklepa o ukinitvi statusa 839 zemljišč v družbeni lastnini
OBČINA ZREČE
Stran
548.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 839
razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020
549. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča 846 javno dobro