PMHOHSKI DHEVKIK
GLAS8LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto VI • ŠtPV	MAR1N Poštnina plačana v gotovini
~	1-A.	^	/	Spedizlone	In	abbon.	post.	I.	gr.
Takšni so „dokazi“ rimskih ministrov
Pol meseca je že minilo, a tržaški policaji še vedno „niso mogli" najti povzročiteljev nočnih atentatov na naše ustanove!
Radovedni smo, kdaj bo kaj—
TRST, petek 17. novembra 1950
Cena 15 lir
10b nezaslišani gonji z miljsko ..ugrabitvijo")
cigo?Jm%° slovesnih govorih
ie'«t f- clanw rimske Vlaje hkrntU Tnistra Gonelle, ki g2avni rtik deino-
jo in ^ r^e 20 vso *lali-
fc ?JZdreS!tm' Podsekretar-Vp P edsedstvu De Gasperije.
terih ter p0 resolucijah, ka-iie™° t° spre'jeii ria svojem «istrskb, w ^esu tržaški in iobn 1 demokristjani, in po-& resoluciji, ki so jo ob-& n^lio triaški fcUnin-
k0t eV sam
,ah zmane laži o stanju v coni B, o «banri%*’ ° zakonu džungle«,
*ovsl£lUzmu>) M- m- PO
Ph t, govorih in resoluci-Vičm tvesoljni klerofaši-ii Tri.	Pominf ormiističm tisk
trstu prejel stroge direktive iin^ora za vse te trditve najti kazen ^ sn°ve konkretne do-
fe res!
dni — a od kom-t' mistične resolucije niti dva
imeirJ*Lm{TW}°’ ko sm° že
lem Pr1^0 čitatl v omenje-i« ™ tuku naslednje ogromne >st^u''no tiskane naslove, od kre. ‘nal omenimo le rieka-
«Giornale di Trieste« od 15. drwPlše (iz prednosti le na ce>. §tT,an* samo iez tri stolp-visi < 'a^°n PiraS'ozda. Je vedno Morganove črte —
SlLr? P5,LAVCI Iz MILJ NA «LO ODVLEČENI V CONO
te Presenečeni so bili, med-bli? u, so meniavan žarnico tj! u, bloka v Norbedih —
'čjena * V naptt'ei °d-Jstega dne popoldne so za-
šricaJe «Ultime Notizle« takole. •Globoko ogorčenje y me*tu »radi ugrabitve treh delavcev '- Protestni brzojavi krajevnih plasti italijanski vladi. Nika-r'ser’ političen, vzrok ne more “Pravi čiti nezaslišanega na sil-dejanja«,
Včerajšnji «Giomale dj Trie-v,6l> pa javlja sicer že pod "pornnejšim naslovom na enem T*Scu: ((Vprašanje v zbornici S^i miljske ugrabitve«, kjer da je poslanec v rimski Junici cm. Bartole, ki ga je CLN za Istro o ugra-Her -trefl miljskih delavcev, nč 3 zjutraj postavil vpraša-n Lu zbornici 0 «težk.em deja-m, Včerajšnje «Ultime Noti-ferisj*1, ostajajoč še nadalje pri ”!® črkah preko treh stolp HeričZ- kole alarmirajo: ((Trije jenii dp|avci v koprskem WnJr? On. Atifilto Bartole in-R 5a] vladlo»-
»	50 alarmantni naslovi
stih p1!1 b°li fašističnih li-%rIPt	*e n- Pri »Messaggero
nciia-0)>'	Pa n* potrebno niti
t*f<yrmiLkO0ično ie’ da ie k-m~ milanska «l’Uni-sijti svojem tekmavcaju s ja-Istrskc blatenju ljudske oblasti jlij	okrožja, javila «neza-
SUo-r° v.est» kar na prvi strani laslc v6eraišnje številke pod «Težek dogodek ob TOVvv?”3*! Jrti STO — TI-Titr	BIRIČI ugrabili
H«LV.ElAvce iz milj -
j, j,^)eHe v civilnih oblekah tako imenovane zažčlte«. — Vtis v
^1 toni)).
Posledica izven tiska je r°čali	smo že včeraj po-
nj . ‘ "T da M kominformislič-5veton„ierofašistični občinski ^Ujah	občinskega sveta v
*kurn Pradsinočnjim sprejeli Viio res°lucijo, v kateri go-V/, internaciji v coni B Vftc M&vcev podjetja SEL-
OZ' ki .so jo izvmi agenti
m ugotavljajo «protiza-
?'*>'^>-ov^u'tora®enie msU Ju8°-a<«witov v cono A, Janj. kršitev, ki jo to de-tSffl^buje bodisi kot teri-bL kršitev bodisi kot vrše-Pilhov„astl ,v coni, ki ni pod jgjo .1 ]Uri,;<likcijo» ter navn-tih »»2 »kršenje mednarodnih F*** in načel državljan-^ih» a ucfnokretičnih svobo »i« ■ bi kolčno zahtevali ^at*v«n'5kih oblasti in od vlade«, Vaj proti vsemu V	P*«te5ldra	pri vladi
v ^Sradu« itd. itd.
Pa r^šnje «uitiine Notizie« "aslmP°,riK Pod ie omenjenim ?9*lov ■’ ((nameravajo Ju-■1 o	naclaljevati s trdilvi-
8 že Pl^koračen+u meje, ki so !• n«	ianikali..*;	szue-
b»jni«van^(t fzrazov kot «raz-‘n dr. Clant>k WtZkoncno’ da je on. Attlllo ^ hujdo, interpeliral rim-b vr, ,J' »zahteva takoji-^ lt?,v treh delavcev«.
Sl;0je trditve je klero-! • n / ln komtnformtstilni dva «dokaza« izjav loi;n -v>) ne da bi navedel
tli tli ®t;rt Prebivalci so vi-1 delavce v «titovski ba-
ii*!a- dn 2' neka ženska je vi-»S; f? so delavce ustavili dh rZ°ltne zaščite v družbi
j
dogodek odigral, Si ^- °bširn0 rta drugi lista> kjer je po-
fcu dJje izjavil na-
%
S* S8' SiTtK
n« Iz J,n ^enifl» delavcev hu^t iaZ vega pripovedo-
& d0 s0 vti Prekoračiti de-
ifrletn0 irt° ”a mestu, n, prepovedano vsem •2	dvolastniike-
^^Ije	dfoboko
n, so hZ {brskega okrožja, ča?„ *, v znani gostilni (la°ldanSh a Po končanem Vn f,arodn’n d*lu' Službujoči j» ,, žrriho^, Zascite, ki je nji-!»J,Se tri ,o ,Jcne A opazil, >iwj. d« „ btgltimiral ter ugo-u Prev na Prepovedanem Oračili mejo kakor
tudi, da dva delavca sploh nista imela predpisanih osebnih izkaznic ter da sta verjetno begunca iz Izole. Po veljavnih predpisih je vse tri aretiral in jih odpeljal na poveljstvo v Koper, kjer so bili vsi trije zaslišani, nakar je bil tisti z legitimacijo izročen na škofijskem bloku oblastem cone A, a ostala dva brez legitimacij pa pridržana zaradi nadaljnjih poizvedovanj.
Mislimo, da ni potrebno še posebej omenjati, da na ta način postopajo z vsakomur, kdor prekorači mejo v smer; cone A tudi policijski agenti te cone, Če je dotičnik prekoračil mejo na nedovoljenem mestu ali pa če ni imel predpisane osebne izkaznice. Po navadi odda policijsko poveljstvo takšne osebe sodišču za določevanje narokov v nadaljnje postopanje. Kot vidimo so se obmejni organi Istrskega okrožja v svojem postopku držali uobičajnih obmejnih predpisov, zaradi katerih se pač nihče na svetu ne razburja, kaj šele, da bi komur koli padlo na pamet o tem razpravljati ne samo v tisku, temveč celd v parlamentu katere koli države.
Toda cunjasti italijanski imperialisti iz De Gasperijeve vlade, so pač drugačnega mnenja in so prišli nalašč v Trst, da bi dali znak za ojačeno gonjo proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju in proti jugoslomnski vojaški upravi. Klerofašistični in komlnformi-stični podrepniki teh cunjastih imperialistov so se seveda ob tem znaku počutili bolje kot žaba v vodi in začeli pravo hajko, da bi čim bolje in Čim dosledneje rimsko direktivo izvedli v delo. Zato jim je primer treh miljskih delavcev, ki so na nedovoljenem mestu in brez legitimacij vstopili v Istrsko okrožje, prišel kot naročen, le da so pri laganju bili zaradi svoje prevelike vneme tako nerodni, da jih je posta,vil na laž sam »ugrabljeni« delavec.
No, kljub temu pa nekaj ostane, kot ostane vedno nekaj od vsake laži, ki se po vsej Italiji jn po več dni trmasto ponavlja. In prav to je cilj klero-fašistične in kominformistične kampanje sovraštva proti ljudski oblasti in proti jugoslovanski vojaški upravi Istrskega okrožja.
Kot se zdi — po poročanju vseh omenjenih časopisov ~ so se dale zapeljati od teh lati to pot civilne — kar je zelo razumljivo, ker so demokri-stjanske — oblasti kakor tudi menda celd angloameriške vojaške oblasti. Prepričani smo, da bodo vsaj slednje ponovno uvidele, kakšnih metod se poslužujejo vsi italijanski imperialistični pohlepneži od demokristjanov pa do kominfor-mistov. Zlasti P® mi b* ta Pit’ mer podrobno proučil novi glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU. Prav iz tega primera bo namreč najbolje spoznal, kakšni so tisti «ti-seči in tisoči primerov titovskega bsndltizma«. q katerem piše iz dneva v dan tisti tisk v Trstu, katerega inspiratorji imajo v rokah vso civilno upravo pri nas in njihovi kom-:..lorrn :iičvi zavezniki, ki sg v tej gonji mrinje in rasnega sovraštva, ko gre za Istrsko okrožje, v prvih vrstah.
Toda ti navdihovalci od Rima do Trsta ustvarjajo pri na, s svojim hujskanjem na rasno mržnjo tisto ozračje, v katerem pred svečanimi rimskimi obiski donijo v Trstu nočne eksplozije atentatov na sedeže naših ustanov. Ti navdihovalci dajejo direktive za teroristična zasliševanja slovenskih staršev iz Benečije, ki so poslali otroke v goriške slovenske šole; oni,so vzrok že četrtemu bombnemu atentatu na slovensko trgovino V Gorici samo zato, ker je slovenska; posledica njihovega hujskanja so tudi nočni teroristični napadi na posamezne pripadnike naših organizacij. Prav iz Gonellovega ministrstva prosvete rimske vlade je dobival Monaco, bivši upravitelj Lege Nazionale težke milijone za finansiranje teroristov v Istrskem okrožju in prav ta Gcmella je kimal zadovoljno, ko si je ogledoval izzivalno postavljeno ploščo z vklesanih golim dučejem na novem poslopju tržaške univerze ter vneto pritrjeval «tr-taškemu» šovinističnemu rektor, ju iz Sicilije, M je ?b njegovi navzočnosti hujskal tižaško mladino m osvajanje Pulja, Reke. Zadra in vse Dalmacije. Zato se ni čuditi, da je prišlo do fašističnih demonstracij ob belem dnevu sredi mesta Trsta preteklo nedeljo.
Vse to gre mimo vojaških in civilnih oblasti tako kot da se ni zgodilo in da se ne godi nič in kot da so ti dejansko fašistični pojavi sami po sebi razum. Ijlvi, da ne naštevamo vseh drugih krivic, ki se nam iz dneva v dan dogajajo in ki smo jih na tem mestu že včeraj stotič naštevali.
Vse to pa seveda ne more koristiti tistim odnosom mirnega sožitja med dvema narod-nostima št manj pa znosnim odnosom med sosednima državama. Zato je skrajni čas, da merodajne oblasti kampanjo laži in sovraštva proti jugoslovanskemu področju Tržaškega ozemlja prepovejo namesto da izdajajo nova dovoljenja novim hujskaškim listom kot je «E1 Merlo«, ki je bil pred štirimi leti prav zaradi tegg ukinjen.
Splošna kriza v prehrani
zaradi mrzliOnega oboroževanja
WASHINGTON, 16. — Poseben odbor FAO, ki je imel nalogo proučiti posledice korejskih dogodkov za svetovni prehrambeni položaj, je prišel do sklepov, da bo mrzlično oboroževanje. kt se je začelo v zahodnih državah zaradi dogodkov na Koreji, sčasoma ustvarilo nevarnost prehrambene krize in pretres splošnega gospodarstva.
Odbor ugotavlja, da čeprav so sedaj prehrambene rezerve zadostni in tako tudi rezerve surovin za industrijo, ne bi položaj ostal tak, če bi industrijske države za dolgo dobo prešle k vojaški proizvodnji, kopičile strateški material in Zmanjšale svojo proizvodnjo umetnih gnojil ter kmetijskega orodja in strojev.
Blago UNICEF na prevozu skozi Trst
TRST, 16. — V oktobru je prišlo v Trst 1340 ton blaga or--ganizacije UNICEF z 11 ladjami, ki so prišle po večini iz ZDA. Od tega blaga je bilo za 80 edst. poslanega v Jugoslavijo, ostalo pa v Avstrijo, CSR in Bolgarijo.
IZJAVE MARŠALA TITA SKUPINI VOJNIH INVALIDOV
močan člnltell mini
FLRJ
•Jugoslavija je ostala zvesta svojim načelom in ni pristala na nobene koncesije, ko je zalite vala pomoč - Poročilo Grge JTankeža, tajnika centralnega odbora Zveze sindikatov •Jugoslavije, o posledicah suše
BEOGRAD, 16. — «Ne gradimo nobenih fantastičnih načrtov, krt ne bj imeli čvrste materialne podlage, in danes — dve leti in poj cd začetka borbe proti poizkusom infprmbi-rojevskih držav ng čelu s Sovjetsko zvezo, dg bi nas uničili, da bi nas materialno strli, vidimo, kako smo pravilno postavili svoj petletni načrt«, je izjavil maršal Tito skupini udeležencev zvezne konference Zveze vojaških 'vojnih invalidov.
Maršal Tito je izjavil, da so jugoslovanski narodi navzlic gospodarskemu in političnemu pritisku držav Informbiroja nadaljevali izvrševanje tega, kar ko si postavili, za cilj. »Zato imamo perspektivo, da popolnoma uspemo, in če r.e bi bilo teh težknč, bi bili izvršili ves načrt tudi v štirih letih ;>li štirih letih in pol, ter nam ne bi bila potrebna nobena njihova pomoč, pač pa samo to, da nas pustijo pri miru in da izpolnjujejo svci- obveze do nas.«
'Sklicujoč se na trgovinske
odnose z zahodnimi državami je maršal Tito izjavil; «Kar se tiče naših trgovinskih odnosov z zahodnimi državami, n.as imajo Za enakopravnega pogodbenika, tako kakor sem že večkrat poudaril. Nafih gospodarskih odnosov ne ovira kapitalistični sistem v teh državah. Moram pa leči, da pogostonia dobivamo od teh držav bolj po-voljne pogoje za nakup kakih stvari, nego smo jih dobivali pri vzhodejh državah.«
Govore,« o vprašanju prehrane v zvezi z letošnjo sušo je maršal Tito poudaril, da je država podvzela vse potrebne ko-raike. da se premagajo vse tež-koče. ((Nihče him.g pravice zahtevati od Jugoslavije, da ne izvrši tega ali onega ukrepa, ki je v interesu vsega ljudstva. Ostali smo zv, vti smolim načelom in hkrati smo podvzrii vse ukrepe, ne dp fcj dajali kake koncesije alt da bi odstopali od marksistične linije, ko smo zahtevali porpoč tam. kje<r smo bili prepričani, da jo bomo dobili.
Ker smo mi močan činitelj miru, je treba z r.amj postopat; kot z državo, ki se bori za mir in ki je znana v svetu kot država, ki je nepopustljiv nasprotnik vsakega napada.«
Maršal Tito je nato v splošnih potezah pojasnil, dp se bo pomoč, ki bo poslana Jugoslaviji. razdelila z največjo pozornostjo in skrbjo o varčevanju in da se bo pazilo, da ne bo razsipanja.
Na koncu je maršal Tito izjavil, da bo država tudi v bodoče nudila vso možno pomoč invalidom in da r.e bo dovolila, da bi trpel; po vojni ljudje, ki so se borili in dali zdravje ter tvegali življenje.
V poročilu, ki ga je imel tajnik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Grga Jankež na zadnji plenarni seji o nalogah sindikatov pri reševanju vprašanja preskrbe delavcev, je navedel nekgj podatkov o škodi, ki jo je v Jugoslaviji povzročila letošnja suša. Zaradi hude suše so se
Malik najavil vet® preti resoluciji ki zahteva umik kitajskih čet s Eorefe
— I Billi illl Tn———— iiiin	1111111 * M—
Glede Formoze zahleva Malik črtanje tega vprašanja z dnevnega reda - Sprejeta jugoslovanska resolucija o vključitvi gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj v mednarodni pakt o človeških pravicah
FLUSHING MEADOVVS, 16. Na današnji plenarni seji glavne skupščine OZN je predsednik precital seznam članov, ki jih predlaga, naj bi sestavljali odbor ki bo proučil vprašanje kitajskega predstavništva v OZN. Ti so Belgija, Kanada, Indija, Irak, Mehika, Filipini in Poljska.
Predsednik je sestavil seznam, ki vsebuje dva člana na sedem, ki priznavajo LR Kitajsko, in je dejal, da ie to enako razmerje, ki obstaja v skup šdini, kjer 17 držav od 60 priznava LR Kitajsko. Na zahtevo predstavnikov SZ in Poljske, ki se ne strinjajo z razmerjem, ki ga je določil predsednik, so glasovanje o sestavi tega odbora odložili na prihodnjo sejo.
Skupščina je nato odobrila nekatere sklepe pravnega odbora in tudi posojilo 200.000 dolarjev Organizaciji za prehrano in poljedelstvo (FAO), ki j e zaprosila ta znesek za stroške prenosa pvoiega sedeža iz Washingtona v Rim.
Varnostni svet se ie sestal danes popoldne, da nadaljuje razpravljanje o intervenciji kitajskih čet na Koreji. Kakor je znano, je na dnevnem redu resolucija, s katero se zahteva, naj vlada LR Kitajske takoj umakne svoje sile s Koreje in ustavi pomoč severnokorejskim silam. Resolucija daje jamstvo, da čete Združenih narodov ne bodo kršile korejsko-mandžurske meje.
Kuomintangov delegat je iz. razil nekatere pridržke glede resolucije, pripomnil pa je, da bo glasoval zanjo.
Ekvadorski delegat je poudaril, da mora Varnostni svet takoj nastopiti v sedanjem polo-
žaju, ki lahko ogroža svetovni mir. Dejal je. da je to potrebno. tudi če se predstavniki pekinške vlade ne bodo udeležili razprave. Pripomnil je, da je pekinška vlada odklonila vabilo za udeležbo piri tej razpravi. Sovjetski delegat Malik, ki je nato govoril, je javil, da bo Sovjetska zveza postavila veto proti resoluciji šestih držav, ker temelji ta na «enostranskim in tendencioznem poročilu Mac Arthurja«. Dalje je dejal, da hoče ta resolucija upravičiti nadaljevanje ameriškega napada na Koreji in proti LR Kitajski. Daljo je Malik obtožil ZDA. da so razširile napad1 ta vzhodlmokitajsko mejo in da so izvršile vrsto kršitev kitajskega ozemlja in kitajskega otoka Formoze, Prihodnja seja bo jutri.
Uradno javljajo, da bo komisija OZN za združitev in obnovo Koreje (»UNCURK« -United Nations Commission for Uoification and Rehabilitation of Korea) imela svojo prvo sejo 20. novembra v Tokiu. Na tej seji se bodo verjetno člani te komisije razgovarjali s člani bivše komisije OZN za Korejo v zvezi z zadnjimi dogodki. Komisija bo nato odpotova. 1- na Korejo.
Kakor smo že včeraj poročali, je politični odbor sklenil odložiti razpravo o vprašanju Formoze. To zahtevo je postavil ameriški delegat, ki ga je podprl tudi Kuomintangov delegat. Sovjetski delegat Malik pa je zahteval, naj se to vprašanje kratkomalo briše z dnevnega reda, ker je Formoza sestavni del kitajskega ozemlja in njena usoda je bila določena z mednarodnimi sporazumi, ki so jih podpisale tudi ZDA.
Poteh vojaških operacij
na korejskih bojiščih
TOKIO, 16. — Uradna obrazložitev previdnega napredovanje sil OZN na severnozahod-nem področju korejske fronte pravi, da želi glavni štab sil OZN preprečiti presenečenja. Saj je sovražniku že enkrat uspelo prisiliti k umiku sile OZN prav tedaj, ko so naglo napredovale proti Sinujiju. Po izjavah krogov glavnega štaba napredujejo zavezniške sile tako, da si zagotovijo krila in zvezo z zaledjem. Patrulje 1. konjeniške divizije so napredovale za 1 km naprej od Ptong-bjona. Vendar ni znano katere kraje so ti oddelki zasedli. Na področju Tokšona so sever-ni-Korejci sprožili močan napad protj 8. južnokorejski diviziji, ki se je morala umakniti, vendar pa v glavnem štabu sil OZN nimajo tega napada za nevarnega.
Oddelki 7. ameriške divizije so ponovno napredovali vzdolž reke Ungi proti hidroelektrarnam pri Fusenu. Na skrajnem sevemozahodnem področju Koreje pa izvaja nasprotnik hud pritisk na južne Korejce. Gverilci. katerih število narašča iz dneva v dan, so danes iz zasede napadli južnokorejske enote, ki bi morale čistiti področj Pjongjanga vzhodno od Inšopa
Glavni štab severnokorejsko vojske je izdal poročilo o današnjih bojih na Koreji. Poro. čilo pravi, da so severnokorejske čete na vseh področjih fronte zapletene v hude boje z ameriškimi in juznokorejskinr enotami. Nato omenja poročilo, da Je severnokorejska vojska že v kalj zatrla poskus sovražnika, ki je skušal napasti severno od Ansiu na področju Tokšona.
Iz angleških dobro obvešče-
nih krogov poročajo, da se An. glija načelno strinja z ustanovitvijo nekakšne proste cone v Severni Koreji, katero bi upravljala Vlada LR Kitajske pod nadzorstvom komisije OZN. V angleških krogih prevladuje vtis, da bi baje ameriško zunanje ministrstvo sprejelo te predloge. V teh krogih namreč trdijo, da po mnenju nekaterih odgovornih ameriških osebnosti ne predstavlja Koreja nobene posebne strate. šk- točke za ZDA.
Bombni atentati v Rimu
RIM, 16. -- Danes popoldne sta eksplodirali v Rimu dve bombi: ena na sedežu republikanske stranke druga pa na sedežu enotne socialistične stranke. Obe sta povzročili veliko škodo, žrtev pa ni bilo, ker so bili uradi zaprti. Na današnji seji parlamenta so predstavniki vseh strank obsodili te atentata.
Danes se je začela 48-uma stavka osebja pomorskih družb, ker niso uspela pogajanja za zvišanje mezd.
Minister za delo Marazza je danes nadaljeval razgovore s predstavniki industrijcev in sindikatov v zvezi z vprašanjem povišanja mezd. Medtem so postavili zahteve za zvišanje plač nameščenci javnih ustanov.
Danes popoldne je začel delo izvršilni odbor Splošne konfederacije dela in razpravlja o sledečem dnevnem redu; 1. razvoj borbe za zvišanje mezd sporazumno z ostalimi sindikalnimi organizacijami; 2. nacionalna kampanja P.rotj revščini.
Pripomnil je dalje, da nima pomena odložiti razpravo v pričakovanju prihoda delegacije pekinške vlade, ker ta se ne bi hotela udeležiti razprave, potem ko je Maocetungova vlada izjavila, da postavljati vprašanje Formoze pomeni vmešavati se v notranje kitajske zadeve.
Dulles je odgovoril, da zahtevajo ZDA odložitev ne zato, da bi čakali na prihod pekinških predstavnikov, pač pg zato, ker ((postopanje kitajskih komunistov na Koreji, v Tibetu in Indckini grozi, <ja ustvari položaj, ki bi lahko dovedel do napadalne vojne na vsrm tem področju«. «V takih okoliščinah«, je dejal Dulles, «se rajši izognemo delikatnim razgovorom, ki bi napetost lahko še povečali!«
Malik je tedaj zahteval, naj bi razpravljali o kitajski pritožbi zaradi ameriškega napada na Kitajsko, ki jo jig predložila v zvezi z intervencijo kitajskega letalstva na man-džurskem ozemlju. Prj glasovanju za odložitev razpravljanja o vprašanju Formoze so se vzdržale Jugoslavija in arabske države. Nato je odbor sklenil, da bo dal prednost pri razpravljanju pritožbi Kuo-mintangove vlade, ki je bila vpisana na dnevni red leta 1949, glede »ogrožanja politične neodvisnost; in ozemeljske nedotakljivosti Kitajske« pred sovjetsko pritožbo a »ameriškem napadu na Kitajsko«.
Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja je sprejel s 23 glasovi proti 17, 10 delegacij pa se je glasovanja vzdržalo, jugoslovanski predlog resolucije o vključitvi gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj v mednarodni pakt o človeških pravicah. V sprejeti jugoslovanski resoluciji je med drugim rečeno; »Generalna skupščina odloča, naj se V pakt.o človeških pravicah sprejmejo tudi gospodarske. socialne in kulturne pravice. Generalna skupščina poziva gospodarsko r socialni svet OZN, naj zahteva od komisije za človeške pravice, da bo sprejpta v duhu splošne deklaracije o človeških pravicah v mednarodni pakt jasna formulacija, ki bo zagotovila gospodarske, socialne in kulturne pravice človeka, in sicer skladno z državljanskimi in političnimi pravicami«.
Jugoslovanski predlog resolucije je bil sprejet po daljši razpravi, na kateri So se nekatere delegacije srdito upirale. Sklep socialnega odbora je zelo pomemben, vendar ni gotovo, če bo plenum Generalne skupščine odločil enako, kajti za to bo potrebna dvetreijinska večina, za sklep v odboru skupščine pa je zadoščala navadna večina.
Odbor za zaupniško upravo je s 44 glasovi proti 5 in 1 vzdržanim sprejel načrt sporazuma za zaupno upravo v Somaliji, ki ga je predložila italijanska vlada.
Debata o Koreji v angl. spodnji zbornici
LONDON, 16. — Danes popoldne je angleški minister za obrambo Emanuel Sbinwell dal izjave o vojni na Koreji, Minister je omenil prispevek angleške vojne mornarice in letal-sitva ter naštel angleške izgube. Dodal je. da je naloga vseh na Koreji, da se čimprej napravi konec sovražnosti, da se pripravi ustanovitev enotne neodvisne Koreje. Kar se tiče navzočnosti kitajskih čel, je Shin-well omenil, da je to vprašanje sedla j pred’ Varnostnim svetom OZN. Poudaril je, da je angleška vlada v stikih z vladami
Commonivealtha, ZDA in drugih prijateljskih držav, ter da bo storila vse. kar jo v njeni moi;i, da se v najkrajšem casu končajo in omejijo sovražnosti.
Nato je spregovoril vodja opozicije Churchill in izrekel upanje, da Shiniveli in Bevin dobro razumeta pomeri tega, da se Anglija in njeni'zavezniki zavedajo nevarnosti, kateri so izpostavljeni, če bi se preveč zapletls na Koreji, medtem ko grozi nevernost v Evropi. Shin-well je odgovoril, da |e treba pač v tem smislu razumeti zadnji del njegove izjave o omejitvi sovražnosti.
Na vprašan j f, o morebitni demarkacijski črti. vzdolž katere naj bi se ustavile rile držav OZN na Koreji, je minister odgovoril, da so od čas® do časa poslali vrhovnemu povej fraku tozadevna navodila. Shfnweil je tudi odgovoril, da spada uprava Koreje v pristojnost Združenih narodov.
Truman svari LR Kitajsko
WASHINGTON, 16. — Na tedenski tiskovni konferenci je Truman najprvo prečita! izjavo, da Varnostni svet sedaj proučuje resolucijo v zvezi s položajem, ki je nastal zaradi intervencije kitajskih čet na Koreji.
Prepričan sem, je dejal Truman, da bodo člani Varnostnega sveta, ki si iskreno žele obnovitev miru r.e Daljnem vzhodu, podprli to resolucijo ter zastavili ves svoj vpliv, da bo dejansko spoštovana.
Truman je nato omenil, da kitajske čete, ki operirajo z oporišč na Kitajskem, napadajo sile OZN na Koreji. Napadi se vršijo, je dejal Truman, z izgovorom, da hočejo sile OZN razširiti sovražnosti na kitajsko ozemlje. Resolucije Id vsi drugi ukrepi pa dokazujejo, da r.i nikdar obstajal tak namen. Nasprotno, večkrat je bilo rečeno, da OZN želi omejiti spopad in umakniti svoje čete s Koreje čim bo to položaj dovolil. V imenu ameriške vlade in ameriškega ljudstva, lahko zagotovljam, je dejal predsednik, da ZDA delujejo na Koreji v smislu politike Združenih narodov ter niso nikdar mislili napasti LR Kitajske. Truman je zagotovil, da bodo ZDA za ohranitev miru in prijateljstva do kitajskega ljudstva, prejele vse potrebne u-krepe, za preprečitev razširjenja sovražnosti na Daljnjem vzhodu.
Truman se je dotaknil tudi nedavnih volitev in je izjavil, da ne vidi v izidu teh odpora ameriškega ljudstva do njegovega gospodarskega in socialnega programa, tako imenovanega »Fair Deal«. Truman je nato potrdil, da bo spet kandidiral na predsedniških volitvah 1. 1952. Potrdil je tudi, da namerava sklicati kongres pred 27. novembrom. Javil, je da bo predložil zbornici v proučitev: svoj davčni program, načrt o zahtevi vojaških kreditov, predlog, da se Havajski otoki in Alaska priključijo k ZDA kot 49 in SO zvezna država, in končno načrt o nadzorstvu nad najemninami. V zvezi s posojilom Španiji je izjavil, da tega koraka ni treba tolmačiti kot spremembe stališča vlade ZDA do Španije, Kar se tiče japonske mirovne pogodbe, je Truman omenil da bodo člani komisije OZN za Daljr.ji vzhod javili čez nekaj tednov ZDA svoje stališče do ameriškega načrta glede mirovne pogodbe. Končno je še Truman sporočil, da bo Acheson še naprej ostal ameriški zunanji minister.
letos pridelale sledeče količine manj.
Žito 91.000 vagonov, koruza 200.000 vagonov, sladkorna pesa 85.000 vagonov (ki odgovarja 10.000 vagonov sladkorja), krompir 19.000 vagonov, fižol 3200 vagonov. Zaradi zmanjšanega pridelka krme za prašiče in oljčnih semen se je proizvodnja maščob zmanjšala za 29.878 ton, proizvodnja olja pa za 16.160 ton.
V svojem poročilu je Jankeš poudaril, da je morala država po vojni skrbeti za zajamčeno preskrbo za 5 milijonov in pol ljudi več, ki so se preselili z dežele v mesta, da se vključijo v industrijo.
Suša je razen preskrbe prebivalstva hudo prizadela tudi izvoz. Prejšnja leta je Jugoslavija namreč izvažala večje ali manjše količine fižola, koruze in drugih kmetijskih pridelkov ter je s tem plačevala del uvoza strojev usnja, bombaža in drugih surovin, ki so potrebne za proizvodnjo	potrošnega
blaga.
Kakor je znar.o, je vlada podvzela razne ukrepe, da od-pomore posledicam, ki so s tem nastale. Razen tega so podvzeli
potrebne ukrepe proti razsipanju z živili ter ukrepe za zvišanje kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu. Predviden je tudi, kakor je znano, uvoz živil v skupr.l vrednosti 105 milijonov dolarjev, v prvi vrsti maščob, žitaric, fižola in slad-korja.
Demokratični sena.or ZDA Mac Keller se je danes razgo-varjal s Trumanom o načrtu za otvoritev kreditov Jugoslaviji. Po razgovoru je Keller izjavil, da je potrebno odobriti ta načrt med zasedanjem kongresa, ki se bo začelo 27. novembra, in ne čakati do januarja. ko se bo kongres znova sestal.
Preosnova vlade LR Slovenije
Miko m
n policijo v Zali,
li
BERLIN, 16.	— Angleški,
francoski in ameriški poveljniki v Berlinu so dovolili berlinski policiji, da lahko razpolaga z najmodernejšim orožjem. Neki angleški predstavnik je izjavi), da sestavljajo to orožie karabinke, strojnice, katere so največ dobavile francoske oblasti. Večina tega orožja v skladiščih zasedbenih vojaških sil in ga bodo izročili policiji samo v primeru potrebe. Kljub temu pa bodo nekaj tega orožja izročil; policiji, da se bo lahko Izurila Angleški predstavnik je dodal, da je ta ukrep odgovor sovjetskim oblastem, ki so kršile navodila zavezniškega nadzornega sveta.
AmeriSka pomoS Francovi Španiji
VVASHINGTON, 16, — Upravnik ECA javlja, da bodo v kratkem začeli izvajati zakon o pomoči, ki ga je odobril kongres Francovi Španiji. Pristavljajo, da bode Import-export banki dovolili upravo fondov posojila za izvedbo industrijskih načrtov v Španiji.
LJUBLJANA, 16. — Na seji Prezidija Ljudske skuščine LR Slovenije, kateri je predsedoval tovariš Josip Vidmar, je bil po predlogu predsednika vlade tovariša Mihe Marinka sprejet naslednji ukaz o pre-osnovi vlade LRS:
Razrešijo se: I. dolžnosti ministra za znar.ost in kulturo LR Slovenije dr. Jože Potrč: 2. dolžnosti predsednika Komisije drž. kontr. LR Slovenije Vlado Krivic; 3. dolžnosti ministra za ljudsko zdravstvo LR Slovenije dr. Marijan Ahčin; 4. dolžnosti ministra za soc. skrbstvo LR Slovenije dr. Anton Kržišnik.
Imenujejo se: 1. za ministra za znanost in kulturo LR Slovenije Boris Ziherl, do sedaj direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu; 2. za ministra za ljudsko zdravstvo LR Slovenije dr. Jože Potrč, do sedaj minis*er za znanost in kulturo LR Slovenije; 3, za ministra za socialr.-o skrbstvo LR Slovenije dr. Marijan Ahčin, do sedaj minister za ljudsko zdravstvo LR Slovenije; 4. za predsednika Komisije drž. kontrole LR Slovenije Mira Svetinova, do sedaj tajnik Ljudske skupščine LR Slovenije.
Tovariš Vlado Krivic je razrešen dolžnosti predsednika Komisije državne kontrole vlade LR Slovenije zato, ker je predvideno, da prevzame odgovorno politično funkcijo v mestu Ljubljani. Ker se je vrnil v Slovenijo tovariš Boris Ziherl, dosedanji direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu, in sprejel resor za znanost in kulturo v vladi LR Slovenije, je utemeljena nadaljnja sprememba v resorih zg zdravstvo in socialno skrbstvo. Tovariš dr. Anton Kržišnik bo prevzel odgovorne dolžnosti izven vlade LR Slovenije.
Francoski proračun za leto 1951
PARIZ. 16. — Vprašanje proračuna za leto 1951 je glavno vprašanje, a katerim sg pečajo politične osebnosti. Francoski fmančhi minister Petsche je dal nekaj številk, ki pa ui»° končne, ker so odvisne od vojaških kreditov, namenjenih In-dokini. Ti vojaški krediti pa bodo znani šele, ko bo vrhovni svet za državno obrambo, ki se bo sestal jutri, izrekel končno besedo. Stroški za civilne zadeve bodo tznašali 1.080 milijard . frankov, stroški za vojno škodo 675 milijard, vojaški stroški 720 milijard (580 milijard bo krila Francija, 140 pa Amerika). Ce dodamo k tem še stroške za obnovo, bo znašal proračun 2.620 milijard; dohodkov, kritih z davki, bo 1.820 milijard, katerim je treba dodati 100 milijard iz Marshallovega načrta in 140 milijard ameriške vojaške pomoči. Primanjkljaj bo torej znašal 560 milijard. Finančno ministrstvo pravi, da bodo primanjkljaj krili takole; 320 milijard s posojili, približno 200 milijard pa Z novimi davki.
Zjutraj se je sestala narodna skupščina, ki je nadaljevala z razpravo o amnestiji.
General Juin je danes prispel v Pariz, ker bo Jutri prisostvoval seji obrambnega sveta, Na tej bodo proučili vojaški položaj v Indnkini. Juin se bo šele prihodnji teden vrnil v Rabat, kjer je rvajvlšji predstavnik francoske oblasti v Maroku.
V prihodnjih dneh bo parlament pričel razpravljat; o vo-livni reformi. Verjetno bo narodna skupščina morala odločati o vladnem načrtu glede volivne reforme. Se pred začetkom debate pa parlamentarni opazovalci poudarjajo, da ima vsaka politična stranka svoj načrt o volivni reformi. Ti načrti se pa močno razlikujejo med seboj in celo od onega, ki ga je predložila vlada.
V Indiji zanikujejo novice o sporazumu med Tibetom in LR Kitajsko
NOVI DELHI, 16. — Indijska misija v Lasi je zanikala vesti, češ da so se Krtaici in Tibetanci sporazumeli. Misija je javila, da tibetska vlada v Lasi nima nobenega toz davnega poročila jz LR Kitajske.
Londonski opazovalci so pre. pričani, da tibetska zndeva ne bo spremenila stališča Indije do sprejema LR .Kitajske v OZN. Ta vtis potrjuje tudi tiskovna konferenca, Vi jo je imel danes v Londonu namestnik indijskega zunanjega ministra.
Danes so v Pekingu objavili vsebino note, s katero je vlada LR Kitajske odgovorila na noto indijske vlade o vprašanju Tibeta. Nola je bila izročena 6. t. m. indijskemu posla, niku v Pekingu.
Po vesteh londonskega radia iz Novega Delhija bo v kratkem odpotovala v Loke Suc-cess tibetska delegacija, ki bo podprla poziv, katerega je pred nekaj dnevi poslala tibetska vlada OZN.
Po ve«steh iz Novega Delhija so baje nepalske vladne čete prešle y protinapad v Biratna-garu Baje vladne čete korakajo proti jugu, prot; Birganiju, ki je sedaj sedež glavnega štaba in začasne vlade nepalske kongresne stranke.
Poročajo, da nepalske vladne čete še vedno potiskajo nazaj oddelke nepalsko kongresne stranke. Ti so bežali čez mejo v Raaul, ki leži na indijskem ozemlju. Priznali so, da so vladne čete spet zavzele le-
llšče Ser m a, od koder so uporniki začeli korakat; proti prestolnici Ka*mandu, Uporniki so izpraznili tudj Jitpur, ki 1fž: na oni strani Raksaula v Nepalu in je 16 km oddaljen od Birganija.
NemlS!|i dovolili
prtai« je&rste poltmi*
BONN, 16. — Kancler Adenauer in trije zavezniški visoki komisarji so danes popoldne imeli štiriurni razgovor. Čeprav ni bilo izdano r.obeno u-radno poročilo, je glasnik visoke zavezniške komisije poudaril, da so kancler in komisarji obravnavali ukrepe o izvajanju sklepov, ki so jih ministri za zunanje zadeve sprejeli v New Yorku.'
V dobre obveščenih krogih sr, nocoj javili, da so trije zavezniški visoki komisarji sklenili sporazum, da bodo jeklarne Zahodne Nemčije lahko povišale letno proizvodnjo nad 11 milijonov 100 tisoč ton jekla. Isti krogi poudarjajo da bodo višek proizvodnje porabili izključno le za potrebe evropske obrambe. Sporazum določa, da bo nekakšen vojaški varnostni organ nadzoroval višek produkcije.
Egiptska vlada zahteva revizijo
anglešho-egiptshe pogodbe iz leta 1936
Ponovne demonstracije v Kairu * Komentarji angleškega tiska In uradnih krogov - Angleško zunanje ministrstvo še ni odgovorilo
KAIRO, 16. — Na svečani otvoritvi novega parlamentarnega zasedanja je predsednik egiptske vlade Naha; paša v navzočnosti kralja Faruka izjavil v prestolnem govoru, da angleško-egiptska pogodba iz leta 1936 ne odgovarja več današnjim razmeram. Kljub temu je izrekel upanje egiptske vlade, da bo v kratkem od Anglije dobila predloge za premostitev nasprotstev, da bo zadoščeno željam Egipta. V primeru, da bi bila pogajanja z Londonom brezuspešna,jepred-sednlk vlade javil, da bo egiptska vlada podvzela vse ukrepe, da uresniči svoje želje. Med temi bo odpoved zavezniške pogodbe iz leta 1936, ker nasprotuje listini Združenih narodov, zato ker so popolnoma izpremenjene okoliščine, ki so narekovale sklenitev pogodbe. Ta ukrep bi seveda odpravil tudi konvencije o dvostranski skupni upravi nad Sudanom.
Prestolni govor omenja tudi, da bo Egipt lahko ((sodeloval z demokracijami za ohranitev miru, če bo zadoščeno pravičnim zahtevnm Egipta«.
Medtem ko je parlament navdušeno pritrjeval govoru, na-j se Anglija takoj odstrani s sueškega področja in anglo-egiptskega Sudana, so se po cestah vršile demonstracije. Demonstranti so bili dijaki, ki so že drugič skušali vdreti v uredništvo protivladnega časopisa »Agbar El Jom«. Vsaj 41 ljudi, med temi trije policijski
častniki ln 30 policistov, Je bilo ranjenih, preden so bili demonstranti razgnani. Demon, stracije so bile na zunaj naperjene proti Angliji v zvezi z vprašanjem angleško-egiptske pogodbe. Napad na list »Agbar E) Jom« pa Je dokazal, da so bili žrtve študentov nasprotniki vlade oziroma wafdlstlčne-ga režima.
V krogih blizu egiptske delegacije pri OZN prevladuje vtis, da bi zaradi govora Na-has paže in Pa ker je vprašanje cngleško-egiptsklh odnosov Že štiri leta stalno na dnevnem redu Varnostnega sveta, lahko postalo predmet ponovnega razpravljanja na zasedanju v decembru.
Ves londonski večerni tisk objavlja govor Nahas paše. V uradnih krogih opozarjajo, da čl. 16 angleško-egiptske pogodbe določa, da je neveljavna enostranska odpoved, skratka odpoved brez predhodnih posvetovanj med obema prizade, tima vladama. Opozarjajo celo, da ta člen določa, da mora OZN (prejšnje Društvo narodov) razsoditi to vpraš inie, če se obe prizadeti vladi ne sporazumeta. V teh krogih pravijo, da služi vsa ta kampanja egiptske vlade predvsem egipt-skemu javnemu mnenju. Poudarjajo, da vlada med egtpt-skim delavstvom veliko nezadovoljstvo zaradi slabega gospodarskega in socialnega položaja v Egiptu. Prav zaradi
tega naj bi egiptski politiki
škušdli obrniti pozornost jav-nosti na vpeaš nja zunanje politike. Končno opozarjajo angleški politični krogi, da bo še pred koncem tega meseca prispel v London egiptski zunanji minister, ki bo vodij razgovore o vprašanju kreditov, ki Jih je nabral Egipt v zadnji svetovni vojni. Gotovo bo tedaj lahko z Bevinom proučil revizijo po. godbe iz leta 1938,
Zjutraj je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva poudaril, da angleško zunanje ministrstvo ne razpolaga še g celotnim besedilom govora predsednika egiptske vlade, in je izjavil, da je še prezgodaj dajati odgovor na ta govor.
Ko je omenil, da se nadnlju-Jejo razgovori med angleško in egiptsko vlndo Rlede vprašanja obrambe, je gla nik zunanjega ministrstva izjivil. da je vprašanje obrambe Bližnjega vzhoda neposredno v zvezi z mirom m varnostjo ne samo Egipta In Anglije pač pa več drugih držav. Zato rodi angleška vlada, da je treba to vpra. sanje obravnavati s tega stališča. Kar se tiče Sudana, je nadaljeval glasnik, se stališče angleške vlade ni spremenilo.
Churchill je popoldne v spodnji zbornici zahteval debato o položaju, ki ie nastal v zvezi z govorom Nahe* paše v imenu vlade je odgovoril Morrison, ki je napovedal, da bo prihodnji teden Bevjn dal o tem izjavo v spodnji zbornici.
17. novembra M*®9
KA| JE OSTALO OD „ UGRABITVE ** V MILJSKIH HRIBIH
Ves CLN-ovski. demokrisljanski in kominformovski aparnl
se je tudi tokrat zopet razkril kot kuhinja ogabnih laži
za blatenje ljudske oblasti v coni lt - Delavec Pizzam us opisuje res dogodek, kije povsem drugačen, kot gaje opisalo tržaško reakcionarno časopisje
Včeraj ob 16 so na bloku v Sko-lijah obmejni organi Narodne zaščite Izročili organom Civilne policije Ernesta Pizzamusa, delavca iz Milj, ki Je v torek popoldne prekoračil demarkacijsko črto pri Kolombinih. Z njim sta prekoračila demarkacijsko črto tudi Mario Delise in Dorino D'E-cte iz Izole, zaposlena pri podjetju Seiveg, in ki sta pred časom pobegnila iz Istre v Trst. Delise in D’Este, ki sta biia ob prehodu čez demarkacijsko črto brez osebnih izkaznic, sta Se zadržana zaradi nadaljnje preiskave.
Klerofašistični in, kominfor-toistični tisk v Trstu je te dni zagnal ogromen hrušč v zvezi s tem dogodkom v miljskih hribih. S kupom laii in obrekovanj so razburjali javno mnenje, hujskali naše prebivalstvo proti ljudski oblasti Istrskega o-« krožja in prikazali dogodek v zelo tragični in lažnivi luči. V Miljah pa je bilo v sredo, ka-gor smo -e poročali, viharna seja občinskega sveta, na kateri so komirrformisti in vsa njihova druščina izglasovali ogabno resolucijo.
Da bi dobili točna poročila in ze prepričali na licu mesta o vsej zadevi, smo šli včeraj dopoldne v Koper. Izvedeli smo bili namreč, da bo Ernesto Eiz. zamus izpuščen. Zato smo hoteli slišati iz njegovih ust opis dogodka.
Ernesto Pizzamus, star 42 let, delavec pri podjetju Seiveg, je doma iz Milj, je krepke postave in ima doma ženo in enega o-troka.
V skupini drugih novinarjev smo se mu približali na glavnem trgu v Kopru in ga zapro sili, naj nam pove, kako se je stvar zgodila. Mirno nam je začel pripovedovati in opisovati vse podrobnosti. V torek je kot po navadi opravljal svoje delo v miljskih hribih, pregledoval in popravljal je električno napeljavo. Z njim sta bila še Mario Delise in Dorino d’Este. Okrog 13 so pojedli, kar so si prinesli s seboj. Delo je bilo skoraj že pri koncu.
«Zdaj bi se nam prileglo pol litra dobrega vina, takega, kot ga imajo tam čez v gostilni v Kolombinih«, je rekel Pizza-jnus.
Dobrega istrana sta si zaželela tudi Delise in D’Este in sta se strinjala s Pizzamusom. Ta se je napotil prvi proti gostilni. ’
Vprašamo ga: «Ste poznali pct?»
»Seveda, saj sem šel že stokrat in sem vedel, da imajo jam dobro vino«.
Brez skrbi je šel po poti, na kateri je opazil ovire, ki jih je pred dnevi postavila civilna pa licija.
«Bil sem nrav radoveden, zakaj so postavili tam tiste kose železa. Ogledal sem si in šel dalje«.
«Pa ste Videli, da greste pre-ko demarkacijske črte?«
«Dobro vem, kje je črta. Vedel sem, da sem že v coni B».
<(Kdo pa vas je ustavil in kako?«
«Bil sem ie približno 20 do
30 korakov preko meje, ko sem zagledal enega zaščitnika, k« je stal za nekim zidom. Vprašal me je, kam grem, pa sem mu pokazal, da v gostilno. Moja dva tovariša sta tedaj prišla za menoj. Obenem pa je priše! k nam še en zaščitnik in nas vprašal za osebne izkaznice. Jaz sem mu pokazal svojo, druga dva Pa sta pokazala le svoj «tesserino» našega podjetja, ker nista imela osebnih izkaznic. Zaščitnika sta pregledala dokumente in nas povabila s seboj v svojo postojanko. Potem v Moretine, nazadnje pa so nas peljali v Koper. Eh, če ne bi bila prišla ona dva brez izkaznice, bi mene pustili, kot že večkrat, tako Pa so nas ustavili vse tri«.
«Je bil še kdo drugi zraven, ko se je to dogodilo? Ste videli morda kakšnega civilista?«
«Saj sem že povedal. Najprej sem videl enega samega zaščitnika v uniformi, potem, je prišel k nam še eden. Drugih ljudi ni bilo v okolici, le neka ženska je nesla nekaj suhih vej preko črte.«
«Kje pa ste pustili svoje o-rodje, lestev in drugo?«
»Jaz sem pustil svoje kolo v Hrvatinih, lestev pa smo pustili kar na zadnjem drogu, kjer smo imeli opravka, preden smo začeli jesti. Samo te paše smo imeli pri sebi in šli na pol li. tra«.
Ko nam je vse to povedal, smo mu pokazali najnovejše tržaške časopise: »11 Giornale di Trieste«, «L’Unita» in «Le Ul-time Notizie«, ter prečitali skupaj senzacionalne članke, ki so jih ti listi objavili.
«Che balle, che balle, che i ga scrito. Ghe diro ben 'desso che torno ccme che ’1 iera in verita, come che xe giusto«.
Citamo iz včerajšnje «L’Uni-ta» članek na prvi strani, ki ga je napisal vsevedni Boris Persoglia:
«Gli operai stavano estraen-do dalle loro borse... alle l°ro
* ... Mentre gl j. altri con tono minaccioso...«.
«Ma che altri. se no ghe iera nissun. Che bugie! Ma come j pol scriver 'ste robe? Ghe diro mi a sti giornai come che xe sucesso«.
Povemo mu, kako je Lilo v sredo na seji občinskega sveta v Miljah, kako so izglasovali resolucijo zaradi tega dogodka, kako je govoril župan Pacco in drugi svetovalci.
«Giordano ga parla cussi, e anche i altri? Ghe contaro ben mi co’ torno a casa«.
«Ce boste povedali resnico, vam bodo očitali, da ste ie prodali in da ste «titovec».
«1 pol contar e scriver quel che i vol!«
«Boste še prišli v cono B?»
«Zakaj pa ne? Le zdaj bom šel rajši, kjer je blok in se lahko gre brez skrbi«.
S Pizzamusom se vidimo še na bloku v Škofijah. Čaka, da ga prevzamejo agenti Civilne policije. Mimo gredo njegovi tovariši, ki delajo skupno z njim pri Selvegu, pozdravljajo ga in sprašujejo:
«Beh, come *e Ernesto?«
«Ccss’ te vol, 'sta volta go sbaglia!«
«Eh, ma un mezo de quel bon, andemo beverlo aricora«.
«Come no! Ma passando per de qua».
No, zaradi tega pol litra se je skoraj zemlja tresla te dni. v Trstu in v Rimu. Stotine telegramov, protestov, interpelacij, viharne občinske seje. zahteve po nujnih diplomatskih korakih, skoraj še bolj važen dogodek kot vojna na Koreji — resen mednarodni problem.
Zakaj? In čemu? O tem pa na prvi strani našega lista.
REDNI 0BČM1 ZBUR PUHMSKEBŠ DRIISTIM
Vzgojiti je treba planince tudi med delavci in hmeti
Včeraj zvečer ie bil v dvorani stadiona «Prvi maj« peti občni zbor Planinskega društva Trst. Ob otvoritvi je predsednik društva tov. Zorko Jelinčič pozdravil navzoče in jih pozval na enominutni molk v spomin članov planincev, ki so letos umrli.
Sledila so poročila predsednika, tajnika, nadzornega odbora, blagajnika in predstavnika mladinskega odseka.
Iz poročil je bilo predvsem razvidno delovanje Planinskega društva Trst v preteklem letu, uspehi in neuspehi in nakazane so bile smernice za bodoče delo. Mladinski predstavnik je predvsem udaril po nezadostnem zanimgnju mladine za planinstvo in podal konkretne podatke o nizki udeležbi mladincev na plezalnem tečaju v Glinščici. Poleg tega je poudaril nujno potrebo, da se pritegne v društvo delovna in kmečka mladina^ da ne bo mladinski odsek Planinskega društva sestavljen skoro iz samih dijakov in nekaj uradnikov.
Ale prosimo, temveč zahtevamo siovenstm strokovno šoto v Sv. Itrižu
Neresni odgovori prof. Rubini j a delegaciji slovenskih staršev iz Sv. Križa
Včeraj se je zglasila pri odgovornih šolskih oblasteh delegacija slovenskih staršev iz Sv. Križa, ki je oddala protestno pismo, katerega v celoti objavljamo:
SOLSKEMU URADU PRI ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI IN SOI.SKEMU SKRBNIŠTVU
TRST
Podpisani starši in vaščani Sv. Križa pri Trstu smo bili
Koncert Glasbene matice
v ŠKEDUJr
Opozarjamo na današnji koncert v škedenjski kinodvorani. Nastopa Komorni zbor, orkester, solisti Justina Kralj-Vugova, Anica Ščuka in Stane Raztresen. Začetek ob 20.30. Vstopnice so v prodaji po 200 in ISO lir.
spalle stavano arrivando dalla linea di demarcazione... cinque figuri in borghese...«.
«Ma che cinque figuri« pravi Pizzamus, «un difensor solo stava drio el mureto, dopo el xe veniu anche '1 secondo!«
« ... Due di essi estraggono le pištole...«.
«S1, sl, due difensori ghe iera, sto qua xe vero! E cossa vole’ che no i vadi armai? Ma non ghe iera nessun in borghese, i iera in divisa e nessun
fa tiri fora le pištole« pravi 'izzamus.
danes presenečeni, ko smo izvedeli, da se ie v n~ši vasi odprl italijanski aviamento, m d-tem ko se. je na slovenske učence popolnoma pozabilo.
Iz naše vasi hodi v slovensko strokovno šolo v Nabrežini 21 učencev. Zaradi tega smo že ponovno postavili zahtevo, da se otvori v Križu slovenska strokovna šola. Šolska oblast se na te naše zahteve ni nič ozirala, ampak je. odprla italijanski aviamento za manjše število učencev.
Mi smatramo to za neodpustljivo krivico, storjeno slo-
Motorna ladja „Augustus“
V nedeljo bodo v ladjedelnici Sv. Marka splovili 25.00Otonsko motorno ladjo »Augusfats«, ki jo je izdelala ladjedelnica Sv. Marka za paraplovmo družbo Kltalia« v Genovi. Njeno sestrsko ladjo «Giulio Cesare« so Splovili 18. maja letošnjega leta y tržištki ladjedelnici.
Motorno ladjo «Augustus» so pričeli graditi 1. junija lanskega leta. Lastniki jo bodo lahko pričeli uporabljati za promet novembra 1951. Vozila bo na progah med' Evropo irj obema Amerikama. Nova ladja je dolga 208 m, široka 26 m, visoka 15 m in bo lahko vozila s polnim tovorom s hitrostjo 21 vozlov na uro. Tomaža znaša okoli 25.000 ton.
Ladja bo lahko sprejela na krov škupmo 1.627 potnikov in to 122 potnikov v prvem razredu, 196 potnikov v razredu ((kabina«. 789 potnikov v turi-1 tretjem razredu, članov posadke, to
je skupno 1-627 ljudi.
Ladja bo imela tudi najmodernejši radar, najmodernejše stroje in aparaturo.
UeMe gozdnih sadik
Gozdarska oblast bo razdeljevala tudi letos brezplačno sadike raznih vrst gozdnega drevja V mejah razpoložljivosti. Kmetovalcem bodo med drugim na razpolago naslednje vrste: črni bor, robinja (akacija), cipresa, cedra, brest. Kmetovalci, ki «i žele nabaviti te sadike, morajo vložiti prošnjo na prostem papirju z navedbo vrste ter števila zaželenega drevja. Priporočamo vsem članom KZ, da se te ugodnosti poslužijo. Podrobnejše informacije pa dobijo na KZ.
Izpred sodišča za določevanje narokov
Kot sraka je kradel
Na zatožni klopi zavezniškega sodišča za določevanje narokov je včeraj sedel 31-letni Ricardo Cocolo iz Ul. del'1'Ere-mo 223, obtožen, da je ameriškemu naredniku Franku Thomasu ukradel 125 dolarjev. Ko je slednji pred nekaj dnevi opazil, da mu manjka zgoraj omenjena vsota denarja, je zadevo prijavil vojaški policiji, Id je uvedla preiskavo in že po nekaj dneh ugotovila, da je med delavci, ki so zasiposleni pri ameriški vojski, zaposlen tudj obtoženec, že znan policiji in sodišču kot nepoboljšljiv grešnik. S tem je bil policiji dan sum, kar je zadostovalo, da je Ricarda aretirala in ga odpeljala v svoje zapore. Na zaslišanjih pa je aretiranec odločno tajil, da bi Franku Thomasu ukradel denar, na splošno začudenje vseh pa priznal, da je ves čas raznim ameriškim vojakom izmikal denar, posebno, kadar so bili pri kopanju in so svoje obleke pustili v slačilnicah. Tako je sčasoma pokradel okoli 40.000 lir in precejšnjo vsoto dolar-jev.
Ricardo Cocolo se je včeraj izgovarjal, da je pričel krasti zaradi tega, ker mu je njegova mama izročila 25.000 lir, da bi si nakupil razno obleko, on pa je na svojo nesrečo srečal dva svoja prijatelja, s katerima je nato v družbi lahkoživk ves denar zapravil. Ker se je svojo lakomiselnost bal priznati syoji mami, se je odločil, da si bo denar preskrbel na drug način, to je s krajo. Predsednik sodišča maj. Crabb je včeraj odločil, da bo o njegovi nadaljnji usodi odločalo redno sodišče.
Britanski vojak, ki le postal žrtev prometne nesreče
TRST, 16. (AIS) — Britanski vojak, ki je v sredo 15. novembra v bližini Milj postal žrtev prometne nesreče, je Sapper S. Carver od C.R.E. pionirskega oddelka, Pogreb bo v petek 17. novembra 1950 ob 11. uri na pokopališču pri Sv. Soboti, sedežu i Preiskavo o vzroku nesreče na-Idaijujejo,
venskemu avtohtonemu ljudstvu in zahtevamo, da šolska oblast takoj otvori tudi slovensko strokovno šolo v Sv. Križu, kar nam pripada po vseh pravicah.
V nasprotnem primeru bi smatrali, da šolska oblast načrtno dela proti slovenskemu šolstvu.
Sv. Križ dne 15. nov. 1950.
Sledijo podpisi
Po fašističnem dejanju na škodo interesov slovenske šole, ki je tako močr.o razburilo slovensko prebivalstvo Sv. Križa, se je včeraj zglasila pri prof, Rubiniju delegacija slovenskih staršev iz Križa. Delegacijo je sprejel s sladkimi in medenimi besedami prof. Rubini sam; ki si je" mislil, da bo s takim načinom najlaže opravil s pri--zadetimi slovenskimi starši ter jih po stari navadi skušai, po domače povedano, «okrog prinesti«. Naj bo le prepričan, da mu to ni uspelo.
Iz razgovora, ki ga je imel prof. Rubini z omenjeno delegacijo, je predvsem važna njegova ugotovitev, da je «Sv. Križ popolnoma slovenska vas«. V isti sapi pa se je prav isti prof. Rubini skliceval na to,, da so odprli italijansko nižjo strokovno šolo v Sv. Križu zato, ker je tam nekoč že bila. G. Rubini najbrže ve, da So nekoč obstajale italijanske šole tudi v Ajdovščini, Postojni, itd., ki niso nič manj slovenski kraji od Sv. Križa in drugih vasi. Logika prof. Rubinija je torej er.aka logiki fašističnih šolskih oblasti, po kateri naj bi se u-stanavljale v popolnoma slovenskih vaseh italijanske šole, medtem ko bi se odrekale slovenskim otrokom slovenskih krajev šole v njihovem materinem jeziku. Kako bi vsak pošten človek imenoval takšno fašistično reševanje šolskih vprašanj? In ti gospodje so po vsem tem še užaljeni, če jih imenujemo za to, kar v resnici so in s svojim delovanjem na škodo slovenske šole tudi potrjujejo Enega naj se le dobro zavedajo, da jih namreč r.obeno zakrivanje v razne demokratične plašče ne more rešiti imena, ki si ga zaslužijo. Ir.' poleg tega si še svojega dejanja, ko so ga že naredili, ne upajo niti priznati, temveč se hočejo otresti vsake odgovornosti z metanjem krivde na druge.
Prof. Rubini, ki se je namreč čudil nad takim postopanjem s slovensko šolo in ki je dobesedno izjavil, da on ni kriv, ker «oni niso urad, ki otvarja šole, temveč urad, ki te šole upravlja«, je najbrže mislil, da so slovenski starši iz Sv Križa pozabili, da je bil prav on v tisti komisiji, ki je pred nedavnim pregledovala v Sv. Križu šolsko poslopje, v katerem je bila sedaj otvorje-na italijanska strokovna nižja šola za celih 7 italijanskih učencev. Takšno Pilatovsko pranje in zvračanje krivde na druge za dejanje, pri katerem omenjeni prav gotovo ni bil brez besede, je kaj malo možato.
V svojem razgovoru z delegacijo je prof. Rubini svetoval, naj bi se ta obrnila do g. Kacina, ki da odgovarja za slovensko šolo. Slovenski starši dobro vedo, da nimajo kaj iskati pri omenjenem Kacinu, niti pri Mizeritu, niti pri Sen-čarjevi, ki o slovenski šoli ne odločajo popolnoma nič, ki po besedah samih uslužbencev v šolskih poslopjih, ne pomenijo nič, oziroma kot nič. Njih naloga — in zato tudi njih največja krivda — je edino ta, da v svojem kruhoborstvu posojajo svoja slovenska imena, s katerimi lahko italijanski šovinisti z večjo lahkoto izvršujejo svoje nakane v škodo interesov slovenskega šolstva n.a našem ozemlju.
Skrajni čas bi že bil, da bi omenjeni gospodje zbrali konč no toliko poguma ter sami priznali oziroma povedali, kaj pravzaprav oni lahko napravi' jo w korist slovenske šole in
česa oni ne morejo in ne smejo napraviti. Prav tako bi bilo tudi koristno, da bi politična skupina, oziroma njeno vod. stvo, kateri omenjeni pripadajo, izjavila, ali delajo in ravnajo v takšnem duhu kot njeni eksponenti v korist slovenske šole.
Prof. Rubini'Se med drugim omenil, da bi mogoče otvoritev slovenske nižje strokovne šole v Sv. Križu obremenila, šolski proračun. Otvoritev ita-
Belavci!
Poslušajte danes ob 19.45 na koprskem radiu (valovna dolžina 212,4 m) SINDIKALNI PREGLED, ki ga bo podal tov. BORTOLO PETRONIO.
lijanske šole po njegovem torej ne obremenjuje šolskega proračuna — ta ((privilegij« o-bremenjevanja je prihranjen samo slovenski šoli, čeprav bi to obiskovalo v tem primeru 21 učencev, medtem ko je bila italijanska šola otvorjena pri Sv. Križu samo za 7 učencev. Sicer bomo pa o poglavju proračuna še spregovorili.
Po govoru je prof. Rubini z začudenjem sprejel vest, da je v Nabrežini italijanska nižja strokovna šola. Prepričani smo in našega mnenja so tudi prizadeti slovenski starši, da je g. Rubiniju dobro poznan obstoj te italijanske šole in da je njegovo začudenje imelo le ta namen, da bi iz prizadetih Staršev še norca bril.
Izjavil je tudi, da iz Sv. Križa v Nabrežino ni velika razdalja: s to svojo izjavo ni odkril Amerike. Lahko mu pa povemo, da je ta razdalja prav enaka za 7 italijanskih otrok, kot za 21 slovenskih.
Kot je že omenjena delegacija izjavila, mi Slovenci nič več ne prosimo, temveč z vso odločnostjo zahtevamo, da se takoj odpre v Sv. Križu slovenska nižja strokovna šola.
Iz poročil so bile tudi razvidne težkoče, ki jih ima Planinsko društvo in ugotovljeni doseženi uspehi, ki pa niso bili vedno povsem zadovoljivi. «Se daleč smo od tega, je dejala tajnica društva, da bi pri nas ljudje pojmovali planinstvo tako kot ga pojmujejo v Sloveniji, kjer je v kratkem času s pomočjo ljudske oblasti planinstvo postalo množična fiz-kulturna organizacija«. Tudi v tem poročilu je bilo poudarjeno vprašanje organizacije planinskih društev na podeželju. Za sedaj je bila osnovana planinska skupina v Plavjah, medtem ko se opaža veliko zani-manjo tudi po drugih vaseh.
V tem letu je število članov narastlo od 429 na 491. Planinsko. društvo ima svojo podružnico v Kopru. Poleg te je bila ustanovljena še podružnica za Piran - Portorož. S *emi podružnicami je bil odbor Planinskega društva Trst v stalnih stikih, kakor ie tudi vzdrževal stike z raznimi primorskimi planinskimi društvi in seveda s Planinsko zvezo Slovenije v Ljubljani.
Delo Planinskega društva je balo v tem letu osredotočeno ra planinske izlete. Prirejenih je bilo 25 skupnih nedeljskih izletov, katerih se je udeležilo 620 oseb. S ternj izleti so člani društva obiskali najvišie vrhove Julijskih Alp, od Triglava do Mor^aža in Kanina, Rabeljsko jn “-Icpeška jezera; bili so na Nanosu, v Trnovskem gozdu in na istrskih vrhovih. Poleg še številnih manjših izletov so še člani Planinskega društva udeležili sekanja drevesc za novoletno jelko ari Postojni ter udarniškega dela na stadionu «Prvi maj«.
Planinsko društvo Trst je organiziralo tudi letovanje v Slo-venijii.
Ugotovljeno je bilo predvsem premalo zanimanja za plezalne tečaje, ki so bili, kakor smo že omenili. organizirani v Glinšči oi’ in so morali odpasti zaradi pomanjkanja udeležencev. Poudariti je treba, im to predvsem za mladino, da je plezanje prvi pogoi za razvoj planinca in je zato nuir.o potrebno. da se naši mladinci udeležujejo teh tečajev.
Planinsko društvo ima tudi svojo društveno knjižnico, ki se je Pa na žalost člar.j premalo poslužujejo — pač gotovo tudi zaradi znatne oddaljenosti društvenih prostorov.
Po zadnjem poročilu o nalogah Planinskega društva, ki ga je podal ■' pbdpredisedhik tov. Boštjan Žagar, so bile volitve v nov; odbor. Izvoljeni so bili r.ašlednji člani:
Za predsednika: tov. prof. Jelinčič; za odbornike: Vlasta Ci-bic, Perovšelk, Jazbec, Svab, Bratož. Višnjevec, Micheluzzi, di-. Sonja Mašera, Jereb, Pavletič, Košuta, Zivic.
SLAVA PADLEMU BORCU
Tov. Karel Borghese
Rodil se je v Trstu 28, junija 1911. Borec Tržaške brigade je postal V začetku novembra 1943. Se isti mesec, to je 17. novembra 1943 je padel v borbi.
Slava njegovemu spominu!
KOLEDAR
QhdaJli^ - 'SOna - 'Radio-
petek 17. novebra
Gregorij, Ljubava
Sonce vzide ob 7.06. zatone ob
16.33. Dolžina dneva 9.27. Luna vzide ob 13.40, zatone ob 24.ou.
Jutri sobota IS. novembra
Odon, Oliva
Prosvetna konferenca v Padričah
za prosvetna društva iz Bazovice, Padrič, Gropade ip Trebč bo v nedeljo 19. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani Prosvetnega društva »Slovan« v Padričah. Vabimo 'vse odbornike omenjenih društev, da se konference gotovo udeležijo.
Oglejte si razstavo slovenske knjige
ki jo je v sredo odprlo Prosvetno društvo »S. Škamperle« na stadionu »Prvi maj«. Razstava bo odprta do prihodnje srede.___________
OF
ODBOR OF IV. OKRAJA obvešča svoje članstvo ln vse one, ki so se naročili na »Koledar OF« za leto 1951, da je ta izšel in ga lahko dvignejo na sedežu OF pri Bordonu v Skednju. Koledar je zelo zanimiv in krasno ilustriran, zato pozivamo tudi ostale Slovence, ki si ga še niso naročili, da se zglasijo pri uas.	Odbor
* * *
Obveščamo člane OF in vse
tiste, ki so naročili koledar OF za leto 1951, da je koledar izšel in ga lahko dvignejo na okrajnih in krajevnih sedežih Osvobodilne fronte.
Tajništvo OF
SINDIKALNE VESTI
SLOVENSKO NARODNO 6LEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
PREMIERA
V NEDELJO 19. NOVEMBRA OB 10. URI V SKEDENJSKI KINODVORANI
REPRIZA: 19. novembra 1950 ob 18. uri v SKEDNJU
99
•frUča kajuta"
Vesela pravljica v treh dejanjih.
Spisal: D. GORINŠEK. — Režiser: pok. MILAN KOSIČ.
Inscenator: JOŽE CESAR.	^
VSTOPNINA - Sedeži: za odrasle 200 lir, za otroke 100 j* Stojišča:»	»	100 lir, »	» 3U m
Prodaja vstopnic za obe predstavi bo v petek in od 9. do 12. in od 16. do 18. ure pri Adria Express -F. Severo 5 b) in pri blagajni kina v Skednju v pe ■ in soboto od 9. do 12. ure ter eno uro pred preds
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindik tov v Tr *:i bo imela redni občni zbor 79. t. m. ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila odbornikov:
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
č) referenta za posamezne odseke,
d) poročilo nadzor, odbora.
4. Predlogi, dostavljeni odboru pred občnim zborom.
5. Volitve.
6. Razno.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže.
* 4= *
Vsj člani glavnega odbora, ki je bil izvoljen y nedeljo dne 12. t. m- na ustanovni skupščini Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko, so vabljeni na sestanek, kj bo v petek 17- novembra, na katerem bodo izvolili tajništvo glavnega odbora za to kategorijo delavcev.
Vsak član glavnega odbora bo še prej prejel osebno vabilo, v katerem bosta naznačena kraj in čas omenjenega sestanka.
PEVOVODJE!
Napovedano predavanje za pevovodje ne bo y nedeljo 19. t. m., temveč prihodnjo nedeljo 26. t. m.
PROSVETNA DRUŠTVA
PRIPRAVE ZA KONGRES ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV
llstanovlien ie pripravljalni odhor m Po imel nalogo organizirati kongres
V ponedeljek 13- t. m. je bil sestavljen odbor, ki bo imel nalogo organizirati kongres Enot. nih razrednih sindikatov.
Ta odbor sestavljajo pred-; stavniki petih razrednih sindikatov, ki so bili ie ustanovljeni in sicer: sindikatov prosvetnih delavcev, pekovskih delavcev, novinarjev, industrijskih delavcev in tiskarskih delavcev. V omenjenem odboru za organizacijo kongresa je če pet delegatov Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razred, nih sindikatov na Tržaškem ozemlju ter trije predstavniki Enojnih razrednih sindikatov Istrskega okrožja. Odbor, katerega naloga je organizirati kongres, je tako sestavljen iz 13 članov, katerim se bo Je pridružil, oziroma bo kooptiran še predstavnik novoustanovljenega Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko.
Člani tega odbora so bili določeni, da sestavijo sledeče komisije: komisijo za izdelavo statuta, komisijo za organizacijo in komisijo za agitacijo in propagando. Z ustanovitvijo o-menjenega odbora so bile tako postavljen^ osnove za čim boljšo izvedbo kongresa.
Kongres, ki se že pripravlja, da bo tako predstavljal najbolj vidni rezultat vsega tistega pripravljalnega dela, ki so ga izvršili oni tržaški delavci, ki so prvi spoznali, kam vodi izdajalska politika kominformističnih sindikalistov ter so si zato zadali nalogo privesti delavski razred našega ozemlja ponovno na
PD »Vojka Smuc« vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes 17. novembra v Ulici R. Marma 29.
Po sestanku se bo predvajal film «Dan slovenske kulture«.
PD Simon Jenko javlja, da je knjižnica odprta vsak petek od 19-30 do 21 v običajnih prostorih.
PROSVETNO DRUŠTVO «S. JENKO« priredi danes 17. t. m. ob 20.30 y Ul. R. Manna 29 kulturno predavanje. Po predavanju se bodo predvajale skioptične slike s festivala slo. venske kulture v Trstu. Člani naj se točno držijo napovedane ure.
URADNE OBJAVE
pot razredne borbe, ki mu bo lahko edina zagotovila toliko zaželeno zmago. Število teh zavednih delavcev se je iz dneva v dan večalo; vedno več je bilo torej tistih delavcev, ki so spre. videli, da bi pomenilo njih pasivno stališče proti izdajalskemu delovanju vedno večjo škodo za borbo delavskega razreda proti razrednemu sovražniku. Zato so se vestno oprijeli dela razčiščevanja resnice, ki je marsikateremu še zaslepljenemu delavcu odpnla oči ter dokazala, da so kominformistični sindikalisti le še slepo orodje v rokah kapitalistov. Njih dejanja v ((korist« delavskega razreda, so bila najboljši dokaz za resničnost omenjene trditve.
Zelja poštenega tržaškega delavstva, da bi bili čim prej u-stanovljeni Enotni razredni sindikati, ki bi vodili delavski razred v njegovi borbi za njegove pravice, je samo dokaz njihove razredne in politične zrelosti. Tako se seveda delavci niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi še naprej sledili kominformistični politiki, temveč so zastavili vse sile, da se čim prej ponovno ustanovi razredni sindikat.
Kongres bo predstavljal zrna. go vsega poštenega tržaškega delavstva, ki je s pomočjo Sindikalnega akcijskega odbora doseglo možnost, da stopijo ponovno Enotni razredni sindikati na čelo delavskih množic Tržaškega ozemlja v borbi proti razrednemu sovražniku.
Magistrat opominja vse one, ki imajo licence za h »tele, lokale, penzione; torej za vse •javne lokale na sploh, da jih morajo podaljšati in plačati državno takso. Plačevanje za leto 1951 bo v Uradu za takse (Largo Panfili 2-1, bivši Trg Chiesa Evangelica 2) v decembru in v januarju. Potrdilo o plačani taksi in licenca morata biti takoj predloženi v Higienskem uradu (Via Cavana 18-1 desno, soba 11) ki uraduje od 8 do 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, V. XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S. Sabba, Trg Valmau-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
KINO
Rcssetti. 16.30: «Figaro sem... Fi-garo tja«, Totd, Isa Barzizza.
Excelsior. 16.00: ((Kristus med zidarji«, Lea Padovani.
Feaice. 15.30:	»Zlati močerad«,
Trevor Howard.
Filodrammatico. 16.00: (»Zgodilo se je v septembru«, Joan Fontaine, J. Cotten.
es
Alabarda. 16.00: ((Konjeniki s Se-verozapada«, John Ford.
Armonia. 15.15: ((Mestne sužnje«, Ginger Rogers.
Garibaldi. 15.00: Otok slave«.
Ideale. 15.30: «Gospa v hermelinu«, B. Grable.
Impero. 15,00:	«Stari morski
volk«.
Italia. 16.00: ((Pisma trem ženam, J. Crain, L. Darnell.
Kino ob morju. 16.00: «Višina», M. Girotti.
Savona. 15.00: «Nora ženska«.
Viale. T6.00: «.... in življenje teče dalje«, C. Colbert.
Vittorio Veneto. 16.00: ((Berlinski hotel«, Peter Lorre.
B
Adua. 16.00: «Roparji iz džungle«, Richmond.
Azzurro. 16.00: »Rdeči čeveljčki«, A. tValbrook.
Belvedere, 16.00: «Zmajev rod«, S. Granger.
Marconi. 15.30: «Gozdni potepuh«, L. Young.
Massimo, 16.00: »Pomlad«, Jeanet-te Mac Donald.
Novo cjne. 14.30:	«Dvoboj	pod
soncem«.
Odeon. 15.00: «Gtenki riž«, Silvana Mangano.
Vittoria. 16.00: ((Patricija in diktator«, Vivien Leigh,
Sv. Vid. 16.00: «Poštar zvoni vedno dvakrat«, L. Turner.
Venezia, »Teror v Sierra Madre«.
3v-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra 1950. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 12.
CERKVENE POROKE: mehanik Mario Matossi in uradnica Maria Ribario, trgovec Benedetto Canz in gospodinja Vittoria Mala-roda, podoficir am. voj. Leslie L. Thomas in gospodinja Romana Cenda, mehanik Mario Coste in knjigoveznica Mirella Stanta, mehanik Francesco Valle in gospodinja Elena Kalvach, litograf Au-dino Miniussi in gospodinja Ne-rina Lenassi, železničar Giuseppe Fiurini in šivilja Giorgina Za-non, težak Vittorio Bernardis in gospodinja Fausta Pertich, natakar Italo Delrio in gospodinja Grazla Vurchio, podoficir am. vojske Kenneth'D. Nadean In go-spodinja Gioconda Baroni, mehanik Luciano. Memuzzo in šivilja Jolanda Gualini, trgovec Mario Gorlato in gospodinja Angela Gressevich.
UMRLI SO: 831etna Clementina Casara, vd. Mozzi; 771etna Julija Kočevar, vd. Germani; 491etna Giuseppina Zuccon, por. Vignolo; 671etna Giovanna Dovier, por. Skrl; 70Ietna Felicita Marani, vd. Novak; 911etni Giulio Sinibaldi; 791etni Giovanni Spongia; 561et-ni pietro Renzi; 671etna Josipina Pulič, vd. Petz; Franco Reja, star 2 dni.
Za našega dijaka ■
Na nabiralne pole Št !8g in 186 so nabrali v. RoJaBU tisoč lir.	.
Vaščani iz Bazovice preostanek zneska _.^-trna-padlim partizanom Dijaški tiči.	h	im.
Namesto cvetja na Milanu Košiču daruJeniiašl(0 Amibrozet 1000 lir za ™aE matico.	Aanlj«
V spomin M. Kosiča ljr Neva Lipovec-Zitfanč 1UW za Dijaško maitico.
TR2ASKA BORZA
Zlasti šterling 83°0-8350. Pa' pimati šterling 1740-176	^
672-675, telegrafski dolar 684, švicarski frank Ij10' francoski frank 170-175 strijski šiling 22-22.50.	^
 II! RADIO H«*
JUG0SL. CONE TBSIŠ
(Oddaja na srednjih »a 212.4 m ali 1412
PETEK 17. 1. 195*	6.45:
6.30:	Jutranja	gl3503’ re.
Poročila v ital, m oh^^oroči1.2 da; 7.00: Napoved časa vE. 7.15-v slov. in objava sporeda, ^ Jutranja glasba. . vn0cef}’ 12.00:	Opoldanski jj® jj.45-
12.30: Igra orkester Gallo, spo-Poročila v ital. m obja” p<r reda; 13.00: Napoved časa ročila v slov. in objava spe lay 13.15: Operetna in hlmska.,. o ba; 13.50: Nova Jugoslav ,ji Bosni in njeni industri«1 |„. (siov:); 14.00: Igra Veseli jtJU tet; 14.30: Pregled tiskaj .--v: 14.45: Pregled tiska v sU),r(iO’
17.30: Politične aktualn^llgp0ft-17.40; Lahka glasba; 18.00. j ^jo ni pregled (ital.); 18.15-znani violinisti; 18.45: P®r rn«?! hrvaščini; 19.00: Glasbena jt3o. igra; 19.15: Poročila v ital—.
Uganite kaj igramo ...
Plesna glasba; 22.00: L,-niverza: 1000 let slovenske m, vine (slov.); 22.15: Melodije 22.35: Plesna glasba; 23.^^)» n.ia poročila v ital.: 23.05. poročila v Slov.; 23.10: „sjednl dnevnega sporeda; za nS. P dan; 23.15: Romance; ključek.	j.
Poslušajte radio »Nova . 5 ca«, ki oddaja vsak dan y do 7 zjutraj in od 12 "o ure, ter ob nedeljah od 7. do • pe.
Posebno opozarjamo n* uffc deljsko oddajo od 10-	1	'
MALI OGLA?!
MLAD ZAKONSKI PA*oK* prazno SOBO v centru 3* lici. Naslov na upraviR^-*-
ADEX - izit*1
e*
3. DECEMBRA t 1- 60 *
v Škocijansko jan10 in v Vipavo
j 18
Prijave sprejema a° >*<$», vembra «,ADRIA-EXPK®
Ul. F. Severo 5b, tel
rodi
i ca o i
n
V primeru, da kakega časopisa ali revije ne dobite 9 razproda j a Inici, obrnite se na
upravo listov ZTT; Ul. sv. Frančiška 201. - T®*-
a
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - LL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
jgRTA PROSTA C0NA“ - PONESREČEN POSKUS ZA ODPRAVO BREZPOSELNOSTI
Samo gradnja tovarn bi omogočila irebivalstvo delo in zasiožek
& tej rešitvi mora vztrajati občinski odbor v interesu prebivalstva
čiHl aadnji aeii mestnega ob-'Msega sveta je piredsedr.uk
fee&a odposlanstva od-L*; Culot omenil 2 nekaj ~”ec®mi vprašanje «proste co-* Dejal je. da v obeh letih »poraste cone« ni bil korak naprej k blaginji »^vjdstva. Takoj za njim k odvetnik Devetag de-j ’	kazalo	sklicati	izred-
9eu° ob6in®k-ega sveta z na-da bj se temeljito po-jv*“ d nadaljnjih ukrepih. gb£*®evan», da nameravajo i toi 6 °^as^ ponovno nače-(j,, 'v*Prašanje iz enostavnega j ^a. ker upravni organ pro-* ni pokazal v vsem ea-n^^jega delovanja nobenega ^0 Pa. 3« ^di naravno, le 8810 temelj proste co-Kfolnoma zgrešen. fiar^novitev »proste cone« je vkovala predvsem gospodar-. Potreba našega mesta, ki je n*°*ravni razmejitvi utrpe-
nepopravljivo jkwj0 z 0(j.
2aled»- 2e takoj v za-.,rjr razpravlj.aaija je bilo go-- ■a ° tem, ali raj se ustanovi
tfosT*’ zaprta ali industrijska cona. Po dolgih razpira v-
•ivijih
v ‘ So se sporazumeli, da se sta nci ustanovi «odprta pro-
tien^a>>' 'T°	P^3^,	da	se	na
-a,„ .
Pro'zvodi, predvsem
av,, ^ se
»sia+ . mo^iu prodajajo le Proizvodi, predvsem p« ’ j, niso podvrženi carini.
Produktov je cena jr,a. J?81? r-iž*’a kot v krajih bn?	vendar niti
j, . ,	aki	večkrat se je
fredm«li °’ ^ 80 nekateri . n- pr. kakao zunaj H® ^ cenejši. To se pra-tfe* 30 ^a2like v cenah md-*Wne. Mastne dobičke pa
iHjj	Zep	nekateri	last-
teuif p°iavi zlorabljanja se-fiK stanja s strani nekate-otejPridcfbitnikov so, napotili jitu j^re može do tega, da so sta«. 1 misliti, kako bi sedanje .popravili ir., prosto cono (jjsjrad na ^rave temelje, od *->Q imelo korist pirebi-vS| ‘v°. zlasti pa tisti del, ki neznosnega gospodarske-
'i® P™3 nobene zapo-
i^f^ijo govorice, da bi na-v odprte cone, kot je sedaj (,'^‘iavi, ustanovili «zaprto nila° (x>no)>' Njena lastnost bi Predvsem ta, da b; priha-vani°i najsi bo to iz ti^fr^tva kakor tudi iz no-'fcfcSL <k-žave, ne da bi ga j* ^k način bd do-“k bi bile cene na tržišču pros*e cono znatr.o niž-■Mi t ^ omogočilo prebival-bi V zaprti prosti coni Z n2l°' cenejše življenje. ^Tsilovihiij0 zaprte proste Gorica približala si-% ’ ki je bil v veljavi pred it ® stavno vojno na Reki is ^.^ru. V teh dVeh krajih tiftjJ® namreč v veljavi zaprta tii0 , c°na. Tako se je dogodi 'v, . ie bila takrat ra Reki kjgrw 2a<Jru cena steklenice tiej. komjaka okoli 4 lire, ^iihliko stala v ostalih ^'ie skoraj trikrat to.
vfe^o zaprte proste cone ftbiv-J. 86 življenjska raven • Svrj-?Va nedvomno dvigni-*tj bp/r^deje bi zadihali zla-f>š vw?0Se'ni. ker bi bila hra-H	kot	pa je se-
v1 kljub prosti coni je v Gorici nepri-Cttai.is8. kot V Trstu ali pa 1*a'1'ianskih mestih. r tudi rojstvo zaprte
pa sevede °^b
"a m ? nosti, predvsem “‘''e volje italijanskih lto{ j ki goriških občinskih ‘^IjuL^nakega tatora, ne bi %ljan° “eherno možnost zlo-St cJ? n°vcga stanja. Neena-\ ok11 na tržišču zaprte pro-
sikaterem človeku gon po zbiranju denarja. Pripravila bi ga do tega, da bj se zapletel v tihotapstvo blaga iz zaprte proste cone v kraje zunaj nje. Ta obrt bi nedvomno zelo zacvetela, zlasti še, če bi vodili upravo zaprte proste cone ljudje, katerim je tudi sedaj dodeljena skrb za «pravilno» poslovanje odprte proste cone.
Iz tega vidimo, da niti prvi niti drugi način ne bj mogel uspešno rešiti in odpraviti glavnega vprašanja, to je brezposelnosti, zaradi katerega pravzaprav skušajo najti obliko, ki bi problem rešila.
Ostane zato še en način, in to bi bil industrijski pas. Kot je znano, je vlada pred časom nameravala zgraditi v Gorici tobačno tovarno, ki bi zaposlila precejšen del brezposelnega prebivalstva. Morda bi se dalo stanju cdpomoči tudi s postavitvijo podjetij, ki so zaradi priključitve nekaterih italijanskih krajev Italiji ostala zunaj meja Italije. Treba bi bilo najti rešitev v tej smeri. Postavitev tovarn v Gorici, to bj bil edini način, ki bj uspešno odstranil brezposelnost, ki je narasla na deset tisoč.
Bokler pa se bodo oblasiti otepale razpravljanja o taki rešitvi, toliko časa v Gorici ne moremo misliti na kakršno koli odstranitev brezposelnosti, in to niti delne niti popolne.
denosti je pripomoglo tudi vino, kateremu se je zelo privadil. Pijača ga je baje privedla do samomora.
Sladkor za upokojence
Obveščamo vse upokojence Socialnega skrbstva vseh občin v naši pokrajini, naj pri občinskih prehranjevalnih uradih v svoji občini čimprej dvignejo nakazila za izreden obrok sladkorja proste cene.
Seje pokrajinskega odposlanstva
Pretekli torek so se pokrajinski odposlanci sestali k svoji redni seji, kateri je predsedoval predsednik Culot. Na tej seji so pokrajinski poslanci najprej odobrili razne sklepe : prizadetim,
upravnega značaja in vnesli nekatere popravke v proračun1.
Nato so sklenili, da bodo v bližnji bodočnosti prepleskali obcestno drevje na pokrajinskih cestah Romans - Zagraj, Villanova - Villaorba. Odobrili so tudi preureditev nekaterih orožniških vojašnic v pokrajini irj določili plačo delavcem zaposlenih v delovnih centrih v Rojanu, Zgraju, Gradiški, Romansu in Ravnem polju, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Ob zaključku so še sklenili poravnati nekatere račune v zvezi z vzdrževanjem raznih pokrajinskih zavodov.
Opozorilo trgovcem jestvin
na drobno
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce na čl. 126 splošnega zdravstvenega pravilnika z dne 3.2.1901 št. 45, ki prepoveduje zavijanje jestvin v tiskan oljnat in barvan papir. Kljub temu predpisu pa nekateri trgovci zavijajo jestvine v papir, ki ne odgovarja higienskim predpisom.
Ker je visoki komisariat za higieno in zdravstvo že opozoril pristojne organe, naj strogo kaznujejo vse kršitelje tega predpisa, priporočamo vsem da pri zavijanju
jestvin uporabljajo samo lahek in zdrav papir.
Nov sedež DFS v Italiji
Demokratična Ironta Slovencev v Italiji javlja, da je te dni prenesla svoj sedež iz Ul. Montesanto 42 v Ul, S. Pellico 1, II. nadstr.
Ogenj v hiši
Telefon na gasilski positaji j« predvčerajšnjim dvakrat klical; Prvič so morali gasilci odhiteti v Ulico Ralbatta 14 v stanovanje Ivana Cavazzija. Vse kaže, da je njegova žena v peči premočno podkurila ter s tem povzročila, da so se saje v dimniku vnele. Gasilci so takoj priskočili na pomoč in ogenj pogasili.
Drugič pa so se morali odpeljati v Ulico Cibelli št. 4, kjer stanuje Rudolf Mlakar. Tam so namreč iz steklenice dolivali bencin v kuhalnik. Ker pa je prišel bencin v dotiko s plamenom se je vnel in povzročil eksplozijo steklenice. Plamen se je razširil najprej na namizni prt. Vnela se je tudi miza in stoli, ki so bili okolj nje.
Gasilci so takoj priskočili ra pomoč in ogenj v najkrajšem času pogasili. Škodo so ocenili na 80.000 lir.
K sreči ogenj ni povzročil človeških žrtev.
Sestanek nosvelovalne komisiie
proste cone
Na sedežu Trgovinske zbornice se je sestala posvetovalna komisija proste cone. Predsedoval ji je dr. Poterziio. Razpravljali so o povpraševanju nekaiterih goriških industrijcev, ki so predložili prošnje za nabavo nekaterih kontingentov. Najbolj se zanimajo za sladkor in goriva.
Iz Krmina
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V krminski občini je bilo v prvi polovici novembra 7 rojstev, 2 primera smrti, 7 porok in 7 vknjiženih porok.
Rojstvu: Simšič Jurij, Drusin Cecilija, Boschi Alojz, Barbie-ri Analiza, Musina Livij, Pian-sič Mihael, Kunze Sodonije.
Smrti:	73-letna gospodinja
Howaljski vd. Pettarin Evgenija, 84-letna gospodinja Cecot vd. Gobert Inocenta, 19-letna Maghet Erta.
Poroke:	mehanik Marinič
Jožef in šivilja Dimarch Marcela, delavec Braida Sergej in gospodinja Maurič Marija, čevljar Medeot Ervin in gospodinja Medeot Ivanka, delavec Germani Jožef in gospodinja
Stacul Marija, inženir Colledan Hug in dr. Vemoni Margarita, kmet Cucit Onorij in kmetica Tofful Angela, kinematografski uslužbenec Treleani Aleksander in gospodinja Kunze Margarita.
Vknjižene poroke:	trgovec
Brešan Livij in gospodinja Stacul Fernanda. kmet Vižintin Angel in gospodinja Perissutti Terezija, mizar Di Marco Pavel in gospodinja Ipavic Iodila, kmet Brešan Ivan in gospodinja Maurič Nerina, kmet Puja Peter in gospodinja Kont Lojzka, uradnik Figar Angel in gospodinja Turuš Katarina, avia-tičar Scarpin Ahil in France-sconi Marija.
Vozni red na goriškem kolodvoru
ODHODI
Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45. 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50.
PRIHODI
Iz Trsta: 5.43, 6.36, 7.23, 8.37, 10.56, 13.46. 17.24, 18.49, 20.03, 22.46.
Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29.
Pozdrav iz Koroške
Korošci o taboru v SoTodnjah
«Nas Korošce je naše bivanje med vami navdušilo in nam vžgalo novega ognja V boju za naše pravice. Za lepi sprejem, ki smo ga bili pri vas deležni, za vso pozornost, katero ste nam nudili in za vso postrežbo, se vam v imenu pevcev iz Bilčovsa in skupine iz Brnce najiskreneje zahvalju. jemo. Sporočite to našo zahvalo in pozdrave vsem, ki so se z vami trudili in nam napravili naše bivanje med vami nepozabno«.
Koroški tovariši, ki so bili med nami pretekli mesec in so nam na taboru y Sovodnjah zapeli nekaj svojih lepih narodnih pesmi ter pokazali ziljsko štehvanje, so odnesli najboljše vtise s tega svojega obiska. O tem nam priča tudi pismo, ki so ga prejšnji teden naslovili na Zvezo prosvetnih društev in v katerem pravijo med drugim:
«Tele vrstice naj vam pričajo, da je pri vseh nas, ki smo imeli srečo, da smo se mogli udeležiti veličastnega tabora v Sovodnjah pri Gorici, ostal ta dogodek v trajnem spominu. 2e več tednov je minilo od tistega dne in marsikaj je šlo v tem času mimo nas Korošcev. Med tem tudi izzivalne proslave naših nasprotnikov za 30. obletnico krivičnega koroškega plebiscita. Vendar tudi to nas ne stre, ampak ponosno zremo v bodočnost. Niso nas strli in narodno ubili skozi 30 let, ko so planili na nas za časa Hitlerja kot zveri in naš narod
mučili, pobijali, zapirali in go1 nili v suženjstvo, še manj nas bodo sedaj, ko se vsi zamejski Slovenci zavedamo, da se boi rimo mi Korošci tukaj, vi Goričani pa tam Tržačani vred na isti cilj, Ta cilj je, da obdržimo našo slovensko zemljo svojim potomcem ker upamo, da jim bo zasijala ona zar. ja, katero smo mi do sedaj zaman pričakovali.
Predavanie v ljudski knjižnici
V sredo 13. t. m. je imel novinar Ivo Marinčič y prostorih Ljudske čitalnic.e in knjižnic« zanimivo predavanje o Koreji in korejskem vprašanju. Predavanje je obiskalo lepo številtj ljudi.
Predavatelj nas jie v podrobnostih seznanil z zemljepisnimi, zgodovinskimi in gospodarskimi razmerami korejskega polotoka ter nato postavil državo y sredo sedanjega mednarodnega političnega dogajanja. Prikazal je tudi prebivalstvo kot žrtev politike blokov in delitve sveta na interesne sfere.
VERDI,
no«, V.
KINO ===*
17: «Jutri je prepon* de Sica.
VITTORIA, 17: «Kadeti iz Gai scogne«. W. Chiari. CENTRALE, 17: «Samo nebu je znano«, R. Cummir.gs. MODERNO, 17: «Sveta nečasbv;
E. Parvo.
EDEN, 17: «Grof Ugolino«, Ci Ninchi.
CE m Cer.- zunaj nje bi povzročila
v mar-
Sinoči seja občinskega upravnega odbora
Sinoči se j« v beli dvorani goriškega županstva sestal pod predsedstvom župana občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na tej seji so razpravljali predvsem q problemih upravnega značaja in so pri tem določili nekaj prispevkov ter proučili nekaj vlog v zvezi z občinskimi nameščenci. Nadalje so pregledali prošnjo zavoda «Oddone Le-nassi« za nastavitev še enega asistenta ter odobrili razne izdatke.
Mudilo se mu je v šolo
S kolesom se je včeraj popoldne ponesrečil 9-letni deček Marij Culot iz Ul. Veniero 4. Tik pred šolo kamor se mu je mudilo, je s kolesom zadel v pločnik in se prevrnil. Pri padcu je trčil z obrazom ob cestni tlak in si prebil ustnice. Zaradi močnega udarca je nato mali Culot izgubil še zob. V mestr.i bolnišnici Brigata Pavia mu je zdravnik obvezal rano in izjavil, da bo ozdravel v osmih dneh.
Policijski znanstveni zavod
potrdil istovetnost utopljenca v Soči
Te dni je znanstveni policijski zavod v Rimu, kamor*je goriška policija poslala prstni odtis utopljenca, čigar truplo so pred dnevi našli v Soči, potrdil, da gre za 36-letnega Karla Vecchiet iz Ul. Mor.tesanto, kakor so to že prej ugotovili. V tej zvezi je neki kmet, ki je tistega dne delal na polju na levem bregu Soče izjavil, da je videl moža, ki je v teku šel proti reki in ko je prišel do obrežja, je najprej vrgel v njo čepico in se rato še sam spustil v mrzle valove.
Vecchiet je bil znan kot čudak in je bil pred leti že dvakrat v umobolnici. Zadnje čase je čestokrat tožil, da je bolan, čeprav so mu vsi zdravniki dokazovali, da je popolnoma zdrav. K duševni zme-
Tekmufemo...
•PUCE izkazujejo močno gibanje članstva in aktivov na sestankih, s prostovoljnim delom pa so prispevali na objektih krajevnega merila 348 delovnih ur, na objektih izven občine 322, tedaj vsega 670 delovnih ur.
Za gradnjo ceste proti Smarjam je v tem tekmovanju dala baza v GRINTOVCU 544 ur prostovoljne, ga dela, v FIEROGI pa, so na svojih objektih prispevali 272 ur.
Aktivni so bili tudi v PORTOROŽU, kjer so imeli izven množičnih sestankov predavanje o zdravstvu in kjer so organizirali dva tečaja za nepismene (za Slovence in Italijane) ter pripravili sedež društvu Združenje Italijanov. Pri delovnih akcijah so prispevali 243 prostovoljnih ur. V SV. LUCIJI imajo nov sedež SIAU; v dosedanjem tekmovanju so odprli otroški vrtec in imeli več sestankov.
V tem kotu je treba omeniti tudi KORTE, kjer imajo frontovsko brigado s 70 člani, ki je prispevala do sedaj 840 delovnih ur. Poleg drugih so imeli še 4 množične sestanke in predavanje o gospodarstvu.
V IZOLI je bilo močno organizatorno gibanje, delujejo 3 študijski krožki, imeli so politično predavanje, 4 množične sestanke, pri delovnih akcijah pa so dosegli 2534 delovnih ur. Celo v brigado na Rižansko cesto so poslali 20 ljudi za 30 dni.
Mestno frontovsko brigado s 30. člani so organizirali v PIRANU, od teh bo 10 prostovoljcev delalo 30 dni na Rižanski cesti. Doma so člani SIAU prispevali 413 delovnih ur. Vrhu tega je organizacija pripravila sedeže baznih odborov, organizirala čitalne skur.ine. tri večerne tečaje in čitalnico.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
m - - vy	časa^in13 b^n jihov"6 strokovno	Mladina 1 DA DOHITIMO VSE ZAMUJENO
Vzlramo deta vaščanov
hi nočejo zaostajali«del«
Dosedanja praksa pri zidanju zadružnih domov kaže, da bi morali opravljati težaška dela plačani delavci, ker bi s tem pridobili na času
a	dvetomiw>f
iL J®EVKDEIi PKOr. 1> K. FBAN BRADAČ
> ‘itSTBIKAli »B. B O BE R T H L A V AT Y
Veto, kaj bi me moralo žarnima«. Jaz pokadim cigaro, SobLnekal koza|rcev, se navečerjam in časopisov ne berem. ^ * lažejo. Cemu bi se razburjal?»
.. tore3 ne zanima niti umor v Sarajevu?*
Ih ^ d Sploh noben umor ne zanima, pa naj se zgodi v Prali	u»	v	Sarajevu ali v Londonu. Za to so uradi sodišča
V1.4' ce kdaj kje koga ubijejo, prav mu je, zakaj je tako T «i nepreviden, da se di ubiti.*
6 le gla blle n^eSOve poslednje besede v tem razgovoru. Odslej <Ja* Ponavljal vsakih pet minut; j, Te h8601 nedolžen, jaz sem nedolžen.*
4iht de je kričal tudi med vrati policijskega ravnateljih.. te besede bo ponavljal tudi, ko ga bodo peljali h kazen-
Elektrotehniki v nedeljo v Grintovec
Okrajni odbor Ljudske tehnike (elektrozveza) organizira V nedeljo 19. t. m. prostovoljno delo pri inštaliranju električnih napeljav v Grintovcu pri Šmarjah.
Mladi elektrotehniki, pokažimo svoje sposobnosti pri praktičnem delu. S tem bomo obenem pripomogli k hitrejši izpolnitvi planskih nalog.
Pojasnila glede odhoda, prevoza itd. daie poročevalec za elektrifikacijo pri okrajnih komunalnih zadevah.
Kortežani so že od nekdaj znani kot delovni ljudje, ki so vedno pripravljeni prijeti za vsako delo. Po osvoboditvi so prispevali že na tisoče in,, tisoče delovnih ur za ureditev tega ali onega objekta v svoji vasi. Ob spominu na velike žrtve, ki so jih imeli v NOB, še .jim ne zdi noben napor za skupnost prevelik.
Lani pa so Kortežani začeli graditi novo socialistično stavbo — zadružnj dom. Za postavitev te stavbe so zastavili svoj trud vsi ljudje, dasiravno nam je ljudska oblast pomagala z nabavo materiala in preskrbo strokovne delovne moči. Po zaslugi prostovoljcev in ostalih delavcev zadružni dom raste in pri delu tekmujejo zidarji in domačini, zavedajoč se vsi dolžnosti, da mora biti dom čim-prej dograjen. Pretekle dni so pričeli zidati nad prvim nadstropjem, tako da bo dom y kratkem pod streho.
Celotno delo pri gradnji poteka dobro; zanimali smo se le zakaj niso tega dela normirali. Na naša vprašanja so nam odgovorni činitelji za gradnjo odgovorili, da imajo slabo kamenje, drugič, da delavci niso zadovoljni z normiranim delom in podoDno. Končno pa smo ugotovili, da so bili vse to le izgovori in da bj zidarji prav radi delali na način normiranega dela, pri čemer je treba preskrbeti le dovolj malovar-jev—težakov, ki bi jim donašeli za nemoteno zidanje dovolj materiala. Uspehi bi bili gotovo še boljši, če bi imeli od vse. ga začetka pri gradnji več ma-lovarjev. V sedanjem stanju, ko so prišli z zidanjem že tako visoko, pa bi morali na sedem zidarjev zaposliti tudi najmanj sedem malovarjev, če hočemo, da bodo zidarji delali na normo. V nasprotnem primeru, zidarji seveda ne bodo navdušeni za normiiano delo, kajti če nimajo malovarjev za točno do.
našanje materiala, je njihov zaslužek premajhen.
,To napako smo opazili ne ssmo pri gradnji zadružnega doma v Kortah, ampak tudi pri gradnji ostalih domov v našem okrožju. Največja krivda, da ostanejo zidarji brez malovarjev in da morajo oni sami o-pravljati malwarska dela leži v tem, da dobivamo nestrokovne delovne sile večinoma iz vrst prostovoljcev, ki seveda le redko delajo vsak dan. S tem v zvezi bi bilo treba urediti delo na gradbiščih tako, da bi tudi malovarska dela opravljali na-
jeti delavci, kar bi pripomoglo, da bi zidarji ne zgubljali časa in bi njihovo strokovno delovno silo docela izkoristili. Prostovoljci pa naj bi v glavnem lomili in prevažali kamenje ter ga morda tudi oklesali.
Dalje imamo še povedati, da so v Kortah istočasno z zadružnim domom gradili tudi rezervoar Pri vodovodu. Do sedaj so morali vaščani zlasti v suši dovažati vodo celo 10 km daleč. Ta rezervoar gradijo izven vasi. kamor bodo napeljali živo izvirno vodo- Zaradi zadnjih nalivov je delo do se-,daj nekoliko ponehalo, vseeno bodo že prihodnje leto dela ta-,ko napredovala, da bodo imčli
domačini dovolj vode. Eoleg te. ga so poleg šole v Kortah zgradili tudi letos nov vodnjak, tako da bodo imeli vaščani vodo bolj pri roki.
Končno omenimo še to, da je ljudska oblast ustanovila v Kortah osemletko. Ta ustanova bo prav gotovo vplivala močno na kulturni razvoj mladine ne samo iz vasi, temveč iz vsega o-koliša.
$ MAR) E
Pred dnevi me je zanesla pot v Šmarje. Zanimalo me je, kako se ondotno prosvetno društvo pripravlja na teden slovenske kulture. Ni bilo treba mnogo vpraševanja, kajti na srečo sem prišel v vas ravno V trenutku, ko so imeli mladinci in mladinke v dvorani zadružnega doma svojo, lahko rečem, redno pevsko va. jo. Vadili so ravno lepo jn sodobno Mihelčičevo »Svobodna domovina«.
To je mešani pevski zbor, ki ima tore-j zastopane vse štiri glasove. Brez hvalisanja lahko rečem, da je pevski zbor v Šmarjah ravno pri predvajanju zgoraj imenovane Mihelči-čeve pesmi pokaza], dobro intonacijo, čeprav so se pesem šele učili peti, ubranost glasov in do neke mere tudi dinamiko. Kakor hitro si bo ta zbor osvojil čistejšo in razlečnejšo izgovarjavo, popolnejšo dinamiko, zlasti da bo polagal večje važnost na pianissime in cre-scende ter globljo ebčutnost, bomo lahko rekli, da je ta zbor dosegel že dostojno višino.
Prepričan sem, da bo prido-
Krog
Mladina
iz kmečke delovne zadruge
Malokdaj slišimo o delu mladine kmečke delovne zadruge na Krogu, ki bo v kratkem praznovala drugo obletnico svojega obstoja. Dasiravno je v tej zadrugi mladina maloštevilna, kljub temu noče zaostajati za drugimi. Pri delu so ravno ti mladinci vselej najboljši; ta mladina razume, da je zadruga njena bodočnost.
Kakor pri poljedelskem delu, tako napreduje mladina na Krogu tudi' orgaritžačijjsko: ih kulturno prosvetno. V tekmovanju je prispevala mnogo prostovoljnih delovnih ur za zgraditev skupnih del. Sedaj se pripravlja na svoje volitve, ki bodo prihodnji teden. Ta aktiv mladine s; je že zbral svoje nove voditelje na posebnem sestanku, ki jih bo z volitvami samo potrdil.
Enako delovni so mladinci na Krogu pri čitanju listov; ustanovili so posebrjp krožke, kjer se učijo in razpravljajo o vprašanjih, zanimivih . za vsakega sodobnega mladinca in mladinko.
Trenutno vlaga mladina na Krogu svoj trud v priprave za proslavo II. obletnice ustanovitve tega socialističnega kolektiva. Za to priliko pripravljajo obširen kulturni spored.
pevskega zbora. Na ta način hočejo svojim staršem in 'stalim domačinom pokazat; svoje znanje in dati vsem priliko, da se na dan te proslave v.si veselijo.
bil zbor vse to z vztrajnimi vajami in pa z absolutno podreditvijo svojemu pevovodju.
Pevci in pevke ne smejo misliti, da pomeni ponovno ponavljanje posameznih stavkov v pesmi, vaje v dihanju in podobno morda sitnarjenje od strani pevovodje. Nasprotno, pevovod-ja ne bi bil kos svoji nalogi in tudi ne bi mogel upati, da bo kdaj dvignil svoj zbor s povprečne višine, če ne bi polagal posebne važnosti ravno na omenjene pomanjkljivosti.
Istočasno sem si mislil, da je nujno potrebno organizirati čimpreje nadaljnje pevovod ske tečaje, ki jih naj obiskuje, jo ne samo novi pevovodje, temveč tudi tisti, ki so do sedaj delali praktično pri raznih pevskih zborih. Starejši pevovodje bodo lahko z novim znanjem, ki si ga bodo zopet pri- dijakov. Po poročilih odborni dobili na tečaju, in dosedanji- icov društva so sledile volitve
Prosvetno društvo v Bertokih se pripravila na teden naše kulture
Pretekli teden smo bili na terenu po vaseh, kjer smo se poleg drugega zanimali, kako potekajo priprave za Teden slovenske kulture. Tako so na primer y Šmarjah, Pomjanu, Kortah, na Pučah, ondotne dramske skupine naštudirale več krajših iger, pevski zbori pa pesmi.
To pot nas je zanimalo zlasti delovanje prosvetnega društva v Bertokih. Daši smo do sedaj o tem društvu slišali še malo smo zvedeli, da se pripravlja z vso vnemo. Na posebnem sestanku so takoj sklenili, da bodo tudi oni nastopili s pevskim zborom in dramsko igro. -Tako bodo imeli v Bertokih lepo kulturno prireditev.
Pevski zbor ki je sedaj razširjen z novimi člani, šteje okrog 50 članov in članic. Tudi v dramsko družino so se vpisali novi mladinci in mladinke, ki bodo to pot že prvič nastopili. Čeprav je društvo začelo nekam pozno z rednimi
kakor dramsko igro in nastop pevskimi in dramskimi vajami,
bodo s složnim delom in trdno voljo gotovo dosegli zaželene uspehe. Želeti bi bilo, da bi jim okrajni odbor prosvete nekoliko pomagal, da bo prire-
Solunsko društvo v Pi* it polagalo svoj letni oOraCoo
Pred kratkim se je v prostorih dijaškega doma Pomorskega tehnikuma v Piranu vršil redni občni zbor Šahovskega društva, ki mu je prisostvovalo 58 šahistov, večinoma
mi izkušnjami poglobili in raz širili svoje glasbeno in pevo-vodsko obzorje ter na ta način pripomogli, da bodo posamezni pevski zbori postali sčasoma zares kvalitetnejši.
novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen tov. dr. Polončič Alojz, direktor mestnih podjetij y Piranu, za podpred-
za tajnika Dolšak Konrad, dijak, za blagajnika Ferluga Franjo, upravnik mladinskega doma v Piranu, za gospodarja Žibrat Vladimir, dijak, za odbornike tovariši Lenarčič Anton, Uršič Stanislav, profesor^ ja, Viher Miloš, dijak, za preglednike računov tov. Prinčič Alojzij, profesor in Petek Viljem, dijak.
Društvo si je na občnem zboru zadalo nalogo, da bo še bolj pospeševalo prelepo šahovsko igro, zlasti si l-o prizadevalo, da bo y krog igralcev šaha pri-
ditev bolj popolna in čimbolj na višku.
Ravr.o za Bertoke bi bilo zelo priporočljivo, da bi ob Tednu slovenske kulture imeli v vasi razstavo naše knjige ia us bi se vsaka družina preskrbela vsaj z nekaj izvodi i! naše ljudske in poljudne literature. Ne moremo pozabiti na 25-Ietno raznarodovanje in zatiranje slovenskega življa, katerega zle posledice čutimo še danes. Spomnimo se samo na toliko ljudi, ki so po načrtu tedanjih fašističnih oblastnikov ostali nepismeni. Iz tega razloga je naša dolžnost, da dohitimo vse zamujeno in gledamo na to, (^ pride v vsaka našo hišo slovenska knjiga bodisi leposlovne, strokovne ali politične vsebine.
Kakor po drugih krajih, bodo v Bertokih v Tednu solven-ske kulture organizirali razna predavanja, ki se bodo nanašala na zgodovinski in kulturni razvoj našega naroda. Tako se bodo vaščani seznanili tudi s politično preteklostjo našega ljudstva, ki se je kljub stoletni odvisnosti ohranilo in sl končno v NOB izbojevalo nov napredni, socialistični družbeni red. Poslušalci teh predaš vanj bodo gotovo ppnosrji, ko bodo od predavateljev slišali! da so prišli njihovi predniki na to zemljo že skoro pred 1.400 leti in da so vsi kasnejši rodovi ohranili nekdanjo očetovsko posest, sedanji rod pa je dal vsej naši slovenski narodni skupnosti poleg velike narodne zavesti tudi nikdar do danes doseženo globoko socialno gospodarsko podlago.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
sednika tov. Plesničar Stojan, j tegnilo čim več domačinov.
^^^nniiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiVniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim'1111111    ........................................................................................................................................................................................................
-Oko Cu V Pragi, ta s temi besedami bo stopil celo v svojo
Cue,lco-
** Svejfc sllSal vse te stratae zarotniške štorije, se mu
je zdelo, da bi bilo prav, če bi jim pojasnil vso brezupnost njihovega položaja-
»Nam vsem prav slaba prede,* jih je začel tolažiti, «ni res, kakor pravite vi, da se vam, nam vsem, ne more nič zgoditi-Cemu imamo policijo, če ne zato, da bi nas kaznovala za nase gobce? Ako je že tako nevaren čas, da streljajo nadvojvode, potem se ne sme nihče čuditi, da ga ženejo na direkcijo. Vse to se dela zavoljo zunanjega bleska, da bi imel Ferdinand reklamo pred svojim pogrebom. Cim več nas bo tukaj, tem bolje bo za nas, ker nam bo bolj veselo. Ko sem bil pri vojakih, nas je bila včasih zaprta polovica kompanlje. In koliko nedolžnih ljudi Je bilo obsojenih. Pa ne samo pri vojakih, temveč tudi pred sodišči. Spominjam se, da je bila nekoč neka ženska obsojena, CeS da je zadavila svoje novorojene dvojčke. Čeprav je prisegla, da ni mogla zadaviti dvojčkov, ko se ji je rodila samo ena deklica, katero se ji je posrečilo zadaviti docela brez bolečin, je bila vendar obsojena zaradi dvojnega umora. Ali pa tisti nedolžni cigan v Zabjehlicah, ki je na sveti večer vlomil v branjevsko prodajalnico- Prisegel je, da se je šel samo gret, a mu ni nič pomagalo- Ce vzame sodišče nekaj v roke, je že hudo. Ampak tako mora biti. Čeprav niso vsi ljudje taki lopovi, za kakršne morda veljajo, toda kako moreš dandanes loči« poštenjaka od lumpa, zlasti zdaj v tako resnem času, ko so fliknili Ferdinanda? To so pri nas, ko sem služil vojake v Budjejovicah, ustrelili v gozdu za vežbališčem psa gospodu stotniku. Ko je to izvedel, nas je vse sklical, postavil ta rekel, naj stopi iz vrst vsak deseti mož. Samo po sebi se razume, da sem bil jaz tudi deseti, in tako smo stali habtaht in nismo
niti črhnili. Stotnik hodi okrog nas in pravi: Vi lumpje, lopovi, mrhe, hijene marogaste, najrajši bi vas zaradi tega psa poslal vse v arest, vas razsekal na rezance, postrelil in skuhal kakor ribo na božični večer. Da pa boste vedeli, da vam ne bom prizanesel, vas dam vse za štirinajst dni zapreti v vojašnico.* «Torej vidite, takrat je šlo za psa, zdaj pa gre celo za gospoda nadvojvodo. In zategadelj mora biti groza, da bo tole žalovanje nekaj vredno*
«Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen,* je ponavljal naježeni mož.
»Kristus je bil tudi nedolžen,* je dejal Svejk, «pa so ga vendar križali. Nikjer nikoli se ni nihče menil za nedolžnega človeka- Maul halten und weiter dienen! — kakor so nam zabičevali pri vojakih. To je najboljše in najlepše.*
Svejk je legel na vojaško posteljo ter mimo zaspal. Medtem so prignali dva nova- Eden je bil Bosanec. Hodil je po celici, škripal z zobmi in vsaka druga beseda je bila; »Jebem ti dušu.» Mučila ga je skrb, da bi se mu na policijskem ravnateljstvu ne zgubila njegova krošnjarska košara.
Drugi novi gost je bil krčmar Palivec, ki je takoj zagledal svojega znanca, Svejka, ga zbudil in s tragičnim glasom zaklical:
»Sem že tudi tukaj!*
Svejk mu je prisrčno segel v roko ta dejal:
«To me res veseli. Vedel sem, da bo tisti gospod mož be-seda, ko vam je rekel,da pridejo po vas. Takšna točnost je dobra stvar *
Gospod Palivec pa le pripomnil, da je takšna točnost
dreka vredna, ta je po tihem vprašal Svejka, ali niso vsi drugi zaprti gospodje tatovi, češ da bi mu to kot obrtniku utegnilo škodovati.
Svejk mu je pojasnil, da spadajo razen enega, ki je tukaj zaradi poskušenega roparskega umora, vsi k njuni družbi, ker so zaprti zaradi nadvojvode *
Gospod Palivec je bil užaljen in je dejal, da ni tukaj zaradi kakega prismojenega nadvojvode, ampak zaradi gospoda cesarja. In ker so se vsi začeli za to zanimati, jim je pripovedoval, kako so mu muhe ponesnažile cesarja.
«Posrale so mi ga, beštije,* je končal svojo prigodo, »in slednjič so me spravile v kriminal. Tega muham ne bom odpustil,* je zagrozil.
Svejk je šel zopet spat, a ni dolgo spal, zakaj prišli so ponj, da ga odvedejo na zaslišanje
in tako je nesel Svejk. gredoč po stopnišču k in. oddelku na zaslišanje svoj križ na vrh Golgote, ne da bi sam čutil svoje mučeništvo.
Ko je videl napis, da Je prepovedano pljuva« po hodnikih, je prosil stražnika, naj mu dovoli pljuvati v pljuvalnik, ter ves naiven stopil v pisarno, rekoč:
»Dober večer želim, gospodje, vsem skupaj.*
Namesto odgovora ga je nekdo sunil pod rebra ter ga Postavil pred mizo. za katero je sedel gospod hladnega uradnega obraza s potezami zverske krutosti, kakor da Je pravkar skočil iz Lombrosove knjige »O zločinskih tipih*
Krvoločno je pogledal Svejka ta dejal:
«<Ne glejte tako bedasto!*
INadaljevanje «tedi'|
Razvaline življenja na Ho reji
Doslednost v nedoslednosti
(Nekaj pripomb o sovjetski zunanji politiki)
Navsezadnje ne smemo pozabiti, da. ne živimo v notranjosti Afrike, marveč v Evropi, kjer pride vse v najkrajšem (asu na dan. (Lenin, Dela XX H, strctn 16, Gosizdat, Moskvi - Leningrad. 1929).
Obstaja resnica, da za oceno zunanje politike države pelja več kratek pogled v preteklost nego stotine izjav in slovesnih deklaracij.
Današnji sovjetski politiki trdovratno trdijo in dokazu-jefi, da je 'njihova zunanja politika dosledna. Ozrimo se malo nazaj in poglejmo to doslednost v luči »pozabljenih» igodovinskih dogodkov. Vsa svetovna javnost se je spoznala po objavi dokumentov iz nemškega arhiva z zgodovino sovjetsko-nemških odnosov v (asu 1939-41. Nočemo se dolgo zadrževati na tem vprašanju. Pri tem pa bomo poudarili samo eno. Tajni sovjet-sko-nemški rczgovori o razdelitvi interesnih področij, sklenjeni 1939. leta, jasno govorijo, da je Sovjetska zveza že tedaj vodila državno politiko velike države - politiko velesile. Ta politika se je vodila izključno v interesu Sovjetske zveze kot države, ne glede na
vidno slabšali. Vse je kazalo na morebitni nemški napad na SSSR.
V takih pogojih je prišlo v Jugoslaviji do 27. marca. Jugoslovanski narodi so s silo prevrnili izdajalsko vlado Dra-giše Cvetkoviča, ki je dva dni prej podpisala tripartitni pakt in vrgli v obraz veliki Nemčiji, ki je prabkar žela največje uspehe »Bolje rat nego pnkt!».
Nato so se dogodki razvijali z bliskovito brzino. Izdajalska vlada je bila odstranjena, nova vlada pa ni imela moči, ne volje, da bi. temeljito očistila armado in državni aparat iz-dajalsltih in razbijaških elementov. Vojna pa je bila na pragu. V six>jem neodločnem stališču se je vlada generala Sirnoviča obrnila na vlado Sovjetske zveze s prošnjo za materialno in moralno podporo. To je privedlo do podpisa sovjetsko-jugoslovanskega sporazuma o prijateljstvu in ne-napadalnoati. Drugi dan 6. a-priia pa je Nemčija napadla Jugoslavijo in jo v času 10 dni premagala.
Mesec kasneje je prišlo do značilnega dogodka. Sporedno s priznanjem pronemške vla-
Poljska je postala prva žrtev nenačelne sovjetske politike. Pričujoča slika nam zgovorno potrjuje to dejstvo. Stalin se prijazno smehlja bivšemu nacističnemu zunanjemu ministru ven Ribbentropu, medtem ko Molotov podpisuje nemško-sovjetski sporazum o Poljski. Poljski narod je bil prodan, Poljska pa razkosana na dva deia.
interesa malih narodov, za katere se Sovjeti potegujejo kot zaščitniki in ne glede na interese svetovnega delavskega pokreta. To nam najbolj dokazuje sledeči izvleček iz govora Molotova, ki ga je imel 31. avgusta 1939. leta na zasedanju Vrhovnega šovjeta: »Ali je težko razumeti, da Sovjetska zveza vodi in bo vodila svojo neodvisno politiko, katera se usmerja v interesu narodov Sovjetske zveze in samo v tem interesu«.
Da je Sovjetska zveza postopala tako, kakor je govoril Molotov, potrjuje 4. člen tajnega sovjetsko-nemškega sporazuma o razdelitvi Poljske, kjer je rečeno med drugim:
«Vlada nemškega Reicha in vlada ZSSR smatrata ta sporazum kot trdno podlago za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med svojimi narodi.
Za vlado nemškega Reicha.
J. Ribbentrop
Po pooblastilu vlade SSSR V■ Molotov«.
Poljska 'je bila razdeljena zato, kor je to odgovarjalo trenutnim interesom velikodržav-ne sovjetske politike, in sporazum o njeni razdelitvi pa je bil «trdna podlaga za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov nem Hitlerjevo nacistično Nemčijo in SSSR.
Tolike o tem vprašanju. Zadržali smo se pri tem •vprašanju zato, da nam omogoči pravilno razumeti eno od »miniaturnih)) potez «dosledne» zunanje politike Sovjetske zveze: Sporazum o prijateljstvu in nenapadalnosti, ki je bil sklenjen med vlado SSSR in vlado kraljevine Jugoslavije 5. aprila 1911. v Moskvi.
Do podpisa tega sporazuma je prišlo v času zapletenega mednarodnega položaja. Anglija in Francija sta bili v vojni z Nemčijo in Italijo. Vojna je vihrala na Atlantskem oceanu in v Afriki. V Grčiji so Italijani doživljali poraz za porazom. Sovjetska zveza je podpisala z Nemčijo sporazum o nenapadalnosti kakor tudi v rit o tajnih dogovorov o razdelitvi interesnih področij. Od časa obiska Molotova v Berlinu (novembra 1940.) pa so »e odnosi med dvema državama
de Rašid-Alija v Iraku so bili vrženi iz Rusije diplomatski predstavniki Belgije, Norveške in... «prijateljske» Jugoslavije, kljub temu da je bilo v tret jem členu sovjetsko-jugoslovanske ga sporazuma rečeno: »Ta sporazum velja 5 let. C e
ena od dveh strank ne bo smatrala za potrebno, odpovedati sklenjeni sporazum leto dni pred potekom določenega roka, se sporazum avtomatično podaljša za drugih 5 let.
Dogodki so se dalje razvijali. 22. junija je Nemčija napadla SSSR.
V juliju 1941. leta je sovjetska vlada v smislu svoje «dosledne« politike predložila jugoslovanski kraljevski vladi v Londonu, da se ponovno vzpostavijo razgovori Za vzpostavljanje diplomatskih odnosov, ki so bili prekinjeni pred dvema mesecema. To pa m bilo vse. Sporedno z razvojem ljudskega odpora, ki se je začel o Jugoslaviji meseca julija 1941. in se stalno širil, je sovjetska vlada jačila svoje• prijateljske zveze z jugoslovansko kraljevsko vlado v Londonu. Sovjeti so dobro vedeli, da ta vlada dela vse, kar je v njeni moči, proti razvoju narodno-osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Kljub temu pa so jo podpirali v njenem delovanju.
Tokmf so se dosledno držali obvez sporazuma z jugoslovansko kraljevsko vlado. Začetka meseca marca 1942. leta 'j vrhovni štab narodno-osvo-odilne vojske in partizanskih dredov Jugoslavije prejel iz loskve brzojavko, v kateri je ilo rečeno med drugim:
«... upoštevajte, da je So-jetška zveza v odnosih z ju-oslovanskim kraljem in nje-ovo vlado...«
11. januarja 1943. pa je redseinik jugoslovanske kra-evske vlade Slobodan Jova-ovič poslal srnjemu vojnemu linistrv Draži Mihailoviču ledeči brzojavko:
Str, D. Br-40 od 11. januarja 943. leta:
V. K. Br. 152 od 30. novem-ra 1942.: Rusi predložili, da ošljejo svoje častnike v vaš tab, da organizirajo neposred-e zveze z vami, da se usta-ovijo vaše eskadrilje v Ru-Iji, enotne- radio emisije...« Str. D. je pomotoma oddano amestto Str. P., to je strogo aupno (poveri jivo). V. K. poleni vrhovna komanda).
Itd., itd., itd....
Kakšne zaključke nam na-ekuje vse to?
Začetka meseca aprila 1941. e bila sovjetska vlada v stra-u pred nemškim napadom, '.avedajoč se, da Nemci ne rorejo — iz strateških razlo-©t) — napasti Sovjetske zve-e, predmo si ne osvojijo desno rilo na Balkanu, je Sovjetska veza podpirala jugoslovansko lado v njeni protinemški po-itiki. Ko pa je bila Jugosla-ija premagana, se je Sovjet-Ica zvezg ponovno vrnila na politiko «lojalnega» sodelovanja z Nemčijo in, da bi dokazala svojo «lojalnost», je Sovjetska zveza vrgla iz svoje države poleg ostalih diplomatskih predstavnikov tudi Jugoslovane. Vse to, kar je delala Sovjetska zveza, ni zadovoljilo Hitlerja. "Niti niso pomagale Stalinove besede, ki jih je izrekel ob obisku japonskega zunanjega ministra v Moskvi 13. aprila 1941. in ob prisotnosti nemškega veleposlanika v Moskvi Von Schulenburga, ko je dejal med drugim; »Potreb-
no je, da mi ostanemo prijatelji«. Nič ni pomagalo niti naj-doslednejše izvrševanje vseh
nemških naročil. Hitler je bil odločen, da čtmpreje obračuna s Sovjeti (zakaj? O tem je potrebno posebej govoriti).
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so Sovjeti prešli ponovno na politiko prijateljstva z jugoslovansko kraljevsko vlado, ki je bila v. begunstvu - Londonu. Jugoslovansko poslaništvo v Moskvi so spremenili v veleposlaništvo. Kako Pa so pomagali razvoju osvobodilnega pokreta jugoslovanskih narodov, nam jasno dokazujejo zgoraj navedene brzojavke.
Na vprašanje, zakaj so sovjeti vodili takšno politiko, obstaja samo en odgovor. Zato ker so smatrali, da takšna politika odgovarja trenutnim interesom ZSSR kot državi. In bodočnost jugoslovanskih narodov ter njihovi interesi?
Za to se niso nikoli brigali. Ce pa so se ti interesi po naključju strinjali z njiho-vimi interesi, je bilo vse v redu. In če se niso? Takrat so šli preko teh interesov kakor tudi preko interesov vseh ostalih narodov, in ne samo to. Takrat so na račun drugih narodov sklepali sporazume in dogovore s katerim koli.
Morda je treba poudariti, da taka politika — politika, ki v bistvu vsebuje doslednost v nedoslednosti — ni vredna države socializma?
RADO VLKOV
Brez strehe in dela
drema na jesenskem soncu
Koliko je brezposelnih pri nas v Trstu, ki nimajo niti strehe nal sabo, ki bi jih varovala pred dežjem, burjo in mrazom. Zato pa si privoščijo po dolgem tavanju Po mestu kratek počitek v Ljudskem vrtu. Morda sanja o kruhu, o topli hrani in mehki postelji, o delu. Prebudil se bo in okoli njega bo pusto, temno in zeblo ga bo. In zopet bodo njegovi koraki odmevali po samotnih cestah.
G OSFOD1IK
P TRGOVINA
T ¥ 0
INDUSTRIJA • PROMET • EINANCE_
Po Blackovem mnenju osnovna vprašanja svetovne trgovine še nadalje nerešena
Predsednik Mednarodne ban-1 ba še omeniti, da so pripeljali
manj mineralnih olj iz Arabije.
Izvoz se je povečal predvsem proti Egiptu, Grčiji in Siriji, pretežno zaradi povečanega obsega prodaj avstrijskega lesa v omenjene dežele. Ako primerjamo pomorski izvoz oktobra z izvozom v oktobru 1938, se pokaže, da je letošnji izvoz, kljub lahnemu padcu, vendarle za 3.000 ton večji kakor pred vojno v istem mesecu. Podrobnejše številke o tej primerjavi so naslednje: oktobra 1938 290.000 ton pomorskega dovoza in odvoza, septembra 1950 240.000 ton, oktobra 1950 285.000 ton.
Picassojeva „Za rep prijeta usoda"
in še druge zanimivosti z vsega sveta
V londonskem gledališču Wa-tergate je bilo na sporedu Picassovo nadrealistično delo «Za rep prijeta usoda«. Pablo Picasso je znan francoski slikar, član KP Francije in avtoa stockholmskega »Goloba miru«. To delo govori o strasti, bedi, gladu, zimi in strahu. Napisano je bilo v štirih nočeh 1. 1944 v zasedenem Parizu. V njem so simboli kot »debeli strah«, «suhi strah«, «velika noga«; skeleti skačejo iz lonca. Črna plesalka pleše v kostumu, ki ga sestavljajo samo tri rože. Na odru sta bila samo peč in zaboj, ki naj bi izmenoma predstavljala krsto, kopel in posteljo. Režiser je dolge mesece iskal igralce za to delo. Pet igralcev je odpovedalo svojo u-deležbo, ko so bile vaje že pri koncu. Bali so se namreč za svojo kariero, če bi nastopili.
Atomski žarki in živila
Odkrili so možnost, da se ob uporabi atomskih žarkov živila ohianijo v svežem stanju celo leto. V Akademiji znanosti ZDA je znanstvenik EUioi Lo-ton objavil uspešen izid eksperimenta s kruhom, ki je ovit v celofan in izpostavljen učinkom atomskih 'žarkov, leto dni ohranil svežost in okus. Loton je dejal, da bri uspeta tudi pri konzerviranju mesa in sočivja.
»Cigareta bodočnosti"
Pokojni veliki pesnik Oton Zupančič je nekoč v šali (čeprav je bil odzvok te šale zanj precej resen, kakor je pozneje
sam izjavil) izrazil željo po ((iznajdbi* cigaret, ki ne bi škodovala zdravju, hkrati pa naj bi bila prav tako slastna kakor prava nikotinska. Tudi so znane želje gospodinj, da bi bili namizni prti varni pred gorečimi cigaretami in želje nekadilcev, da bi mogli brez »nevarnosti zadušitve« bivati v prostoru skupno s kadilci.
Te želje se bodo menda zdaj
sprejema kisik. Lastnosti tega »mehaničnega srca« sta že preizkusila pa živalih, večinoma na psih. S posebno cevko sta prestregla kri v t. im. jugu-iarni veni, aparat pa jo je potiskal skozi drugo cev neposredno v Dljučno arterijo. Pri dosedanjih poskusih sta lahko ugotovila. da deluje njun aparat brezhibno, vendar najdaljša o-peracija ni trajala nikdar preko 100 sekund. Oba zdravnika nameravata umetno srce tako izpopolniti, da ga bosta lahko z uspehom uporabljala tudi pri ljudeh v kliničnih primerih.
ke za obnovo in razvoj je napisal y zadnji številki «Journal of Commerce« članek, y katerem obravnava najnovejši razvoj mednarodne trgovine in plačilnih bilanc. Najprej podčrtuje, da so evropske države zaradi konjunkture, ki se je pričela od korejskega spopada dalje, v veliki meri odnosno nekatere tudi popolnoma pokrile svoj poprejšnji, že kronični primanjkljaj dolarjev. Kakor znano, so namreč ZDA v zvezi z ogromnimi oboroževalnimi programi povečale svoj uvoz do neverjetne višine. Pri tem je imel največje koristi blok fun-ta-šterlinga, torej zlasti Velika Britanija, ki je bila ves povojni čas s svojo plačilno bilanco nasproti področju dolarja neprestano pasivna.
Toda Black zelo trezno presoja položaj in ne pozablja, da je sedanj; «boom» pač umetno izzvan in da osnovna vprašanja in nasprotja s tem še niso poravnana. V omenjenem članku piše:
«Na vsak način bi bilo zmotno reči, da se danes približujemo končni rešitvi vprašanj svetovne trgovine. Preočitno je namreč, da je sedanji ugoden razvoj trgovinske bilance z ZDA deloma posledica množičnega dviga cen za večino važnih surovin in živil, deloma pa splošne inflacionistične tendence, ki sedaj obvladuje ameriško gospodarstvo. Te sile bodo prej ali slej izgubile oblast in tedaj bosta možni dve rešitvi: ali bo prišlo do nadzorstva in utesnitve *booma» za surovine in notranje ameriške inflacije ali pa bo prav ta inflacija v taki meri pritisnila na druge države, da s« bo razvoj mednarodne trgovine znova izpremenil«.
Black je tudi izjavil, da je po njegovem edini način reševati položaj v tem, da ZDA še naprej dajajo razne ((pomoči«, da bj se mednarodna trgovina čimbolj razvila.
pl		:nfe-	
l i			
K,			
Tehnična komisija je ugodno rešila pritožbo Interja proti Tržaškemu košarkarskemu društvu, ki je zasedel tako drugo mesto
Jutri, v soboto, občni zbor
telovadnega odseka
Z D TV
Kakor smo ie predčasno javili, bo jutri v soboto ob 16 na stadionu «Prvi maj« občni zbor telovadnega odseka ZDTV. Ker se nahajamo v dobi, ko je potrebno že pripraviti .telovadce za prvomajske vaje. bo ta občni zbor posebno zanimiv, kajti prav tu bo začrtano bodoče delo telovadnega odseka.
Telovadni odsek, ki je že pokazal svoje sposobnosti prav V organizaciji prvomajskega telovadnega nastopa, si je letos zadal nalogo izboljšati organizacijo in izvedbo vaj, kar vsi z veseljem pozdravljamo. Toda vsi skupaj moramo pomagati temu odseku, da ne bo njegovo delo zaman. Posebno mladina bo morala na poziv tega odseka prijeti za delo, da bo naš prihodnji 1. maj res veličastni praznik delovnega ljudstva in obenem naš največji fizkultumi praznik.
Dnevni red občnega zbora je sledeč:
1. Otvoritev.
2. Volitve overovateljev plsnfka.
3. Poročilo načelnika.
4. Poročilo tajnika.
9. Telovadni nastop 1.
Ja 1951 in priprave zanj.
5. Množična telovadba In telovadba na vasi.
7. Volitve novega odbora.
Košarkarska ekipa Interja sl je torej priborila Otvoritveni pokal. Priborila si ga je na igrišču kakor tudi za zeleno mizo, kajti proti koncu tekmovanja je vložila pritožbo proti TKD, češ da je imel v moštvu nepravilno včlanjene igralce. Tehnična komisija je pritožbi ugodila in dodelila prvo mesto Interju, ki si ga je tudi zaslužil.
Odlični igralci so tako prišli do nove zmage in njihova igra nam potrdi, da ne bo zadnja.
KONČNA LESTVICA TURNIRJA JE SLEDEČA:
Inter	6	5	10	173	134	11
T. K. D.	6	3	1 2	145	Ul	7
SV. KRIZ	6	1	0 5	156	204	2
Olimpija	6	1	0 5	74	103	0*
*) Olimpija ima nič točk, kljub eni zmagi, ker je bila kaznovana z odvzemom 2 točk zaradi napovedanega forfait-a.
KOT NAJBOLJŠI STRELCI V TEM TURNIRJU PA SO SE IZKAZALI:
1.) Konič 72 točk, 2.) Magajna 71, 3.) Micol 50, 4.) Verita 40, 5.) Corazzi 27, 6.) Gheili 30.
za-
ma-
Picasso s svojo ženo na plaži
kmalu izpolnile, če smemo verjeti kemiku dr. Ringerju, ki zatrjuje, da je iznašel idealno cigareto bodočnosti. Dr. Rin-ger namreč trdi, da se mu je posrečilo cigaretni tobak tako razstruplti, ne da bi bil užitek pri kaji zmanjšan. Nova cigareta tudi ne bo nadlegovala nekadilcev, ker tli tako slabotno, da se sicer lahko kadi vsak čas naprej, ne more pa zažgati okolice, torej tudi ne namiznih prtov. Počasno gorenje cigarete ne povzroča samo minimalnega dima, temveč ima tudi to prednost, da jo bo kadilec užival dvakrat tako dolgo kakor doslej.
Iznajdba dr. Ringerja industrijsko ni težko izvedljiva, kajti za proizvodnjo «cigarete bodočnosti« niso potrebni novi stroji. Produkcijski stroški bodo ostali sicer nespremenjeni, vendar bo nova cigareta zaradi počasnega gorenja za polovico cenejša — in kar je glavno, ne bo toliko škodovala zdravju.
Mehanično srce
Dva ameriška vojaška zdravnika sta sestavila aparat, ki opravlja funkcijo desne polovice srca. Je v bistvu črpalka, ki potiska kri, ko je opravila krogotok po telesu, v pljuča, kjer
Promacetin - zdravilo proti gobavosti
Po desetletnem raziskovanju so v zavodu za pobijanje gobavosti v Carlvillu (XDA) iznašli zdravilo promacetin, ki je že Po prvih poskusih pokazalo odlična zdravilna svojstva. Ze po enem mesecu zdravljenja s tem novim zdravilom se je stanje bolnikov, katerim je telo razkrajala doslej neozdravljiva gobavost, izredno popravila Menijo, da je promacetin učin. kovit tudi pri primerih zastarelega obolenja. Nova iznajdba prinaša uteho milijonu gobavcev, ki so raztreseni po vsem svetu in živijo izobčeni v posebnih karantenah. Cenijo, da je v ZDA 5000 gobavcev.
Največja mlekarna
v Evropi
Na Švedskem so nedavno zgradili obrat, ki more predelati dnevno 250.000 kg mleka, Maslo pridobivajo Po novem postopku: z zgoščevanjem in ohlajevanjem ga izdelajo vsako uro skoraj celo tono. V moderno opremljenih skladiščih lah ko hranijo 11,000.000 kg mlečnih izdelkov. Obrat je največji v vsej Evropi.
JUGOSLOVANSKE PUBLIKACIJE
»Novi svet"
Oktobrska Številka «Novega sveta« je kakor vse ostale slovenske revije posvetila več Strani Bevkovi, in Ramovševi šestdesetletnici, ki sta jdh napisala France Koblar in Mirko Rupel. 7. daljšimi pripovednimi sestavki sta zastopana v tem zveziku Budteit z odlomkom «Dunja» im Ciril Kosmač z nadaljevanjem »Pomladnega dneva«. Pesmi pa So prispevali Etbin Kristan, Pavel Golja, Matej Bar in Lili Novy.
Poleg daljše polemične razprave Lojza Kraigherja na kritiko «SkaIj(ke» objavlja deseti zvezek «Novega sveta« utemeljene kritične pripombe Boža Voduška na račun novega slovenskega pravopisa. Voduškov un očitkom je uredništvo revije posebej dodalo opombo, da jih »objavlja z željo, da sprožijo več kot Potrebno diskusijo o načetem vprašanju«.
Pod zaključno rubriko »Razgledi« najdemo pregled dela Jugoslovanske založbe v letu 1949 izpod peresa Janeza Gradišnika.
«Novi svet« izdaja Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani. Izhaja vsak mesec in se naroča Pri Državni založbi Slovenije, uprava »Novega sveta«.
Mii orne! v oMru
Po nepopolnih podatkih je bil oktobrski promet skozi tržaško pristanišče v dovozih po morju okrog 50.000 ton večji kakor prejšnji me-ec. Izvoz v čezmorske dežele pa je nazadoval za okrog 10.000 ton. Celokupni oktobrski tranzit je bil okrog 43.000 ton večji kakor v septembru.
Pri uvozu odpade seveda največ na blago iz ZDA (pošiljke ERP), ne mnogo manj pa na dovoz iz Sirije in Libanona. ERP prevozi, ki so bili v septembru znatno manjši, so se oktobra povečali. Gre pač za Avstriji namenjene pošiljke. Kljub temu pa je treba omeniti, da je letošnji oktobrski ERP promet za polovico manjši od istovrstnega prometa v oktobru 1949, kar je resen znak bodočega razvoja. Glede uvoza je tre-
Zborovanjeolranzilni trgovini v Trslu
Kakor se izve h Združenja trgovcev na debelo, je tukajšnja Trgovinska zbornica izdelala načrt, po katerem bi v kratkem organizirali y Trstu posebno zborovanje, ki naj bi obravnavalo vprašanja tranzitnega trgovanja. Ni še jasno, a-li mislijo organizirati nekakšno zasedanje po vzorcu tistih, ki so jih priredili ob priliki jesenskega veselejma in ki so bila bolj ali manj omejena na tukajšnje in italijanske interesen-
te. Na vsak način bo 1’ vprašanje tranzitne trgov«
zahtevalo, ako ne pretežno, P
vsaj močno udeležbo . kov zalednih trgovskih, sp terskih in drugih podobni*
krogov.
Milanska mestna občina sama prevzela razdeljevanje mleka
Iz Milana poročajo, da jč & činski svet pa daljših ra?J*,0 vah, pri katerih ni man)^ intervencij raznih zagotN. kov interesov nekaterih nikov sklenil, da prevzame deljevanje mleka po mesl M
svoje roke in bo torej
mest«
uprava poskrbela za ustanovo, ki bo opravljala službo v režij; mestne obču~. Podjetni milanski obč1 svetniki, ki skrbe predam ^ koristi množice potrošnik'") ^ šli še korak naprej: :skleniii namreč, da bo mestna ° .gVl. organizirala razen razde j* nja tudi pobiranje mleka v neposrednih pridelovalci * ' iz hleva. Želeti bi bilo, da naša občinska uprava -vsaj v toliko po milans^ primeru, da bi nenu j-ug, brila prošnjo Delavskih ** da smejo razdeljevati ml
Kakor poroča «ASTRA», je bila te dni pri tukajšnji Trgovski zbornici posebna skupna seja trgovinskega, industrijskega in bančno zavarovalnega odseka zborničnega sveta pod predsedstvom zborničnega predsednika A. N. Cosulicha. Na seji so smatrali za potrebno skleniti posebno resolucijo, s katero zahtevajo energično intervencijo pri ičVU in oblasteh v Rimu v smislu, da je treba doseči popolno izvajanje sporazumov iz marca 1948 med ZVU in italijansko vlado. Tudi v primeru spora glede italijansko-brazil-skega kliringa in uvoza kave, o čemer smo že večkrat poročali. Kakor znano, so sporazumi iz 1948 naše področje popolnoma povezalj z ostalim področjem lire tudi glede mednarodnega trgovanja. Čeprav se je že ponovno pokazalo, da praktične trgovske in drugačne potrebe tržaškega gospodarstva zahtevajo kar največjo samostojnost naše cone tudi nasproti inozemstvu, se je Trgovinska zbornica z g. Cosulichem na čelu znova postavila na stališče, ki je sicer eminentno iredentistično, toda prav nič gospodarsko. Očitno ne gre za gospodarsko prosperiteto Trsta, marveč za lov na lovorike v iredentizmu.
Naraščanje prometa * Hamburga
V prvih devetih «***$, „ tosnjega leta )e p Hamburg 8543 ladij a“ četrtina več kakor v j,j. su lanskega leta. Od tega 3^3} lo pod nemško zcustazzo enot ali za 55 odst. vec v 1949. Blagovni promet tem času dosegel 7,8 W"* ^ ton, kar je za U odst. 31 kor v istem času lani, *%,(#• vedno komaj 41,3 odst rf nega blagovnega Promet bremenskega šča se je nasprotno ^ pp, Znašal je 4,29 mm#«* t kar je 11 odst manj prvih devetih mesecih ** ga leta,.	^	^
Nemška plovba se neje vključuje v monopolne plovne zveze-
bo v prihodnjih dnevih ^
burgu prvikrat P.o v0linret *
dala vAtlantic-Conferencr^i
katero bodo po vsej sprejeli tudi nemške družbe, predvsem Amerika-Linie» in s& scher Lloyd», Ti dve že članici plovnega sl «Gulf-Conference«. NeTZ '„ radi vključili tudi v "h indijsko »Conference«,*~^gfve-
jim pa še nasprotujejo
ške in švedske plovne
Korejski otrok, zapuščen sredi razbitega mesta, išče svoje starše. Jih 1» £ tudi mrtvi. In otrok bo taval lačen okoli po razvalinah in Jokal. Bombe P» padale in tisoče in tisoče nedolžnih ne bo našlo usmiljenj?
bodo &
„ • ...	_	q-.|efon	Stev	S3-808	in 94-631. — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
* ?££; UGLASI: ^ 8 30-u m od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine: v. lirml 1 stolpca: trgovski 60, finančno-
gt. 20. reletons .	osmrtnice	90	lir.	Za	FLRJ:	Za	vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste og asov po 19 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Fodruž.: Gorica. Ul. S. Penico MI.. Teb 11-32 • Koper. Ul. Battlstl 301a I, Tei. 70.
a a »n meseč110
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4-«v.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozei^ Ljubljana, Tjrrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali/I banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska
tisk*;