134
A. Aškerc: jose Rizal.
brez skrbi me ti poljubiš, lepa moja Crnogorka! Zenka moja zdaj ne vidi . . . Kak lepo ta rdeči fesek ti sedi na glavi majhni kakor nežna knežja krona! In pa kiti tvoji črni, na katerih koncu vpletla svilenih si modrih pentelj — dražestno črez prsi bujne ti visita kakor kači, dve debeli, dolgi kači! Ljubim te ... in iz ljubezni bi najraje se obesil — pa na tehle kitah tvojih!« . . .
Po parketu se pari vrte in električne tulpe žare . . . In roko spet stiska ji roka, Zamašek šampanjski pa poka . . .
O luč, o solnce, vir življenja, o ti mogočna, svetla moč! Težko poslavljam   se   od  tebe, težko v brezdanjo padam noč...
v
»Pijva, lepa Crnogorka!
Oh, kako sem radoveden! . . .
Snemi, snemi vsaj za hipec
žametasto tisto krinko,
tisto črno si z obličja,
da te vidim in poljubim
samo enkrat, samo enkrat
na oči in pa na  usta!
Oh, saj slutim, da si krasna!«.. ..
»»Ti galantnež zlobni, mali! No, pa bodi, no pa bodi! Volja tvoja zdaj se zgodi!
No, poznaš li — ženko svojo,
v
lepo masko, Crnogorko?«« . . .
In električne tulpe gore, po parketu se pari vrte . . .
A. Aškerc.
Oj ocean moj neizmerni, ti sinji, večni ocean! Poslednjikrat ta hip te gledam... Ločitve je napočil dan!
Jose Rizal.
v/ sveto solnce, luč božanska!        Vso to svetlobo, vse te žarke
Poslednjikrat te gledam zdaj...     in ves ta jasni dnevni soj —
Poslednjikrat z očmi in z dušoj     o, da bi mogel to popiti
naj pijem, vživam tvoj sijaj!         ter vzeti v temni grob s seboj!
A. Aškerc: jose Rizal.
135
Ti bil si moj tovariš zvesti, bil moj idol si, ideal; ti križem si sveta me vodil do tujih, dalj njih tja obal.
Hej, streljajte! Saj to vi znate, to znate vi od njega dni . . . O, kaj poslali že mučencev vi v raj  iz naših ste ljudi!
Opeval sem krasoto tvojo in veličastvo tvoje jaz . .. Prijatelj  izza dni mladostnih, zdravstvuj, zdravstvuj na večni čas!
Priplavali ste k nam črez morje v imenu vere in Boga . . . A vaša vera — nam je jarem .. Bog vam —- malik je iz zlata . .
Ko v Črni spaval bom gomili, opevaj ti me, ti mi poj! Ti šumi, buči okrog mene, poj večni rekviem mi svoj! . .
In vi rojaki dragi moji, nikar ne objokujte me! Junaku ne pristoja solza; le z delom vi maščujte me!
In ti, o domovina moja, ti zemlja krasna, ti moj raj, ti, ki si  me  rodila ... z Bogom! V naročje sprejmi me nazaj!
Svoboda ne prisije sama . . . Bog sam nas ne osvobodi. Le z umom jasnim, z rokoj hrabroj junak prostost si  pribori . . .
Bil nisem zadnji sin tvoj, mati! Boril sem se za tvojo last, boril se za svobodo tvojo; boril sem se za tvojo čast . . .
Oh, idi v stran, nevesta moja, še predno smrtni poči strel! Ne plakaj, ljubica!... Otidi! Da mir bo imel moj pepel. . .
Boril sem se, ker sem te ljubil. Ljubezen ta je moja smrt . . . Glej, puške zijejo že vame . . . Tik mene grob je že odprt . . .
Kaj čakate, krvniki bedni ? Pogumno držite roke! Pomerite mi dobro v prsi! . . . Izprožite ... tu sem ... v' srce! A. Aškerc.
Opomnja. Dr. Jose Rizal je bil rojen na Filipinih. Bil je zdravnik in znamenit pesnik. Obdolžen, da se je udeležil vstaje proti Špancem, je bil lani ustreljen v Manili. Časniki so s sočutjem  pisali o   njegovi  mučeniški  smrti . . .
10*