PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ^^ZTnO. 912. CHICAGO, ILL., 5. MARCA (March 5), 1925. LETO—VOL. XX. "" Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 28*4. REZULTAT ČIKAŠKIH KONVENCIJ. Na konvenciji Konference za progresivno politično akcijo so zastopniki šestnajstih želez-ničarskih unij in bratovščin izjavili, da čas za organiziranje "tretje" ali delavske stranke, h kateri bi pripadale unije kot celote, še ni zrel. Po več ur trajajoči debati je bila ta konvencija zaključena in K. P. P. A. ostane kot je bila, edino s to razliko, da bo v bodoče v glavnem "nestrankarska" politična organizacija železničar-skih unij, medtem ko je bilo v nji dosedaj tudi več drugih organizacij. Takoj po tej konvenciji se je vršila konvencija pristašev organiziranja "tretje" stranke. Socialisti so so se tudi na tej borili za ustanovitev delavske stranke, katero bi tvorile organizacije kot celote in posamezniki. Johnson, predsednik mednarodne unije strojnikov, Hopkins od odbora oseminštiridesetih, LaFollettovi pristaši iz Wisconsina in število drugih progre-sivcev je zagovarjalo načrt za ustanovitev nove stranke, ki naj bi jo tvorile avtonomne državne organizacije. Njihov predlog je dobil večino glasov. Predsednik konvencije je imenoval odbor petih oseb, ki ima nalogo sklicati enkrat proti jeseni konvencijo, na kateri bo nova stranka dobila šele ime in — program. Za sedaj je osvojen približno isti program, kakor ga je sprejela clevelandska konvencija KPPA. "Tretja" stranka torej ni še ustanovljena, a smisel predloga večine je bil, da naj se ustanavljajo progresivne stranke po posameznih državah, in iz teh se bo na jesenski konvenciji ustanovila splošna, ali kakor pravimo v Ameriki, nacionalna stranka. Konvencija socialistične stranke se je prišla dan po tej konvenciji. Zborovala je dva dni. Sprejela je soglasno Hillquitov in Debsov Predlog, da socialistična stranka izstopi iz K. P. * • A., ker je slednja iz socialističnega stališča jkngrala svojo vlogo in prenehala biti aparat, s katerim se je pripravljalo ameriško delavstvo na organiziranje delavske stranke. fe- l Socialistična stranka je izrabila vezi, ki jih Je imela kot članica KPPA. Seznanila je s svo-]lln Programom množice delavcev, do katerih j6 s pomočjo Konference za progresivno Politično akcijo. A vodilnih oseb ni bila v sta- nju pridobiti za osamosvojitev na političnem polju, to je, za organiziranje razredne stranke. Na konvenciji socialistične stranke je vladalo najboljše razpoloženje. Delegatje so bili zadovoljni, ker se je situacija razčistila. Stranka sedaj ni vezana na nobeno skupino. Konvencija je dovolila kooperirati državnim socialističnim organizacijam z ostalim organiziranim delavstvom v političnih bojih, toda le pod pogojem, ako se bo organiziralo v pravi delavski politični stranki s socialističnim programom. Nobena socialistična organizacija v nobeni državi pa ne sme iti v tak sporazum brez dovoljenja strankine eksekutive. Rezultat čikaških konvencij torej je: Delavska stranka ni ustanovljena, dasi jo je zagovarjalo veliko število delegatov, ki so zastopali nad miljon organiziranih delavcev. Predlog za ustanovitev delavske stranke bi bil na konvenciji KPPA. sprejet z večino glasov navzočih delegatov, a opozicija se ne bi pokoravala sklepu večine in situacija bi bila neizpre-menjena, tudi če bi socialisti forsirali sprejetje takega predloga. Delavska stranka bi bila mogoča le, ako bi se zanjo sporazumele vse velike unije, zastopane na konvenciji KPPA. Nova stranka, ki se bo ustanovila v jeseni iz progresivnih elementov in za katero delajo tudi nekateri unijski voditelji, ne bo delavska stranka, ampak navadna reformistična stranka, ki se ne bo izrekla za odpravo, ampak reformiranje kapitalistične ekonomske uredbe v tej deželi. V ostalem bo pobrala razne zahteve, kot svoboda govora in tiska, zakone proti izkoriščanju otrok v industriji, minimalno mezdo itd., iz socialističnih programov. Ameriško delavstvo pa vzlic temu ne bo brez delavske stranke. Delavska stranka z revolucionarnem programom ostane v bodoče kakor doslej ameiška socialistična stranka, ki si je v zadnjih treh letih sodelovanja z unijami v KPPA. pridobila mnogo novih prijateljev. Socialistična stranka je sedaj v akciji, da pojača svoje vrste in razširi svoje časopisje. S propagando za osamosvojitev unij na političnem polju pod okriljem razredne delavske stranke bo nadaljevala. Radikalne unije bo skušala pridobiti takoj v svoje vrste. Nekatere so ji sodelovanje že obljubile. Socialistična delegacija se je na konvenciji KPPA. in na konvenciji za organiziranje "tre-tjetje" stranke varovala taktike "okupiranj a", ker bi odbila od sebe tisoče ljudi katere je približala socialistični stranki, in ker bi z "okupacijsko" taktiko ne okupirala nikogar razen sebe. "Okupacijske" konvencije ameriških komunistov so dokaz za to trditev. Triletno sodelovanje socialistične stranke s KPPA. ji je bilo samo v korist. Pripravila si je pot med širše množice, in njena naloga danes je, da jih privede v socialistično stranko. 1^® Hjalmar Branting. Dne 24. februarja je umrl Hjalmar Branting — mož, ki je bil znan kot socialist, državnik in humanist vsemu svetu. Rojen je bil 23. novembra 1. 1860 v Stockholmu. Leta 1882 so se pričele njegove aktivnosti v socialno demokratični stranki, v kateri je delal do konca. Branting je imel vseučiliško izobrazbo. Spisal je več del o socialnih problemih in urejeval tekom svojih dolgoletnih aktivnosti razne socialistične liste. Bil je eden izmed najsposobnejših socialističnih voditeljev na Švedskem in vsej Evropi. Kakor povsod, je v tistih letih tudi švedska vlada poskušala s silo zatreti mlado socialistično gibanje. Brantinga je vrgla šestkrat v ječo, sodno pa ga je neprestano preganjala. A socialistična stranka je rasla in pridobivala na moči. L. 1920 je socialno demokratična stranka prvič prišla na vlado in Hjalmar Branting je bil ministerski predsednik. Potem je postal še dvakrat ministerski predsednik in pred nekaj tedni ga je bolezen prisilila odstopiti od te odgovorne službe. Pred štirimi leti je dobil Nobelovo mirovno nagrado v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil z delom za svetovni mir. Branting je bil švedski zastopnik v ligi narodov in v nji je bil eden najenergičnejših delavcev. S svojim nesebičnim delom v Ligi si je pridobil spoštovanje vsega sveta in njegove državniške sposobnosti so dobile splošno priznanje. Med vojno je Branting na razne načine poskušal ustaviti krvavo klanje, a vse konference in pregovori, ki jih je imel, so se izjalovili. Ko je Wilson proglasil svoj mirovni program, se mu je Branting pridružil in deloval za njegovo uresničenje. Socialistična stranka na Švedskem ni radi razkolov, ki so nastali z ustanovitvijo moskovske internacionale, skoro nič trpela. Komunisti na Švedskem so samo mala skupina brez politične moči. Branting je bil pristaš evolucijskega razvoja in ni propagiral vratolomnih skokov. Da je švedsko delavstvo socialistično tako dobro vzgojeno, je v veliki meri Brantingo\a zasluga. Propagiral je priznanje sovjetske Rusije in z vso ostrostjo je obsojal evropske in druge kapitalistične vlade vsled njihovega boja proti novi Rusiji. Komunisti so Brantinga naravno napadali, a njegove pozicije na Švedskem in v mednarodnem svetu niso mogli omajati. Mednarodno delavsko gibanje je z Brantin-gom mnogo izgubilo. Bil je eden izmed najja-čjih duhov, kar jih pozna današnji svet. Vse svoje moči je posvetil delu za človeštvo, za novi družabni red bratstva in pravičnosti. Branting, pred štiridesetimi leti preganjan, zasmehovan, tiran na sodišča, blaten v časopisju, je umrl spoštovan tudi od svojih nasprotnikov, kajti nihče mu ne more odrekati zaslug, ki jih ima za človeštvo. t^ J® Kaj sedaj? (Ta članek o volitvah v jugoslovansko skupščino ponatiskujemo iz februarske izdaje revije "Pod lipo', ki jo izdaja "Zadružna založba" v Ljubljani. Njen urednik je A. Kristan. Njeni sotrudniki so večinoma osebe, ki so bile do L 1921. na čelu pokreta v Sloveniji, a danes so izven stranke. Članek priobčujemo v in formativne namene. V eni prihodnjih izdaj bomo pr* občili podroben rezultat volitev in razmerje strank v novi skupščini.) Izid pravkar izvršene volilne borbe je tako zani miv in zlasti za delavski pokret tako vsestransko po-dučljiv, da se moramo ozreti na njegove vzroke. Volilna borba se je vodila v glavnem med dvema velikima političnima skupinama, ki sta menjajoč se imeli vlado v svojih rokah pred volitvami. Radikal in takozvani samostojni demokrati so dobili potem volilno vlado ter so se za volitve formirali kot "na cijonalni blok"; kljub dejstvu, da so imeli ves vladn aparat v rokah, so komaj dosegli nekaj nad polovico mandatov, dočim je opozicija, sloneča na Radiču, Da vidoviču, Spahu in Korošcu skoro ohranila svoje man date. Za uspešno delo parlamenta ni mnogo upanja! Iz volilne borbe je konstatirati, da je federalistična opozicija trdno izasidrana v narodu. Strahovito Jernejevo noč pa so doživele manjše opozicijske stranke, ki niso bile v zvezi fcderalističn ga bloka. Tako zemljoradniki, republikanci itd. pa vse delavske stranke! V novi Narodni skupščini, ki se snide v marcu ne bo nobenega socijalističnega ali komunističnega poslanca. Poraz socijalističnega in pa komunistične ga gibanja je strašen. Da bodo komunisti nazadovali, bilo je očitno koj po volitvah v konstituanto. Za komuniste so 1 1920 glasovali najrazličnejši povojni nezadovoljneži in politični špekulanti, ne pa razredno-zavedni in mar ksistično vzgojeni pristaši. Politično neorijentiran nezadovoljniki so pa nezanesljiv volilni kader, zlast če ne gre vse "gladko". Prehajajo iz stranke v stran ko, kjer kaj "upajo". Ko je vlada uzakonila "zaščito države", razpršila se je večina onih 198.736 komun stičnih glasov iz 1. 1920 in pri vglitvah 1. 1923 seveda 0 — sramotno uniformo! Ubijaš za druge, ponižuješ se za druge, prah ližeš, koder so stopale noge mogočnikov; in vse to samo za druge! A meni se rogaš, vprašujoč me, če poj dem med poštene . . . Kdo je bolj usmiljenja vreden? Kdo je večji suženj? Majhna razlika pa je vendarle med nama. Jaz sem profesionalna vlačuga, ki sem spoznala svoj položaj, dočim ga ti nisi in ga nikdar ne boš, kajti ti si vlačuga od rojstva! Y tvoji krvi je vlačugarstvo poglavitna sestavina; prodajanje pa, večno prodajanje, to je tvoje bistvo. Saj nimaš več mozga, Alfred! Potipaj se, prosim te, natanko poglej: Dienstreglement, gxerzierreglement! To ti nadomešča možga- i" ne! "Nera, pojdi z menoj, pojdi!" Pljunila mu je v obraz in predno se je dodobra osvestil mu je zašumelo okrog ušes: prva zaušnica od leve, druga od desne strani. Megla jo je vzela; po cesti se je glasno kro-hotala. Hitela je domov; komaj je utegnila pomisliti, kakšne posledice bo ta dogodek rodil. "Za milj on, je govorila sama s seboj, ali bi se mu prodala za miljon? Ne bi, danes, ta trenutek prav gotovo ne! Kaj pomeni končno v bivstvu miljon kron? Nič, prav nič več in prav nič manj, kakor eno samo krono. Za človeka ne pomeni miljon v bistvu prav nič, za človeka, ki ni večen. Da, dobro je imeti miljon, toda imeti ga, ne da bi se človek prodal. Saj bi se bila mogla prodati Marčiču . . . Mogoče bi se pa le prodala! Za en miljon! Da, če bi kdo prišel in mi ponudil miljon ... da tedaj, da . . . Živahno si je slikala, kaj bi tedaj napravila. Oglas bi dala v novine, oglas take-le vsebine: "Vlačuga sem. Naravpost iz bordela sem prišla. Imam pa miljon kron, lepih, zlatih kron, in tudi sama sem lepa in zlata. Omožiti se hočem. Prednost imajo predsedniki, tajniki ali vsaj odborniki društev za nravstveno povzdigo naroda, ne glede na to, če so stari, brezzobi, i>rbasti, plešasti." Na stotine ponudb bi prišlo. Tedaj pa bi objavila vsa pisma po vrsti, pisma predsednikov, tajnikov, ali vsaj odbornikov društev za nravstveno povzdigo naroda. Smejala se je. Mirno je spala tisto noč. Sanjala je o La-davcu in zjutraj, ko se je vzbudila, se je spomnila na Alfreda in na neki strašni pretep v Trstu. Nekega večera jo je bil vzel stotnik 97. pešpolka, Galoper. V tistem trenutku pa mu jo je kar iz naročja ugrabil Alfred in jo odnesel v njeno sobo. Potem pa pretep: prvega je prijel in druge omlatil ž njim. Žival, ne človek! Prestrašila se je. Takšna zverina je. Bog-ve, kaj se zgodi! Najbolje bo, če ostane doma. Odločila se je, da ostane; ostala pa ni. Kakor vsako jutro, tako je tudi tistega dne šla v slUž-bo. Misel njena in volja njena sta jo zadržava-li, nogi pa sta jo nesli v smer, kakor nese sila Ježe kroglo, valjajočo se po strmini v dolino. Čakala je na Alfreda in ga dočakala. Krna-je prišel. Glasno jo je pozdravil: "Ždravstvuj, Nera!" Porogljivo in zaničljivo je namrdnila ustni-ei> odgovorila pa mu ni. Gospodinja in prodajalka sta osupnili, ker nista mogli pojmovati, kaj se pravzaprav godi. ... KaJ se tako čudite, milostljiva gospa? O, Olgo v resnici Nero, poznam že mnogo časa! LePi spomini, gospa; kaj ne, Nerica?" "Ah! Res?" Milostljiva je hlastno pograbila vrženo ji kost. Vedela je namreč, da pride do škandala, in škandale je ljubila nad vse. Kjer je Kreuz, tam je tudi škandal; o tem je bila trdno prepričana. Zategadelj je komaj, komaj pričakovala . . . Alfred pa ni bil usmiljen; ni ji hotel privoščiti takoj tega veselja. Popposil je gospo, če se srne na samem pogovoriti z Olgo. Seveda mu je gospa to neutegoma dovolila. "Pojdi, Nera! Važne stvari ti moram zaupati." "Kar tukaj napravite, gospod! Na samem nimava o čem pogovarjati se!" "A tako, mlada gospodična! Seve, seve, v tem slučaju se bova pa kar tukaj pomenila!" "Prosim, izvolite!" Tako hladnokrvno je rekla, da je pričel dvomiti o svojem uspehu. In imel je popolnoma prav, kajti uspeh je zaigral že prejšnji večer s svojo prvo potezo, neroden je bil. Molčal je. Ni vedel, kako bi pričel. Njej pa je bilo tako nekako, kakor je človeku, ko mu že vržejo zanko okolo vratu in obvisi med nebom in zemljo. Taki trenutki so trenutki popolnega miru in popolne sreče. Spomnila se je nekega dogodka: Nekdaj so obesili v Petrogra- * du mladega študenta. Že je. visel. V tistem hipu je prišel ukaz, da je oprostiti vse obsojence, ki bi bili obešeni med osmo in deveto uro zjutraj. Carju se je bil namreč ob osmi uri rodil sin. Hitro so prerezali vrv, razvozljali zanko in položili onesveščenega mladeniča na blazino. Odprl je oči in vprašal: "Kaj, ali sem še živ? Ali me niste obesili?" "Gar je pomilostil . . ." "Vrag, še enkrat bom moral umirati! Car budala!" Tako se je zgodilo tudi z Olgo. Plaza ki je letel s strahovito hitrostjo svojemu cilju nasproti, ni mogla ustaviti. Udala se je . . . Saj bi bilo brezzmiselno kljubovati plazu ali celo verjeti v čudež. "Vi bote mogoče celo skušali tajiti, da me poznate." "Prav nič ne tajim, dobro poznam vas in vaše lopovščine tudi!" Vedno bolj se je čudil. "Vi se norčujete . . ." "Mogoče, zakaj ne? Sicer ste pa preneumni, da bi se z vami prerekala. Kako so vam pa pri-jale zaušnice včeraj zvečer? Da, da, gospa, včeraj sem mu prisolila dve krepki." Zardel je in jo nahrulil: "Molči, vlačuga!" Tako miren je bil njen glas, kakor da bi govoril umetno sestavljen človek. Strašna moč tega miru je legla na vse navzoče, ko je odgovorila: "Bila sem, danes nisem več!" Dalje prihodnjič. , GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Priredba collinwoodskega kluba in konferenca ohijskih klubov J. S. Z. COLLINWOOD, O. — Priredba kluba št. 49, JSZ., ki se je vršila v soboto dne 21. februarja v Kunčičevi dvorani, je nepričakovano dobro uspela, ne toliko kar se tiče udeležbe, kakor glede razpoloženja, ki je bilo vzorno. Ves čas lep red, udeleženci navdušeni za našo stvar, zabava neprisiljena, program dobro izvajan. Čisti prebitek znaša blizu $50. To je bila prva klubova priredba po reorganizaciji, čisti prebitek znaša blizu £50. Klubova imovina znaša sedaj £223. Naše aktivnosti se bodo v bodoče povečale, kajti začetne težave so premoščene. Priredbe so se udeležili tudi nekateri člani so-družnega kluba št. 27. V nedeljo 22. februarja se je vršila tu konferenca ohijskih klubov J. S. Z., o kateri bodo poslana obširnejša poročila pozneje. Zaključila je, da bo posvetila več pažnje agitaciji za Izobraževalno akcijo J. S. Z. in propagandi za ustanovitev novih klubov. Joseph Prestrl. O formi in agitaciji za Proletarca. NOKOMIS, ILL. — V št. 910 Proletarca sem čital nasvet Jos. Radeljna o spremenitvi forme Proletarca. Pridružujem se mu, in pomagal bom,«da se njegov nasvet izvede, in to čim prej tem bolje. Na mojem agitacijskem potovanju sem pronašel, da nešteto čitateljev želi spremenitev forme in povečanje lista. Radi sebe bi spremenitve sedanjega formata v obliko časopisa nikoli ne priporočal. Zame je Proleta-rec v obliki revije na mestu. A v agitaciji za razširjenje lista nam je njegova sedanja oblika škodljiva. Zato moramo Proletarcu dati prejšnjo formo, to je obliko časopisnega formata in obseg, kakoršnega ima npr. sredina izdaja Prosvete. Proletarec mora prinašati več vesti o strokovnem delavskem gibanju v tej deželi in biti mora povečan, ker potrebuje naš pokret tudi več agitacije. Na vsak način se mi vidi umestno in v korist agitacije, da se v našem glasilu priobčuje več novic, komentirane z delavskega, to je s socialističnega stališča. Prepričan sem, da bo vse to koristilo agitaciji za razširjenje lista in s tem ipojačanju J. S. Z. Vidim, da radi pomankanja prostora zaostaja celo najvažnejše gradivo, to je vesti, dopisi, članki o današnjih problemih, delavskih zborjh itd. To je dokaz, da je današnji obseg lista premajhen.. Pod pogojem, ki ga je navedel Radelj, sem pripravljen dati $50 in razen te vsote še $25 podpore. Apeliram na člane in članice J. S. Z. ter na čita-telje, oziroma naročnike Proletarca, da se udeleže te diskuzije, podpro to akcijo ter da jo pomagajo izvesti. Pomnite, da je bil Proletarec ustanovljen kot socialistični list in da je ostal vsa leta to za kar je bil ustanovljen—da se ni prodajal nikomur in kupčeval z nikomur, pač pa služil delavskemu razredu. Vsi, ki so temu listu sledili od začetka, priznavajo, da je oral ledino in služil kot tribuna vsem tistim, kateri so hoteli da imajo naše podporne organizacije na krmilu poštene ljudi. In tako se je veliko s pomočjo tega lista razvila S. N. P. J. A Proletarec je vplival tudi pri razvoju drugih organizacij. J. S. Z. in Proletarec sta dva neločljiva dela. J. S. Z., majhna po številu članov, je moralno najjačja jugoslovanska organizacija, kajti povsod, kjer ima svoje klube, boste videli v njih člane, ki so najrazumnejši, najzavednejši in najpožrtvovalnejši v naselbini. J. S. Z. je organizacija načel! In Proletarec je glasilo te organizacije. Tiste, ki ga napadajo in rujejo proti njemu z zakletim namenom da ga uničijo, jih je lahko sram, in zavedajo naj se, da so na napačni poti. Dolžnost nas zavednih delavcev je, da njihove nakane preprečimo. Veliko je sicer že bilo grobarjev, ki so pokopavali Proletarca, a v grob so se zvalili sami. Kljub temu se pojavljajo vedno novi z istim, ciljem: Uničiti Proletarca in s tem J. S. Z. Ali doletela jih bo ista usoda kot prejšnje grobarje, kajti zavedni delavci so na straži! In ostati morajo na straži! Proletarec je živel in bo živel, ker je list načel, list katerega straži četa zavednih jugoslovanskih delavcev in ga bo straži-la. Grobarji pa so pbmrli in tudi sedanji bodo. Pojavili se bodo sicer novi, kajti tak list bo imel pod tem sistemom vedno smrtne sovražnike. Zavedni slovenski delavci! Vaša naloga je varovati ta list! Vaš je! Vi ste odgovorni zanj. Torej ne stran od straže! Pojdite še vztrajnejše na delo in razširite ga. Kajti Proletarec mora biti ne samo razširjen ampak tudi povečan. Mi rabimo list za borbo proti ignoranci, katere je med našim ljudstvom še zelo veliko. Mi ga rabimo za borbo proti kapitalizmu in vsem, ki zavajajo delavstvo.^ To je bil namen njegove ustanovitve. Temu namenu je list bil in ostane lojalen. Zato ima sovražnike med nazadnjaki in vsemi, ki zavedno ali nezavedno podpirajo kapitalizem. A Proletarec ima danes sovražnike tudi v delavski struji, katere slovenski organ je "D. S." Te vrste boji so delavskemu pokretu škodljivi. Zato bi želel, da urednik "D. Si." preneha z blazno gonjo proti socialistični stranki, J. S. Z. in Proletarcu. Ali ni zadosti, če se eno in isto stvar več stokrat prekuha? Čemu jo vedno znova ser-virati? Ali še niste sprevideli, da z večnim napadanjem ne pridete nikamor, da niste ničesar dosegli? Uverjen sem, da vas bo Proletarec pustil pri miru, ako se boste posvetili organizatoričnemu in vzgojeval-neniu delu ter pokazali resno voljo koristiti samo delavski stvari. Človek, ki bi rad da bi vladal med proletariatom duh solidarnosti, bi se zjokal nad boji in blatenji, ki so prizadejali pokretu že toliko škode. Prepričani ste lahko, da taki boji koristijo le kapitalizmu, med delavstvom pa sejejo mlačnost. Z neštetimi delavci sem prišel zadnje tedne v dotiko, ki so bili nekdaj aktivni v J. S. Z. in soc. stranki, potem pa so šli h komunistom, ker so jim verovali, da vedo za bližnjico v novo družbo. Danes niso nikjer. Udali so se brezbrižnosti. Eni pa pravijo: Dokler se boste prepirali, ne pristopim nikamor več. Spomnimo se Debsovih besed, ko je prišel I. 1922 iz ječe. Foster, Ruthenberg in drugi komunisti so ga obkoljevali in ga silili, naj se jim pridruži. Odgovoril jim je približno takole: "Pustite me nekaj časa, da ipremislim situacijo od zunaj, kajti v zaporu mi ni bilo mogoče slediti vsem podrobnostim in vzrokom, ki so prinesli spore in razkole. Ako bom pronašel, da moreni za delavstvo več storiti če bom z vami, tedaj bom z vami." A Debs je bil ves čas lojalen svoji stranki, ki je bila preizkušena v tolikih težkih borbah. A bolel ga je tudi notranji boj. Čez nekaj časa po tem smo čitali njegovo sledečo izjavo: "Ameriško delavstvo ne more in ne sme pristati na diktate tretje internacionale, ako nočemo napraviti samomora ameriškemu delavskemu gibanju . . . Sedemindvajset let sem se boril v socialističnih vrstah in pod njeno zastavo se bom boril nadalje ..." To so bile besede našega velikega bojevnika in hu-manitarca. Ničesar ne stori iz svojih osebnih nagibov, ker nima sam kot oseba nikakih svojih osebnih interesov. On ne stremi po vodstvu, ne po slavi, in radi tega je vse, kar izreče, odkritosrčno izrečeno. Socialistična stranka v Ameriki je delavska stranka. Zadnje konvencije, ki so se vršile koncem februarja t. 1. v Chicagi, dokazujejo, da bo ostala. Gradimo to stranko naprej in pripravljajmo tla socializmu. Anton Žagar. O ti ljudje! J? YUKON, PA. — Po novemberskih volitvah je zavladalo v tem kraju veliko veselje. Coolidge je zmagal, premogovniki bodo obnovili obrat, trgovina se bo ro-živela — kako dobro je, da je Coolidge zmagal! V tem kraju je sicer zmagal La Follette kot je razvidno iz poročila, ampak drugod po Ameriki je bilo toliko pametnih ljudi, da so znali obvarovati "prosperiteto" in našim malim in velikim trgovcem, operatorjem in sto-procentnim patriotom je to silno ugajalo. "Foreignerji" tako ne znajo voliti — so modrovali. Tu so rovi neunijski. Plačilna lestvica je iz 1. 1917. Premogarjem so znižali plačo še meseca junija prošle-ga leta. Družba je plačevala od vozička premoga nako-panega s strojem $1.81, s krampom pa $1.72. A to je bilo družbi preveč. Jamrala je, da so produkcijski stroški previsoki in da ne more izhajati, pa je znižala plačo. Nabila je lepake in pojasnila, da je bilo "znižanje plače potrebno ako hoče obratovati rove." Sledila je stavka in doma smo bili tri tedne. Družba je pričela importirati delavce od drugod. Ko so pričeli stavkoka-ziti, eni nevedoma, kajti na tisoče ljudi išče delo in ga vzamejo kjer ga sploh dobe, jim je kompanija zopet znižala plačo. To zniževanje se je nadaljevalo tako dolgo, da plača sedaj samo $1 za voziček nakopanega premoga, in v vsakega ga gre dve in pol tone. Pred novim letom so se ljudje veselili — delavci m trgovci, češ, sedaj bo vse "zaronalo", delavci bodo imeli večjo plačo in s tem več denarja in tako bo tudi vec businessa. V resnici pa je ravno narobe. Pravil sem tistim, ki so se tako otročje radostili, naJ se rajše pripravijo na razočaranje, kajti družbe ne Povišujejo plač prostovoljno. Ako si hoče delavec izboljšati položaj, si ga more le z borbo proti profitar-skim interesom. Odgovarjali so mi, da nič ne vem in a govorim kar tjavendan. ;; Miljo od tu je en unijski rov, ki pa že osem mesecev ne obratuje. Razočaranje je vsled tega še večje, ekaterim je že žal, ker niso glasovali proti Coolidgu. Naročnik "Prolelarca" sem skoro deset let. List mi čezdalje bolj ugaja. Je vzgojevalen in zastopa res delavske interese. Prišel je k meni rojak in kakor je navada, sva modrovala pri čaši. Prigovarjal sem mu, da naj se naroči na Proletarca. "Bi se, a nimam časa čitati," mi je odvrnil. Pristavil je, da ima tudi dosti drugih listov. Dejal sem mu na to, da bi bilo dobro če bi obnovili socialistični klub, ki je tu nekoč že obstojal. Mislim, da sta bila med ustanovitelji sodruga John Terčelj in Anton Zornik. Tudi ta nasvet ni mojemu znancu ugajal, češ, kaj bi se ukvarjali s tem, saj ne bomo zmerom na svetu. Saj ti ni nič hudega, mi je dejal. Imaš svoj "hauz" in ne izhajaš preslabo. S socialisti tako ni nič. Če bi prišli na vlado, bi nam še to pobrali kar imamo. Vprašal sem ga, če so bili tisti ki so nam znižali plače socialisti, in priznal je da ne. Mar socialisti dvigajo košaro s kruhom vedno višje, da nam jo je že tako težko doseči? Razjezil me je, in sva se končno celo malo spo-rekla, kar se pri takih pogovorih navadno dogaja. Prišel sem v dotiko z drugim, ki mi je jamral, da je slabo na svetu. Pomagaj, da se bomo organizirali v socialistično stranko, sem mu dejal. A ni se strinjal. Petkrat sem že bil socialist, je dejal, pa nisem dobil ničesar od tega. če sem pri društvu, mi dajo v slučaju bolezni vsaj podporo, pri socialističnem klubu pa ne dobiš ničesar. Tretji je dejal, da če bi bilo vsaj tako kot je bi bilo še allright. A če ne bo, saj si ne moremo pomagati! Ta se je torej udal v "božjo voljo". Tukajšnji rojaki so zelo napredni, imajo mnogo podpornih društev in v slučajih bolezni in nesreče "so dobro preskrbljeni." V političnem oziru so indiferent-ni. Nekateri so socialističnemu gibanju celo sovražni. Dobe se tudi taki ki se še jeze na E. Kristana, "ker je požrl miljondolarski sklad." Rojak iz Yukona je v Prosveti št. 34 kritiziral moj dopis, priobčen v 299. štev. omenjenega lista. Glede volitev omenja samo Slovence, a tu je tudi precej Italijanov. Mislim, da ni vzroka za nesporazum. Gre se za resnico in resnica mi je ljuba kakor tistemu dopisniku, ki me poziva, naj pridem z imenom na dan. Zakaj pa ne? Rojaki delavci, predno zaključim, apeliram na vas, da bi širili in čitali Proletarca, ker zasluži da se ga čita. — Joe Robich. Važna konvencija članstva socialistične stranke v Illinoisu. V nedeljo 8. marca ob 2:30 popoldne se bo vršila v banketni dvorani Ashland Auditoriuma (vhod iz Van Buren St.; dvorana v pritličju) konvencija članstva socialistične stranke v Chicagi in Illinoisu sploh. Razpravljala bo o zaključkih izredne strankine konvencije in sklepala o našem bodočem delu. Prvotno je bilo določeno, da se bo ta konvencija vršila 1. marca, a je bila radi naše dramske priredbe na omenjeni dan odložena na nedeljo 8. marca, da se da prilika udeležiti se jo tudi članstvu slovesnkih klubov J. S. Z. v Chicagi. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega ikluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Nov socialistični klub J. S. Z. v Pittsburghu. Pittsburška slovenska naselbina že dolgo ni imela jugoslovanskega socialističnega kluba. Posamezni člani J. S. Z. iz Pittsburgha so pripadali okoliškim klubom in bili aktivni v njih. Na konferenci dne 22. februarja pa je tudi Pittsburgh stopil v vrste J. S. Z. Začasni odbor novega kluba je: John Ban, tajnik; John Bostnar, blagajnik; Matt Medved, organizator. Nadzorni odbor: Louis Glaser, Geo. Witkovich in Mihael Turk. Ustanovno zborovanje se je vršilo v Kranjskem slovenskem domu. Ker je Pittsburgh središče premogovniškega in industrialnega okrožja, v katerem živi tisoče slovenskih in drugih jugoslovanskih delavcev, ima pittsburški klub priliko razviti se v eno največjih in najvplivnejših organizacij J. S. Z. .V novejšem času so se torej obnovili klubi JSZ. v treh večjih slovenskih naselbinah: milwauški, collin-woodski in sedaj v pittsburški. A vrzeli je še mnogo in pričakujemo, da pridejo tudi druge, sedaj neaktivne naselbine, v vrste socialističnega gibanja. Iz Springfielda, 111. Klub št. 47, JSZ., v Springfieldu, 111., je dne 21. feb. priredil maškaradno veselico, ki je uspela boljše kot smo pričakovali. Članstvo kluba št. 47 izreka toplo zahvalo vsem u-deležencem, ki so pripomogli k uspehu priredbe. So-drugom, sodruginjam in somišljenikom iz Virdna, Au-burna in drugih okoliških krajev, ki so prišli na to veselico, obljubujemo, da jim bomo naklonjenost enako vračali. — Prireditveni odbor. Nedeljska priredba kluba št. 1. V nedeljo 1. marca je dramski odsek kluba št. 1 vprizoril Finžgarjevo dramo "Razvalina življenja". U-deležba je bila manjša kot na drugih predstavah v letošnji sezoni. "Razvalino življenja" je pred par leti dvakrat vprizorilo dramatično društvo v Chicagi. Sedaj je bila igrana tretjič na našem odru. V nedeljo 19. aprila vprizori dramski odsek komedijo "Kirke". To bo zadnja igra v tej sezoni. Iz Kansasa. BREEZY HILL, KANS.— Urednika lista "Proletar-ca" še nisem nadlegovala z dopisom. Nadejam se, da mi bo kot naročnici dovoljeno porabiti nekaj prostora za ta dopis. Vidim, da se napredne žene oglašajo v njemu, in to me je vzpodbudilo, da sem prijela za pero. Naj naši nasprotniki vedo, da znamo tudi žene pisati in da se znajo tudi one boriti za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Ker nismo naročeni na noben katoliški list, ne vemo kaj pišejo razen kar čitamo o njih v naprednem časopisju. Verjamem, da agitatorji za razširjenje naprednih listov, ki delajo po naselbinah, nimajo lahkega dela. Marsikatero zbadljivo morajo čuti. A ker poznajo ljudi, jim odpuščajo. Naj ob tej priliki pojasnim zastopniku Proletarca A. Žagarju in njegovemu spremljevalcu M. U., da stvar ni bila tako huda kot sem se izgovarjala da morda bo. Torej naj bosta brez skrbi, ker bilo je vse O. K. Kjer sta oba zakonca enakega mišljenja, ni nesoglasij v ta- kih rečeh. Kar je mož to je žena — prepričanje jima je skupno. Mnogi bi radi naročili več raznih listov, tako tudi mi, a Uncle Sam ni tako dober da bi delavcem dal dovolj gmotnih sredstev. Leto ali pol leta je hitro okoli in naročnino je treba obnavljati. Dasi jih imamo pet sem si naročila tudi Proletarca. Naj takoj povem, da je hvalevreden list in vreden tistih centov. Nekateri si. cer pravijo, da rabi "previsoke besede," a temu se da odpomoči s tem, da se take članke paznejše čita, ma-gari po večkrat. Saj pri drugih listih tudi ni drugače. Toliko za enkrat. Ženam priporočam, naj se pogostejše oglašajo v tem listu. Pozdrav čitateljem in či-tateljicam, listu pa mnogo uspeha! —Frances Šinkovec. Shodi za smeh in kratek čas. LACKAWANNA, N. Y. — Tukajšnji Hrvatje, Srbi in Bolgari imajo dve organizaciji, eselpistično in komunistično, ki prirejata shode, na katerih nagajajo driig drugemu. Dne 8. feb. je govoril C. Novak, preje pa Zinič in Mikalački. Denarja morajo imeti Radnikov-ci precej, drugače ne bi mogli pošiljati tako pogosto "govornikov" iz Chicage v to državo. Shodov se udeležuje od 30 do 50 oseb. Na Novakovem jih je bilo 40. Po njegovem govoru so eselpisti stavili "pitanja" in tako razkačali Charleta, da jih je pričel zmerjati. Eselpisti pa so se mu smejali. Enkrat je skoro prišlo do dejanskega spopada, a kri se jim je še dokaj naglo uhladila. Zdi se mi, da je tem ljudem tako prepiranje najbolj priljubljena zabava. — Poročevalec. Pa začnimo z vprašanji. GLENCOE, O. — Ker se že govori o vprašanjih in odgovorih, se mi je zdelo primerno staviti nekaj vprašanj na osebe okoli "D. S." in "Radnika", na katera želim stvarnega odgovora. 1.) Zakaj so komunisti vodili tako silovit boj proti angleški vladi, ki jo je tvorila delavska stranka? Čemu toliko boja in blatenja proti MacDonaldu? Mar ni baš ta vlada pripomogla, da je prišlo med vlade kapitalističnih držav napram Rusiji prijaznejše razpoloženje? Angleška delavska vlada je priznala sovjetski režim. Bila je pripravljena dati Rusiji velike koncesije in ji pomagati pri delu za gospodarsko ohnovo. Ali ne bi bilo v interesu Rusije, ako bi delavska stranka ostala na krmilu? Ako je temu tako, čemu se boriti proti delavski stranki v Angliji? Ako delavska vlada ni storila v prilog Rusije toliko kot bi Rusija rada, ali pričakuje od sedanje angleške vlade več kot bi ji dala delavska vlada? 2.) Čemu vodi francoska komunistična stranka proti Herriotovemu kabinetu hujšo borbo kot proti prejšnji reakcionarni in imperialistični Poincarejevi vladi? Prva je priznala sovjetsko vlado, druga je dajala zavetje ruskim caristom in jih podpirala. 3.) Ali se v Rusiji vpeljujejo reforme? Ali je ruska komunistična stranka tudi v praksi proti kompromisom? Ali se ruska vlada poganja samo z liberalnimi ali tudi z reakcionarnimi vladami? Ali jim daje koncesije? 4.) Ali komunistične stranke delujejo za reforme? Ali zahtevajo svobodo tiska, zborovanja in govora ter svobodne volitve? Ali mislijo, da so to le burž-vazni predsodki? Če so komunistične stranke za reforme in se zanje bore, če se udeležujejo volilnih bo- • e je njihov smoter isti kot oni socialističnih je?> gemu sovraštvo takozvanih komunističnih stra"k'proti socialističnemu gibanju? stran , Ceinu se obrniti od voditelja in revolucionar-' ■ Leon Trockij? Mar samo zato ker se je zame-K ečini vodilnih glav v Moskvi, ki so danes na vla-r.,V/«emu sme komunistično časopisje priobčevati sa-kritiko dela ki ga je spisal Trockij, ne pa Trockije-del samih? Ali se jim ne zdi kritika, ki so jo spisali T ckijevi nasprotniki, pristranska? g ) Kakšno korist ima delavsko gibanje, ako se nisti za razbijanje socialističnih shodov in manifestacij združujejo z monarhisti, kot se je dogodilo v Nemčiji, in s klerikalci, kot se je dogodilo v Jugoslaviji? 7.) Čemu komunistične organizacije v Ameriki, med njimi hrvatska sekcija W. P., ne objavljajo svojih računov in zapisnikov? Ali smatrajo da zato da ne pridejo v roke špijonom? 8.) Ali mislite, da je vaše početje v skladu z jylarxovimi in Engelsovimi razlagami in nauki? 9.) Zakaj hočejo takozvani "komunisti" okoli "Radnika" in "D. S." uničiti "Proletarca"? Kakšno korist bi delavstvo imelo od tega? Ali je zgodovina "Slovenije", sedaj "Delavske Slovenije" poštena in čista? Ali je "prošlost" ljudi okoli "Radnika" in "D. S." čista? Teh devet vprašanj pomeni za vas zelo težko nalogo in če jo pravilno rešite, dobite nagrado. — Nace Zlemberger. Listu v podporo. II. izkaz. MILWAUKEE, WIS.: Po $1.: Jacob Rožič, Frank Bregant, John Perme, John Galun, Frank Kralj, Neimenovan; po 50c: Frank Šerjak, Mrs. A. Bregant, (poslal Joe Radelj) skupaj..$ 7.00 SPRINGFIELD, ILL.: Po $1.00: Frank Bizjak in Valentin Vertich; po 50c: Gregor Potočnik, Georg Petkoff, Frank Čemažar; po 25c: Andy Kramžar, Tom Volk in John Goršek, (poslal John Goršek) skupaj..................... 4.25 FOREST CITY, PA.: H. Stanich, provizija od oglasov v Koledarju...................... 4.50 CHICAGO, ILL.: Filip Godina................ 1.00 NORTH CHICAGO, ILL.: Frances Zakovšek, provizija od naročnine...................... 1-20 WAUKEGAN, ILL.: Po $1.00 Mary Spacapan in John Malenšek, (poslal Ant. Vičič) skupaj---- 2.00 RENTON, PA.: Anton Chater.................25 LASALLE, ILL.: Leo Zevnik, (poslal Fr. Marti- njak)....................................50 IdSBON, O.: Jacob Bergant...................25 MILWAUKEE, WIS.: Joseph Rodich...........50 Skupaj .............................$21.45 Prejšnji izkaz........................126.91 Skupaj ............................$148.36 GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki Prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. 0mišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva 1 Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— ony Segina, organizator. Čemu ima socializem toliko sovražnikov? TACOMA, WASH. — Pošast socializma mora res biti nekaj groznega! V boju proti njemu so številni elementi. Slikajo ga za nekaj katastrofalnega, za nekaj pogubnega človeški družbi. Razne verske sekte slikajo svojim vernim socializem za nekakšno krvavo moro, ki tira ljudi v pogubo na tem svetu in v pogubljenje na "onem." So tudi drugi ljudje, ki niso "ne ptič ne miš." O veri vedo le toliko, da je treba hoditi v cerkev, in da je treba za poroke, krste in pogrebe cerkvenih blagoslovov in da se je za vsak slučaj vsaj na smrtno uro dobro izpovedati, ako ne za vsako Veliko noč. Besede socializem niti pravilno izgovoriti ne znajo. Tudi ti ljudje so v boju proti njemu, dasi ne štejejo mnogo, četudi so v družbi v večini. To je takozvana nemisle-ča masa, zmašilo, ki koristi zavajalcem vseh vrst in kapitalizmu. To je material, s katerega pomočjo vlada nad svetom. Po mojem mnenju so to najslabši člani človeške družbe — "roboti", kot jih je opisal češki dramatik K. Čapek. Razlika je le, da so Čapekovi "roboti" umetno narejeni ljudje, ki delajo kot stroji, vse ob določenem času, le misliti ne morejo. Prvi pa so roboti, ki bi lahko znali misliti, o vsled duševne lenobe nočejo. Za to nemislečo maso pride takozvani srednji razred, trume malih trgovcev in podobnih ljudi. Tudi ti store kolikor morejo proti "rdeči pošasti". Strah pred socialistično nevarnostjo imajo tudi razne dobrodelne organizacije, menda zato ker se boje, da bi socializem odpravil vzroke za dobrodelnost. In tako bi ne bilo več potrebe za dobre gospode in gospe z neskončno blagimi in usmiljenimi srci! Proti socializmu so v boju neštete občine, v rokah kapitalističnih strank, vlade, parlamenti, stranke itd. Ako morejo socialistom odreči dvorano za zborovanje, tedaj to brez posebnega pomišljanja store. Mnogo socialističnih shodov se ni moglo vršiti, ker so bile socialistom odrečene vse dvorane. Ako ni šlo na prostem, tedaj se shoda sploh ni moglo obdržavati. In za vsemi temi pridejo glavni kanoni, talenti, ki vodijo ta boj proti socializmu. To so nadarjeni, sposobni politiki, žurnalisti, profesorji, duhovniki itd., ki so svoj um in svoje misli prodali kapitalističnim interesom. Za svoje usluge gospodarjem so navadno zelo dobro plačani in se prištevajo med "boljšo družbo". Tem torej ni zameriti. A zameriti je tisti delavski raji, ki trpi, ki je izkoriščana in živi ubožno, včasi pa tudi v pomankanju. Njihova življenska usoda ni boljša od one socialističnih delavcev, kljub temu so v boju proti socializmu — proti rešitelju delavskega ljudstva. So proti gospodarjem ker čutijo njihov bič, in v isti sapi proti socializmu, dasi jih hoče rešiti kapitalističnega biča. Tudi najčistejši in najradikalnejši med radikalnimi, po njihovem mnenju edini nositelji svobode, so v boju proti socialističnemu gibanju. Da, najdemo jih celo na čelu vseh sovražnikov socialističnih strank. V mislih imam komuniste. Socialisti jim niso dovolj radikalni — torej naj jim velja boj, da se jih uniči. Izgleda pa po tej logiki, da so vsi prej omenjeni elementi radikalnejši od socialistov, kajti drugače bi komunisti ne nastopali skupaj z njimi z enakim ciljem: uničiti socialistični pokret. Kaj pa je socializem pravzaprav? Kaj zahteva in uči? Je-li res tako grozen, da se ga mora bati ves tem- ni svet? Temni svet da, a delavsko ljudstvo nima vzroka, da bi se ga balo. Socializem je v resnici grozen, ker je za odpravo sedanje ekonomske uredbe. Torej grozen le za tiste, ki imajo interes v tem, da družbena gospodarska uredba ostane kot je. V očeh zatiralcev, imperialistov in militaristov je grozen, ker zahteva svobodo za vse ljudi na svetu. Poglejmo, kaj uči socializem. Kapitalistični sistem sloni na profitu in vsled tega na izkoriščanju tistega sloja ljudstva, ki producira bogastva. Torej najkoristnejšega sloja v družbi. Socializem je za odpravo takega sistema. Kapitalizem je za razredno družbo. Socializem je za odpravo razredov. Kapitalizem neti sovraštva med deželami, jih obo-rožuje in potom svojega časopisja, prižnic itd., hujska na vojno. Socializem je za bratstvo med deželami in narodi. Zato hoče odpravjti vzroke, ki tako bratstvo ovirajo in ga onemogočajo. Vzrok je ignoranca med maso in kapitalizem. Socializem maso vzgaja, da bo sposobna odpraviti temeljni vzrok — kapitalistični sistem. Kapitalizem hoče prosto pot pri izkoriščanju delavcev, njihovih žen, hčera in otrok. Na kratko: kapitalizem hoče, da se mezdno suženjstvo vzdrži. Socializem ga hoče odpraviti. Delavstvu bo dal kar mu gre, otroke bo poslal v šolo. Skrbel bo za onemogle, stare in bolne člane družbe. Brezposelni bodo preskrbljeni in ne bo jim treba biti v večni skrbi — kaj bo če ne dobim dela! Hrane in vsega je dovolj na svetu. In zato delavec ne bo trpel pomankanja. Glede vere. Kdor bo hotel verovati v nauke bodisi ene ali druge vere, mu bo svobodno. Socializem širi znanost, vere pa svoje nauke. Krščanski besedniki se boje socializma, ker je po njihovih trditvah protikrš-čanski. Socializem je veliko bolj krščanski kakor pa današnje krščanske vere. Ako si tolmačimo krščanstvo v smislu ljubezni do bljižnjega, v smislu nauka, da tisti ki delajo so upravičeni tudi jesti, tedaj je jasno, da nima socializem s takim krščanstvom nobenega spora. A spor ima s tistim krščanstvom, kakor ga razlagajo veliki duhovni, plačani za svoje razlaganje od kapitalističnih interesov. Vere so danes v veliki meri trgovina in aparati za odvračanje ljudi od zdravega razmišljanja. To ni krščanstvo! To, da imamo sovražnike na vseh koncih in krajih in toliko po številu, in tako mogočne po bogastvu in sili, nas ne sme strašiti, pač pa še bolj spodbujati k skupnemu delu za skupno stvar — za socializem, za uredbo ki bo osvobodila človeštvo. — J. R. Sprohar. INFORMACIJE. Detroit, Mich. — Prosim sporočite mi, koliko članov ima Workers' Party in koliko Proletarian Party. Sedanje natančno število članov Workers' Party nam ni znano. Iz Ruthenbergovega poročila, priobčeno v Daily Worker meseca avgusta prošlo leto, je razvidno, da je imela W. P. takrat 6912 dobrostoječih članov. Večinoma vsi so pripadali federacijam. V agitaciji sicer trdijo, da njihovo članstvo narašča, a prej omenjena številka dokazuje nasprotno. Tekom zadnjih par let članstvo W. P. stalno pada. Proletarian Party je sekta, ki trdi da zastopa edino pravi komunizem. Kot politična stranka sploh ne pride v poštev. Števila njenih članov ne vemo. Molekovo predavanje. Dne 27. februarja je predaval v dvorani S\pt poti avspicijo kluba št. 1 v Chicagi s. Ivan Mol^ ' zgodovini človeka iz davne prošlosti. "Adami jj«-. Adamom" je bil naslov predmetu, o katerem je govorn dve uri. Priznati se mu mora, da se je za to nalog0 temeljito pripravil in nam dal v teku kratkega čas tako bogat referat kakršni so med nami zelo zelo redki Predavanje je bilo spremljano s stereoptičnimi sli^ mi. To je udeležencem mnogo pripomoglo k boljšen^ razumevanju predavateljevih izvajanj. Pričel je z dobo v kateri se je pojavil prvi "Adam", davno pred Mojzc! sovim Adamom, in nadaljeval do Adamov današnjega časa. V dvorani je bilo nad sto oseb. Prostora ima jJ štiri sto oseb. Tisti ki niso prišli, so na škodi, kajti takih predavanj v slovenskem jeziku, kot že rečeno, nj mnogo, prazaprav le sem pa tam katero. V klubu št. 1 je bilo to tretje te vrste. Udeleženci, ki so prišli na predavanje, so v resnici prišli z namenom da poslušajo. To se je videlo ves čas predavanja, kajti v dvorani je vladala vzorna tihota. Ne pa v spodnji dvorani, kjer je ravno ta večer igrala neka godba na pihala in kolikor toliko motila ljudi v zgornji dvorani. Ako se bo med čikaško slovensko publiko pokazalo dovolj zanimanja za predavanja, jih bo klub št. 1 aranžiral še več. Molekovo je bilo drugo v tej sezoni, Tretje bo v petek dne 13. marca. Predaval bo s. Joško Oven o slovenski literaturi. Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Anton Žagar, na agitaciji v Missouri in Illinoisu. .51 John Krebelj, Cleveland, Ohio ....................9 Anton Vičič, North Chicago, 111.................8 Joseph Radelj, na agitaciji v Milwaukee, Wis.....1 Louis Kveder, na agitaciji v Penni ................7 Joseph Presterl, Collin wood, O.........:........ 5 John Kosin, Girard, Ohio........................4 Chas. Pogorelec, Chicago, 111..................3 Mary Prašnikar, Harwick, Pa....................3 Joseph Tursich, Barberton, Ohio ................ Frances Zakovšek, Waukegan, 111................2 Louis Glaser, Pittsburgh, Pa....................2 Jernej Kokelj, Irwin, Pa.......................2 Thorn. Patrich, Detroit, Mich...................1 Rose Selak, Star City, W. Va.....................1 Frank Martinjak, La Salle, 111....................1 Frank Petavs, Little Falls, N. Y...................1 John Goršek, Springfield, III....................1 Frank Benchina, Chicago, 111.....................1 Max Martz, Buhl, Minn........................ j ■ John Dolmovich, Kaylor, Pa................... SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vršc vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne in vsako četrto soboto ob 7.30 zvečer v klubovih prostorih v Slov-nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da pr'* haja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov, kajti čimveč nas bo, tem ložje bomo vodila delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne suZ' nosti. — Tajnik. IZ UPRAVNIŠTVA. Klub št. 114 v Detroitu, Mich., je sklenil poslati E et iztisov "Ameriškega družinskega koledarja" tr'lCk 1925 v stari kraj svojim bivšim članom in čital-letnl , Želja detroitskih sodrugov je, da bi ta vzgled "iCa"mali tudi drugi klubi, ako niso razprodali vse-' "koledarja. Ameriški družinski koledar bo delavcem f Jugoslaviji gotovo ugajal. Člani kluba J. S. Z. v milwauški naselbini so izpo-" da je mestna knjižnica naročila večje število i venskih knjig. Naročilo v znesku §50 je poslala p oletarcovi knjigarni. Tu sta dva vzgleda, kako se lahko gmotno koristi gibanju in ob enem služi izobraževalnemu delu. V prihodnji izdaji bodo navedene cene slavnostne izdaje Proletarca, ki bo ob enem prvomajska izdaja. Dobil jo bo tudi vsak naročnik. Ker bodo stroški radi obsežnosti slavnostne izdaje zelo visoki, je naravno, da se pričakuje od naročnikov, da bodo prispevali svoj del. Več o tem drugi teden. * V diskuziji o spremenitvi forme, oziroma o povečanju Proletarca, se bodo čuli razni glasovi. Enkrat se je taka diskuzija že vršila, in tedaj je bila večina dopisnikov za sedanjo formo: Upravništvo ne zagovarja sedanje forme in upravnik je osebno za spremenitev v prejšnjo obliko. A upravništvo tudi ve, da sama forma, bila kakršnakoli, ne bo privabila novih naročnikov. Te bo treba dobiti z agitacijo, kakor dosedaj. In najse poveča Proletarca v tej ali v drugačni obliki, v obeh slučajih so potrebni večji dohodki, a Proletarco- vi dohodki so naročnina, prispevki v podporo in nekaj malega oglasi. Predvsem je potrebno povečati dohodke. Potem ne bo težko povečati lista. Vsakdanji dvogovor. Urednik komunističnega lista: Ha, spet je umr- la! Pomožni urednik: Kdo? Urednik: Kdo neki? Socialistična stranka! Pojdi in naroči tiskarjem, naj napravijo o tej smrti velik naslov čez vso stran lista. Pomožni urednik: Pa tudi velike podnaslove bo treba. Nasvetuj mi jih nekaj. Urednik (ki je med tem prečital drugo pismo): Tu imam poročilo o težavah, ki jih imajo naši pristaši. Socialistična stranka le noče izginiti. Glej, tu mi Pišejo, da postaja jačja in da se ji pridružujejo celo naši člani. Pomož. urednik: Ali naj vest o smrti soc. stranke vseeno objavimo? Urednik: Seveda, na vsak način! Pazi, da bodo naslovi kolikor najbolj mogoče kričeči! Pomož. urednik: Ali naj napišem pod naslovom kaj primernega v okvirju, kar bo dalo poročilu še več važnosti? Urednik: Seveda, seveda, napravi kot navadno. "Proletarec" obhaja letos dvajsetletnico obstanka ~~ dvajset let častnega boja in častnega dela! Kje je s'°venski list v Ameriki, ki bi mogel reči, da je nje-8ova dvajsetletna zgodovina tako poštena kot "Prole- tarčeva"! BREZ .NASLOVA Iskra. V postu smo. Veselice so večinoma izginile in ljudje, tudi "napredni", mislijo na "veliko noč." Mladina misli poleg tega na obleke in podobno. Slovenske in druge katoliške župnije mislijo na običajni "ofer", ki je vsakoleten reden izreden dohodek. Kajti na Veliko nedeljo gredo v cerkev in k ofru tudi taki ki gredo samo dvakrat v letu. * "Ali si z nami, gospod organist, ali pa nisi," se mu glasila zapoved. Povedal je da je "z njimi", da pa rad zasluži kak dolar tudi pri zborih ki sicer niso cerkveni, toda tudi proticerkveni niso. "To je že mlač- nost," je bil odgovor. "Bodi naš!" In je "postal." * "Izdajalec Ambramovič v Ameriki", pravi F. N., bivši urednik bivšega reakcionarnega lista. Zakaj "izdajalec"? * Josip Rodica, ki se je v zadnjem "Proletarcu" pritoževal da gredo njegovi "podlistki" večinoma v koš, je vendar dosegel milostne urednike. Eno stvar ima v "Času", drugo pa v "D. S.", če je to eden in isti Rodica. V slednji zaključuje svoj članek "Njegova spoved" z besedami: "Bratje naprej, naprej v eni črti, drug pred drugim, ker samo tako, samo tako, uresničijo se sanje našega svetega Lenina." • * Avtor "Malaventure" bi se iz takih slučajev lahko učil, kako so nastale vere. Ljudje hočejo svetnike. Kadar prenehajo verjeti v tiste ki so naslikani v Blas-liikovi pratiki, si ustvarijo nove. Kdor imenuje Lenina "svetega", mu ne dela prav nobene časti, sebi pa še najmanj. Lenin je bil mislec in borec. Svetnik ni hotel biti. To je prepustil Rasputinu. * Na socialističnemu shodu v Chicagi, ki se je vršil pred kratkim, sta prinesli dve deklici Debsu šop rož. Ko so mu jih prinašali na shodih, ki jih je imel po prihodu iz ječe, je bilo to na mestu. Sedaj se moža le moti s takimi rečmi. Tista ženska, ki mu je prinesla na omenjenemu shodu torto z gorečimi svečkami za njegov 70. rojstni dan, ga ni prav nič razveselila. Debsu ni za oboževanja, ampak kar želi je ljudi, ki bodo znali misliti! * "D. S." teden za tednom tirja svoje organizacije in agitatorje, naj napravijo obračun za poslane koledarje in knjige. V Proletarcu ne beremo takih opominov. Pa ne, da bi Proletarec imel vestnejše in po- štenejše zastopnike! Izgleda tako! * C. Novak še vedno "protestira" proti Pasiču. Vsi ti protesti v Amreiki so danes farsa. Takozvani Prosvetni odsek N. H. Z. jih je podvzel, ker je mislil da bo imel prvo besedo na shodih in izpodrinil "komuniste". A ti shodi se danes skoro vsi vrše pod avspicijo "radničke stranke Amerike", na katerih se "protestira" in kolekta. Zadnje je najbolj važno. Kar govorniki ne porabijo časa na shodu, ga porabijo za intri-giranje. To je razvidno iz polemike, ki jo priobčujejo "Novi Svijet", "Radnik" in "Zajedničar". Meseca julija 1917 je bila na otoku Krfu sprejeta takozvana "Krfska deklaracija", ki si je državo Jugoslavijo takole zamislila: "Država Srbov, Hrvatov in Slovencev ... bo svobodna in neodvisna kraljevina z nerazdeljivim ozemljem in z enim državljanstvom. Država bo ustavna, demokratična in parlamentarna monarhija s Karagjor-gjevičevo dinastijo na čelu . . ." Pod deklaracijo sta podpisana dr. Ante Trumbič, predsednik Jugoslovanskega odbora, in Nikola Pasič, srbski ministerski predsednik. w Dr. Ante Trumbič je pri letošnjih volitvah v skupščino kandidiral na listi Radičeve stranke. Trumbič je danes prvi za Radičem v vodstvu hrvatske seljačke republikanske stranke. Z njim so tudi dr. Hinko Hin-kovič in drugi medvojni kraljevaši, ki so intrigirali do konca vojne v Ameriki. Za Radičevo stranko se nadalje navdušuje "Don" Niko Grškovič, ki je poskušal s svojim "pulom" pri ameriški vladi internirati vse vodilne člane J. R. Z., hrvatske pacifiste-socialiste pa "zatvoriti". Danes je ta Grškovič med protestanti, rohni proti Pasiču in se brati s "komunisti", katere spretno vleče za nos. * Ko bi Pasič tem kraljevašem dal primerne službe, jih imenoval za konzule ali kaj takega, pa ne bi danes protestirali, niti ne bi skrivali svojega neodkritosrčne- ga šovinizma pod "komunistično" krinko. * Kje so bili ti junaki takrat, ko se je odločevalo, kakšna naj bo bodoča država Hrvatov, Slovencev in Srbov? Bili so med petolizniki in lakaji. Ako bi k-i resnično to kar se danes delajo da so, tedaj bi pa •! ne bil ministerski predsednik in Jugoslavija bi k ,C vzorna, demokratična republika. Večina sedanjih protestnikov smatra svojo ro