THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In naro'd — za pravico in resnico — od boja jio zmagi I glasilo slov katoii delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — B. R družbe sv, mohorja v chicagi
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 124.
CHICAGO, ILL., TOREK, 29. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 29, 1926.
letnik xxxv.
Katastrofalni potresni sunki. - Povodenj v Metliki.
V EGIPTU, MALTA IN ITALIJI STRAŠNI POTRESI; ŠKODA VELIKANSKA. — POVODENJ V MEHIKI ZAH. TEVALA OKROG 2000 C LOVEŠKIH ŽRTEV, ŠKODA CENJENA NA $15,000,000.
Kairo, Egipt. — V soboto večer so prebivalci tukajšnega mesta in v bližnji okolici občutili strašne potresne sunke, kakršnih še ne pomnijo najstarejši ljudje. Treslo se je neprestano ,sunek za sunkom, kar je navdajalo ljudstvo z grozo. Škoda je velikanska, število človeških žrtev še ni ugotovljeno.
Otok Malta. — V soboto večer, ko se je večina prebivalstva pripravljalo k počitku, se je začelo strašno tresti. Slišati je bilo tudi podzemeljsko bobnenje, ljudstva se je polastila Panika, da so prestrašeni begali sem in tja. O človeških žrtvah poročilo ne pove.
Rim, Italija. — Iz Neapla, 'Avellino in Bari poročajo o hudih potresnih sunkih, treslo se je neprestano v soboto od devete do enajste ure zvečer.
letala trčila skupaj v visočini 3600 čevljev.
Praga, Čehoslovakija. — Na stotine ljudf je bilo priča, ko sta nad mestom Eger v visoči-ni 3600 čevljev dva letala trčila skupaj ter padla v plamenih iia zemljo. Takoj se je zbralo skupaj veliko število ljudi, da bi pogasili ogenj in trupli pilota vzeli iz razbitin, ne malo se Pa začudijo, ko se pilota obeh letal sama skobacata venkaj, le malo opraskana, prvo kar sta spregovorila, je bilo — "dajte nama piva."
mati treh otrok obešena.
JEZ SE JE PODRL - 2000 OSEB UTONILO V MEHIKL
Strašno je gorje prizadetih po poplavi. — Do 20,000 oseb je, ki nima stanovanja, vse imetje je uničeno. — 1300 trupel zakopali.
Mexico City, Mehika. — V
mestu Leon, država Guanajuato, se je podrl jez in voda je drla v mesto, 2000 oseb je utonilo, veliko trupel so spravili na površje, mnogo jih je pa voda odnesla.
V poplavljenih okrajih vlada velika revščina, kajti voda je uničila veliko hiš in življen-skih potrebščin, veliko je žalovanje onih, katerim je vzela voda svojce. V par slučajih so stariši utonili, otroci so postali sirote. Veliko ljudi je našlo smrt med podrtinami, ko so se rušile hiše, grozen je pogled n.a opustošeno pokrajino, kjer je preje bilo cvetoče mesto, Očividec pi'ipoveduje, da je videl -na stotine trupel, ki jih ,]e voda nesla proti Santa Rosa.
Železniški promet daleč naokoli je ustavljen, pomoč nudijo le čolnarji, pa tudi za silo zbite deske služijo preostalim, na katerih se prevažajo in iščejo hrane, da lakote ne poginejo. Nekateri niso 70 ur ničesar zaužili. Veliko je tudi živine utonilo, ali pa je ostalo v ruševinah.
Poročila o številu mrtvih so različna, vendar je toliko ugotovljeno, da je več kot en tisoč oseb prišlo ob življenje.
Po zadnjih poročilih posnemamo, da se je posrečilo priti na pomoč nesrečnežem z vlakom. Seboj so pripeljali živeža in druge najpotrebnejše
London, Anglija. — Mrs. Louise Calvert je bila v Stran-geway jetnišnici v Manchester v četrtek jutro obešena. Zapušča tri nesprekrbljene otroke. Pregrešila se je s tem, da eja 14l „„„ Je, glasom obtožnice, zadavila stvari, zdravniki so imeli pol-lastnico hiše v kateri je stano-' ne voke dela, kajti veliko šte-Vala in jo oropala. Mrs. Cal- vilo oseb je zbolelo od izpo-yert je do zadnjega trdila, da stavljenja mrazu v lahkih o-Je nedolžna. Stara je bila še ^ blačilih, pa tudi od glada, le 33 let. Na tisoče oseb je pro- ( Najhujše je bilo, ko so tru-Silo za njo in so se pod- pia, katera ni voda odnesla, Dišali na tozadevne peticije,' zagrebli v jarek, ne da bi ve-kar pa ni nič pomagalo. Ona 1 deli kdo so nesrečneži. A bilo je bila pr(va ženska v Angliji (je to potreba, da bi se ne razrešena od leta 1923.	! nesla kakšna bolezen. Jok in
-o--, stok je bil vse naokoli, revšči-
samomor odstavljene-1 na in žalost velika.
ga klerka state- I Poročilo pravi, da so že za.
villske ječe. | grebli 1300 žrtev, do 20,000 , Joliet, 111. — Vparolni škan- oseb je, ki nimajo kam bi gla-dal jolietske	' ' '	"'.....
ječe zapleteni Klerk R. S. Jones, si je s strupom končal življenje. Imel bi friti pozneje še na zasliševa-nJe» čigar se pa je zbal in šel Prostovoljno v smrt.
Velika porota bi rada zvedela od guvernerja, zakaj se 0(lstavlja male grešnike in pu-^ti na svobodi glavne krivce. Will Colvin, načelnik državne.
Parolnega odseka, ki bi že m°ral davno biti na cesti, je še Ved»o v službi. — Tudi z a tem' *Gkaj tiči.
strela ubila sedem oseb
Eeuthen, Nemčija. — Od tu-Poročajo, da je strela uda-, a v radio postajo in ubila se-^ oseb. Bili so tudi nalivi, , a v bližini Beuthen je predla okolico.
JOHN BARRYMARE, IGRALEC.
Na sliki vidimo Johna Barrymore-ja, znamenitega igralca, čigar najljubši šport je tekma z jahto. Nedavno se je udeležil tekme iz Los Angelesa do Honolulu. Barrymore je clan "Newport Yacht" kluba.

KRIŽEM SVETA.
ODMEVI EVHARISTIČNE-GA KONGRESA.
IZGREDI V ŠANGHAJU PROTI JAPONCEM.
vo položili, škoda se pa ceni na 15 milijonov dolarjev.
Berlin, Nemčija. — Reka Elbe, Oder in Rena so prestopile bregove in poplavile okolico, voda pa le še narašča in ogroža mesta ter vasi. Zlasti ob Elbi je vse pod vodo. Ljudstvo beži in jemlje seboj živino in najpotrebnejše. Škoda je velikanska.
EKSPLOZIJA POVZROČENA PO DEŽJU.
Wilmington, Del. — Tukaj je močno deževalo. Streha pri Lobdell Car Wheels kompaniji je puščala in voda je tekla v kotel, kjer se je topilo železo, kar je povzročilo strašno eksplozijo. Eden izmed delavcev je bil na mestu mrtev in devet ranjenih.
Kardinal Mundelein se zahvaljuje katoličanom in nekato-ličanom za pomoč, da je ta velikanska prireditev tako lepo izpadla. — 18,000 avtomobilov je bilo v Mundelein.
Mundelein, 111. — Prva misel, ki jo je imel po končanem evharističnem kongresu, kardinal Mundelein, je bila, zahvaliti se vsem, ki so pripomogli, da se je evharistični kongres, ena največjih verskih demonstracij v zgodovini, tako lepo izpeljala.
Kardinal Mundelein pravi, da je te dni ljudstvo pokazalo kako udano je svoji katoliški veri. V tako veliki meri je to pokazalo, da tega ni nihče pričakoval.
Tudi vsi gostje, čč. gg. duhovniki, kakor tudi drugi, se kaj laskavo izražajo o naklonjenosti chikažanov tujcem. Lepo je to!
Udeleženci sklepčne procesije v Mundeleinu se tudi ne morejo dovolj načuditi, da je bilo mogoče vzdržati tak red' na cesti v Mundelein, kjer je bilo 18,000 avtomobilov, s katerimi so se pripeljali udelež-niki iz bližnjih in daljnjih krajev.
Papeški zastopnik kardinal Bonzano ostane gost Chicage dva tedna, ko se vrne iz St. Louisa, kamor se je odpeljal k slavnosti posvetitve nove katedrale.
Samoobsebi je umevno, da so te dni imeli tudi žepni tatovi veliko posla, a tudi policija ni držala križem rok, kajti veliko število rokomavharjev je utaknila v ječo. Kolikor nam je znano, ni bil nobeden naših rojakov okraden, ali drugače ponesrečen.
Na Kitajskem še vedno vlada veliko sovraštvo do tujcev.
V
—	Pariz, Francija. — Na Španskem so odkrili veliko politično zaroto, tako poročajo iz Madrida. Več oseb je bilo aretiranih, ki so v zvezi z zarotniki. Podrobnosti poročilo ne pove, omenjeno je le, da je med zarotniki več uglednih mož.
—	Columbus, O. — Frank Liška, o katerem je že bilo po-ročano ,da je zadavil svojo ženo, je bil v državni ječi obešen. Izgovarjal se je, da ga je žena prosila, naj jo umori, izgovor pa seveda ni nič pomagal.
—	Chicago, 111. — Otožen radi smrti svoje žene, je James Marsik,' 4149 West 24th pl. si s plinom končal življenje. Predno je izvršil samomor, je odnesel v vežo kletko s kanarčkom, da bi ne poginil.
—	Lincoln, Neb. — Pri Chi-, cago & Northwestern družbi v
• Chadron, Neb., je delal Her-| bert B. Brannan, pri delu ga je i pičila kača. Tožil je železniško j kompanijo pri okrajnem sodi-j šču za $65,000 odškodnine, so-j dišče mu pa je prisodilo $40,-,000.
—	Cincinnati, O. — Na tu-
Iz Jugoslavije
LJUBLJANA SPREJELA FRA NCOSKE GOSTE, PEVCE IZ LYON A IN GRENOBLA, KO SO SE VRAČALI V DO-MOVINO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Francoski gostje v Ljubljani.
V sredo, 9 .junija ,je Ljubljana sprejela pevski društvi iz Lyona in Grenobla, nad 300 oseb, ki so prišli v našo državo ter so se iz Belgrada preko Zagreba vračali skozi Ljubljano v Francijo. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Šolarji in številno občinstvo se je zbralo na kolodvoru.
Na kolodvoru so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter raznih društev, razni dostojanstveniki, šolska mladina, vojaška godba itd. Posebni vlak, od državne uprave gostom dan na razpolago, je s francoskimi gosti prispel z nekoliko zamude v Ljubljano. — Navdušeni živio klici so sprejeli prišlece. Francoski gostje so odgovarjali s klici "Vive La Yougoslavie!" Godba je zaigrala francosko himno.
Veliki župan g. dr. Baltič je pozdravil goste kot predstavi-telj državne oblasti. Voditelj gostov se je velikemu županu
nave in nad njima izvršil grd zločin. Misleč, da bo mrtva Donava molčala, ju je zagnal v vodo, kjer ste obe utonili.— Ko so drugi dan deklici pogrešali, so se spomnili, da jima je Lackovič na sejmu nekaj kupoval in nato odvedel. Oblast je nato Lackoviča aretirala. — Lackovič je dejanje priznal. Mož ne zasluži drugega kot vešala in prav hitro !
-o-
Nevihta s točo nad Mariborom.
Šanghaju so kitajski de-1kajšni konferenci voditeljev
ameriške delavske federacije je rekel predsednik Green, da
je delavsko stališče v Ameriki Sanghaj, Kitajsko. — Kitaj- nad vge povoljno. številu,
lavci podtaknili ogenj v tovarni, last Japoncev.
-O-
napram
----- r----j____ Zadovoljen
ski delavci, tri sto po številu, j je tudi ker ni nobene večje
so napadli tovarno, last Japon- stavke in kar se tige premogar-cev, kjer izdelujejo bombaže-1 jev mehkega premoga je dejal, vino. Uničili so vse stroje, na- da ge bo tudi n»h stališče v kar so tudi podtaknili ogenj kratkem zboljšalo.
in sicer na 25. raznih mestih, j _ Chicago, 111. _ Trije
Izgredniki so se tudi zoper-' moški z avtomobilom so v no-stavjli policiji in jo sprejeli s či na več trgovinah z" zlatnino kamenjem. Na pomoč je prišlo razbili okna in pokradli dra-vojaštvo, ki je pogasilo ogenj g0cenosti. Skupni plen znaša in vzpostavilo red. 12 kolovo- ?5000j za tatovi ni sledu. dij je bilo aretiranih.	J _ South Bend> Ind _ Mar-
Izgredi so se začeli med de- tJ Franklin, star devet let, je _	,	v gt. Joseph reki padel v vodo
in šel takoj na dno. Po desetih minutah so ga potegnili iz vo-
lavci iz strankarskega sovraš tva, ki pa se je razvilo v proti, japonske izgrede.
_ Pariz, Francija. — Sem-
kaj .je prišlo poročilo iz Sofije, Bolgarija, da so neke neznane osebe v mestu Petrič položile bombe na več krajev, ki so eksplodirale, pri čemer je bilo pet oseb težko ranjenih.
VODITELJI DELAVSKE FEDERACIJE NA KONFERENCI.
Cincinnati, O. — Tukaj se vrši pet dnevna konferenca voditeljev ameriške delavske federacije in sicer zborujejo samo člani sveta, vsi drugi so izključeni od te konference, pač pa pričakujejo, da se jih bo pozneje tudi pozvalo na razgovor.
--o-
MUSSOLINI JEV A HČI, BO-DOČA ITALIJANSKA KRALJICA?
London, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo, da namerava italijanski prestolonaslednik Humbert, poročiti hčerko italijanskega diktatorja Mussolinija, Eddo, ki hodi še v šolo. Italijanski kralj, ki je popolnoma pod vplivom Mussolinija, nima nič proti temu.
SPLOVITEV NAJVEČJEGA
TOVORNEGA PARNIKA.
Midland, Ont. — V Georgian zalivu so spustili v vodo tovorni parnik Glenmhor, za katerega trdijo, da je eden največjih tovornih parnikov. Parnik je naročila pri Midland ladjedelnici Great Lakes Transpor- je 638 čevljev dolga ter obse-tation kompanija. Nova ladja ga čistih 15,000 ton.
de, misleč da je mrtev, a takojšni zdravniški pomoči se je posrečilo dečka zopet spraviti k sebi in mu rešiti življenje.
-o-
srbski primat na evharističnem kongresu.
Chicago, 111. — Tukaj se je nahajal na evharističnem kongresu nadškof Dobrečič. V nedeljo zvečer je imel govor v Wicker Park dvorani, za katerega je vladalo veliko zanimanje med tukaj živečimi Srbi. V nedeljo se je namreč praznoval Vidov dan, ki je v Jugoslaviji državni praznik. Primatova nadškofija se nahaja v Črni gori in je na glasu kot ena najubožnejših v Jugoslaviji. Nadškof Dobrečič je mož, ki pomaga revnim; kot dobrotnika ga pozna ne le ljudstvo njegove nadškofije, temveč je znan po celi Črni gori. Kralj Aleksander se za njegovo delo jako zanima in primata visoko čisla.
Primat Dobrečič je potomec rodbine srbskih patrijotov. Skozi šest stolet so bili njegovi predniki voditelji katolicizma.
širite "amer. slovenca"
V pondeljek, 7. junija popoldne je razsajala v Mariboru in okolici naravnost katastrofalna nevihta s točo, kot je ne pomnijo najstarejši ljudje. Popoldne okrog 2. ure se je nenadoma pooblačilo nebo in med strašnim grmenjem je pričela padati toča, debela kot orehi. Padala je le kakih 10 minut. Toda v tem kratkem času je napravila strahovito škodo .Naravnost strašen je bil učinek tega neurja. Toča je klestila veje s drcven, pobijal" zahvalil za pozdrav in za sim-' stekla v oknih in opeko na patije, ki jih jim izkazuje slo- strehah ,najbolj pa je pusto-venski narod ter končal s kli- šila po poljih in vrtovih. Za to-cem "Vive la Slovenie!" ( čo pa se je vsul gost dež, ki je Pred magistratom se je spre- nenadoma poplavil celo mesto, vod ustavil. Gerent dr. Puc je Voda je od parka lila po vseh pozdravil došle goste v imenu cestah proti Dravi. Vejevje, mestne občine ljubljanske naj- ki ga je voda nosila seboj, je prej v slovenskem, nato pa v hitro zamašilo vse kanale, na-francoskem jeziku. Občinstvo kar je voda udrla v kleti. Voda je goste navdušeno pozdrav- je udrla tudi v kapelico v gra-ljajo. Ko so še Francozi zapeli du, kamor je nanesla veliko svojo himno, je navdušenje prsti in peska, prikipelo do vrhunca.	I Nevihta je prišla po Dravski
Z magistratnega balkona so' dolini od koroške strani in je metali šopke cvetja. Za prija-1 divjala naprej proti Št. IIju. zen sprejem se je zahvalil se- Toča je zadela najrodovitnej-nator in župan mesta Grenoble še kraje v okolici Maribora. —■ ter se nad vse laskavo izrazil o Zlasti hudo so oškodovani vi-lepoti naše slovenske domo-j nogradniki .Letošnja letina že vjne>	j itak ni kazala dobro, toda toča
Gostje so imeli najboljše vti- je vinogradnikom podrla še se o naši državi in o ljubezni-j zadnje upanje. V mestu sa-vosti naših ljudi. Čutili so se v mem je trpel največ mestni Ljubljani kot bi bili doma. Za- park. Šele pred kratkim je bil gotavtfali so, da jim ostane nanovo preurejen in gredice so
Slovenija in Ljubljana v neizbrisnem spominu.
-o-
Kača pičila fantka.
V petek, 4 .junija, je pičil modras Alojzija Korat, učenca prvega razreda v Trbonjah nad Muto. Fantek je našel kačo na paši in se je hotel z njo poigrati. Kača se mu je ovila o-koli roke in ga pičila. Z malim pastirjem je bila njegova šestletna sestrica,
tegnila za rep in jo potegnila po piku z roke radi strahu in bolečin kričečega brata. De-j kletcu ni storil modras nič. —j Pičenemu otroku je nudil pr^ vo pomoč vuzeniški zdravnik.^ Neprevidni fantek bo okreval. -o-
bile zasajene z novim cvetjem. Ves park je bil v najlepšem cvetju. Sedaj je toča opustoši-la vse lepe nasade.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako te poslužite naše banke. - -	, Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-
ki je kačo po- ijaii po teh-le cenah:
Strela zažgala hišo
petek, 4. junija poi je udarila strela v gospodarsko
500 1,000 2,500 5,000 10.000
100 lir 200 " 500 " 1,000 «
Din
M
.9 9.45 -9 18.60 -9 46.25 _9 92.00 -9183.00
J9 4.40 -9 M5 -920.25 -939.25
Pri večjih svotah poseben popust
..	j Poštnina j* v teh cenah it vraču-
V petek, 4. junija popoldne| nana	,
„_____________________ .	Zaradi nestalnosti cen je nemogoč«
poslopje kovača in posestnika vnaprej cen« določevati. Merodajn« Vodenovem na gta-; cene dneva, ko denar «prejm«mo.
Nakazila m Izvršujejo po poitl ali
Galufa na
jerskem. Požar je uničil poslopje do tal.
Zverinski človek.
V Pančevu je neki delavec Žarko Lackovič zapeljal dve^ ZAK^AJSEK & CESARK mladi deklici v gozd blizu Do-1 455 w. 49nd ST., NEW YORK, H.T,
pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« nf: ' i
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za cclo leto .......................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.S0
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year ............................... 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Po evharističnem kongresu.
Veliki dnevi 28. mednarodnega evharističnega kongresa so za nami. Romarji so po večini že doma. Eno je gotovo, da vsi imajo v srcih veliko zavest, da so bili priča doslej največjim ljudskim manifestacijam na zemlji, ki so se doslej obdržavale kje na zemlji. Nebeški Kralj Gospod Jezus Kristus je bil če-ščen in slavljen, kakor še ne doslej na svobodnih tleh Amerike.
Ljudje, ki so posetili ta veliki Gospodov shod v Chicagi, niso storili tega radi zabave, radi dobička, ampak prišli so, da izpovedo in pokažejo javno svojo vero pred vsem svetom. Mil-joni v Chicagi in njeni okolici so sodelovali pri evharističnem kongresu in miljoni so prišli od vseh strani, radi žrtvovali svoj denar v ta namen, svoj čas, drugi so izkazovali prijaznost itd., samo da se je izkazalo največjo čast na zemlji evharističnemu Kralju Gospodu Jezusu Kristusu. Vse to, vsa umetnost in vsa lepota, ki je krasila veliko slavnost teh evharističnih dni je bila povita kot šop najlepših cvetlic in položena pred Kralja vseh kraljev in Gospoda vseh gospodov.
Velikanski odmevi 28. evharističnega kongresa se slišijo po vsem svetu in blagodejno uplivajo na vse dobrohoteča ljudska srca na zemlji. Ogenj Kristusove ljubezni je objemal te dni ves svet, ki je dobre volje in hoče dobro.
Naj Božja ljubezen, ki nobenemu ne ostane dolžna obilo povrne in poplača vse velike žrtve, ki so jih miljoni žrtvovali te dni vse za lepše in večje češčenje presv. Evharistije, pod katero biva kot jetnik naš Gospod Jezus Kristus po naših taberna-keljih. Bodi na veke češčeno in slavljeno Tvoje ime o Gospod!
Francoski kardinal o ločitvah zakona.
Na svojem potovanju na evharistični kongres je francoski kardinal Dubois v svojem govoru v New Yorku energično ožigosal moderno zlo ločitve zakona, ki se je najbolj razpaslo v Franciji in v Zedinjenih državah. Svoje mnenje je izrazil v sledečih besedah:
"Pomanjkanje spoštovanja pred zakonsko zvezo povzroča največ težkoč, ki tlačijo današnji svet. Temu sta dva vzroka : Prvič, da je toliko ljudi, ki zakona ne smatrajo za zakrament, ki ga je postavil Kristus, in drugič, ker moški in ženske niso voljne žrtvovati švojih lastnih osebnosti v splošno dobro človeške družbe.
V današnjih dneh je zelo razvita domišljavost. Ves nemir, nezadovoljnost in razpor ima svojo podlago v tem, ker se človeška bitja ne marajo smatrati kot posamezni deli v veliki stavbi. Možje in žene zahtevajo, da se uveljavijo njih ideje, izpolnijo njih želje, se ugodi njih strastem, prav nič pa ne pomislijo, da bi pri tem utegnil trpeti celotni družabni sistem, katerega del so tudi oni sami. Ne morejo in ne marajo se vživeti v resnico, da bi se smatrali same sebe le kot nekak most, po katerem1 prehaja znanost iz preteklosti v prihodnjost, in, ki ima namen, tvoriti duhovno vez med obema dobama. Povzdigovanje samega sebe jih vodi do samoljubja, in v zakonu jih vodi to samoljubje do razporoke. . .
Uporabilo se je mnogo sredstev, da bi se pobilo to zlo, ki 'je zdaj žalibog že tako razširjeno, a vsa ta sredstva so bila brezuspešna. Za to bolezen obstoja le eno edino zdravilo: Svet se mora povrniti k spoznanju, da je edino božja milost zmožna, vzdrževati trajni mir v domovih, v delavnicah, v narodih in med narodi. Le z molitvijo in požrtvovalnostjo se pridobi smisel edinstva v družinah in rodovih."
SPREJEM CERKVENEGA
KNEZA V SO. CHICAGO.
So. Chicago, III.
Po končanem slavnostnem sprejemu gostov iz domovine predzadnjo soboto, se je od sv. Štefana cerkve podal prevzvi-šeni g. skopeljski škof Dr. J. Gnidovec v bližnjo slovensko naselbino k sv. Juriju v South Chica'go. Ker je že bilo pozno v noč ,je tisti večer izostal javni sprejem prevzvišenega gosta. Drugi dan je mala naselbina priredila na čast visokemu gostu slovesen sprejem v cerkvi. Mladina v belih oblekah, društvo Holy Name in cerkveni odborniki so tvorili špalir od župniška do cerkve. V stolpu | so med veličastnim sprevodom ubrano pritrkavali in tako slovesnost povečali.
V cerkvi se je bilo nabralo veliko ljudstva. Prevzvišeni se-] de na škofijski sedež. Domačij župnik cerkvenega kneza v( imenu cele fare v toplih besedah pozdravi.
Prevzvišeni nato povzame^ besedo in je tako navdušeno( pridigoval o presv. Evharistiji( in Srcu Jezusovem, da so se kmalu pokazali sadovi ognje-j vitih besed prevzvišenega. Bila! je sobota, odločena še posebno za spovedovanje. Zato smo imeli malo časa se pomuditi v cerkveni dvorani. Iz cerkve namreč smo bili šli v dvorano za malo časa, da je ljudstvo imelo priliko se osebno pokloniti g. škofu. Deklica, belo oblečena, je g. škofu v, imenu naselbine podarila lep šopek cvetlic. Prevzvišeni je nato podelil svoj višjepastirski blagoslov vsem navzočim in je dovolil, da je smel vsakdo poljubiti škofijski prstan .Po tem krat-, kem sprejemu v dvorani so se verniki podali v cerkev k sv. spovedi. Štirje spovedniki so bili dobro oblegani pri spoved-nicah pozno v noč.
Drugo jutro je bila ob 5. uri pontifikalna sv. maša. Pomagali so pri tej sv .maši indijanski misijonar Rev. Simon Lam-pe, O.S.B.. g. katehet iz Kranja, Rev. Žužek, Rel. Benedikt Hoge.O.F.M., Rel. Edward Ga-brenja, O.F.M. ,in domači župnik. Med sv. mašo je do malega cela fara pristopila k sv. obhajilu in še druge narodnosti, zato sta dva gospoda delila sv. obhajilo.
To jutro je bil zares lep prizor v cerkvi .Neki faran se je potem izrazil: živim že 24 let v So. Chicago, pa še nisem videl kaj tako lepega kot je bilo danes v cerkvi.
Po sv. maši pred odhodom v stolno cerkev k otvoritvi 28. evhar. kongresa se so prevzvi-šenemu v župnišču poklonili cerkveni odborniki, zastopniki društva sv. Florijana in predsednik II.N.S.
Prevzvišeni sam rodom Dolenjec je bil zelo vesel, ko je
izvedel po deputaciji, da je v fari veliko Dolenjcev.
Prevzvišeni skopeljski gosp. škof je stalni gost tukajšnjo naselbine, kar si mala naselbina šteje v veliko srečo in čast.
Slava visokemu gostu!
-o-
FARMARJI V MICHIGAN PRIZADETI RADI SLABEGA VREMENA.
Rothbury, Mich.
Stalno hladno vreme in veliko dežja povzroča nam farmarjem precej velike preglavice. Kar je bolj težkih in nižje ležečih farm ni mogoče pravilno obdelati in posaditi, kajti za fižol, koruzo ali krompir preti nevarnost, da v kratkem času segnije, zlasti tam, kjer stoji voda in se hitro ne odteče. Veliko je farmerjev, ki še niso posadili ,dasi je že skrajni čas. To je eden glavnih vzrokov tudi, da se nisem mogel udeležiti evharističnega kongresa v Chicago.
Nismo pa tako na koncu sveta, da ne bi vedeli kaj o tem povedati. Moj sosed Mr. John Jancek, rodom Slovak, ima doma radio, povabil me je v nedeljo, 20. junija, naj pridem tja poslušati, kar sem z veseljem storil. Bil sem tam predno se je pričela glavna sv. maša in otvoritev kongresa. V resnici sem imel veliko užitka, kajti slišal sem natanko prvega govornika, ki je otvoril kongres, slišala se je pridiga kardinala Bonzano v italijanskem jeziku in naposled med sv. mašo smo slišali kardinala Mun-deleina ,ki je govoril v angleškem ježku. Naravnost nebeško je pa bilo, ko smo slišali petje med mašo. Rekli smo, da kaj takega menda svet še ni videl. Zanimivo je tudi bilo, ko se je posamezne dele sv. maše tolmačilo potom radio v angl. jeziku. Prepričan sem, da je napravilo to na drugoverce lep vtis.
Ker bo list Am. Slov. gotovo prinašal celo gibanje in potek kongresa, bo za nas bolj oddaljene in take, ki se iz enih ali drugih vzrokov niso mogli u-deležiti, velikega pomena. Takoj ko prečitam list, ga dam še mojemu sosedu, kateri še ni na njega naročen; s tem se gotovo napravi dobro delo.
Vsem udeležencem evharist. kongresa, zlasti onim iz stare domovine, kličemo: dobrodošli^ sobratje! Sprejmite najprisrč-| nejše pozdrave od slovenskih farmerjev v Ameriki!
R. Snider.
Mrs. John Otrin, Mrs. Anna Kočevar, Miss Albina Kočevar, Mrs. Joseph Pluth, Mrs. Joseph Spreitzer in nje najmlajši sin, ki se bo štel med najbolj srečne v življenju .Veste, da to je prvikrat v zgodovini za ta rod v Ameriki.
Slavnostni program kongresa za Slovence v Knight of Columbus dvorani je bil v nedeljo popoldne, 20. junija, ob 2. uri do 8. ure zvečer, potem je sledil banket. V pondeljek, 21., in v torek, 22. junija, je bila služba božja v Grant parku, enem največjih vojaških prostorov na svetu.
Tukaj v Grant parku so muzeji, ki se lahko primej-jajo z onimi piramidami v Egiptu naj-modrejšega dela sedanjega časa.
V	sredo, 23. junija, je bila ob 10. uri dopoldne pontifikalna sv .maša v staroslovenskem jeziku in slovesna pridiga grške pravoslavne cerkve za združitev z rimo-katoliško.
V	četrtek ,24. junija je bila najslavnejša parada — procesija v Mundelein, ko je narod začel prihajati ob 2. uri zjutraj do 6. ure popoldne, in ko je bila slavnost končana, je ljudstvo pričelo odhajati proti kolodvoru. Na kolodvoru je bilo toliko ljudi, da je morala policija delati prostor, da je mogel vlak priti notri. Ko se je vlak ustavil, je v eni minuti izgledal, kakor da bi se vračal iz bojnega polja. Vsi sedeži, hodniki in stopnice vlaka so bili tako polni, da se je osobje vlaka balo, da ne bodo kakega izgubili med potjo na železnici.
Iz ene strani so odvažali popotnike z vlakom, z druge strani pa s nadulično železnico. To ni bil en vlak ali pa dva, ampak vsake dve minuti je odpeljal vlak. So rekli, če bodo spravili te romarje v 24 urah k počitku, bo dobro.
V	petek in soboto je prost dan.
V	nedeljo, 27. junija je bilo kronanje Marije Pomagaj v Lemontu ob 10. uri dopoldne ob navzočnosti knezoškofa Dr. A. B. Jegliča. Danes.ali jutri bomo pa začeli odhajati vsak proti domu.
S sobratskim pozdravom
John Otrin, poročevalec
12. julija: Dohod v Kansas City.
14. julija: V Indianapolis, Ind.
15., 16., 17., 18., 19. julija:
V Clevelandu.
20.	julija: Zvečer birma v Pittsburghu.
21.	julija: Zvečer birma v Bridgeville.
22.	julija: Zvečer birma v Steelton, Pa.
23.	julija: Zvečer birma v Forest City, Pa.
24.	julija: Zvečer v Niagara Falls.
25.	julija: So. Bethlehem, Penna.
26.	julija: New York, N. Y.
27.	julija: Bridgeport, O.
28.	julija: Brooklyn, N. Y. 1. avgusta: Odhod v Europo.
-o-
POZDRAVI IZ CHICAGE.
Chicago, 111.
Pozdrav*vsem eliškim Slovencem in Slovenkam z evhar. kongresa v Chicago!
Zastopniki z Ely so sledeči: Rev. Frank Mihelcich, Mr. in Mrs. John Mahady, Mr. in Mrs. Frank Veranth, Mr. in
PROGRAM ZA POTOVANJE ŠKOFA.
29. junija: Zjutraj v Du-luth. V Chisholm.
2.	julija: Popoldne ali zvečer odhod v Waukegan.
3.	julija: Sprejem v Walike-ganu.
4.	julija: Dopoldne maša, blagoslov v Waukeganu. Popoldne ob 3. odhod v Sheboygan.
5.	julija: Dopoldne Sheboygan. Birm$. Popoldne ob 3. v Milwaukee. Zvečer v St. Paul, Minn.
7. julija: Zvečer v Denver skozi Omaho.
9.	julija: V Denver ju, Colo.
10.	julija: Zvečer iz Denver ja.
11.	julija: V Pueblo. Zvečer o,dhod v Kansas City.
IZKAZ VSEH DAROV.
poslanih blagajniku slovenske sekcije.
Rev. J. Plevnik, Joliet, 111. $50; Rev. J. J. Oman, Cleveland, O. $200.00; Rev. F. Ba-jec, St. Paul, Minn. $100?00; Rev. M. Golob, Bridgeport, Conn., $25.00; Rev. K. Zakraj-šek,OFM., Chicago, 111. $50.00; Rev. F. Požek, New Ulm, Minn. $25.00; Rev. M. Butala, Joliet, 111. $25.00; Rev. M. Pakiž, Milwaukee, Wis. $50.00; Mrs. J. Gaspari, Cleveland, O. $10.00; Rev. J. Schifrer, Chisholm, Minn. $25.00; Rev. J. Černe, Sheboygan, Wis. $50.00; Rev. M. Šavs, Shakopee, Mmn. $25; Mrs. Angela Mlakar, Redore, Minn., $5.00; Rt. Rev. Msgr. Ogulin, St. Paul, Minn. $100; Rev. B. Winkler, QF'M., South Chicago, 111. $10.00; Rev. E. Kavčič, So. Chicago, 111. $10; Rev. Fr. K. Germek, So. Chicago, 111. $5.00; Rev. J. Miklav-čič, Chicago, 111. $25.00; Rev. Ciril Zupan, OSB., Pueblo, Col. $25.00; Pestotnik, Henrietta, Mich. SI.00; Rev. M. Pirnat, Butte, Mont. $20.00; Mrs. Helen Zore, Olyphant, Pa. $2.00; Rev. A. Schifrer, Rock Springs, Wyo. $25.00; Mrs. Anna Ple-mel, Northome, Minn. 50c; Rev. F. Mikš, St. Michael, Minn. $15.00; Rev. J. Novak, Willard, Wis. $10.00; Rev. A. Moder, Bridgeville, Pa. $25.00 ; Miss J. Lukek $5.00; Rev. F. Ažbe, Waukegan, 111. $50.00; Rev. J. B. Pirnat, Anaconda, Mont. $25.00; Rev. J. Judnič, Denver, Colo. $10.00; Rev. J. Schifrer, Chisholm, Minn., za društvo Baraga KSKJ. nab. pola št. 1, $25.00; Častna Straža po Rev. J. Plazniku, Waukegan, 111. $10.00; Mrs. Fr. Zbač-nik, S. Hibbing, Minn. $5.00; Rev. Fr. Sedej, Cook, Minn. $10.00; Rev. A. Vilman, Feri-boult, Minn. $25.00; Rev. F. Rant, Springfield, Minn. $25; Rev. J. Schifrer, Chisholm, Minn, od društva Baraga nab. pola št. 2, $10.25; Rev. F. Ša-loven, La Salle, 111. $25.00; Rev. Venceslav Šolar, OSB., Peru, 111. $25.00; Mrs. Mary Toleni, Tioga, Wis. $2.00; Rev. F. Mažir, Springfield, 111. $10; Rev. A. Leskovec, Eveleth, Minn. $20.00; Anton Prijatelj, Corning, Cal. $5.00; Rev. F Mihdčič, Ely, Minn., zase $25, za župnijo $25.00 in z nabiralnimi polarni od društev $126;
$25.00; Rev. Mary Blažič Grdina $100;
Math. Konda, Spearsville, Kas. $5.00; Katoliška društva iz Sheboygan od zabave $170.63; Rev. Ciril Zupan, OSB., iz Pueblo, Colo., nab. pole $104.55; Dr. Srca Marijinega št. Ill K. SKJ., Barberton, O. $10.00; dr. sv. Petra in Pavla št. 44 KSKJ., Etna, Pa. $10.00; dr. sv. Barbare št. 128 KSKJ., Etna, Pa. $10.00; Mrs. A. Požun, Johnstown, Pa. $5.00; dr. sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago, 111. $35.00;
Rev. Seliškar Gruden $25.00; $10.00; Mr. Ant. Frank Koren $1.00; Ant. Koren $5.00; Anton Krajnik $1; Gertrud Virant $25.00; Jožef Svete $5.00; Rodbina Perušek $2.00; Rodbina Tomažin$l; Rev. Jos. Škur $15.00; v pitts-burški cerkvi darovali $13.77; dr. sv. Jožefa št. 41 KSKJ. $5; Mrs. Bojane $2.00; Mr. Balko-vec $2.00; Mr. Trampuš $2.00; — po $1.00: Mr. Matičič, Mr. Škof, Mr. Sullivan, Mr. Pa-njan, Mr .Žumič, Mr. Krošelj, Mr .Besal, Mr. Arch, Mr. Go-lobič, Mr. Kogej, Mr. Gorišek, Mrs. Škur, Mr. Sueler, Mrs. Pikl, Mrs. Svall, Mrs. Kefšulj, Mrs. Galetič, Mrs. Fortun; Mr-Verbanec 50c. Ret .Rev. Bilban $50; po 50c: Mr. Bergant, Mrs. Bergant, Mr. Wajda, Mrs. Wajda; Rev. Luka Gladek $200; Mrs. Grum $1.00; dr. Marije Pomagaj, Waukegan $73; Rev. Klopčič $25.00; dr. sv. Družine, Waukegan $58;-Rev. Stukal $5.00; dr. sv. Cecilije, Joliet $15.00; Mrs. Spreitzer, Ely, Minn. Anna Sasek 50c; Mrs. Slobod-nik $1.00; Jakob Jenko, Milwaukee $5.00; dr. Kraljih Miru, Thomas $2.00; dr. kat. borštnarjev, Waukegan $25» Mrs. Amalija Uršič $1.00; Andrew Tomec $1.00; Lucij« Kure $30.00; George Veseli $1.00; Mike Sterniša $1.°0; Anton Zorman $2.00; dr. Družine, Joliet $10.00; dr. f-Terezije $16.00; Mrs. It°ge' Bridgeport $5.00; Frank Saj0' vec, Cleveland $5.00; Joe 111 Anna P^emel $1.00; Neimenovan iz San Francisco $20.00; Lagin Joseph $3.00! Anna $1.00; Laurich Marti" $5.00; dr. sv. Družine, LaSaHe $25.00; Dobravec John $6-38: Rev. Luka Gladek $50.00; Frances Štanger $5.00 ; J«rlJ Laurich, Cleveland, O. $l-o0-; Gunde Neža, Johnstown, $5.00; Rev. V. Schiffrer $1(); dr. sv. Družine št. 9 Chicatf0 $12.50; dr. Srca Jezusovega št. 15, Ottawa, 111. $22.00; dr. Marije Pomagaj št. 119 KSKJ $12.50; dr. sv. Lovrenca št. I4 KSKJ., Pittsburgh, Pa. $12.00! dr. Najsv. Imena, Pittsburg'1' Pa. $8.00; Mrs. Škur $2-00! Joe Pavlakovich $1.00; Mat" Pavlakovich $1.00; Joe V* lentič $1.00; Joe Filipčič $L()(''
Bog plačaj vsem še enkra • Če smo po pom&ti morda k*1' ko ime izpustili, naj se doti-javijo.
Tajništvo Slov. Sekcije-
-o-
Kdo drži obljubo.
Sinko: Očka, kateri cloycK drži najbolj dolgo obljubo .
Oče: Oni, ki si sposodi koga denar.
od
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Nazadnje so me priporočili g. župniku v Loki, da naj me vzame za pomoč za nekaj časa.
IV. del.
V Loki, sem pomagal do konca avgusta. Iz škofije sem dobil zopet nov dekret, s katerim sem bil nastavljen za drugega kaplana v Šmartnem pri Kranju. G. dekan Ražboršek je dobil po smrti g. Preželjna, župnika v Mavčičah to župnijo, da jo u-pravlja. Ravno zato so mene poslali v Šmartno. Gospodom sem se predstavil in oba sta me z veseljem sprejela. Za kaplana je bil tedaj g. Anton Poljšak. Domenili smo se, da nastopim novo službo na an-geljsko nedeljo pa ne v Šmartnem, ampak v Mavčičah.
Ob Savi na Gorenjskeiji je mnogo lepih
Ift-ajev in vasi, a najlepša je fara v Mavčičah. Fara ni velika, šteje 900 duš. Obsega štiri vasi, ki niso od farne cerkve oddaljene pol ure. Ljudje se pečajo z živinorejo in kmetijstvom. Nekateri imajo polja daleč venj iz Mavčič tam v dobravah. Srca so ja-ko dobrega in so zelo vneti za duhovnika in cerkev. Saj imajo pa tudi vse štiri vasi lepe, zidane cerkve.
Najlepša je farna cerkev sv. Pavla. Krasna stavba v romanskem slogu. Ako prideš od Loke v Mavčiče čez polje, te že od daleč pozdravlja mogočen zvonik. Vas Mavčiče je precej velika in je tako postavljena, da je ravno sredi vasi cerkev. Cerkev je že precej stara in zraven cerkve je lepo in prostorno župnišče tako sezidano, da gre duhovnik v cerkev kar skozi svoje sobe. Cerkev ima tri altarje, lesene, a lepo zrez-ljane. V velikem altarju je v tronu sv. apostol Pavel, velik lep kip, ki se pa vidi le o velikih praznikih. Ob navadnih dneh in
praznikih je v altarju slika: Pavlovo spreobrnjenje. Na ženski strani je v altarju kip Matere Božje z Jezuščkom v naročju. Ta kip so pred več leti na Mali Šmaren slovesno kronali. Kroni so iz čistega srebra in v ognju pozlačeni. Ljudje imajo veliko zaupanje na to Marijo in ob nedeljah in praznikih je ta altar sijajno ozaljšan. Obletnico kronanja obhajajo vsako leto na Mali Šmaren in takrat sta vedno dve maši ob 6. in 10. Drugače je pa ob nedeljah le ena maša poleti ob 6., pozimi pa ob 10. Fa-rani radi hodijo v cerkev in pogosto prejemajo sv. zakramente.
Torej med te dobre ljudi sem bil poslan. V soboto pred angeljsko nedeljo sem vzel slovo od domačega kraja od Škofje Loke. Očeta sem' izročil moji teti, za hrano sem mu preskrbel v gostilni pri Plešču. Hrano je oče dobival na dom, navadno mu jo je moja teta prinašala. Oče je stanoval ravno v tisti hiši kot ona. Imel je jako maj-
hno sobico. Tu je zadnja leta premolil. Moj oče je rad molil, včasih kak dan tudi po devet rožnih vencev. Šel je tudi vsaki dan k maši h kapucinom ob 5. zjutraj in je prejel sv. obhajilo. Poslovil sem se tudi od nun in nunskih gospodov in drugih dobrotnikov. Po kosilu sem mahnil kar čez polje in ob 1. sem bil že na novi službi. V farovžu me je prijazno sprejel ključar Banka in kuharica prejšnega gospoda. *
Banka mi je zagotovil, da bodo dobro skrbeli za me in mi pomagali.
Prvo moje opravilo v Mavčičah je bilo spovedanje. Prišlo je tisto popoldne nekaj starih ženic, ki bile rado novega gospoda videle in tudi spoved pri njem opravile. Ko sem stopil prvikrat v spovednico, sem se dobro zavedal, kakšno odgovorno du-hovsko službo sem nastopil.
Drugi dan sem imel ob 10. službo božjo. Cerkev je bila polna, samoobsebi umevno, vsak v fari bi bil rad mene videl. Pridigal
sem jim o angelih varhih in priporočal se jim, da naj g. dekana Razborška radi 1 bogajo in mu gredo na roke. Po maši prišli k meni veljavni možje in so me P1 sili, da bi kar pri njih ostal. Povedal se jim, da to lahko g. dekan določi, a 3liZ } smem nobene reči storiti svojevoljno, poldne sem imel ob 2. nauk in litanije. 11 to sem se pa odpeljal v Šmartno. V šnia1" nem sem bil do prihodnje sobote. V so . to sem šel zopet v Mavčiče. G. dekan je tudi naročil, da naj ostanem v MaVcl čah, ker ljudje to želijo,
Vesel sem bil tega sporočila in že ^ boto popoldne sem povedal ključai"Je ^ da ostanem pri njih. Drugi dan sem vS ^ to povedal v cerkvi in naročil sem ji'11' ^ naj pošiljajo vsaki dan otroke v šolo. ^ jih bom naučil lepo glasno moliti i'1 ^ pripravil jih bom za prvo sv. obhajil0-^^ troci so redno vsaki dan prihajali v s in se pridno učili.
v so-

»»»»»».»»»»o«*«

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley
n»>»»»»»wtm»»»»w»w»w»»wf vwvrwmwwwwwwwww vmmmm
TEDENSKI KOLEDAR.
6. po bink. — Jezus nasiti 4000 mož. Mark 8.
4	Nedelja — Berta.
5	Pondeljek— Cirila. Progi Neodvisnosti.
6	Torek — Lavrencij, sp.
7	Sreda — Ivan Gualbert, opat.
8	Četrtek — Elizabeta.
9	Petek — Veronika.
1 0 Sobota — Sedem bratov.
ŠESTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH.
Odkod bi jih tu mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom ?
Mark. 8, 4.
n Velike množice so bile zbrane okoli Kristusa Gospoda. Poslušale so njegove besede — neobičajne besede, božje besede, kajti ta, ki je govoril, je bil Gospod, kateremu je bila dana vsa moč na nebu in na zemlji. Ni čudo torej, da so množice na vse drugo pozabile, pozabile celo na hrano.
"Odkod"bi jih tu mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom?" so vprašali učenci.
Prijatelji, to vprašanje se tiče nas vseh; je to življenjsko vprašanje. Kje bom vzel kruh?
se vprašujeta oče in mati, če pogledata na deco. Kje bom vzel kruh? tako se vprašuje delavec, kmet, rokodelec, u-J'adnik, tako se vprašuje vsak. Kako se bom preživel ? se vprašuje mladenič, ko si izbira svoj Poklic. Vsi smo nakazani na to vprašanje, ki je, kakor sem' rekel .življenjsko vprašanje.
Današnji evangelij nam podaja nauk, kako nam treba v življenju ravnati, da bomo imeli vsakdanji kruh; in te na»ke hočemo danes skupno
Premišljevati.
Zbrane množice so bile tako zatopljene v Gospodove nauke, da so pozabile na jed, Ni bilo čudo; vsaj jih je poučeval sam Sin Božji. Kaj se bo s°daj zgodilo z množicami? Tri dni so bili ljudje že pri pospodu in niso imeli ničesar Jesti; in če se podajo lačni na Pot proti domu ,bodo na poti °nešali, obnemogli, ker mnogo Jih je prišlo jako daleč.
Ali glejte ,eden je pa le bil, ki na to ni pozabil; bil je to Odrešenik, Jezus Kristus. — Množica se mi smili," je rekel- In nasitil jih je čudežno: ®tiritisoč s štirimi hlebi. Kak nauk sledi iz tega za
nas?
E>a moramo vedno zaupati v božjo previdnost. Bog ve za
nas in skrbi za nas.
Dobro me razumite; ne Rniemo upati v božjo previd-n°st, da bi roke križem držali Jn čakali, da bi nas Bog čudež-110 nasitil; bilo bi to poskušale Boga. Bilo bi ravno tako, v k°r takrat, ko je hudič sku-Kristusa-: "Če si res Sin BbŽji, spusti se doli; kajti pi-*nno je: Angelom je ukazal, 1 bodo na rokah nosili, da ^ kje z nogo ne udariš ob kamen.
Toda upati moramo v božjo Nevidnost tako, da ne bomo JJ'koli iz misli opustili Boga, 'semogočnega Očeta, ki ve in ®krbi za nas.
lako zaupanje ima velik po-1en v človeškem življenju. —
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Daje mu moč v življenjskih vprašanjih; daje mu veselje do dela, daje mu moč takrat, ko ima težavne naloge vršiti v življenju.
So pač ljudje, ki na Boga ne mislijo, ki se zanašajo edino le na svojo moč; spomnijo se ga šele zopet ,ko jih zadene kaka nesreča.
Zatorej, pravim še enkrat, zaupajte v božjo previdnost. Bog ve za vas, on vas ne bo pozabil .To upanje vas bo tolažilo in dajalo moč v vaših križih in nadlogah, in če vas bo zadela kaka nesreča, to zaupanje vas bo držalo po koncu. —
Krasno je rekel sv. Bernard: "Karkoli delam, karkoli mislim, karkoli trpim, karkoli si želim, Ti, o Gospod, si moje upanje!" Slično je rekla sv. Terezija:" Sedaj šele vidim, da se človek ne sme nikoli zanašati na obljube ljudi. Edini prijatelj, na katerega se lahko zanesem, je moj Bog v nebesih. Če se na njega oprem, čutim se močno, da se mi zdi, da bi mogla premagati vse, kar se mi protivi." Sv. škof Nikolaj je bil posvečen škofom v težkih dobah. — S strahom je prevzel škofovske dolžnosti, toda z zaupanjem je molil: "V te, moj Bog in Oče, zaupam ; Ti me ne boš zapustil, in mi boš pomagal nositi križ, ki si mi ga naložil. V svoji do-brotljivosti ne boš zapustil svojega otroka.
Ozrimo se zopet na Kristusa in množice, in poglejmo, kaj ie Kristus storil.
"Množica se mi smili," je rekel Gospod in vprašal: "Koliko hlebov pa imate?" in rekli so: "Sedem." Ukazal je ljudem, da so posedli po travi, vzel sedmero hlebov, jih blagoslovil in ukazal učencem, da jih razdele med množice. Jedli so in bili nasičeni vsi .Bilo jih je pa okoli štiri tisoč. Kak nauk sledi za nas iz tega ?
Nauk: Kako važen je božji j blagoslov!
Sedmero hlebov je Kristus blagoslovil ,in ta blagoslov je hlebe tako pomnožil, da so bili vsi nasičeni.
Skrbimo tudi mi za božji blagoslov! Potrebujemo ga pri vseh svojih delih.
Kako si bomo pa zagotovili božji blagoslov?
Na dvojen način: Ljubimo delo in ljubimo Boga!
Ljubimo delo! Delati mora vsak človek. "Človek se rodi za delo, kakor tica za letanje." (Job 5, 7.) Delaj rad, ne godrnjaj, ne sramuj se dela! Delo ni sramota za človeka, pač pa je sramota za njega, če lenari in postopa. Ljubi delo, ker delo je božja zapoved.
Ljubi pa tudi Boga! Če boš ljubil Boga, daroval boš delo Bogu, in boš B6ga prosil za blagoslov. Z eno besedo: Boš dober otrok nebeškega Očeta, spolnile se bodo nad teboj besede Gospodove: "Kdo pa izmed vas prosi Očeta kruha, ali
mu bo dal kamna? Ali ribe, ali mu bo mesto ribe dal kačo?" (Luk. 11, 11.) Bog ti bo dal svoj blagoslov.
Kako lep je naš pregovor: V Boga zaupaj, in On ti bo pomagal.
Poglejmo zopet na množice in Kristusa.
S čim je pa Gospod nasitil množice ? S tem:, kar je imel pri rokah: s kruhom in nekoliko ribami.
Kaj sledi iz tega za nas?
Bodi zadovoljen! je nauk iz tega.
Bodi zadovoljen s tem, kar ti daje tvoj stan. Če je tudi samo boren kruhek, ne godrnj'aj zoper ta kruhek. Kristus bi bil lahko množice nasitil z najbolj izbranimi, najbolj okusnimi jedili, pa tega ni storil: izbral si je kruh. Uči nas, da bi za vsakdanji kruh molili: "Daj nam naš vsakdanji kruh!"
Ne bodite nevoščljivi, če se drugim godi boljše, če imajo boljšo hrano ,lepšo obleko; kako goljufiva je misel, da je ob bogati mizi, pod lepšo suknjo več zadovolnosti!
Neka kraljica je rekla nekemu škofu: "Verujte mi, milostni škof, da na kraljičin plašč kane več solza, kakor na predpasnik zadnje kmetice!"
Bodite zadovoljni! Mislite pogosto na sv. Družino: Jožef, ubog tesar, Marija, revna devica, Jezus, Sin Božji, se je rodil v revnem hlevčku!
Še eno stvar si hočemo ko-nečno pri tem čudežu ogledati.
Ko so bile množice nasičene, je Gospod ukazal pobrati drob-tine .Gospod ni potreboval teh drobtin ,čemu jih je ukazal pobrati ? Dal nam je nauk: Bodi varčen! Ceni drobtino, shranjuj tudi drobtine!
Kar prihraniš, sebi prihraniš. Lahko se denar porabi, lahko se drobtine zapravijo, pride pa čas, ko boš mdrda iskal te drobtine, pa jih ne bo!
Ko so slovenski frančiškani pričeli staviti samostan v Le-montu, so zbirali radovoljne prispevke .In med izkazi je bila navedena slovaška ženica, ki je darovala večji znesek. Tako je poročal list Ave Maria. Ne spominjam se več, kako velik je bil ta znesek, spominjam se pa, da se je č. g. Z. nad tem zneskom začudil .Vprašal jo je, kako ji je mogoče toliko dati. Pa je ženica rekla: "To sem dala, in bom še dala. Nisem premožna, bila sem ubogih sta-
rišev, podedovala nisem niče- Strokovnjaki izjavljajo, da je da vse odnesla; tri so našli na
sar. To sem si prihranila in to edinstven slučaj v zgodovini Vam prinesla." Ko jo je go- letalskih nesreč; da bi bili nam-spod opozoril, da pridejo mor- reč med letom odpadli krili. — da slabši časi, in da bo morda Ponesrečeni Brajkovič je bil sama potrebovala, je rekla: napravil v višini 1000, odnosno "Darovala sem to v ta namen, 500 metrov dvakrat zaporedo-zato vzemite. Bog mi bo že ma okret v ostrem kotu in nato pomagal." Uboga ženica je z uporabo Velike sile skrmaril boljše razumela evangeljske letalo v ravnotežje; ko je sto-besede, kakor mnogoteri, ki ril to drugikrat, je nenadoma štejejo med izobražence, oli- odpadlo eno krilo in nato še kance, naprednjake . . .	; drugo. Letalo je bilo sistema
Bodite varčni! Kar si kdo "Breguet 19," ki slovi kot eden prihrani, bo njemu koristilo, in najboljših (? !). če sam tega ne bo potreboval,' Nesreča pri stroju. Dne 8. storil bo lahko marsikatero do- maja je stroj, ki goni stroje ,v
bro delo.	j opekarni Tondolo na Lavrici
To so nauki današnjega e- pri Št. Rupertu, uničil mlado vangelja. Kdor se bo ravnal življenje. 91etna hčerka tukaj po njih, se mu ne bo bati za službujočega italijanskega državljana Lovo je po šesti uri,
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
HenrocelC
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. '^deluje najboljSf p	slike!
*voj poklic vrši že s 30-letno izkušnjo!
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton Crdina
1053 E. 62nd St. Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vršnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat
6711 Edna Ave. Kolektorca: Mary Hrastar,
Soja si; vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida._
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E 63rd St.
Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr, L. F. Perme.
vsakdanji kruh.
Očitali so in še vedno očita- ko je bilo delavstvo odpuščeno, jo Cerkvi, da tolaži ljudi edino šla v obratne prostore. Pribli-le z večnostjo, da se v zemskih1 žala se je najbrž preveč blizu potrebah za nje ne briga. Da-! jermehiku in osi pri stroju. Ta našnji evangelij nam kaže J je navila nase obleko in z njo kako krivično je tako očitanje.! tudi dekletovo telo. Stroj se ni
Cerkev nas uči, kako treba ži- ustavil in je z otrokom vred de- France Bevk v zaporu veti, kako treba delati, da bo' loval. Pri tem je otroku zlomilo Znani naš pisatelj g. France ; poskrbljeno za naše zemske' eno roko ter ga ubilo in razme- Bevk, ki je bil pred par tedni, potrebe; uči nas pa tudi, kako'šarilo. Strojnik je kmalu opa- kakor smo poročali, aretiran
slednje jutro, a naslednja dva je najbrž odnesla voda v Donavo. Prestrašenemu prebivalstvu je takoj prihitelo na pomoč okrog 300 orožnikov, kateri se nahajajo tukaj v podčastniški šoli. Požrtvovalno in v lastni življenjski nevarnosti so reševali ljudi iz vode in razvalin ter nosili pohištvo in oblačila iz podirajočih se hiš. Take povodnji tu niti najstarejši ljudje ne pomnijo.
Strela ubila dva mladeniča.
V noči na 29. maja se je po ptujskem polju ob 10. ponoči vsul dež, naliv, med grmenjem in bliskom: V ptujskem mestnem vrtu so se sprehajali vajenci, da se nekoliko oddahnejo. Pred nalivom so nekateri iskali zavetje pod kostanji; kar udari strela v kostanj in pri priči ubije dva mladeniča, tretjega pa ošine smrtnonevarno blizu Kraljeve gostilne. -o-
si zagotoviti istočasno večno življenje. Amen.
ŠIROHJUGOSLAVIJE.
Strašna letalska nesreča v Novem Sadu.
Na nebohod dopoldne je vadil v Novem Sadu vojaški letalski oddelek pod poveljstvom stotnika Konjarja. Bilo je pet letal. Ko so se letala ob 10. dopoldne vračala na letališče, je občinstvo, ki je bilo na ulicah, nenadoma opazilo, kako so se enemu letalu odlomili druga za drugo obe krili, nakar je trup vrteč se treščil na tla. Ljudje so zavpili in hiteli na mesto nesreče! Letalo je padlo na tla pred sanatorijem Brezovski. — Nudil se je strašen prizor: letalo se je dobesedno zdrobilo, a motor se je zaril dva metra globoko v zemljo. Med razbitinami sta ležali strašno raztrgani trupli obeh letalcev: nadpo-ročnika Milana Brajkoviča iz Petrinje in tehničnega pomožnega vojaka Antona Briškija iz Delnic. Trupli so prepeljaii v mrtvašnico tamkajšnje bolnice.! Na lice mesta je takoj prišla vojaška komisija, da preišče, kako se je zgodila nesreča. —
zil, da pri stroju ni nekaj v re- radi nekega dopisa v "Čuku na
du, ter je prihitel na lice mesta, kjer je videl to grozno nesrečo. Ustavil je stroj, toda bilo je že prepozno.
Katastrofalna povedenj. Iz Šremske Kamenice pri Novem Sadu poročajo: Dne 25. maja popoldne je radi silnega deževja tako narasla vada v potoku, ki teče skozi Sremsko Kamc-ni-co, da je voda poplavila, in odnesla veliko ob potok,; se naha-jajočih hiš ter zahtevala sedem človeških žrtev. Povit'"-ij je trajala pozno v noč, v je podirala drevje, rušila r. s-tove in električne drogove, radi česar je vladala tema po vsej Ka-menici, da je bila noč še straš-nejša. Voda je vdrla tudi v pravoslavno cerkev, kjer je dosegla čez en meter višine in tam napravila veliko škode, ki presega v celoti več milijonov dinarjev.
Neka družina, sestoječa iz petih oseb, je bila ravno pri večerji, ko je voda vdrla skozi vrata in okna. Ko so bežali iz stanovanja, da se rešijo, je vo-
pal'ci" in potem obsojen na 4 mesece ječe, sedi šr vedno pod ključem. Njegova prošnja, da bi ga do prizivne obravnave radi bolezni izpustili na svobodo, je bila odbita. Brez ozira na nevarno zdravstveno stanje njegovo in tudi družine mora odlični naš prosvetni delavec sedeti v zaporu, ker je njegov list objavil v šaljivi obliki dopis, katerega je oblastvo smatralo za žaljenje kr. armade. V imenu vseh številnih prijateljev in znancev ter tudi v imenu našega ljudstva pošiljamo preizkušenemu našemu rojaku svoje tople pozdrave (Gor. Straža št. 39).
-o- «
Treba se pripraviti.
Gospa Miška: Že celi mesec nadlegujem moža, da bi mi. dal denar za zimski plašč, a se ne gane.
Gospa Šiška: Pa vendar ne noriš, saj je poletje.
Gospa Miška: Da, ali bo tu di zima predno dobim denar.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1926.
Predsednik Anton Strniša, 1001 E.
72nd Place.
Podpredsednik, John Melle.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Zapisnikar, Joseph Ponikvar.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider vol, John Zupan..
Zastavonoša, Anthony Gliha.
Vratar. Jacob Korcnčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500. $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109.
Seje se vrše v stari šoli sv. Vida. vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira se asesment tudi na domu tajnice 18 in 19-stcga.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
DR. J. F. KONOPA
ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK.
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee a ve. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326



Phone: Canal 4340.
vinko arbanas Edini slovenski cvetličar v Cliicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Verice za pogrebe, šopke za neveste in vda v to strokQ spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene smerne.

BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNI NA '
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse Kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111-
Phone: Canal 0490.

Domača trgovina za Domače potrebščine
J. L. Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111.
Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
posebna cena $69.50
za emajlirano peč nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
i

MEH ZA SMEH.
Za vse slučaje.
Marička: Zakaj ti vedno dvema fantoma obljubuješ zvestobo ?
Nežka: Če ti eden osle pokaže, da imaš takoj drugega pri rokah.
* * *
"Notri" za tri mesece.
Gospod Piš: Gospa, je vaš gospod notri?
Gospa Puš: Seveda je notri.
Gospod Piš: Prosim, povejte mu, da bi rad govoril z njim.
Gospa Puš: Ne morete, je notri (v ječi) za tri mesece.
M: * *
Ni tako lahko sedaj.
"V prejšnih časih je le par let kdo služil za komija, pa je že začel svojo trgovino."
"Da, a takrat še ni bilo 'cash registrov'."
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
DVONADSTROPNA lesena hiša, cementna podlaga, po 6 sob, 50 čevl. spredaj prostora, vel. garaža dvo-nadstr. po 2 kari. Cena $9500, ako proda takoj. 2936 Wisner Ave., Logan Square.	753-sdos
GRADITELJ PRODA V ZGUBO nov bungalow 5 sob, hot w. lit. vse v najboljšem stanju in najnovejše. Oprema električne luči in za vodo najnovejša. Trdi les, proti gotovini veliko 'ceneje, pa tudi na obroke. Blizu North Lawrence Ave., kara en blok do Elson Ave., trgovine, 5012 No. Kolmar Ave. Vprašajte na 5047 N. KolmW Ave. Ph. Kildare 6614._748-s,t,sr
HIŠA 6 SOB, park spredaj, lota 37x 150 — 5422 S. Aetesian Ave.
747-s,t,sr
REZIDENCA 8 SOB, jeklena konstrukcija, hot. w. lit., garaža za 2 kari, alley in ulica tlakovana, en blok do šole, vel. lota. 4332 Drum-moiuls Pl.	746-s,t,sr
FARME NA PRODAJ
20 AKR. Holton, Muskegon okraj, C. Risch, 654 Briar Place, Chicago.
722-sdos
88 AKR. FARMA, 10 akr. privatno umetno jezero. 50 milj do Chicago; blizu Antioch; kjer se bo še razvijalo. $300.00 za aker. Na obroke. L. J. Yager, lastnik, Waukegan, 111.
____750-s.t
OBDELANA ZEMLJA, 15 do 20 milj severno-vzhodno od Spokane, ob tlakovani cesti, živinoreja, zemlja prvovrstna, studenec in potok, raste vsakovrstno žito, zelenjava, sadje. Od $6 do $20 za aker, 10 let za plačevati po 6 odstotkov. Pišite za podrobnosti. Edwards & Bradford Lbr. Co.. Desk E., Elk, Wash. .
___740-čdop
LAKE SHORE letovišče pogozdeno, v sredini drž. Minnesota. Pišite za pojasnila na lastnika, Box 102, Murray County, Hadley, Minn. 741-č,s.t
PRODA 2-6 sob, hot water lit., kopel, garaža. Henrv Kraus, 1827 So. 60th St., Cicero 3655-M.	736-t do t
UGODNA PRILIKA.
ROOMING HOUSE, vedno polno, 15 sob, rent samo $90.00 na 1317 Washington Blvd.	721-sdos
RESTAURANT, Cafe, Lunch Room, na vogalu Broadway St., St. Louis, Mo., dobra kupčija. Za 4 sobe pohištva, nizka cena, rent $1500. 1344 Broadway. St. Louis. Mo. 727-t do t
PLUMER BENEWAH COUNTY, Idaho, ima dobro zemljo, fino , podnebje, čista voda, transportacija, šole v bližini, nekaj obdelane zemlje, cena jc nizka. Naslov: Plummer Commercial Club, Plumer, Idaho.
____739-č,s,t
POHIŠTVO PRODA; lepo uro, Spaulding Italian opremo, rezljana oprava za jed. sobo. Veliko druge-oprema za knjižnico, Crown Derby ga pohištva, katero je v vašo korist, da si ogledate. Tudi preproge in omare. 6434 Bosworth Ave.
_738-č,s,t
POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena;
takoj mora prodati. 121 E. Grand Ave.	694-č do č
POTREBUJEM DEKLE za splošno delo, nič otrok, vprašajte na 3527 Jackson Blvd. Mrs. Schultz. 749-s,t

RESTAVRANT proda nasproti Lincoln parka, in_muzeja, 2022 N. Clark St.	752-sdos
DRUG STORE PRODA, na vogalu, slovenska naselbina, Waukegan, 111. na dobrem kraju, stanovanje na vrhu. Dobri pogoji. L. T- Yager, Wau-kegan, 111.___75J:s,t
OPREMLJENIH 6 SOB odda, lepi dohodki, transportacija, 4814 Sheridan Rd. 1st. Ard. 0021. 745-s.t,sr
SLOVENSKI ORGANIST
dobi službo na slovenski župniji v Waukegan, 111. Za vse podrobnosti in za nadaljni dogovor se je obrniti na: Rev. F. J. Ažbe ,župnik, 520—10th St., Waukegan, 111.	t,sr,č

t
IZ D A J A V E C
Mg
mi
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL F. V. SLEMENIK
"Vi tudi nič ne veste o mojem stricu Gre. gorju," ga vpraša Lavra.
''Da je izginil, to sem izvedel tukaj, drugega ne. Ljudje pravijo, da se v sedanjih časih lahko kaj takega zgodi. Človek ne ve, kje ima sovražnika. Škoda pa je, da je umrl njegov voznik; ta bi bil mogel kaj povedati." Tako brezsramno laže vitez Vovk.
"Če mi še tega tolažnika vzame Bog," toži žalostna Lavra.
"Poslušajte me, gospa, pa ne glejte na to, da ne znam umetno staviti besedi. Prosto hočem govoriti. Sedemnajst let je in črez, kar sem vas snubil in kar ste rekli skozi usta svojega strica, da ne marate za me. Zdaj ko Vita ni, smem upati, da ne gojite nikake mržnie več zoper mene. Zoper mene, ki sem vam v svojem srcu še vedno ohranil tisto ljubezen, kakor je nekdaj puhtela za vas. Zdaj stojite sama, treba vam krepke pomoči, treba vam' tolažnika, variha, branitelja. Ne zahtevam, da bi me ljubila kakor Vita; človek ljubi le enkrat; le da me ne sovražite, da ste mi prijazna in jaz vam hočem biti — vse! — Vas smem kdaj imenovati svojo ženo?"
Strme je poslušala Lavra te nepričakovane besede. Ravnokar ji je naznanil Vitovo smrt in zdaj si upa ob enem govoriti o ljubezni, ki je nikdar ni čutil! Kaj namerava? Strašna misel jo obide: Kaj, če ni ta vitez vse nesreče --I
"Smem upati ali ne," sili vitez.
"Vitez Vovk, malo besedi naj vam zado. stuje. Vit naj ima mojo ljubezen do groba. Vaša ne bodem nikdar. — Povejte, kar imate še važnega, in potem — pustite me v moji žalosti samo."
Vitezu se začno srdito svetiti oči. Tega u-pora se ni nadejal. Molči nekaj časa, kakor da bi zbiral besede.
"Ako bogatin vzame beračico za ženo, je dobro storil, ali ne? Ga ne vleče čista ljubezen k nji, k beračici ?"
"Ne vem, od kod jemljete pravico, me žaliti v mojem gradu," mirno odgovarja Lavra.
"V mojem gradu! Ha! Ha! — Cegav je ta-le podpis, žlahtna gospa," se ostudno smeje Vovk ter razvije polo po mizi in s prstom kaže na podpis. "Čegav je, vas lepo vprašam?"	i
"Vitov, mojega moža je podpis!"
"In ta?" kaže vitez naprej.
"Mojega strica!"
"Dobro poznate, gospa! Morebiti še'tega?"
"Če se ne motim, je Ilerbartov. Pa kaj hočejo vsi ti podpisi?"
"Prosim vljudno ,čitajte, kaj hočejo, gospa!"
In vitez sam začne glasno, krepko čitati:
"Dolžno pismo. S katerim podpisani Vit z Visokega vpričo tudi podpisanih Herbarta Turjaškega, deželnega glavarja, Gregorja Boževiča, duhovnika, in Luka Vohača, oskrb-
nika, izkazuje, da dolguje vitezu Vovku v Zavrhu deset tisoč zlatov, in da, ako omenjenega dolga ne poravna v desetih letih, preide grad na Visokem z vsem posestvom v last viteza Vovka v Zavrhu. — Na veliko noč 1. ,1564."
"Ker teče že enajsto leto," nadaljuje vitez, "meni pa še ni plačanega vinarja, ne morete torej trditi, da vas žalim v vašem gradu. Moj je grad, moje je vse! Vas poženem lahko to uro z Visokega, pa nisem tako hudega srca. Le ostanite tukaj, Lavra, zapovedujte, gospodujte, vse, vse ostane vaše, samo recite, da ste voljna vitezu Vovku podati roko. Dva dni imate odloga. Ako pa ne dobim zadovoljnega odgovora, gorje vam potem !"
Vitez naglo odide.
Lavra ni vedela, je-li to vse resnica, ali le sen. Vit bi ji nikdar ne bil povedal besedice o tem velikem dolgu? Ni mogoče! Bolje se umakniti sili in drugje iskati pravico.
Po noči, ko sta Vovk in Vohač že pijana spala, stopajo tri ženske po samotni stezi iz Visokega doli v vas, odkoder jih nekoliko hvaležnih vaščanov spremi v Ljubljano: La-vro, Marijo in Anko.
Proslava 7001etnice reda sv. Frančiška v Dalmaciji.
Za proslavo 700 letnice frančiškanskega reda v Dalma-j ciji pripravljajo dalmatinski
frančiškani velik album, v katerem bodo reproducirane slike umetnin iz vseh 18 samostanov v Dalmaciji. . ^ j -o-
....................... .'I.'..'................ .•„.,m-„ ■„■,.'..'.,■■.■■..............•■■•,.■„■.......................•..-..■.................................■■■..•»■■»Aj
GRŠKA DEŽELA.
Kot so dedovi branili svoj rod, tako, sinovi, ... ga bran'te povsod.
D. Trstenjak.
V grški in slovenski zgodovini najdemo mnogo enakega. Kakor smo Slovenci imeli in jih še imamo, seveda z drugim imenom, svoje Turke in izdajavce, ki so prežali na naš pogin, enako so tudi Grki imeli svoje ljute sovražnike v neštevilnah trumah azijatskih Per-zov. Poglejmo nekoliko v to zanimivo deželo.
Grška je majhna kakor naša slovenska dežela; in vendar ga ni naroda, ki bi bil več vpliva imel na človeštvo kakor grški duh. Kako je to mogoče?
Grški narod je bil od Boga čudo bogato obdarovan; njegove duševne in telesne zmožnosti so bile v vsakem oziru izvrstne, nenavadne. Podnebje, v katerem so živeli Grki, bilo je najugodnejše, da so se mogle njih zmožnosti vedno bolj razvijati in razviti na najvišjo stopinjo. Najlepši kos vsega sveta prišel je srečnim Grkom v last!
Grška dežela je polotok, ki pa nima enar kega ali podobnega na vsem svetu ne. Velik ni, pa na svojih obalih tako mnogotero razdeljen in razno vrezan, da ima brez števila dobrih pristanišč, in da se more v zalivih daleč jadrati v notranje kraje. Ta mnogoličnost morskih bregov se nikjer ne opazuje kakor pri grškem polotoku. Pa tudi ni kraja na svetu, kjer bi še na tako malem prostoru toliko obali dotikalo z morjem.
VSPORED UPORABE
Cerkvene dvorane v So. Chicago, 111.
1.	DRUŠTVO VITEZI SV. FLORIJANA K.S.K.J.
Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri.
2.	PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA.
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
3.	ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTE-
GA SPOČETJA K.S.K.J.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
4.	ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA
KRŠČANSKIH MATER.
Vsako četrto nedeljo v mesecu ob popoldne.
5.	DRUŠTVO MOŽ IN MLADENIČEV NAJSVETEJ-
ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY).
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob JA8- uri.
6.	POLITIČNI KLUB.
Vsaki prvi pondeljek v mesecu ob JA8. uri.
7.	SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA."
Vsaki prvi torek v mesecu ob y28. uri zvečer.
8.	DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA.
Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob Z/2S. uri-zvečer.
9.	CERKVENI PEVSKI ZBOR "ZARJA."
Ima vaje ob torkih in petkih.
10.	SEJE CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA
"ZARJA."
Drugi četrtek vsakega meseca ob V28. uri zvečer.
11.	2. TOREK: ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SV.
NEŽE K.S.K.J.
V	mali dvorani ob 8. uri zvečer.
12.	4. TOREK: CERKVENA SEJA.
V	mali dvorani ob 8. uri zvečer.
> PISANO POUEj
»m M tp___i_	Gu
J. M. Trunk.


Za prenovljenje duha..
V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito.	, : igfj
Knjigarna
"Amer. Slovenec"
nudi za to priliko sledeče knjige:
Na noge v »veti boj................$0.35
Prilike .............................35
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00
Več luči 2. zvezka.............20 fl*
Koledar Moh. dr..................20 ji
Skupaj .......................... $2.10
VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA..................................................
z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50
LODIS STRITAR
te priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar spada ▼ to stroko*
Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
%
t A t
I
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Sirite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v ~ Tnihinji dobro prč, iJobro knl->i>'>jnko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, IU.
i

Pripiski — piska jo.
Mussoliniju je napadalka odbila nos. Po laških cerkvah so zvonili. "Iz tega je posneti, da cerkev odobrava Mussolinijeva početja," to posname le kak "pripiskar." Mussolini je oblast, dasi slaba, kakor so oblast v Rusiji boljševiki. Oblast je cerkev vedno pripozn&la, a s tem ne pripoznava nobene krivice, ki se morda po slabi oblasti godi.
Cerkev je slikala avstrijskega cesarja za — svetnika — dogmatizira pripiskar. Ko je podpisal medkonfesionalni šolski zakon in civilni zakon na Ogrskem in se je cerkev izrekla prav malo "svetniško," je bil pa med svobodomiselci velik krik.
Pripiskar dela tudi — svetnike, n. pr. Karla Velikega, drugače bi "kratki pripiski" postali še krajši. Sicer je pa res, da je cerkev proglasila nekaj ljudi za svetnike, ki niso bili vedno sveti, kakor je Krist sam postavil Petra za poglavarja cerkve, dasi ga je Peter zatajil, a taki so se pač poboljšali, in tudi "pripiskar" more še kaj dočakati, ako bo kaj pametnega — pripiskoval. * fl: *
Brisbane je pogruntal.
Samo g. Molek ni tega razumel, kar je zapisal glede konference metodistične cerkve. Tudi glede katoliške cerkve je tako. Kdor se ne strinja z njenimi nauki, tega cerkev ne bo več skušala kontrolirati, a on mora tudi cerkev pustiti lepo pri miru, in ne sme skušati cerkve in njenih piivržencev kontrolirati. Krist je jasno izjavil: "Kdor veruje, bo izveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen." Basta.
h! * *
Zopet smo pri "argumentih." '
Ako jaz pravim, da kdo stisne rep med noge, se udari po glavi, prodaja pleh ... je to pač le označba, kako kdo po- j listi v žlahti? Ali je tedaj »odstopa. G. Molek vidi v tem "ar-! da kardinal Bourne izjavil, d gumente," ker mu pač zmanj- I ona vlada ni bila predstavni^ ka — argumentov. Iz Puebla
v poslopju te morale. On si se-ve domneva, da jo je že podrl. Titan, da mu ni para. Pa bo tudi zidal. Dne 28. maja je predaval in zidal "nove nazore." Moje oči še niso bile tako srečne, da bi bile ugledale to novo — stavbo, in se menda med tem ne bo izpremenila v kake — razvaline. Menda je bil tudi Sisifus med — titani.
There you are, Trunk, or any other apologist . . .
Žarkometar sam mi je prisojal zavest, da sem njega "fliknu," gotovo pa je moral imeti on svest, da je mene "fliknu," ko je skončal v št. 111 odstavek: "Cerkev dekla kapitalizma." On pravi, daje kardinal Bourne na lep način "raztresel fižol," kar bi še ne bilo hudo, a ko bi bilo pri stvari tako, kakor on piše, potem bi bil sodu izbil dno, kar bi bilo vrlo hudo zame, vrlo dobro Pa za g. Moleka, pravi pravcati "fliknu."
Malo se je pri stvari moral sam popraskati za ušesi. "Stavka ni moralno upravičena," za-praska. Takoj pa se ojunaci. "Kajpada ni! Kdaj pa je ka* cerkveni knez še rekel, da .1e katera stvar, ki je proti interesom kapitala, moralno upravičena ?" izusti, in da bi gotovo zabrisal vsako sled na morah10 upravičenost, ali neupravičenost stavke, sledi kot pl°ha rdeči dež, da kardinal pač dobro ve, "da je kapitalizem da; nes tista skala, na kateri slon1 njegova cerkev," in protesta"; tovska Anglija dela s svojim1 kanoni samo-le za cerkev kat°" liškega kardinala!
Ploha se vsuje tudi na oblas; "Ali bi kardinal smatral tudi socialistično vlado za Pre stavnico božje oblasti?" prašuje. G. Molek, ali je Va® pri "fižolu" morda zap«stu
spomin? Kakšna vlada je pred sedanjo v Angliji? McDonald ni prav nič s socia
bila Ali
ČITATELJI!

Dr. H. Rose nb lit h
iz Przemysla, Avstrija; specialist že 25 let za
SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na
2149 W. DIVISION STREET
Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje.	rautad
DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik.
Office in Home	Uradne ure:
21.49 W. Division Street	g—11 A. M.; 2—5 P. M.
Phone Humboldt 2429	7_9 lvefer.
je prišla ponudba $1000.00, ako se dokaže, kar se je v Pro-sveti trdilo. Ker ni bilo dokaza, samo neki izbeg, sem rekel, da so stisnili rep med noge. Zdaj vidi g. Molek samo le rep, in kriči o — dokazovanjih. Pravi, da za argumente, ki jih meni pripisuje, ni treba misliti, res ne, ker ni takega dokazovanja nikjer razen v njegovi glavi, a da on najde take argumente, zato je treba nekaj misli in še
malo izvijanja in zavijanja.
* * *
Še trije "zgražarji."
Ti se oglašajo v 111. številki Prosvete. Menda jih je cel kup, kakor pravi uredništvo. Med "obrekovalci" imenuje tudi mojo malenkost. Tega "greha" se jaz ne bom nikoli spovedal.
Vsi trije, Matt Vogrich, Bessemer, Pa., Max Martz, Buhl, Minn., in društvo št. 221 Terre Haute, Ind., ne povedo niti ene stvarne reči, da bi bilo "zgražanje" opravičeno, vse je samo le obrabljena lajna. "Ptički, kakor so Črne, Trunk in 99 od sto njunih kolegov," "miljončki so lepi," "rimski pohlepneži," "razbile butice vseh maziljen-cev," "okupiranje SNPJ.," "črni trotje," "klerikalna gospoda, ki straši z vero in si z njo napravlja kupčijo," "urednik pri Prosveti . . . pridobil veliko zaslug, zanesti neslogo med članstvo," "nič drugega kakor za njih lastni žep," "svoje kra-marske namene . . ." Res, že v teh treh zgražanjih je cel kup — slame.
* * * Tudi zidal je, ne samo podiral.
božje oblasti? Kategoričn0 pravite: "Najbrž ne," a dejstva, ki morajo biti tudi Va"1 znana, govore nasprotno, sani° paša ne.
Kričanje je zelo poceni, m° ralično upravičbo ali neupr«-vičbo je pa treba resno Pre iskati in se ravnati po tem, trenotno to hasne ali ne. mu drevesu je treba včasih o žagati kako vejo, a kdor J žaga, ne sme sam na veji sea ^ ti .Kdo je odpoklical stavk0 • Ali ne pada pri tem, opravic ^ no ali neopravičeno, o teirr so diti ni moja zadeva, precej P ljudeh, ki so močno na rde strani ?
Moralično upravičene stavk® cerkev še nikoli ni proglas1 ^ za "prelomitev pokorščine na pram oblasti," ker je orodj«?-moralično pošteno orodje v r° kah delavcev, kakega kriv^ nega postopanja od strani ' pitalizma pa cerkev tudi se in ne bo odobravala, saj bdk nja kapitalizem kot krivih sistem. Trditev v nasprotne smislu je gola trditev brez lage, samo-le zlobno natolce nje.	. e.
Kardinal Bourne ni sel prav nobenega fižola, a . kar je o tem žarkometar z«' sal, je pravcati — feržol.
PRODA SE
a tr-
restavracija pri kolodvoru ■ ^ gotovino v krasnem kraju ^ Dolenjskem; dobro idoe& ^ velikim posestvom. Pogoji z ugodni .Resni kupci na nasil° Frank Laurich, 1177 E. 5» St., Cleveland, O., ali P* * Pridno je g. Molek podiral zglasijo na omenjenem naS in "gnilil" krščansko moralo, jvu, kjer se nahaja lastnic« ^ dasi ni zmajal niti kamenčka 1 starega kraja.