Poštnin* platana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
BObrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20"— posamezna štev. Din 2-—	Ofidjelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ue sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le •/. navedbo vira. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Cene inseratom: Din p Pri 1X objavi */t str. 600’ — . . 300'-, 7. . 150- — . 7. . 75'-» » > ‘/u • 37-50
X. letnik.	V Ljubljani) dne 15. avgusta 1927.	Štev. 16.
Kdo je odgovoren.
Pri nas vre in kmalu se bo razvila ljuta volilna borba. Od vseh strani se bo pralo umazano perilo z namenom, da nadvlada ta ali ona politična stranka, da si pridobi zaupanje volilcev Ln izide iz volitev kot zmagovalka. Pri volitvah prihaja zopet v poštev ljudstvo in stranke se bore za simpatije zadnjega delavca volilca. Kako lepi, blagodoneči so programi in človek bi skoraj mislil, da se s temi volitvami zaključuje doba kriz, pomanjkanja, bede in propadanja ter da gremo nasproti boljšim časom, ki bodo prinesli nove ideje pa tudi resno, konstruktivno delo.
Gospodarski krogi gledamo s posebno skepso na vsake volitve. Vkoreninilo se je v nas neko nezaupanje, katerega je povzročil bič, ki le pretrdo pada na nas in ki nam je vzel vero v pisane programe in režime, ki se drug za drugim vrste pred nami.
Državljani smo, pripadamo pa stanovom, ki so še posebno zainteresirani na državnem krmilarstvu in državni upravi. Zato pa smo tudi upravičeni, da ravno ob priliki teh volitev zakličemo: Dovolj je bojev, hočemo dela!
Notranji položaj v državi ni baš rožnat. Do skrajne meje se je razpasla korupcija in upropaščajoča režimska politika. Če je danes v državni upravi stranka A, tedaj je njena prva naloga, da razveljavi vse odredbe .njene predhodnice, stranke B. Na vrsti so premeščenja, redukcije in gospodarski pretresljaji. Ena vlada pobija delo druge vlade, parlament se zapleta v strankarsko - politične afere — rezultat vsega pa je, da narod, ki je obdan z neštetimi zunanjimi sovražniki, črpa svoje energije v prid strankarskih ambicij. Ni države, v kateri bi stali vsi državljani v enem taboru. Tudi bi to ne bilo zdravo, ker je opozicija, kontrola, neobhodno potrebna. Ne zdi se nam pa prav, da valovi vse naše javno življenje v veliki mlakuži, po kateri brodijo naši predstavniki in v kateri se vrše verski, narodnostni in politični boji.
Kako težko diha pod takimi razmerami naše gospodarsko življenje, ni treba posebej poudarjati. Naš obrt hira in nad njim visi Damoklejev meč. Z vsakim državnim proračunom se zvišujejo bremena, niti mislilo pa se do danes ni na to, da davki, ki so se za časa konjunkture v prvih povojnih letih nalagali, ne odgovarjajo več gospodarski moči obrtništva. Takrat je imelo obrtništvo delo, zaslužek in denar, pa je plačevalo davke brez obotavljanja. Davčna moč pa
je leto za letom padala, a kljub temu so se uvajali novi davki in zviševale doklade. Vsi protesti in dokazovanja, da pomenja preobremenitev obrtništva propast te številčno najmočnejše gospodarske panoge, so ostala brez odmeva. Davek na poslovni promet je danes krivičen, pa ni vlade, ki bi se resno oprijela odprave tega krivičnega bremena.
Državna uprava sama je pričela tudi izpodjedati tia obrtništvu, in koliko obrtnih strok toži, da jim državne delavnice odjedajo zaslužek. Protestni shodi, intervencije — vse je bilo zaman.
Če bi državna uprava skrbno zasledovala razvoj obrta, tedaj bi lahko čula pritožbe proti vedno večji inozemski konkurenci. V državo se uvažajo velikanske množine blaga in obrtniških izdelkov, ki bi v nasprotnem primeru lahko zaposlili dokaj domačega obrtništva. Inozemstvo izrablja naše obrtništvo, ki je napram tej preplavi tujega blaga brez vsake moči. Konkurenčne zmožnosti nima, ker ga državna uprava sama ne podpre z delom, ker ga preobremenjuje in ga ne podpira, da bi mogel svoja obratovališča izpopolniti, racijonalizirati in znižati režijske stroške. Urad za pospeševanje obrta, ki bi moral biti glavna opora obrtniku pri stremljenju za napredkom, je brez pomena. Že več let se baje snuje o Beogradu obrtni muzej in centrala za pospeševanje obrta, kaže pa, da bodo morda naši potomci vendarle doživeli oživo-tvorjenje teh institucij. Kakšno razumevanje ima naša državna uprava za obrt, kaže tudi prvotno nameravana oddaja del za zgradbo Narodne skupščine v inozemstvo na račun reparacij. Šele ponovnim intervencijam in protestom se je posrečilo obdržati to delo doma.
Pa to še ni vse, kar ima obrtništvo zabeleženo na breme državne uprave. So še zadeve glede gospodarskega sveta, obrtne zakonodaje vobče, kjer se izigravajo interesi naših gospodarskih krogov.
Splošen položaj pa kaže obubožanje, propadanje gospodarske in kupne moči ter javne morale, ki je za procvit vsake organizacije predpogoj.
Pa se nehote vprašamo: Kdo .ie odgovoren, da se krivice, ki so mnogokrat na dlani, ne odpravijo in da leze naše gospodarstvo vedno globokeje v blato?
Ni jih! Objektivna sodba šele bi jih pokazala in ozirajoč se na preteklo delo naših državnih uprav, bi bilo težko ločiti dobre od slabih. Glavni vzrok pa je, da vodijo naše državno gospodarstvo politiki, ki niso gospodarji, pač pa predvsem pripadniki in pred-
stavniki političnih strank. To dejstvo pa samo po sebi onemogoča uspešno delo na gospodarskem polju. Dasi je gospodarstvo v tesni zvezi s politiko, vendar pa je treba gospodarska vprašanja tretirati z vidika splošnega blagostanja, nikakor pa ne s stališča one skupine, ki drži v rokah državno krmilo. Želje in zahteve gospodarskih krogov ne morejo biti prošnje onim, ki vladajo, temveč smernice za njih delo. Ne bi vladal v našem gospodarstvu tak kaos, če bi se respektirale zahteve gospodarskih krogov, ki na svojih ramah čutijo nedostatke in krivice. Gospodarski krogi so merodajne faktorje neštetokrat opozarjali na rakovo pot, po kateri stopa naše gospodarstvo, zato pa so ti merodajni faktorji, vlade, odgovorne za vse žalostne posledice, ki jih gospodarski krogi občutijo radi njih nesmotrene, brezglave gospodarske politike.
Bodoči parlament mora posvetiti vse svoje delo našemu gospodarstvu. Predvsem naj uredi davčno vprašanje, obrtno zakonodajo, pretehta naj skrbno položaj naših gospodarjev in s tem bo načel najvažnejšo nalogo, ki jo ima parlament kot predstavnik naroda, da bo res delal v prid in korist onih, katerim je za svoje delo odgovoren. V parlament pa morajo priti gospodarsko čuteči možje, ki bodo posvetili svoje sile svobodnemu razmahu našega gospodarstva. Dovolj imamo bojev, hočemo dela, ki je edino uspešno orožje proti krizi, ki ugonablja narod.
Eksistenčna zmožnost obrta.
Ostra konkurenčna vojna, borba za obstoj, vedno bolj napete kvalitativne in kvantitativne zahteve konsumenta ter vpoštevanja vredna kupna moč in kupna zmožnost širokih mas ne zapostavlja samo starih produkcijskih metod, ampak nujno zahteva najširšo gospodarsko ekonomijo naših produkcijskih mest. To ne velja samo za izjemne veleobrate, ki že sami slede največji ekonomiji v fabrikaciji, temveč mnogo bolj morajo za tem stremeti srednji in mali obrati in to posebno ti, da potom čim večje izpopolnitve in varčnega gospodarstva v obratu dospejo do dobavne ^možnosti, ki jim omogoča tekmovalno usposobljenost in moč isto obdržati ter s tem utrditi svojo eksistenco. Pač pa je dobro znano, da prihaja preveč v poštev kot glavni vzrok proti rokodelskemu obratu navidezna neracijonelnost, potratnost delovnega časa in delovne moči. In, priznati moramo, večkrat ne brez upravičenosti.
Enkrat se mora pač jasno in odločno reči: Naši mali in srednji obrati so — z zelo redkimi izjemami — negospodarski. Ti ne pomenijo kljub njih velikega števila nikakega faktorja, temveč celo obtežitev našega narodnega gospodarstva. Rodokelski obrati se zadovoljujejo z vsakim še tako majhnim dobičkom in ravno to zapostavljanje lastnih interesov jim daje življensko možnost. Vsekakor se pa s to personalno in objektivno sekundacijo rokodelstva ne sme računati za daljšo dobo. Priznati je treba, da se obrt dejansko nahaja v padanju in prihaja neposredno v nevarnost, da jo industrijski moloh pogoltne. Do tega pa ne sme priti, že z ozirom na to, ker vrši obrt veliko misijo v našem gospodarskem telesu in ki je za ravnovesje gospodarskega reda izredne važnosti. Jasna nam postane skupna odvisnost med narodnim gospodarstvom in obrtom, če pomislimo, da industrija ne more biti nosilec splošnega gospodarstva, če ne
bi črpala svoje najboljše moči ravno iz obrta. Industrija ima svoj izvor v obrtu. To utemeljevanje bo pa razumljivo, če sledimo začetku industrijskega razvoja in pri tem moramo dognati, kako so se vsa industrijska podjetja razvila iz obrtnih obratov in z obrtnimi obrati drže še v bodoče zveze s tem. da pridobivajo iz njih svoj naraščaj, svoje delavce in svoje vodstvo.
Ne bomo pa to nalogo obrta naravno zato poudarjali, da bi s tem opravičili njegovo pomembnost in nenadomestljivost. Rokodelstvo se mora zavedati svoje lastne moči, katero pa je doslej izrabljal le njegov nasprotnik, zavzeti se mora in svoje moči uporabiti v svoje lastne interese.
Rokodelski obrt mora postati konkurenčno zmožen na velikem trgu in postati pri previdni uporabi svojih zmožnosti faktor, s katerim bo treba računati. Vsekakor je pot, ki vodi do tega, trudapolna in velike so težave zlasti radi pomanjkanja kapitala, vendar se ne smejo prezreti na noben način. In še to: kjer je volja, tam je pot; in potov z.a uresničenje je mnogo. V prvi vrsti je stremeti za tem, da se rokodelski obrt tovarniško čim globokeje uredi. Vse začrtane in zasnovane nabave za delavnico se morajo izvesti po skrajni potrebi in najboljši ekonomiji. Najstrože se morajo zavračati večkrat se pojavljajoči nameni, uporabljati rokodelski obrat za poskusnega zajca v vsemogočih novotarijah. Vendar ne sme radi tega slediti odpor proti tehničnim novostim in uspehom. Rokodelstvo mora izdelke, ki jih uporablja za svojo produkcijo v kakršnikoli obliki, obdržati v takem stanju, da njih polno vrednost na nikak način ne zapostavlja.
Le z resno voljo, skrbnim gospodarstvom si bomo zagotovili naš obstoj, in s tem tudi naše blagostanje.
Krediti pri Obrtni banki kraljevine SHS.
Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je pričela s podeljevanjem kreditov zlasti malim obrtnikom. Slovensko obrtništvo teži, kakor znano, za tem, da dobi svojo podružnico v Ljubljani. Nadejamo se, da bo centrala banke v Beogradu, posebno po posetu generalnega ravnatelja g. Milana Dragiča, ki se je v Ljubljani osebno prepričal, da so podani vsi pogoji za uspešno delovanje podružnice, na prihodnji seji upravnega odbora sklenila takojšnjo ustanovitev te podružnice.
Vendar pa morejo tudi slovenski obrtniki že sedaj prositi za kredite pod naslednjimi pogoji:
Obrestna mera za kredit znaša 10 odstotkov.
Dovoljeni kredit se mora vračati tako, da se vrne vsake tri mesece 10 odstotkov od izposojene vsote in so v tem oziru krediti pri Obrtni banki zelo podobni onim pri Narodni banki.
Dovoljujejo se krediti do 10.000 Din, v posameznih primerih pa tudi več.
Prosilec mora izpolniti posebno tiskovino, katero dobi pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa pri Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru. Na tej tiskovini navede točne podatke o svojem premoženjskem stanju in svoje delavnice. Navesti mora imena, poklic in bivališče dveh žirantov, ki bosta podpisala menico. Tako izpolnjeno tiskovino odda potem cenzurnemu odboru. Cenzurni odbori se bodo ustanovili v vseh večjih krajih. Cenzurni odbor poda o prosilcu
in obeh žirantih svoje informacije in pošlje potem prošnjo poslovnemu odboru banke v Ljubljani, ki istotako navede svoje informacije ter odda prošnjo ccntrali v Beogradu, ki kredit dovoli ali pa odbije.
Če centrala v Beogradu kredit dovoli, obvesti o tem prosilca, ki mora po srbskem meničnem zakonu izstaviti menico, katero morata podpisati tudi oba žiranta. Ko prejme centrala menico, pošlje prosilcu dovoljeni znesek.
Ta postopek bo veljal seveda le dotlej, dokler ne bo ustanovljena podružnica v Ljubljani.
Vsi, ki želijo prositi za kredit pri Obrtni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj se obrnejo na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, kjer bodo dobili potrebne tiskovine in vsa podrobnejša pojasnila.
Volilna komisija za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Po volilni uredbi, ki jo je izdal minister za trgovino in industrijo, se bodo vršile predvidoma meseca oktobra ponovno volitve v to našo najvišjo gospodarsko korporacijo. Na podlagi člena 10. te volilne uredbe pripravi in izvrši volitve volilni odbor, ki ima sedež v Ljubljani. Člani volilnega odbora so po en zastopnik oblastnega odbora ljubljanske in mariborske oblasti, trije predstavniki iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter po trije namestniki. Predstavnike iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrijcev voli plenum zbornice.
Ker je bila lansko leto izvoljena zbornica razpuščena, imenuje volilno komisijo minister za trgovino in industrijo; umevno pa je, da na predlog zbornice.
Obrtniške organizacije so vsekakor zainteresirane na sestavi volilnega odbora in imajo popolno pravico, da pošljejo v komisijo svoje zastopnike. Uverjeni smo radi tega, da bo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pri sestavi predloga za volilni odbor uva-ževala tudi predloge organizacij ter da bo pozvala Obrtniške zveze, da imenujejo svoje zastopnike.
Nikakor ne bi mogli odobravati postopanja, da bi se sestavil volilni odbor brez vsodelovanja pristojnih obrtniških z.vez ljubljanske in mariborske oblasti, radi česar apeliramo na gospoda komisarja, da ob priliki sestave predloga zasliši organizacije.
Obrtniška »Samopomoč" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Načelstvo «Samopomoči» je razposlalo članom položnice za 27., 28. in 29. smrtni primer, in to so: Pavel Černe, tapetniški mojster v Ljubljani: Jože Markež, elektrotehnik na Jesenicah, in Marija J u v a n, mati nožarja v Ljubljani.
Načelstvo prosi člane, da čimprej pošljejo prispevke, da pri prihodnjem smrtnem primeru ne pride načelstvo v denarne stiske. Zamudnike opozarjamo zadnjič, da nam dolžne prispevke v najkrajšem času nakažejo, ker bo v nasprotnem primeru načelstvo primorano zaostale prispevke izterjati upravnim po-
tom, oziroma potom odvetnika. Vsak član naj se zaveda, da je «Samopomoč» socijalna ustanova, ki stremi za ciljem, pomagati družinam umrlih članov. Sploh bi bila dolžnost vsakega obrtnika, da je član «Samopomoči». Prispevki so tako minimalni, da jih zmore vsak obrtnik, ako redno plačuje. Vsak naj si zapomni izrek: «Vsi za enega — eden z.a vse!»
Obrtniška »Samopomoč" za mariborsko oblast.
Dne 30. julija 1.1. je umrla članica «Samopomoči» gospa Katarina Loschnig v Mariboru, Taten-bachova ulica 27. Kot dediču Albertu Loschnigu sc je izplačala podpornina 2485 Din. — Člane prosimo, da nam zaostale zneske nakažejo v najkrajšem času.
Pri tej priložnosti ponovno poživljamo obrtništvo, naj pristopi k obrtniški «Samopomoči», da na ta način preskrbi svojce v največji bedi in potrebi.
Iz organizacij.
Proslava 20Ietnice obstoja obrtniškega društva v Ljubljani. Letošnje leto praznuje obrtniško društvo v Ljubljani 201etnico svojega obstoja. V ta namen se bo vršil v nedeljo dne 28. avgusta t. 1. slavnostni občni zbor, popoldne pa se bo vršila na vrtu Narodnega doma obrtniška zabava s srečoloVom. Člane in prijatelje društva vabimo, da se občnega zbora in zabave v čim večjem številu udeleže. Natančen program bo objavljen pravočasno v dnevnem časopisju.
Obrtno društvo za Zagorje in okolico je v sporazumu z vodstvom obrtno-nadaljevalne šole priredilo dne 24. in
25.	julija t. 1. poučni zlet v Tržič in Kranj. Udeležencev je bilo z mojstri1, pomočniki in vajenci 72. Prvi dan je bil določen razvedrilu ter so izletnike Tržičani povedli pod vznožje Stožca, v prijazni Lom, kjer so jih na prostem, v svežem gorskem zraku, med vrhovi gorenjskih planin, prav dobro pogostili. Drugi dan se je vršil ogled industrijskih naprav. Izletniki so se čudili, da še malo znani Tržič nudi toliko poučno zanimivih naprav ter so temu poučnO-zanimivemu ogledovanju tako mojstri kot naraščaj z vso pozornostjo sledili. Ogledali so si papirnico, fužine za izdelovanje kos. predilnico, tovarno čevljev «Peko». pilarno in več manjših naprav. Čas odhoda je le prehitro' prišel. V Kranju so izletnike predstavniki strokovnih in obrtnih šol že na postaji z vso1 ljubeznivostjo sprejeli', nakar so si, z Ozirom na kratko odmerjen čas, ogledali le nekatera industrijska podjetja, puškarno' in puškarsko obrtno šolo, tovarno pletenin «Tka». pokopališče in druge mestne zanimivosti. Z večernim vlakom so se izletniki vrnili zadovoljni zopet domov.
Vajeniški pevski zbor Obrtnega društva v Zagorju. Kakor čujemo, se je ustanovil letos pod okriljem Obrtnega društva v Zagorju vajeniški pevski zbor pod vodstvom g. Janka Levstika. Pri pevskem zboru bodo sodelovali tudi mojstri in pomočniki. Obrtno društvo v Zagorju kaže veliko agilnost in posveča1 posebno pažnjo vzgoji obrtnega naraščaja, kar bo rodilo gotovo le dobre sadove. Le tako naprej, uspehi gotovo ne bodo izostali
Občni zbor Zadruge krojačev in krojačlc v Zagorju se bo vršil dne 22. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Josipa RanzingCrja, gostilničarja v ZagOriu, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Proračun in določitev zadružne doklade za- leto 1927. 5. Važna poročila zastopnika Zveze
obrtnih zadrug iz Ljubljane. 6. Raznoterosti. Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje, ne oziraje se na število! navzočih članov1. — Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, a se tudi pred' občnim zborom ne opravičijo, se kaznujejo z globo do 300 Din. — Načelstvo.
Iz Mizarske zadruge v Mariboru. Dne 24. julija 1927. se je nahajal v Slovenski Bistrici načelnik Mizarske zadruge za Maribor in okolico g. Alojzij Munda z zadružnim tajnikom. Sklican je bil za imenovani d!an sestanek mizarskih mojstrov bistriškega okraja. Razpravljalo se je o šušmajrstvu, ki prav dobro cvete v bistriškem okraju, o porabi vajencev in njih izobraževanju kakor tudi pomočnikov. Prečital se je zadnji zapisnik občnega zbora in se je opozorilo mojstre na zaključke, ki jih je določil občni zbor. Raztolmačilo se jim je delovanje zadruge in opozorilo na težkoče, če člani ne izvršujejo svojih članskih dolžnosti, n. pr. na neredno! prijavljanje vajencev, pomočnikov, plačevanje letnih doklad, zasledovanje šušmarstva, na neprevidne kalkulacije, na neudeležbo na občnih zborih itd. Vse to je krivo, da zadruga ne more svojih zadružnih dolžnosti izvrševati tako, kakor namerava pooblaščeni odbor. Razložilo se jim je tudi, da se je vršil knjigovodski tečaj za pomočnike in da se je videlo, da so taki tečaji zelo potrebni mizarskemu naraščaju. Ker se iz bistriškega okraja radi prevelike oddaljenosti ne morejo udeleževati takih tečajev, se je zaključilo, da dobe vsi tisti, ki se bodo hoteli v prihodnje teh tečajev udeležiti, delo v Mariboru proti plačilu za čas trajanja tečaja. Opozorilo se jih je na vse okrožnice, ki jih je zadruga razposlala članom leta 1926./1927. Razlagalo se je o preizkušnjah, gleda naj se, da pridejo kandidati dobro pripravljeni k preizkušnji, da pridemo enkrat do dobrega naraščaja. Gospodje mizarski mojstri so pridno sledili govoru in razlaganju ter so stavili različna vprašanja na gospoda načelnika, ki jim je v primernih besedah odgovarjal. Namen sestanka je bil popolnoma dosežen in se je slišalo od tov. mojstrov, da si želijo takih medsebojnih razgovorov večkrat. Opozorilo se jih je tudi na obrtniško «Samopomoč». — Dne 3. avgusta 1927. ob 20. uri se je vršila odborova seja, na kateri so se pretresovali razni dopisi o šušmarstvu, o' članskih pristopih, o kaznovanju radi prestopka obrtnega reda, o neprijavi pomočnikov, o končanem knjigovodskem tečaju in o pomočniškem mezdnem gibanju. Radi mezdnega gibanja pomočnikov se je sklenilo, da se povabi vse mizarske mojstre iz Maribora in okolice na sestanek, ki sc vrši dne 6. avgusta t. 1. Sestanka so se udeležili gospodje mojstri v lepem številu in so pretresovali zadevo zelo korenito. Dobre volje, ustreči zahtevi pomočnikov, ni manjkalo, ali sedanje razmere ne dopuščajo, da bi se jim bilo ugodilo v toliki meri, kakor so si to' sami želeli. Sklenilo se je: začetna plača za mizarskega pomočnika naj bi bila 4 Din na uro, potem se zviša sukcezivno po kvalifikaciji db 7 Din 50 para. Izredno! dobro kvalificirani pomočniki pa dobe tudi nad to plačo, toda vedno po dogovoru z delodajalcem. Za strojnega delavca ostane urna mezda kakor do sedaj po zmožnosti. Za delo na montaži izven mesta do 5 km dbbi 15 odLstotkov doklade na svojo urno plačo, čez 5 km oddaljenosti pa sc plača le po dogovoru z delodajalcem. Vožnjo po železnici III. razreda ali z avtobusom plača delodajalec kot delovni čas. Delovni čas naj se Izvaja po zakonu. Prazniki ostanejo kokor so bili predlagani od pomočnikov s pridržkom, če bi državni prazniki bili napovedani ali ako padejo na drug dan določenih praznikov, se morajo tudi ti vpoštevati in se ne bo delalo in ne plačalo1. Odpovedni rok odpade in sc
ima vsak delavec držati delovnega reda, ki bb v najkrajšem času razobešen po delavnicah.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani sporoča, da se vrši vajeniška razstava v nedeljo dne 28. avgusta t. I. ob osmi uri zjutraj v ljudski šoli na Grabnu v Ljubljani, kjer se bo vršil teoretični izpit. V nedeljo dbe 4. septembra t. 1. se bo vršila vi delavnici tvrdke Weibl v Čopovi ulici št. 10 praktična preizkušnja. Vajenci, katerim poteče učna doba db 28. novembra t. 1. imajo pravico udeležiti se preizkušnje. Prošnje naj se vlože najkasneje db četrtka dne 25. t. m. v roke zadružnega načelnika ali pa: na zadrugo. Kot preizkuševalno delo se določa za vajence stavbnega ključavničarstva: kompletno kurilno oprsje po navodilih učnega mojstra, za one strojnega ključavničarstva pa. pravokotnik (VVinkelmass) 20 X 30 cm. Prošnjam je priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo ali odpustnico. Prošnjo mora potrditi učni mojster in vpisati vanjo številko' učne pogodbe. Gg. člani se opozarjajo na to, da dajo vajencem za izdelavo preizkuševalnih del potreben pouk in navodila. — Načelstvo1.
Obrtno društvo v Laškem je obhajalo dbe 24. julija letos prav prisrčno in redko slavnost s tem, da je izročilo svoji marljivi in ugledni članici Mariji K r c n c r. šivilji in posestnici v1 Laškem, častnb diplomo. Jubilan-tinja, ki izhaja iz ugledPe in narodne meščanske rodbine, je bila rojena 30. januarja 1861. in sc je priučila šiviljskega obrta pri g. Ani Amon, soprogi dolgoletnega župana in načelnika okrajnega zastopa, ki je službovala kot učiteljica na okoliški šoli. Na dan proslave se je poklonil jubilantinji1 ves odbor, na čelu mu glavar gospod Miršič, zastopnik občine g. Kokol, načelnik g. Zupanc, podna če In ik g. Frece, gospodar g. Uratarič, blagajnik g. Fasswa1d, odborniki gg. Antloga, Perc in drugi. Ob priliki sla vi ja je pod' vodstvom g. Viljema Kuntare zapel mešani zbor krasne pesmi. Zlatoobrtnici čestitamo in želimo še na mnoga leta!
Razno.
Na letošnji pokrajinski razstavi «Ljubtjana v jeseni«,
ki se bo vršila od 17. db 26. septembra t. T. v prostorih Ljubljanskega velesejma priredc vrtnarskb razstavo tudi ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Ze lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vrtnarska razstava bo nameščena v paviljonu I v izmeri nad' 1000 nr. V kolikor bo pri celotni pokrajinski razstavi še razpoložljivega prostora, se bb namestilo razstavljalce, ki razstavijo industrijske in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za koje prične sezijia v jeseni.
Gradba stanovanjske hiše Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Kakor razvidimo1 iz razpisa o oddaji zidarskih in težaških del. bo gradila Zbornica za trgovino1, obrt in industrijo na Bleiweisovi cesti stanovanjsko hišo'. -
Stavba Delavske zbornice v Ljubljani. Te dni so pričeli kopati temelj za stavbo Delavske zbornice, ki bo stala na Miklošičevi cesti poleg palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. V novi palači bodo' uradni prostori Delavske zbornice in pa delavske strokovne organizacije in druge ustanove ter nekaj stanovanj.
Ureditev stavbnih obrtov. Ministrstvo' za zgradbe je izdelalo projekt nove uredbe o reguliranju stavbnih obrtov za vso državo. Projekt bodb prejele vse organizacije, da podajo svoje mnenje.
Gradbena' podjetja in jamstvo naročiteljev za prispevke za zavarovanje delavcev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je naprosila Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da omili prakso glede uveljavljenja
jamstva naročiteljev gradb v tem smislu, da izdaja pO-trdila, da ne zahteva od: naročitelja že izvršene gradnje solidarnega jamstva, vsetn zanesljivim gradbenim podjetnikom, ki so sicer točni plačniki in s plačilom prispevkov niso za več nego1 za dva meseca v zaostanku. Na ta dopis je prejela Zboirnica od' Okrožnega urada za zavarovanje delavcev sledeči od'govor: «Z ozirom na tamk. dopis z dne 22. julija 1927, opr. št. 8917, čast nam je opozoriti ugledni naslov na dejstvol, da je v zadnjem času prišlo veliko gradbenih podjetnikov v plačilne težkoče in celo v konkurz. Terjatve urada na neplačanih prispevkih na-pram tem podjetnikom so dosegle pogosto izredno- visoke zneske in je povsem razumljivo*, da so bili naročitelji gradb dokaj razburjeni, ko je urad1 z regresnimi plačilnimi nalogi zahteval plačilo od gradbenih podjetnikov neizterjanih zneskov. Da torej gradbene gospodarje obvaruje škode, je urad opozoril naročitelje gradb na tozadevno določilo zakona o zavarovanju delavcev, kar ima za posledico, da zahtevajo od podjetnikov potrdila o' vplačanih prispevkih. V splošnem pa urad uvideva težkoče, s katerimi se mora boriti gradbena stroka in radi tega tudi po možnosti gradbenim podjetnikom ne bo delal nobenih težkoč. V smislu Vašega predloga bo vsem gradbenim podjetnikom, ki so zanesljivi in točni plačniki in niso v zaostanku za več kot dva meseca, izdajal zaprošena potrdila, da ne zahteva od naročitelja že izvršene gradnje solidarnega jamstva. S tem je urad v polnem obsegu ugodlil Vašemu predlogu in ptričakuje, da bo ugledni naslov tudi sam opozoril podjetnike, da v redu in tekoče izvršujejo svoje obveznosti napram tukajšnjemu uradu. Prosimo, da vzamete ta dbpis na znanje in o njem obvestite Vaše člane, odnosno! zadružnike.
Objave za obrtništvo važnih zattev. Na opetovana vprašanja, zakaj Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani' ne objavlja raznih va"žnih obrtniških zadev, opozoril, pojasnil, vabil itd. v vseh dnevnih časopisih, pojasnjujemo, da pošljemo vsako dnevnim časopisom namenjeno vest vsem časopisom; dosledno pa se dogaja, da n. pr. «SIo-venec» naših vesti ne objavlja, kakor da bi njegovi čita-telji ne bili zainteresirani na mnogokrat jako važnih objavah. Vzroki tega preziranja so nam neznani, na uredništvo lista pa bomo pošiljali tudi odslej vse objave s prošnjo, da jih priobči.
Anketa o reviziji obrtnih listov. Savez obrtnikolv v Sarajevu je pred kratkem predložil Velikemu županu sarajevske oblasti spomenico1, v kateri prosi, naj bi se v Sarajevu izvedla revizija obrtnih listov ter da naj se vsem nekvalificiranim obrtnikom obrtni listi odvzamejo. Veliki župan je uvaževal to spomenico in je sklical 11. avgusta anketo, katera se je bavila z vsemi v spomenici navedenimi zahtevami. Tudi slovensko obrtništvo je stavilo obrtnim oblastem za obstoj obrtništva važne spomenice. Zgod'i pa se jako rado, da se ali deputacija ne sprejme, ali pa na spomenico sploh ne d'obi nikakega odgovora.
Šola za obrtniške funkcionarje. Zemaljski savez zanat-lijskih udruženja v Beogradu je na svoji seji sklenil osnovati v Beogradtt posebno šolo za obrtniške funkcionarje. Izvolila sc je tudi uprava, ki bo vodila šolo in skrbela za njen napredek. Pouk v šoli bo trajal eno leto1 in sc boi delil v dva tečaja. V glavnem se bo poučevalo gospodarsko . in socialno zakonodajo s posebnim o>ziro'm na obrtniške potrebe, organizacija obrtniških zbornic, esna-fov in zvez, njih dolžnosti, pravice in njih oduošajev db oblasti: obča načela narodtie ekonomije; uvod v splošno zgodovino;'zgodovina d'ela, esnafov in obrtniških organizacij v obče; knjigovodstvo za delavnice in obrtniške organizacije; obrtne šole in njih organizacija; vežbanje v debati in govorih. Pouk bot za vse obrtnike brezplačen.
Obrtno-nadaljevalna šola v Litiji. V Litiji se čuti nujna potreba po obrlno-nadaljevalni šoli, ker so vajenci sedaj brez potrebnega pouka. Merodajni faktorji naj bi pokre-nili akcijo; da bi se šola v prihodnjem šolskem letu otvo-rila. Kolikor smo informirani, ima baje tudi tamošnja okrajna hranilnica v svojem rezervnem fondu že naložen znesek 2000 Din. Ustanovitvi obrtnol-nadaljcvalue šole v Litiji naj posvetijo svojo pažnjo tudi zadruge v Zagorju.
Znižane vozne cene na Dunajski jesenski sejem 1927. Že več let se je z najboljšim uspehom prirejal Dunajski velesejem. Letošnji jesenski velesejem se bo priredil Od 4. do 11. septembra. Državne železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dajejo vsem obiskovalcem letošnjega jesenskega sejma 50 odstotkov popusta za potovanje na Dunaj, in sicer za dobo od 25. avgusta do
10.	septembra, kakor tudi za povratek od 5. do 25. septembra 1927. Potnik mora vzeti celi vozni listek, katerega pridrži in kateri mu služi za povratek. Vodstvo1 jesenskega velesejma mu na voznem listku poltrdi, d'a je poselil sejem. Avstrijske železnice dajejo popust na železnicah obiskovalcem Dunajskega velesejma v času od 31. avgusta d'o 15. septembra na vožnjah ob prihodu in povratku po 25 odstotkov in sicer na temelju sejmske legitimacije in veljavnega potnega lista. Na temelju teh dveh izkazov je tudi prestop avstrijske meje prost in ni potrebno vzeti vizum. Donavska Parobrodna Družba in Ogrska Rečna Plovidba dajeta na progi Dunaj—Budimpešta—Mohač po 50% popusta. Pa rob rodni družbi: Jadranska Pfovidba na Sušaku in Dubrovačka Plovidba dajeta na svojih parobrodih od 23. avgusta do* 6. septembra 1927. popust v tem smislu, da vofeni listek nižjega razreda velja za potovanje v višjem razredu. Društvg «Boka» daje 50odstotni popust.
Sprejemanje obrabljenih ali poškodovanih bankovcev Narodliie banke. V obtoku se nahajajoči bankovci Narodne banke so v zadhjem času vedno bolj Izrabljeni. Nekateri so tudi poškodovani in raztrgani, odnolsno jim manjka del na vogalu, zgibih ali v sredini. Iz gospodarskih krogov sc čujejo pritožbe, da državni uradi (davčni uradi in pošte) ne sprejemajo bankovcev, ako so le količkaj poškodovani. Iz vsebine pritožb je sklepati. d!a si posamezniki niso na jasnem o predpisih, ki so v tem pogledu merodajni za državne urade, radi česar jih v nastopnem v izvlečku podajamo: Državni uradi so dolžni pri sprejemanju bankovcev gledati ne le na pristnost, ampak tudi na popolnost. Sprejemati torej ne smejo bankovcev, ki so v obtoku svojo obliko izpre-menili ali se poškodovali. Metil poškodbe spada tudi pisanje po bankovcih, perforiranje, stampiliranje itd. Vendar na te poškodbe uradi ne gledajo tako strogo, zadovoljujejo sc večinoma z ugotovitvijo, da je bankovec pristen iti da mu ničesar ne manjka ter da je neraben samo radi navadne obrabe. Sprejem raztrganih ali sicer poškodovanih bankovcev smejo državni organi odklo1-niti. V tem primeru moraio lastniki poslati1 odklonjene bankovce podružnici Narodne banke v Ljubljani ali v Mariboru, ki se morajo ravnati pri honoriranju poškodovanih bankovcev po sTcdfečih navodilih svoje centrale v Beogradu. Za raztrgane bankovce, pri katerih se morejo posamezni deli zložiti v cel bankovec, ali pri katerih manjka samo en del, se izplačuje cela vsota, na katero se bankovec glasi. Pri poškodbvanih bankovcih, od katerih manjka večji del, se ravna izplačilo po meri poškodbe, ki se dobiva na ta način, da sc ves bankovec razdeli na 100 enakih delov (kvadrat), ob izplačilu se odbije od zneska, na katerega se bankovec glasi, toliko stotink zneska, kolikor stotink manjka od bankovca. Nadalje se odšteje znesek 1*70 Din kot taksa za povračilo stroškov
banke, in sicer za vse bankovce razen onih po 5 Din, za katere znaša taksa 50 par. Bankovcev, katerim manjka več nego %, Narodna banka ne sprejema, odnosno jih ne honorira.
Voščene užigallce. Uprava državnega monopola je dovolila: s svojim aktom I. M. br. 10.541 od 26. julija 1927 izdelavo voščenih užigaTic vsem tovarnam užigalic. Z izdelavo teh užigalic bo pričela v najkrajšem času tvor-nica «Drava» v Osijeku in tvornica užigalic v Vrbovškem.
Evropski potni Ust. Na Dunaju je te dni zborovala srednjeevropska zveza za tujski promet. Reševala je tehnična vprašanja, ki naj pozive in dvignejo tujski promet, in pri tem je seveda prišel na razgovor1 tudi potni list, ki je v tujskem prometu silno važen činitelj in v današnjih razmerah tudi njegova velika ovira. Malo jo držav v Evropi, ki so odpravile medsebojna viza. Potnik, ki potuje iz ene države v drugo', je še vedno podvržen neštetim sitnostim. Nadlegujeta ga posebno policija in carina. Razume se, da pri takih razmerah nihče ne nese rad denarja v tuja letovišča in kopališča, posebno ne, ker se mu delajo pri policiji in na mejah Ovire. Na Dunaju1 se je v tej zadevi priglasil k besedi delegat italijanske družbe za tujski promet, Guido Ascoli. Plediral je za vzpostavitev statusa quo ante bellum. Omenil je, da si posebno Francija prizadeva, vzpostaviti predvojne razmere in ustvariti podlago za nov evropski potni list, ki bi omogočal ljudem potovanje po vsej Evropi brez vizumov. V interesu tujskega prometa bi vsekakor bilo, da se ta ideja čimprej oživotvori. Poseben mednarodni študijski odbor je vzel zadevo v pretres in proučevanje, ter jo bo skušal v doglednem času realizirati.
II.	mednarodni velesejem v Solunu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Vzorce za prijave razstavljal-cev kakor tudi prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Češkoslovaška namerava nvesti pouk narodnega gospodarstva v vseh šolah. Češkoslovaški finančni minister Engliš je nedavno izjavil, da namerava sporazumno s prosvetnim ministrstvom uvesti pouk o osnovnih pojmih narodnega gospodarstva v vseh šolah, celo v ljudskih. Seveda se bo ta predmet poučeval na preprost način, tako da se bodo tudi najmlajši učenci lahko seznanili z osnovnimi pojmi te za blagostanje naroda vel e važne vede.
Prijave terjatev proti Slavenski banki. Dne 10. t. m. je potekel rok za prijavo terjatev proti Slavenski banki. Rok za prijavo je bil določen na dva meseca, vendar se je izkazalo, da mnogo prijav še ni prispelo. Upravitelj konkurzne mase je zlasti zadnji dan prejel veliko število prijav iz province. Od ameriških izseljenikov, ki imajo proti Slavenski banki terjatve v znesku več milijonov dinarjev, pa so te dni prispele šele prve prijave. Zaradi tega je sodišče podaljšalo rok za prijavo terjatev do likvidacijskega naroka, to je do 20. avgusta.
Trgovski stiki med nami in Ameriko. V svrho poglobitve trgovskih odnošajev z Zedinjenimi državami je naslovil naš generalni konzulat v New-Yorku na vse zbornice v državi okrožnico s prošnjo, da se mu vpošljejo naslovi in podatki O naših tvrdkah, ki bi želele navezati poslovne stike s tvrdkami v Zedinjenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti poseben register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogojih Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Evropa na poti k sistemu zlate valute. V Newyorku sO se te dni sestali predsedniki največjih emisijskih bank (angleške, francoske, nemške in ameriške), da se posvetujejo o važnih valutnopolitičnih vprašanjih. V prvi vrsti
gre za; težkoče, ki so se pojavile v mednarodnem prometu zi zlatom zaradi prehajanja evropskih držav k zlati valuti. Obravnava pa se tudi vprašanje zadolževanja Evrope, posebno glede na posledice tega zadolževanja na mednarodno izravnavo plačil, mednarodno gibanje zlata, možnost odplačila dolgov itd. Evropske države prehajajo' polagoma na sistem zlate valute. Nemška državna banka je že lani ix> večala svotf zlati1 zaklad na preko 1-8 milijarde mark. V zadnjem času pa je nakupovanje zlata s strani Francoske narodne banke v Londbnu in Newyorku povzročilo vznemirjenje predvsem v Londonu. Tudi srednjeevropske države skušajo povečati svojle zlate rezerve. Madžarska narodna banka je že 75 odstotkov svoje kovinske podlage konvertirala v zlato. Pred kratkim se je tudi Avstrijska narodna banka odločila spremeniti velik del svojega deviznega zaklada v zlato. Ker je povpraševanje po zlatu tudi s strani Indije in Kitajske od dne do dne večje, obstoji bojazen, da se bo navzlic prenasičeno-sti Amerike z zlatom, v doglednem času pojavilo pomanjkanje zlata za valutne svrhe, kakor je to že pred leti napovedal znani švedski učenjak Gustav Cassel. Pomanjkanje zlata pa povzroča nazadovanje cen in s tem težkoče v produkciji. Veliko mednarodni gibanje zlata, ki je zvezano z znatnimi stroški, je dalo tudi povod, da se je ponovno pričelo razpravljati o ureditvi prenosa zlata z navadnim nakazilom. Od poVoljne rešitve teh perečih vprašanj je v veliki meri1 odvisen bodoči razvoj svetovne gospodarske konjunkture.
Kolika denarja se sme poslati v vrednostnih pismih iz naše države? Ministrstvo pošte in telegrafa je z odlokom št. 31.639 od! 21. julija t. 1. sporočilo direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, da se smejo odslej v vrednostnih pismih pošiljati v inozemstvo dinarski bankovci ali na bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 dinarjev. — Zavarovalnina o'stane ista kakor doslej, t. j. 5 Din za vsakih 300 frankov (3600 Din). — V obrazcu «Jamstvo pošiljatelja« je treba znesek 1000 Din popraviti na 3000 Din. Označena vrednoLst se tudi še nadalje preračunava no razmerju med frankom in dinarjem (1 frank = 12 Din).
Dolgovi evropskih držav v Sbvernl Ameriki. Skupni dolg evropskih držav v Severni Ameriki znaša 22.143 milijonov dbfarjev, skupno z obrestmi, katere bodo' morale dolžnice odplačati v dobi od leta 1923. do leta 1987. Ta dolg se na posamezne dVžave razdeli sledeče (v milijonih):
	Odplačilo	Obresti	Skupaj
Anglija	4.600	6.506	11.106
Francija	4.025	2.822.7	6.847.7
Belgija	417.7	310.1	727.8
Italija	2.042	365.7	2.407.7
Jugoslavija	62.8	32.3	95.1
Riimunlja	66.5	56	122.5
Poljska	178.5	257	435.5
Čehoslovaška	185.1	127.7	312.8
Estonska	13.8	19.5	33.3
Finska	9	12.7	21.7
Latvija	5.7	8.1	13.8
Litva	6	8.5	14.5
Ogrska	1.9	2.7	4.6
skupaj	11.614	10.529	22.143
Med temi dolžniki pa niso všteti Nemčija, katere dolgovi se odplačujejo po Dawesovem načrtu, dalje Grčija (18 milijonov), Avstrija (kapital' 31 milijonov, obresti 7.2 milijona) in Rusija (kapital 260 milijonov, obresti 68.4 milijotiov).
Konkurzi v prvih sedmih mesecih t. 1. Po podatkih jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v naši državi v prvih sedmih mesecih t. 1. prijavljenih 685 konkurzov napram 497 v lanskem letu. Letos je bilo torej prijavljenih 188 konkurzov, to je za 30% več. Po posameznih pokrajinah se to število razdeli sledeče: Hrvatska in Slavonija 90 (62), Srbija in Crna gora 437 (245), Slovenija in Dalmacija 75 (65), Bosna in Hercegovina 17 (31), Vojvodina 66 (94). Največji porast konkurzov beleži Srbija s 192 ah 78%, za njo sledi Hrvatska in Slavonija z 28 konkurzi ali 45%, porasta, dalje Slovenija in Dalmacija z 10 konkurzi ali 15% porasta. V Vojvodini sicer število konkurzov stalno pada, vendar se pa iz tega še ne da sklepati, da se tamošnje gospodarske prilike normalizirajo, ker je treba upoštevati tudi privatne poravnave, o katerih ni mogoče dobiti podatkov.
Tvrdka v Kobenhavnu (Skandinavija) išče zastopstvo za damske klobuke in slamnike (surovine in pletenje), damske velur-klobuke, umetne cvetlice, izdelane klobuke za gospode, moško perilo. Naslov je na vpogled v uradu Ljubljanskega velesejma.
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Ministrstvo trgovine in industrije bo ponovno poslalo vsem zbornicam in gospodarskim olrganizacijlam v izjavo novo uredbo o odpiranju in zapiranju tigovin.
Popravilo državnih cest v Sloveniji. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit v znesku 4,286.000 Din za popravilo državnih cest v Sloveniji.
Poštna prostost Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v volilnih zadevah. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je ob objavi nove «Uredbe o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani» izdala dne 4. avg. 1927. D. štev. 59.184/11 — 1927 v1 svojih okrožnicah (št. XX. — 1927) sledeči odlok, ki ni važen samo za zbornico, ampak tudi za volilce. Odlok se glasi sledeče: «Gospod minister za trgovino in industrijo je na osnovi pooblastila iz čl. 267 finančnega zakona za leto 1927/28 izdal «Uredbo o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in
industrijo v Ljubljani* od 30. junija 1927 (Službene No-vine štev. 156 od 14. julija) 1927, dodatek XLV1I, oziroma Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti štev. 80., od
26.	julija 1927, razpis 349). O poštninski prostosti govori člen 22. te uredbe, ki se glasi: «Vsak dopis in vse, kar odpravlja volilni odbor volilcem, državnim oblastvOin in občinskim uradom, in pa pošiljke teh oblastev nai volilni odbor v volilnih zadevah, so oproščene poštnine in vsake druge poštne pristojbine. Prav tako so tudi pošiljke in vloge volilcev na volilni odbor oproščene poštnine in drugih poštnih pristojbin. V ta namen morajo biti poštne pošiljke označene s pripombo «V volilnih zadevali Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani*. Poštni uradi morajo nujno in brez odloga odpraviti in izročiti vsako pošiljko, ki jo pošlje volilni odbor volilcem ali ki jo pošljejo volilci volilnemu odboru.* Pošte naj torej pomnijo: 1. Trgovska zbornica kot taka ni oproščena poštnine, ampak samo njen volilni odbor. Ker pa ta volilni odbor ni permanenten, ampak se izvoli za vsake volitve posebej (po členu 4. zgoraj omenjene uredbe praviloma vsakih 5 let), je jasno, da velja ta ugodnost samo za volilne zadeve. 2. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo jo oproščena poštnine v dopisovanju z volilci (torej s privatniki), z državnimi oblastvi in občinskimi uradi in obratno. Vsak volilec sme potemtakem v volilnih zadevali pisati volilnemu odboru Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani brez plačila poštnine, potrebna je samo predpisana pripomba na ovitku. 3. Korespondenca volilnega odbora z volilci in obratno je oproščena vseh poštnih pristojbin, torej tuidi priporočnine in pristojbine za povratnico. Pisma s povratnico morajo seveda ustrezati predpisom čl. 36. Pravilnika za notranjo poštno službo I. del. 4. Ta pisma se morajo odpravljati in dostavljati z vso naglostjo in točnostjo. Pisma s povratnico se morajo izročiti naslovnikom v roke. Za vsako nepazljivost, zlorabo, pristranost ali celo kršitev pisemske tajnosti, bo odgovarjal prizadeti uslužbenec po zakonu. 5. Z gori omenjeno zakonsko uredbo je prenehala veljati točka 11., člena II., zakona o prostosti poštnine, kolikor govori o trgovskih in obrtnih zbornicah.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke
••
Najnižje
cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg 5t. 25.
UatanovUeno l»ta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI V0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
r:
Kreditno društvo]	Pia*
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
(Gradska štedlonica)
v Ljubljani
11 < i
11 I ! I >
I I
0
V	Stanje	vloženega	denarja	preko	220	milijonov	dinarjev.	ft
'k Sprejema vloge na hranilne knjižice In tekoči račun proti najugod- |\ J	nejšemu	obrestovanju.	I/
♦
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu .	najviSje	mogoče obresti.
■1	Jamstvo za vse vloge In	obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor
/	kjerkoli drugod, ker jamči	zanje poleg lastnega	hranilnlčnega premoženja
Jli	Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem	in davčno močjo. Ravno	ii
\	radi tega nalagajo pri njej	tudi sodišča denar	mladoletnih, župni uradi	V
II	cerkveni	In	občine občinski denar.	I
/ NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naSI hranilnici, / (I	ker	je	denar	popolnoma varen.	i
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. 2
»Mii: ©GE ASI
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik«!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Pozor, krojači, šivilje!
Krojaški tečaji za prikrojevanje moških in ženskih oblek; izdelovanje krojev po meri. Za krojače in šivilje, ki nimajo časa v sezoni, bo pričetek tečaja 1. avgusta 1.1. z znižanim honorarjem in ugodnimi plačilnimi pogoji. Učencem, ki ne morejo posečati tečajev, se daje pouk s pošto potom učnih zvezkov. Absolventom se preskrbi služba. — Lastnik Fran Potočnik, član Anglo-fran-coske krojne akademije (šole). Odlikovan v Rimu z naslovom profesorja leta 1927. Ljubljana, Stari trg 19.
Urarjev sin
išče mesta pri dobrem urarskem mojstru, kjer bi imel priliko, izuriti se v stroki. Dela že dve leti. — Ponudbe na upravo lista.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem In prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Milko Krapež. Odgovorni urednik Ignacij Kaiser.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, (I. Bran d t.
Naročajte „Obrtni Vestnik44!
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 In 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic in kuponov, nakažita v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev, 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se tožno in ceno izvršujejo.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, poroelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo.
T»l«»on 478 LJUBLJANA TeUfon 478 Dunajska cesta lO
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu”
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurglčnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno-
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
<35«35«35«35<35<35<35<35.35<35«36«36«35<35«36.35«35<35«35<35
t*
O?
«36
Og
t*
o? «36 «36 O? «35 <35
t#
.36
«35
«36
«3?
O?
«3*
«3?
«3?
O?
O?
o?
•3f
«3»
<3*
«3*
«36
«36
«36
<3*
OC
<3*
«36
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zavodu d Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
«3?
«3«
o*
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
<35
«35
«35
«35
«35
«35
.35
.36
«35
«35
«35
«35
o*
«35
«35
«35
«35
«36«35«36.35«36«35<36«35.36«36«36«35«36«35«35«36«3*«36«35«36