cena 9 din					15. oktobra 1981
				'	
		'			
				■	
		•		p|l§ *	
		g V ! •;	-vr, •	Z •- v'--g		Wm0m	’ •
		■			.
<				feeSsiši	
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender	fft V	N VHIHTI št 41—leto XXXX
DLLAVdKA hNu I Nudi
Ni drugih ramen za lastna bremena
Republiški izvršni svet je pred nekaj dnevi obravnaval osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 81-85 v prihodnjem letu. Čeprav vse »postavke« še niso dokončne, saj se resolucija opira tako na izpolnjevanje srednjeročnega plana družbenega razvoja v letošnjem letu kot tudi na položaj Jugoslavije v svetovnih gospodarskih tokovih, ter na oceno pogojev gospodarjenja in razvojnih možnosti v prihodnjem letu, ti podatki pa se lahko še spremene, so vendarle znani »redi velikosti« posameznih nalog, ki jih za prihodnje leto na-. laga politika izvajanja družbenega plana. Vsekakor lahko rečemo, da so naloge v prihodnjem letu takšne narave, da bomo morali zastaviti in združiti vse sile, če jih bomo hoteli izpeljati. Izpeljati pa jih bomo morali, kakorkoli, saj se bo v nasprotnem primeru srednjeročni plan
družbenega razvoja »podrl«, hkrati pa bomo že odločilno začeli izgubljati boj za stabilizacijo.
Ključna bitka v boju za stabilizacijo v prihodnjem letu bo, tako kakor v letošnjem, bitka za izravnavanje plačilne bilance s tujino. Toda za razliko od letošnjega leta bomo morali Jugoslovani v prihodnjem letu v gospodarskih odnosih s tujino »ustvariti« samo 500 milijonov dolarjev deficita (to je najrealnejša možr nost, drugi dve, ki pa praktično ne prideta v poštev, sta milijarda dolarjev deficita ter popolna izravnava bilance). Temu strateškemu cilju bodo prilagojene in podrejene vse ostale naloge: politika cen, investicijska politika, politika ostalih oblik porabe, uvoz itd. V slovenskem merilu bodo naloge na zunanjetrgovinskem področju izredno zahtevne, saj naj bi naša republika ob jugoslovanskem deficitu pol milijarde dolarjev vsaj na konvertibilnem področju mednarodne menjave ustvarila suficit. Da bi to doseglo, bi moralo slovensko gospodarstvo izvoz povečati realno za najmanj 6 odstotkov, hkrati pa zmanjšati uvoz ^a 10 odstotkov. Kako težko bo to doseči, naj pove podatek, da se v letošnjem letu izvoz v primerjavi s prejšnjim letom ne bo povečal realno več kakor za 0,3 odstotka, uvoz pa zman jšal za 2 odstotka. Torej pomeni, da
se bo moral izvoz izredno povečati, uvoz pa izredno zmanjšati, hkrati pa obseg proizvodnje ne bo presegel lanskoletne ravni.
Druga ključna bitka v prihodnjem letu bo bitka zoper inflacijo. Za opis pomembnosti te naloge samo tale podatek: za vsak odstotek povišanja svojih cen potrebujejo jugoslovanski izvozniki 3 milijarde dinarjev za kompenzacije razlik med izvoznimi (svetovnimi) in domačimi cenami. V prihodnjem letu naj bi se cene v povprečju ne povečale več kot za petino. Visok izvoz, nizka rast proizvodnje, rast življenjskih stroškov itd. bodo močno pritiskali na cene. Varčevanje pri vseh oblikah porabe, pri nekaterih pa tudi zategovanje pasu, bo zaradi izpolnjevanja politike družbenega razvoja v prihodnjem letu nujno potrebno. Zelo pomembno je, da zmanjšujemo tudi splošno porabo in da ne ostajamo le pri zmanjševanju osebne porabe. Treba bo tudi zaostriti odgovornost do dela, do izvrševanja nalog. V prihodnjem letu se nam torej ne obeta kaj drugega kakor znoj in odrekanje.
Nekateri primerjajo sedanji družbenoekonomski položaj s položajem ob gospodarski reformi leta 1965,. Vendar smo takrat imeli nekatere rezerve, na katere zdaj ne moremo računati: plačilna bilanca s tujino je bila boljša, »odvečni« delavci so se lahko zaposlovali v tujini, imeli smo tako imenovani državni kapi-
tal, s katerim smo lahko izravnavali neskladja v cenah, gospodarstvo je bilo mnogo bolje založeno z repromateriali itd. Danes imamo v primerjavi z obdob-
jem gospodarske reforme »samo« dve prednosti. Naš gospodarski položaj je takšen, da si v resnici ne moremo privoščiti odrivanja nalog na kasnejši čas in ne prelagati bremen težav na druga ramena. Edino, kar nam še ostane, je zagristi se / delo in težave ter doseči cilje, ki smo si jih zastavili. Največja prednost v primerjavi z leti reforme pa je samoupravni položaj delavcev: če je kaj, potem je samoupravni položaj delavcev zagotovilo, da bomo presegli sedanje težave in izpolnili naloge na sicer trnovi poti k stabilizaciji.
Boris Rugelj

Kaj o tem menite vi?
Ura je štirinajst, skoraj kakšna mi-' nula več. Sodeč po posnetku iz lendavskega Varstroja so delavci razen malice seveda delali vseh osem ur. Pa ni bilo tako, ker jih je veliko čakalo pred izhodom že dobre četrt ure pred iztekom delovnega časa. Torej je njihova organizacija tako zasnovana, da so delo lahko opravili prej kot v osmih urah. Ali je potemtakem tovarniška si-• rena zgolj Potemkinova vas? Glede na naše delovne navade, kar prikazujemo tudi v sestavku z naslovom »Naš delavnik je prekratek« tokratne številke DE, morda je. Kaj pa sicer? Kaj o tem menite vi?
Slika: Andrej Agnič
IZ VSEBINE:
Obiskali smo nekaj organizacij združenega dela v Črni gori in na Kosovu
Star rek o brezovi metli in šibi
Stran 2 in 3
»Slep je, kdor se z izumi ukvarja...«
Cenimo le tisto, kar ni vredno
Stran 8
Priprave na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
Naš delavnik je prekratek Moralna kršitev?
Število nesreč se ne zmanjšuje O prehrani med delom
Stran 4 in 5
Po treh letih sanacije je mežiški rudnik pred razpotjem
Preporod ali zaton rudarstva pod Peco?
Stran 11
/n, C ViJlJ Or/,

I	I' 1.	P*'l
: :••/»«• t/ti i4*p«-/«r #••»#«• •i'i ttththi »if ttitHuinir in	/»»n..,' «•/»«•/•':<.»»«' » ZhliU'n.i iinritcM,
»*H»* », J. lonui IihJh ut «'/*,,r»i»	/r»»#»r »h//,n »1»
»/,»	inr*l\* prrtmrnuir»u’ r {''il.uu' L\lnu.
O,«	p »t*iricht	. «/,»/,h 1/1
.'vo/n-'«.! o m#v»u/«i u»/ni. :h«/ii«h »•« /tim,ir /rr c ufHvabi poJobv »»• iMirHit 4	r">»/»*
pro%iinia
^Itupii i*ta t*t*\,nr (S\lvnir. di» ir mrtli' i\l,„,r
ob /r/«nc» I'c/a/i* nntOiltHHiniltth Mur«x/oM IM intr,\tm'*h na Jan />raimoihim/u rUitnLvo pratntLn
oktobra lK?S^prrnnrnrt\inc> »»
Uit ovc* (Delen jv
‘iVfamii I/Iidiv im otnaMt.	m piotttrii.
fr ohprtutnnp. da hotna na otr/t podratitli iipln tiia ut dt la tatliu' npttlu Irattli ualagr. Ut /tli priti i ti h'it' C~li'h-t i n patlaal/a inmaiipmoiia tat Mlithiiia thiipnatl i.~>ihipt’ t l,.t,t;l.t,',„
»Z ljubeznijo in zvestobo tvojemu velikemu delu, neomajnim zaupanjem v tvojo pot smo se delovni ljudje in občani Velenja odločili, da na današnji dan, 10. oktobra 1981, svoje mesto poimenujemo Titovo Velenje«, so predstavniki tega mesta zapisali v knjigo v Hiši cvetja. Doma pa so poimenovanje počastili slavnostno in prisrčno, vendar brez velikih stroškov.
Slika: Tanjug

Že tradicionalni vlak bratstva in enotnosti je tudi letos odpeljal slovenske medvojne izseljence,njihove najožje sorodnike in potomce v Srbijo. Takšna srečanja bratstva in enotnosti krepijo vezi med obema narodoma, saj so te vezi nastale v najtežjih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov.
Slika: Boštjan Pirc
Na 4. seji RK ZSMS, ki je bila minuli teden v Ljubljani, so delegati celovito, kritično in tvorno obravnavali sedanje probleme v našem gospodarstvu in družbi. Izvolili so tudi novo vodstvo republiške konference. Za novo predsednico RK so izvolili Darjo Colarič iz Novega mesta.
A. A.
Obiskali smo nekaj organizacij združenega dela v Črni gori in na Kosovu
STAR REK O BREZOVI METLI m ŠIBI
V prostorih tovarne zdravil Krka v Novem mestu so minuli ponedeljek odprli razstavo ob zaključku 4. svobodne likovne akademije. Na njej je letos sodelovalo 9 slikarjev, od tega trije amaterji, ki so ustvarili devetdeset del na temo Novega mesta. Organiziralo pa jo je KUD Krka.
A. A.
Ko spremljamo prizadevanja, kako speljati tokove jugoslovanskega gospodarstva v čimbolj enotno strugo, včasih komajda še lahko verjamemo, kakšne čeri vse jih razcepljajo v nešteto potočkov. Že občinski jezovi se zdijo včasih komajda premagljivi in pri republiških mejah se pač zatika toliko bolj. Slišati je moč celo mnenja, kako suverena pravica republik in pokrajin, da same razpolagajo z dohodkom, povzroča tolikšno razdrobljenost sicer opredeljeno enotnega jugoslovanskega tržišča, drobnjakarsko gospodarjenje, zatorej nizko proizvodnost in seveda z vsem tem nekonkurenčnost jugoslovanskega gospodarstva v bitki za tuje trge.
Takšna tuhtanja pa milo rečeno smrdijo vsaj po poenostavljanju.
Za korenom razdrobljenosti je že treba kopati globlje — plodna tla zanj so namreč ne dovolj uveljavljeni samoupravni dohodkovni odnosi. Dohodek še ni uspel postati gonilo razvoja, združenemu delu uhaja iz rok in z njim v preveliki meri razpolagajo, družbenopolitične skupnosti, če ne posamezniki ali skupine v njih.
Marsikaj zbuja upravičene upe, da delavci v združenem delu vendarle vse krepkeje prijemajo za vajeti, da del dohodka usmerjajo po svojih potrebah in interesih. Vsak tak primer brž dokaže, da združevanje dela in sredstev v enotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru ni nikakršen namišljen ideal. Žal je teh primerov vse premalo, kar potrjujejo tudi ugotovitve o združevanju dela sredstev sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Polovico teh sredstev naj bi organizacije združenega dela združevale in tako okrepile medsebojni interes za »usodo« tega denarja. Še vedno pa ga ne vlagajo po pravem dohodkovnem načelu v objekte, ki zagotavljajo hitrejši in bolj usklajen razvoj. Že konkretnih samoupravnih sporazumov je bore malo, in še tistih sprejetih potem ne uresničujejo dovolj dosledno.
Plotovi v glavah
Ko smo obiskali Kosovo in Črno goro, so pogovori z družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki sestavili precej enotno podobo po-. dročja združevanja dela in sredstev. Kljub nedvomnemu interesu manj razvitih, da po tej poti izboljšajo svoj položaj, kljub poudarjanju pravilnosti te poti v vseh mogočih dokumentih, kljub začrtanosti združevanja v planih na vseh ravneh — kljub vsemu temu čas beži, a od množice dogovorov te vrste je prid kaj pičla. Vsi so z odprtimi rokami za deklarativno združevanje, roke pa pobesijo, ko pride do uresničevanja dogovorjenih projektov.
Kar čelo vrsto »vzrokov« in vzrokov smo lahko nanizali v pomenkih — od težav s kadri, do nagle rasti cen, do zamud pri načrtovanju in do tistega najpogostejšega, češ, čas je tak, da vsak skrbi za svoj obstoj in nima ne časa ne denarja, da bi se ukvarjal še z združevanjem. Na prvi pogled kar razumljivi izgovori, pa vendar — vse te in druge težave bržda niso vzrok za šibko združevanje, prej bo držalo, da bi jih združeni prej in lažje premagali.
Prava ovira tiči menda še vedno v nekaterih glavah. Ozka in kratkoročno usmerjena miselnost, da je najbolje čim več zaslužiti doma, v svoji tovarni, občini in tudi republiki, zavira združevanje dela in
sredstev celo tam in takrat, ko je očitno upravičeno in edino smotr-
Prvi koraki
Ko smo načrtovali, katere delovne kolektive na Kosovu in v Črni gori bi obiskali, smo si pomagali z gradivi Gospodarske zbornice Slovenije. Takole smo povzeli:
— Kljub prizadevanjem skupne zbornične komisije je še pred tremi leti prišlo do pomembnega gospodarskega sodelovanja med organizacijami združenega dela Slovenije in Črne gore. Še tisto, kar je bilo, je slonelo le na kupoprodajnih odno-
Jovo Vujoševič
sih. Žal je vse skupaj premaknil šele potres, ki je Črno goro prizadel 9. maja 1979. Na podlagi ponudbe slovenske gradbene operative in proizvajalcev opreme je prišlo tudi do možnosti razvoja proizvodne in montažne dejavnosti v Črni gori — škoda le, da je večji meri ostalo le pri možnostih.
Tudi na področju aluminija ni bolje. Celo sestanki so drug za drugim padali v vodo, kaj šele, da bi se lotili skupnega dela. Ponudba tito-grajskega aluminijskega kombinata za vlaganja v primarno proizvodnjo je pri nas ostala brez odmeva, prav tako ni prišlo do višjih oblik poslovnega sodelovanja.
Jovo Vujoševič, podpredsednik črnogorske gospodarske zbornice je na te ugotovitve takole odgovoril:
»Letos smo se lotili predvsem področja turizma in poljedelstva, da bi videli, kaj se da tu premakniti. Metalurgija bo počakala do konca leta. Sodelovanje s Slovenijo je razgibano predvsem v turizmu, podpisali smo samoupravni sporazum za gradnjo velikanskega hotelskega kompleksa v Ulcinju. Mon-tenegro turist odlično sodeluje z vašo Emono, hvale vredno je tudi vključevanje celjskega združenega dela v gradnjo objektov v Petrovcu, od katerega bo korist obeh republik precejšnja...
Nasploh velja reči, da s Slovenijo še najtesneje sodelujemo — res pa ne v dovoljšnji meri. V naših celotnih naložbah je še vedno le za približno en sam odstotek združenih sredstev(?l) Predolgo smo spali, pa s te vrste sodelovanjem nimamo iz- ' kušenj. Saj še meril za gospodarsko upravičenost naložb nismo uspeli oblikovati!
Sporna delitev
Menim, da je največja ovira združevanju dela in sredstev nedorečen način pravične delitve rezultatov — in tveganja. To ni uveljavljeno niti v organizacijah združenega dela, kaj šele med republikami. Gotovo pride v tako meglenih odnosih tudi do nezaupanja, pogajanj ... To seveda hitremu združevanju ni v prid. Celotno področje je
neorganizirano, tu& obveščenost šepa — znanost, ki bi tu morala ponuditi svojo pomoč, pa ždi zaprta v svoje inštitute in se v gospodarskem vsakdanu ne pojavi.
Prav letošnje leto je leto novega zagona, vrstijo se menjave potreb, želja programov. Z vsemi temi stiki smo lahko prav zadovoljni — precej manj pa z njihovimi končnimi učinki. Sestava proizvodnje razvitih in manj razvitih je pač različna in težko jo je uskladiti. Mi bi radi sredstva speljali v nerazvita področja in jih tako spodbudili v razvoju, slovensko gospodarstvo bi jih želelo vlagati tja, kjer imamo proizvodnjo že kolikor toliko razvi-
«11 « * :
Veljko Markovič
to. Kar 70 odstotkov naše industrije je v primarni proizvodnji in njeni pogoji gospodarjenja niso ugodni. V tem planskem obdobju bi radi tehtnico nagnili v prid ugodnejše strukture proizvodnje. Od 20 občin so le 3 industrijske in vsa industrija je kapitalno intenzivna. Kar 10 občin je nerazvitih in tu bi radi razvili predelovalno industrijo
—	torej tudi usmerili združevanje dela in sredstev. Res skupnega interesa ne. bo lahko najti. Podariti nihče noče nič in prav je tako. Doseči bo treba takšno združevanje dela in sredstev na osnovi sklada, da bo prišlo do skupnega upravljanja, interesa, do prenosa znanja, tehnologije, kadrov — ko pa spremljamo neposredne stike med organizacijami združenega dela, vidimo, da se še kar naprej nagibajo h kreditnim in kupoprodajnim odnosom. Kaže, da se neradi učimo
—	ves svet se združuje, močni kon-
I da vanj niso ravno silili, pobud so pa le dali kar precej:
»Na veliko sestankov o vlaganju v primarno proizvodnjo smo zaman vabili. Zdaj smo te naložbe sami iZ' peljali in čaka nas razvoj predelo-valnih zmogljivosti. Te bi v skladu z republiškimi načrti radi razvili v nerazvitih občinah. Sami predelamo največ 8 odstotkov svoje*primarne proizvodnje, v svetu pa je ta odstotek tudi več kot 80. Do konca srednjeročnega obdobja moramo doseči vsaj 40 odstotkov lastne predelave v pol in končne izdelke, to p3 pomeni približno 40 tisoč ton kovine.
Te načrte smo s pomočjo gospodarske zbornice predstavili Sloveniji. Vaše združeno delo se z njimi načelno sicer strinja, naprej pa ne gre. Za primarno kovino se še zanimajo, več pa že ne. Saj izmenjava izkušenj teče odlično, tehnično iu tehnološko sodelovanje je dobro iu skupen nastop proti tretjim tudi. -
V Jugoslaviji pač dolgo ni bilo aluminija in na uvoženem se je razbohotila predelovalna industrija-Pri razviti predelavi je seveda bolj zanimiva primarna kovina — tu pa sovlaganj ne potrebujemo več, saj smo naložbo zaključili sami.«
To nam ni šlo povsem skupaj in povprašali smo, zakaj so ob tem interesu obtičala tudi prizadevanja KAT za sovlaganje v primarno
proizvodnjo:
»Ko smo jih iskali, je bil uvoz aluminija svoboden in morali smo se sami znajti. Pri nas pač nihče ne zna ali mu (vsaj doslej) ni treba gledati naprej. Tudi sami smo marsikaj zamudili — na primer ponudbo kamniškega Alprema o zelo kakovostnem sodelovanju, na katero tedaj še nismo bili pripravljeni-Tako za zdaj sodelovanje še sloni na kupoprodajnih odnosih. Za višje oblike je sicer precej programov, ki pa se iz vrste vzrokov n® premaknejo nikamor. Kdo pa ima danes sredstva, da bi jih vlagal? Sicer je tudi v predelavi še dovolj prostora in potreb za sodelovanj® — mi na primer vabimo Gorenje k prodjektu rolband, prizadevali smd si, da bi vsaj licenco skupaj kupili >n enotno nastopili na trgu. Za licenco
Črnogorci so za združevanje — a tam, kjer ga res potrebujejo
Kar 70 odstotkov črnogorske industrije je v primarni proizvodnji, locirana je predvsem v treh od 20 občin, polovica teh je nerazvita. Družbeni proizvod na prebivalca je med najmanj in najbolj razvito občino porazdeljen v razmerju 1:9. Zadnjipotres je črnogorsko gospodarstvo močno prizadel —predvsem turizem kot zelo pomembno panogo.
S temi težavami se Črna gora sama kaj težko spopada in hi čudno, da vse bolj poudarja pomen združevanja dela in sredstev. Ne le, ker hoče privabiti združeno delo bolj razvitih republik in pokrajin, tudi zato, da bi se v miselnosti doma le premaknilo. Želeli bi graditi objekte, ki bi ne le zaposlovali nove delavce, ampak prinašali dohodek in tako spremenili življenje v nerazvitih krajih.
cerni vidijo, da so meje razvoju le ovira, pri nas pa celo vsaka mala občina kroji svojo politiko, vsaka tovarna bi rada sama živela, celo v krajevnih skupnostih bodo kmalu iskali »svoje interese«...
Čemu dve licenci?
V razvojni službi Kombinata aluminija Titograd (KAT) smo poiskali Veljka Markoviča. Ko smo povprašali, zakaj sodelovanje s slovenskimi ozdi ne steče, je priznal,
smo se že domenili z Italijani, pd vas pa zdaj iščejo sodelovanje s Francozi? Tu bi s sovlaganjem gotovo ceneje in bolj smotrno prišli do rezultatov, čeprav je na trg® sicer za oba dovolj prostora. Sp®1 po naši krivdi se je zavleklo sodelovanje s TAM. Zanimali so se z3 naše odlitke za avtomobile, pa smo morali ta program seliti v Nikšič, kjer je že dovolj livarskih strokovnjakov in nekaj prostih zmogljivo' sti v livarni železarne. Vse skupaj s® je v uresničevanju načrtov poraz-
il

delitve proizvodnje zavleklo, a upamo, da se bo dalo zamujeno še nadoknaditi.«
Od kod nesporazum?
Ob iskrenem priznavanju lastnih spodrsljajev v KAT smo seveda povprašali še v Gorenju, kako razlagajo nakup dveh licenc za program, ki bi se ga menda kazalo lotiti skupaj. Vili Cimperc, direktor skupnih služb te sestavljene organizacije združenega dela o samem programu ni mogel ničesar reči. Pojasnil pa je, da se je Gorenje že doslej izogibalo licencam in jih tudi v bodoče ne namerava kupovati. Vprašali smo, če bi nam vedel predsednik delavskega sveta kaj več povedati in zvedeli, da stvar še ni dozorela do odločitve in zatorej samoupravni organi o njej še niso razpravljali. Prišli smo do temeljne organizacije Moral, kamor naj bi ta program sodil, pa tudi tam nismo ničesar zvedeli. Klobčič je nato odmotal Lojze Gošnjak, direktor domače nabave Gorenja. Povedal
je, da je KAT res ponudil sodelovanje, ker pa Gorenje že lep čas sodeluje s Tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič in so bili tam tik pred nabavo tuje licence, so Črnogorcem pojasnili, da sodelovanje ni mogoče.
Še pogled v gradivo gospodarske zbornice SRS — beremo, da so poslovni odnosi med KAT in Kidričevim sicer dobri, ne morejo pa se uskladiti pri programu rolband (izpa-rilniki), ker KAT išče tujo licenco, v Kidričevem pa razvijajo lastno tehnologijo.
V telefonskem pogovoru nam je Franjo Gnilšek, direktor Tovarne glinice in aluminija Kidričevo povedal, da se s Črnogorci enostavno niso mogli sporazumeti. Za licenco so se res zmenili s Francozi, priprave so trajale štiri leta, naložba je v teku in proizvodnja bo stekla v prvi polovici prihodnjega leta. Opravičuje jo zdajšnji uvoz izpa-rilnikov, ki ga bo nova naložba nadomestila.
Na slovenski gospodarski zbornici menijo, da je v zadnjih letih gospodarsko sodelovanje s SAP Kosovo kar uspešno in da temelji predvsem na dogovarjanju organizacij združenega dela. Tako smo slišali tudi za skupen program ljubljanskega Slovina in Agroko--Sova iz Prištine. Gre za sovlaganje v 1.200 hektarjev vinogradov, za naložbo 290 milijonov dinarjev, ki je stekla lani in se uspešno uresničuje.
Imer Kabaši, pomočnik direktorja Agrokosova za vinarstvo in vinogradništvo, je zadovoljstvo s to naložbo sicer potrdil — s sodelovanja s Slovinom pa je bil manj zadovoljen:
Med trenjem dveh volov trpi žaba
»Stiki s Slovinom segajo 20 let nazaj in vsako leto so rasli v širini in vrednosti..Stekli so pri vinu na sicer dolgoročni osnovi, a v čistih kupoprodajnih odnosih. Vinarstvo je vse doslej ostalo osnovna stična točka in pripeljalo je do konzorcija Slovin, Navip in Agrokosovo. Skupaj smo že dosegli izvoz 2.750 vagonov vina v Zahodno Nemčijo. Najprej je Navip izvozil 60 odstotkov, Slovin 40, mi pa nič — čeprav gre za kosovsko vino. Sporazume-vanje je že leta 1978 tudi nam .omogočilo nekaj neposrednega izvoza, še vedno pa nimamo deviznih pravic od našega vina, ki ga izvozita ta dva partnerja.
V dogovorjene naloge Slovina sodi tudi skrb, da nas kadrovsko in tehnološko usposobijo, pa smo se morali za svoj del izvoza kar sami potruditi. Terjali smo enakopraven tretjinski delež pri izvozu, pa zaman. Leta 1978 smo s Slovinom Podpisali 3 samoupravne sporazume — ta o vlaganjih v vinograde živi, dohodkovni odnosi in devizne pravice pa so ostale na papirju. Prvih 520 hektarjev vinogradov smo končali, zdaj se lotevamo druge stopnje in težav ni. Tu so interesi jasni in stvar teče. Pri samoupravnem sporazumu o deviznih Pravicah pa Slovin odstopa. Mi damo »surovo« vino, ki ga v Slo-vinu oplemenitijo in izvozijo. Pri stroških za njihov delež dela se ne moremo in ne moremo ujeti — za liter so nam zaračunali 6 dinarjev stroškov, ko pa smo vse preverili, smo prišli le do 2.95 dinarja pri litru. Tudi na 3 in pol dinarja bi še lahko pristali, na več pa res ne. Ko smo terjali pojasnilo za tak razko-rak, nas je junija letos presenetil °brat v sporazumevanju. Zvedeli smo, da Slovin ne more sprejeti nobenega odliva deviz.
Ko pika osa, se za biuho ne meniš
Letos smo mu dali 1.300 vago-n°v vina in izvozil bo 90 odstotkov. Kaj čudno se nam zdi, da od vsega 'ega ne bi imeli nič?! Isto se dogaja 2 Navipom. Tam pač čakajo, kaj bo Okrenil Slovin, ta pravi, da bo videl, kaj namerava Navip... Trije se-
stanki direktorjev niso dali rezultatov, bilanca pokrajine pa te devize pričakuje?
Od skupne proizvodnje skoraj 4.000 vagonov kosovskega vina damo Slovinu 1.300vagonov — vse delo, ki ga ima z njim, bi radi plačali tudi v devizah, svoj delež pri njih pa seveda zahtevamo. Slovin dobi vse usluge za predelavo in izvoz že tako v deviznih sredstvih, pa še izvozno stimulacijo, mi pa ostanemo praznih rok.«
Ko smo povprašali o dohodkovnih odnosih nasploh, se je sogovornik le posmehnili
»Nikakršni niso, pa kaj bi se zaletavali v tistih 10 odstotkov, ko jih ne moremo rešiti 90?! Z Navipom so pa odnosi tako čisto kupoprodajni. S Slovenijo se zdaj dogovarjamo za širše sodelovanje in tu je 20 let sodelovanja s Slovinom res dobra osnova. Razen vina so obeti še v živinoreji, kjer se ponuja možnost izvoza, tudi dogovori ž Drogo in Kolinsko so obetavni — vendar nas je malo le strah, saj vse izkušnje niso spodbudne. Iskali smo stike s Fructalom, da bi se skupaj lotili proizvodnje sadnih sokov. Odmeva ni bilo, tovarno smo postavili sami in zdaj odlično posluje, celo širimo jo. Mirno pa lahko trdim, da bi skupaj s Fructalom dosegli še več — tako mi kot oni.«
Druga plat — marke
Rado Dvoršak, direktor Slovina, je bil nad očitki iz Prištine presenečen:
»Samoupravni sporazumi o dolgoročnem sodelovanju so res le okvir, za operativne stvari so potrebni dodatni akti. Skupnega prihodka nam niti v Slovinu ni uspelo v celoti uveljaviti, zato seveda tudi odnosi z Agrokosovom niso dorečeni. Gotovo pa jih dograjujemo od stopnje do stopnje in rezultati so vse boljši. Storili smo ogromno, da se je Agrokosovo uveljavilo kot finalist v proizvodnji vina, nudili smo jim vso strokovno pomoč in v zadnjih treh letih smo jim zagotovili kar lep položaj v tujini. Od skupnega izvoza konzorcija bodo letos sami lahko izvozili 900 vagonov. To količino bodo sami pridelali, predelali in izvozili in to je že tretjina, za katero pravijo, da jim je ne priznamo.
Upravičeni
kosovski
preteklik?
V kosovskem gospodarstvu nosijo levji delež surovinske in bazično proizvodne panoge — kar seveda pomeni še kako neugodne pogoje pridobivanja dohodka. Sredstva sklada federacije za razvoj manj razvitih so doslej nemalokrat rabili precej nesmotrno, v veliki meri po »zaslugi« vodilnih struktur v družbenopolitičnih skupnostih. Dodajmo populacijsko politiko, kije ušla z vajeti. Nič kaj bolje ni bilo s kadrovsko politiko, ' zaposlovanjem... Pravico pokrajine do samostojnega razpolaganja z dohodkom so skorajda vsi odločujoči in odlo čilni kadri razumeli zelo pp svoje —kar je vodilo v ekonomski nacionalizem, nepovezanost, razdrobljenost... Samoupravni odnosi v razvoju niso uspeli slediti tej pravici in združeno delo ni kaj prida vplivalo na razširjeno reprodukcijo — vse to je drobilo enotno jugoslovansko tržišče in vsak primer, ko se delavci odločajo za res smotrno^ združevanje dela in sredstev, vliva upanje, da smo o teh težavah upravičeno pisali v preteklem času.
O stroških, s katerimi se ne strinjajo, pa bi se dalo marsikaj povedati. Pri nemškem partnerju pač jamčimo za kakovost izvoženega vina jn neštetokrat morajo naši strokovnjaki hiteti sem ter tja, da popravijo napake, ki jih povzroči Agrokosovo.
Če bi pri nabavi vina sešteli vse stroške po finančnih, tehnoloških merilih, pa nabavno ceno vina na podlagi skupnega prihodka, potem delež pri devizah ne bi bil sporen. To stopnjo bomo brez dvoma tudi dosegli. Zdaj pa Agrokosovo v to pač ne gre, saj je njihovo vino za 10 odstotkov dražje od vseh na jugoslovanskem trgu in bi se jim le slabše pisalo. Dodajmo še, da z združenimi devizami Slovin pokriva vse potrebe po uvozu surovin in opreme sodelavcev v vseh republikah, pa da je bilo od 1.200 vago-
Imer Kabaši
nov vina, kolikor smo ga letos (z večnimi zamudami) dobili s Kosova, kaj malo uporabnega... Verjemite, če bi zanje ne bilo vino še kako donosno, bi se že zdavnaj odrekli sodelovanju. Po njihovih računih, če zaokrožim, naj bi sami dobili 55 odstotkov deviz, Navip 32,5 in mi le dobrih 12 odstotkov — zdaj pač dobi vsak tretjino, kolikor doneguje in izvozi.
Morda nekaj pove, da Slovin dosega polovico celotnega jugoslovanskega izvoza vin. Torej znamo nekaj, kar drugi ne — v to pa je vloženo ogromno dela, truda in znanja. V štirih letih smo izvoz dvignili kar za polovico sami pridelamo več kot-3.000 vagonov vina ih to s prav takimi stroški, kot jih priznavamo tudi Agrokosovu. Ko bo res vse temeljilo na skupnem prihodku, ko bomo ukinili trenutne tržne cene,' tedaj bo tudi njihov surovinski del
normalno udeležen v deviznem deležu naše tretjine.«
Ob pravih
dohodkovnih odnosih se ni kaj bati
Plod medzborničnega sodelovanja je tudi projekt skupne gradnje tovarne montažnih hiš na Kosovu. Uniles je izbral za nosilca posla Marles, Kosovodrvo pa je izbralo delovno organizacijo Djeravica v Dečanih, ki bo neposredni sovlagatelj.
»Odtehta! je Marlesov že dograjen sistem, ki ga je sprejelo tudi tržišče«, je povedal Malič Lušaku, podpredsednik poslovodnega odbora Kosovodrva. »Prijetno nas je presenetil hiter odziv in brž smo se domenili, da bo ta projekt v prid obema stranema. Sodelovanje sloni na načelu pol-pol v vseh vprašanjih vlaganja in poslovanjaž. Gradili bomo dva tipa stanovanjskih hiš in nekaj objektov družbenega standarda. Zmogljivost bo približno 500 hiš s površino 78 kvadratnih metrov, predračunska vrednost naložbe je 370 milijonov dinarjev. V tovarni bo lahko našlo delo 500 delavcev, njihovo delo pa že ima možnost izvoza. Reprodukcijski material imamo doma, tik pred pragom in novembra bi že morali skleniti samoupravni sporazum. Marles bo svoj delež proizvodnje izvozil, mi pa razmišljamo, kako bi vključili novo proizvodnjo pohištva, lesne galanterije...«
Povprašali smo še, kako bo s kadri in seveda z njihovim deležem proizvodnje. Montažna gradnja namreč tudi v Sloveniji ni imela na stežaj odprtih vrat, saj se je spotikala tako ob zakoreninjene navade kupcev kot ob miselnost projektantov in urbanistov. Vprašanje je bilo upravičeno, saj smo zvedeli, da se s projektanti in urbanisti še niso menili, tržnih raziskav še ni bilo — za kadre pa jih tudi skrbi. Povedali so, da v dveh letih, ko bo trajala poskusna proizvodnja, ne bo težav. Potem pa se res boje, saj bi ob odhodu slovenskih strokovnjakov kaj lahko padla produktivnost in kakovost. Tako bi radi strokovnjake zadržali čim dlje in v Dečanih ustanovili oddelek za izobraževanje lesne stroke.
V Marlesu nas je pomiril Edi Težak, vodja plansko analitske službe:

Malič Lušaku
»Najprej.smo bili res bolj za vlaganje v surovinski del, gotovo pa je tudi ta objekt zanimiv in še pot naprej odpira. Sodelovanje snujemo na pravih dohodkovnih odnosih, že to pa pove, da je strah odveč. Prej nas peste dolgi dobavni roki, ker ne zmoremo naročil, kot pa vprašanje, kam z izdelki. Tudi če Kosovo ne bo sprejelo montažne gradnje, se torej za prodajo hi bati — in še v izvozu so kar lepe možnosti.
Podobno velja za kadre. Storili bomo vse, da bo tovarna delala, kot je treba. To je pač tako v našem kot v njihovem interesu. Dohodkovna „ načela lepo porazdelijo tudi tveganje — sicer pa bo to kar se le da mehanizirana proizvodnja, za montažo pa imamo tudi v drugih republikah svoje, že utečene montažne, skupine.«
Ciril Brajer




I!
1

U
ii


i
ii
Učenci — vozači najbolj potrebni toplega obroka
Med člani sindikata, vzgojitelji in učitelji, se ta čas — ko se pripravljamo na 3. konferenco ZSS —- pojavljajo številna vprašanja, ki zadevajo njihov neenakopravni socialni položaj: stalno zategovanje pasu učiteljskega standarda, ki bo ob predvideni valorizaciji osebnih dohodkov v usmerjenem izobraževanju morda nekoliko popustilo, osebni dohodki učiteljev osnovnih šol pa so seveda v rokah občinskih skupščin in njihovih presoj o možnostih valorizacije. A to je le del vprašanja, ki zadeva učiteljski standard. Sindikati v občinah bi se morali povprašati, ali se res ne da storiti nič koristnega, da bi začeli brisati zelo velike razlike, ki jih kot razlike seveda najbolj čutijo učiteljski kolektivi: učitelji nimajo cenejših pogojev za letovanje, marsikje nimajo možnosti in sredstev za topli obrok, k razreševanju stanovanjskih težav učiteljev lahko šolski kolektivi le simbolično prispevajo.
Pri razčlenjevanju vprašanj socialne politike pa učiteljstvo ni zazrto le v lastni položaj. Na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti so mnogi glasno razmišljali tudi o socialnih vprašanjih, ki so povezana s presnovo našega šolstva. Da bi družino razbremenili, je družba naložila na primer osnovni šoli, da organizira prehrano učencev. Vse lepo in prav, a kadar je ta prehrana zaradi preskromno odmerjenega denarja »kalorično preskromna«, leti kritika na napačen naslov, na šolske kolektive. Mimogrede, o tem že resnem problemu za normalno vzrast mladih generacij je spregovorila nedavno tega s televizijskega ekrana tudi neka zdravnica.
Ne gre le za osnovnošolsko mladino, sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti že dolga leta opozarja na zelo pereče vprašanje prehrane učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Gre za kategorijo mladih ljudi, kije v tem pogledu najbolj potrebna družbene pomoči. Seveda je mogoče takoj reči, da zdaj ni pravi čas, da bi širili pravice in družbene dajatve. A ob tem, ko si v marsikaterem kolektivu delavcev privoščijo »kosila«, ki po zaužitju kar potegnejo v dremavico, imamo tu množico slabo hranjenih učencev — vozačev, veliko migracijo učencev, ki smo jo s sedanjo racionalnejšo šolsko mrežo nemara le še povečali; imamo učence, ki odhajajo pogosto brez toplega zajtrka že ob petih na pot v šolo in se vračajo popoldne ob štirih, ali še kasneje, ne da bi zaužili čez dan topel obrok. Šole finančnih stroškov toplega obroka za te učence ne morejo prevzeti, sami učenci pa ekonomske cene take prehrane verjetno tudi ne bi zmogli. O družbenem investiranju v prehrano mladega, doraščajočega človeka bi torej vendarle morali razmišljati.
Učiteljstvo pa opozarja tudi na številne nepravilnosti pri izvajanju naše, družbeno sicer zelo dobro zasnovane štipendijske politike. Opozarjajo, da letos cela vrsta PIS ni storila ničesar, da bi spodbudila raz -pisovanje več kadrovskih štipendij (zdravstvo), da pa je bilo v nekaterih drugih panogah kadrovskih štipendij razpisanih več kot vpisnih mest (turizem in gostinstvo). Nekateri dajalci kadrovskih štipendij se sprenevedajo in terjajo od učencev potrdila, ki naj bi jih izdale zdaj usmerjene šole o tem, da se bo kandidat za štipendijo lahko kasneje tudi zapo-SM(?0 [n lud‘ primerov posredovanja »stricev« za kadrovsko štipendijo je še mnogo, le da o tem ne kaže »govoriti imaginarni družbi«, ampak to povedati tam, kjer se je zgodilo.	g q
Samo do meje?
V naši družbi imamo prave skladovnice gradiva o samoupravnem sporazumevanju, o dohodkovnem povezovanju, uveljavljanju načela skupnega prihodka in dohodka zlasti v reprodukcijskih verigah in v praksi že marsikje tudi uveljavljeno načelo o soudeležbi v skupnem deviznem prihodku. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko so minimalne možnosti za uvoz celo nuj-nega reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tiste, ki ne izvažajo, se je pokazalo, da so na boljšem organizacije združenega dela, ki so se znale dogovoriti in samoupravno sporazumeti s svojimi partnerji o deviznih pravicah. Manj zagat imajo v proizvodnji in mnogo manj skrbi, kje dobiti potrebne devize za nujno potreben uvoz.
Tu in tam jih sicer »zmede« kakšen ne ravno najbolj premišljen ukrep ekonomske politike, vendar lažje prebolijo takšne udarce kot v tistih organizacijah združenega dela, kjer le zahtevajo devizne pravice. Mnogo huje pa je, ko kar celotno gospodarsko vejo hromi pomanjkanje deviznih sredstev. Mislimo na promet in zveze, kjer je v nevarnosti enostavna reprodukcija, da ne govorimo posebej o tem, da v takih razmerah integralnega transporta (blago prevoznik prepelje od vrat do vrat) pri nas še dolgo ne bomo imeli, saj špediterji prav zaradi pomanjkanja deviznih sredstev niso sposobni organizirati takšnega prometa. K temu je veliko prispeval prepozno sprejet odlok o dinarjih deviznega porekla. Čeprav je bil mogoč nekakšen terminski nakup deviz,pa to ni razrešilo zagat v prizadevanjih organizacij združenega dela prometa za povečanje izvoznih storitev ali pa vsaj za uresničitev planskih ciljev. Računali so, da bodo lahko devize kupili, ko bo sprejet odlok... Najti bo treba nekakšno premostitveno inačico, začasno, vendar nujno, da bodo lahko te organizacije najele tuje kredite in poravnate svoje obveznosti do tujih partnerjev, kajti drugače se kaj lahko zgodi, da bodo slovenski špediterji in prevozniki ostali izključeni iz mednarodnega transporta. Že sedaj iti mah primerov, ko tujci prevzemajo prevoze našega blagirod * jugoslovanske meje naprej...
Špediterji in prevozniki se morajo samoupravno sporazumeti s proizvodnimi in trgovskimi organizacijami združenega dela za soudeležbo v skupnem deviznem prihodku. Mariborski Špedtrans je takšen samoupravni sporazum ponudil 74 največ jun komitentom. Le od dveh organizacij združenega dela je dobil pozitiven odgovor. Zanimivo bi bilo slišati predstavnike tistih organizacij, ki ne pristajajo na takšen nhčin urejanja medsebojnih odnosov, kako bi tp razlagali. Sodimo, da bi v njihovih odgovorih kaj hitro zaznali mnogo znanih podjetniških not. Komentar k takšnemu vedenju je odveč, vsebine združenega dela in odno-sov pa to tudi ne krepi.	Marjan Horvat
Kako se pripravljamo na občne zbore v ZS in na delegatske volitve
Vsestransko in kritično o delu
Kličemo Lendavo (069) 75-271
Na zvezi je predsednik konference osnovnih organizacij ZS Mirko Grča
Navkljub temu, da bo to zimo potrebno gospodarno ravnati s toplotno energijo, nekolikanj pripreti ventile za ogrevanje in sploh varčevati, bo na političnem področju letošnja zima vroča. Znašli smo se v spletu družbenoekonomskih težav, ki jih bo moč razrešiti le z ustvarjalnim in produktivnim delom na vseh ravneh družbene organiziranosti, z doslednim uresničevanjem dogovorjenih usmeritev pri reševanju gospodarske in družbene nestabilnosti ih prav tako zavzetim iskanjem poti za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja in delegatskega odločanja delavcev in občanov na vseh področjih družbene reprodukcije.
V zvezi sindikatov bo zategadelj treba visoko zavihati rokave, analizirati obdobje po mariborskem kongresu, stopnjo politične učinkovitosti sindikata v razmerah samoupravne socialistične demokracije, njegovo odgovornost za uresničevanje vloge in položaja delavca kot gospodarja in tudi nosilca vseh političnih odločitev. Prihodnje leto bo kongresno leto, vendar bi bilo hudo narobe, če bi s pripravami na vsebinsko plat sindikalnih kongresov čakali na 1. januar in se potlej kampanjsko (roko na srce: za to bolezen tudi v sindikatih še nismo imuni) lotili zadeve. Najboljša priložnost za obračune dela, prizadevanj, uspehov in napak v delu sindikalnih organizacij so občni zbori osnovnih organizacij in volilne seje organov ZS, ki morajo tokrat biti pravi obračuni dela in zavzetosti vseh in vsakogar ter organizacije kot celote. Kajpak ti obračuni ne veljajo le za delo znotraj tovarniških plotov, temveč morajo prek delegatskega sistema v osnovnih organizacijah govoriti tudi o širših družbenih odločitvah v občini, republiki in v celotni družbeni skupnosti. Zato morajo priprave na občne zbore potekati vzporedno s pripravami na volitve delegacij in delegatov tretjega mandata delegatskih skupščin, kar vse daje možnost, da se v sindikalnih organizacijah povprašamo — kritično in samokritično — tudi o tem, kako smo kot razredna organizacija delavcev »odigrali« svojo vlogo pri bogatitvi in krepitvi delegatskega odločanja in sistema. Marsikje
bodo ugotovili, da so bili delegati in delegacije prepuščeni samim sebi, razpeti med svojim kolektivom in izvršno občinsko oblastjo, ki se neredko kaže kot edini nosilec širših družbenih interesov, pripravlja zelo obširna gradiva za seje zborov skupščin, vendar prave odmevnosti na vse to med delavci ni. Bojda zato, ker so preveč strokovno napisana. Toda to je le ena plat medalje. Druga, mnogo bolj pomembna in odločilna za nadaljnji razvoj delegatskih odnosov je, da družbenopolitične organizacije v temeljnih samoupravnih skupnostih ne nudijo dovolj podpore delu delegacij, premalo se vpete v celovit sistem delegatskega odločanja kot pomemben dejavnik pri usklajevanju interesov in idejnopolitične presoje predlaganih rešitev. Ob tem velja zapisati še zmeraj aktualno Kardeljevo misel, »da pri nas na delegatski sistem pogosto gledajo samo kot na nosilca oblasti, zanemarjajo pa, da je hkrati eksponent samoupravnih skupnosti in njihovega samoupravnega odločanja. Za nadaljnjo integracijo samoupravljanja v enoten družbeni sistem je treba potemtakem razvijati obe komponenti dele- -
galskega sistema.«
V' pripravah na volitve je potrebno poleg samoupravnih organizacijsko političnih aktivnosti v zvezi sindikatov nameniti zlasti skrb vsebinskim vprašanjem delovanja delegatskega sistema, saj j>e.srečujemo z dokaj zapletenimi problemi in tudi nekaterimi resnimi slabostmi v delu sindikata na tem področju, kar zmanjšuje njegovo učinkovitost pri razreševanju aktuhlnih družbenih problemov v vseh organizacijah združenega dela in v samoupravnih skupnostih. Čeprav je po zadnjem kongresu ZSS storjen pomemben vsebinski premik pri usposobljenosti sindikalnih aktivistov in članstva za vsakdanje praktično delo v delegatskem in političnem sistemu, pa vendarle z dosedanjo ravnijo ne smemo biti zadovoljni. Ta usposobljenost še zmeraj ni taka, da bi delavci lahko globlje spoznavali družbene probleme ter se postavili po robu vsem oblikam nesatfiou-pravnega vedenja. Tudi v tem je treba iskati vzroke za zaprtost dela izvršnih odborov in konferenc sindikata, za odtujenost od delavcev, njihovega razmišljanja in interesov... Zato v vsakdanji politični praksi ne manjka neod-
govornosti in oportunizma, zadostne kritične in samokritične analize stanja v samoupravnih okoljih in bržkone tudi celovite sinteze tega, kar je v praksi napredno, kar je potrebno krepiti in dograjevati.
V večini osnovnih organizacij že sedaj razmišljajo, koga bodo volili v nove izvršne odbore in sindikalne konference, koga za delegate. Kriterije o tem, kdo je lahko nosilec takšnih družbenih funkcij, imamo že dolgo časa izdelane. Zelo preprosto bi lahko rekli, da morajo to biti ljudje, ki odgovorno opravljajo svoje naloge na delovnem mestu in v samoupravnem življenju. Toda kot delegati ne smejo biti in ostati sami, vpeti morajo biti v celotno dogajanje svojega samoupravnega okolja. Sindikat pa se mora zavzemati, da bo z vsebino svojega dela oblikoval osnove za delo delegatov in delegacij. Z razpravami o vseh bistvenih vprašanjih okolja, v katerem deluje sindikalna organizacija, bo na ta način lahko usposabljala delegate in svoje članstvo na vseh ravneh samoupravnega in političnega odločanja.
Marjan Horvat
Ko smo minuli teden poklicali Mirka Grčo, predsednika sindikalne konference v Gorenju-Velenju, mu vprašanja niti ni bilo potrebno postaviti.
»Gotovo kličete zaradi premeščanja delavcev iz administracije v proizvodnjo. Tisto, kar ste slišali po televiziji, ni bilo povsem točno-Res imamo probleme s premeščanjem delavcev, vendar so tisti, ki naj bi šli iz administracije, le nepomemben del, vsaj po številu. Gre namreč le za trimesečno premestitev štirih delavcev iz skupnih služb v proizvodnjo.«
—	V čem je potem bistvo problema?
»Naš tozd Tovarna varilnih aparatov je pred kratkim sprejel dodatno obveznost za izdelavo 6.000 varilnih aparatov, ki naj bi jih izvozili. Postavili so nov tekoči trak, nimajo pa dovolj delavcev.
Hkrati pa v tozdu Variš nimajo dovolj dela, če pa delajo sanitarne kabine na zalogo, se le-te na prostem uničujejo, dodatna popravila pa ustvarjajo izgubo. Premestili smo nekaj delavcev iz tega tozda na tekoči trak v TVO. Vodja proizvodnje pa je čez nekaj časa izjavil, da ti delavci niso sposobni za delo na traku. Po tej izjavi so jih poslali nazaj. Sedaj smo si sposodili dvajset delavcev iz Elme. Skupaj s tistimi štirimi iz administracije bi tako dosegli predvideno proizvodno količino varilnih aparatov.«
—	Kako so sprejeli premestitev delavci iz administracije?
»Eden je šel v proizvodnjo,enemu bojda po zakonu ni bilo treba. Dve administratorki pa sta odtlej res na bolniški. Upravičeno ali ne. je težko reči.
—	Kakšno pa je ob tem stališče vašega sindikata?
»Osebni dohodki začasno premeščenih morajo ostati isti kot na prejšnjem delovnem mestu. Zahtevali smo, da delavski svet imenuje komisijo, ki naj objektivno ugotovi, ali delavci iz Varisa res niso usposobljeni za delo na tekočem traku. Sicer ob prostih sobotah delajo na traku vsi delavci iz skupnih služb. To smo mi organizirali.«
Andrej Agnič
IZ ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV
Posvet predsednikov in sekretarjev v Ljubljani
V sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil ta teden posvet predsednikov in sekretarjev občinskih, medobčinskih in mestnih svetov zveze sindikatov.
Na njenr^o obravnavali oceno gospodarjenja v letošnjem letu in usmeritve za družbenoekonomski razvoj Slovenije in Jugoslavije v prihodnjem letu. Predsedniki in sekretarji so se dogovorili za ustrezno aktivnost v občinah in v sindikalnih organizacijah pri uresničevanju družbenoekonomskega razvoja in pri oblikovanju gospodarskih načrtov organizacij združenega dela za prihodnje leto.
Dogovorili so se za datum 3. konference ZSS ter ocenili dosedanje priprave nanjo.
Predsednik RS ZSS Vinko Hafner je udeležencem posveta spregovoril tudi o svojem obisku na Kitajskem.
Predsednik RS ZSS med slušatelji sindikalne politične šole
Informacijo o obisku na Kitajskem je tovariš Vinko Hafner posredoval tudi slušateljem 27. dvomesečnega političnega tečaja v Radovoljici. Obiskal jih je minulo sredo in se z njimi pogovarjal tudi o nekaterih neposrednih nalogah sindikatov v družbenem življenju ter se seznanil z delom in problemi tečajnikov.
Brez
povezovanja — bosi
Da bi pri obravnavi gradiva za 3. konferenco ZSS imel republiški odbor sindikata delavcev kulture čim širši pregled nad problematiko v bazi, so že pred časom razposlali v nekaj večjih pa tudi manjših osnovnih organizacij anketo, na katero pa je bil odziv žal minimalen. Pa vendar je mogoče reči, da se je razprava članov republiškega odbora na seji v začetku oktobra dotaknila podobnih vprašanj, ki so jih že odprli posamezni odgovori na anketo.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je opozorilo na problematiko delovnega časa zlasti tistih gledališč, ki mnogo
gostujejo, se pozno ponoči vračajo domov, da bi že zjutraj delo nadaljevali z vajo, zvečer pa zopet s predstavo. Od tod izvirajoče težke delovne razmere imajo zlasti maloštevilni gledališki kolektivi. Prisotna so pričakovanja, da bo te težave odpravil sistemski zakon o scenski dejavnosti in posredovanju kulture. Vprašanje pa je, ali take težave lahko razreši kak zakon.
Mnogo je bilo razprave o prehrani med delom: do česa so upravičeni delavci, ki delajo dopoldne le nekaj ur, ostalo zvečer (gledališča, orkestri); ali, zakaj nimajo toplega obroka delavci v Modemi galeriji; kako s prehrano v knjižnicah, ki jih med delom ni mogoče zapustiti itd. Zaradi specifičnih razmer so v kulturnih organizacijah nedvomno pogosto upravičeni do
bonov, v večjih kolektivih pa bi, v povezovanju s kako drugo organizacijo združenega dela, tudi lahko z malo dobre volje organizirali topel obrok.
V povezovanju bi lažje razreševali tudi stanovanjsko problematiko v vseh maloštevilnih kulturnih organizacijah. Ponovno )e bila nakazana rešitev, da hi rnajhni ozdi kulture združevali stanovanjski dinar v okviru kulturne skupnosti, da bi lažje razreševali vsaj najnujnejše stanovanjske probleme. V povezovanju z ozdi materialne proizvodnje pa bi lahko zagotavljali kulturnim delavcem vsaj nekaj cenejših počitniških možnosti. Ker je kulturna dejavnost zelo razdrobljena, je ^a marsikatero vprašanje rešitev res le v povezovanju — sicer bodo ostali »bo*1 kot doslej.«
'	S. G-
• PRED 3. KONFERENCO ZSS — ZAPISI IZ TEMATSKIH RAZPRAV
NAŠ
DELAVNIK
JE
PREKRATEK
Po raziskavi Janeza Jerovška pa tudi siceršnjih predvidevanjih in ugotovi-. tvah, delamo v Sloveniji le nekaj več kot 5 ur na dan. Zaskrbljujoče ob tem je dejstvo, da se stopnja izkoriščenosti delovnega časa znižuje, ne pa povečuje.
Stoodstotno izkoristijo pri nas delovni čas (znanstveno ugotovljeno!) delavci, ki delajo ob tekočem traku in tisti, ki imajo tehnološko določene norme. Teh pa je vseh skupaj le 30 odstotkov. Poleg njih naj bi 100-odstotno izkoristili delovni čas le še najvišji vodilni delavci in pa učitelji. Kako je z izkoriščenostjo delovnega časa med omenjenima kategorijama pa vemo bolj malo. Do teh podatkov se bo morala slej ko prej dokopati sleherna organizacija združenega dela sama. Pred 3. konferenco ZSS pa bi morale razjasniti stvari še predvsem sindikalne organizacije, ki
bodo poglobljeno lahko razpravljale o zagotavljanju socialne varnosti svojih delavcev le, če bodo vedele, koliko ti delavci tudi delajo.
Da je to res, nam zgovorno potrjuje tudi primer novomeškega Novolesa, kjer so v sklopu priprav na 3. konferenco ZSS nedavno tega razpravljali tudi o izrabi delovnega časa in produktivnem zaposlovanju. Za podlago jim je služila strokovno pripravljena analiza, ki je razgrnila niz slabih točk tudi v tako dobro organiziranem kolektivu kot je Novoles. Pokazala je, da je pri njih na primer izkoristek delovnega časa pri administrativnih opravilih približno 70-odstoten, k čemur pa niso prišteli še kakih 15 odstotkov opravil, ki po nepotrebnem jemljejo čas.
Kar zadeva neposredno proizvodnjo, so stvari malce boljše, vendar podatki kažejo, da lahko govorimo le o boljšem individualnem izkoristku delovnega časa ne pa tudi o kolektivnem. Delovni čas v proizvodnji je izkoriščen med 60 in 70 odstotki. Kakih 10 odstotkov časa izgube zaradi popravil, dotrajanih strojev, medtem ko 10 in 15 odstotkov iz-
gube časa pripisujejo slabi preskrbi z materiali. Po njihovih izračunih gre na rovaš nediscipline in nedela le 5 do 10 odstotkov delovnega časa.
MORALNA
KRŠITEV?
Torej tudi tu čas ni izkoriščen, kakor bi lahko bil. Zastaviti bo treba vse sile, še zlasti na področju organizacije, dela, da bi stvari spremenili.
Pri tem pa je zanimivo še nekaj. Tako kot domala povsod tudi v Novoteksu ugotavljajo, da je izkoristek delovnega časa slabši v drugi in tretji izmeni. Poudarjajo, da je izguba delovnega časa v tretji (nočni) izmeni celo za 30 odstotkov večja kot v dopoldanski. Vzrokov je več: pomanjkljiva kontrola, premalo strokovnega vodstva, slaba organizacija dela, slabše fizične sposobnosti itd.
Kaj so nam s tem povedali v Novole-su? Bržda med drugim tudi to, da bo potrebno bolj razmišljati o prerazporeditvi delovnpga časa strokovnih in vodstvenih delavcev. Saj menda nikjer ne piše, da bi morali ti ljudje delati samo dopoldne in tu pa tam morebiti kdo še popoldne...?
Razprave pred 3. konferenco ZSS o socialni politiki in varnosti delavcev so marsikje pokazale, da žive nekateri delavci, ki so v bolniški, na robu eksistenčnega minimuma. To v nobenem primeru niso pretirane ugotovitve, če vemo, s kolikšno hitrostjo rastejo življenjski stroški.
Kaj torej storiti z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in celitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki med drugim govori tudi o nadomestilu v času bolniškega staleža? Se ga strogo držati ali upoštevati dejanske življenjske razmere? To je dilema, ki ta čas muči prenekatero delovno organizacijo. Upravičeno, kajti če se družbenega dogovora ne bi držali, bi se kaj hitro znašli med kršitelji, če pa se ga, tvegamo, da se nam bo marsikdo »zahvalil« za takšno skrb o njegovi socialni varnosti, ko je bolan ležal doma ali v bolnišnici. V takšnem položaju se vsaka organizacija združenega dela vede po svoje. V kranjski
»Savi«, denimo, so se zavestno odločil' za kršitev. Pri odmeri višine nadonte-. stila za čas bolezni do 30 dni upoštevajo dvomesečno povprečje pred nastopoff bolniškega staleža. Prepričani so, da s° ravnali pravilno, zato 3. konferenci ZSS tudi predlagajo: »Mislimo, da bi b'lo treba v razmerah, ko je inflacija večja od 40 odstotkov, sprožiti akcijo za spremembo 60. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki predvideva omejitev nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni do 30 dni na 90 odstotkov povprečnega osebnega dohodka preteklega leta. S tem določilo!11 je ogrožena socialna varnost delavcev ob bolniškem staležu v drugi polovici leta, kar lahko privede do nekoriščenja bolniške tudi v najnujnejših primerih«-
Kajpak so predlog podkrepili tudi širše. Menijo, da tako ostro določilo ne gre v prid zdravju delavcev, zato se zav-‘ zemajo za takšne ukrepe, ki bi delavcu čimprej povrnili delovno zmogljivost-Tega pa po njihovem mnenju ni mogoče doseči z zmanjšanim nadomestilom. Dod.ajajo: »Pri tem ne moremo
Mimogrede
Zakon in dogovor — rešitev
Že večkrat smo v našem časniku zapisali kakšno pikro na račun samoupravne (neorganiziranosti v cestnem gospodarstvu in v gospodarjenju s cestnim dinarjem sploh. Odločanje ni bilo ravno .v rokah delavcev in občanov, skupščina republiške skupnosti za ceste pa je v istem sestavu (le manjše spremembe so bile) od 19.72. leta, kar zagotovo ni v skladu z znanimi načeli delegatskega sistema. Končno se ponuja priložnost, da bi tudi ta odmik v našem samoupravnem življenju odpravili. Že v letošnjem decembru naj bi v republiški skupščini delegati sprejeli zakon o cestah, ki bo urejal temeljna razmerja pri upravljanju in gospodarjenju s cestami, področja ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti in vseboval tudi načela za
upravljanje in gospodarjenje s cestami, ki niso javne ceste in s cestami, ulicami in trgi v mestih.
Hkrati z razpravo o predlogu novega zakona o cestah pa so odgovorni organi pripravili tudi družbeni dogovor o merilih za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu Slovenije. Na petnajstih tipkanih straneh so zapisani predlogi členov bodočega družbenega dogovora o organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest, njihova nadaljnja organiziranost po enotah in povezovanje v delovne organizacije in v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Res je, da so členi v osnutku jasni in sledijo duhu in črki predloga zakona o cestah in zakona o združenem delu. Tako lahko sodimo tudi po minulih posvetih z najbolj odgovornimi tovariši iz cestnega gospodarstva, izvršnih svetov skupščin občin in sindikata. Le eno pomanjkljivost — nanjo so opozorili v razpravi na posvetu v Ljubljani — ima-osnutek družbenega dogovora, če ne celo že zakon, ki v temeljnih določbah omo-goča,da skupščina občine s svojim odlokom in v skladu z zakonom o komunalni dejavnosti določi, da je vzdrževanje cest, ulic in trgov lahko komunalna dejavnost.
Bistveno v dosedanjih razpravah o
osnutku družbenega dogovora je, da bomo še naprej lahko v občini ali v več občinah skupaj imeli enoto temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest z vso potrebno opremo in marsikje hkrati tudi podobno temeljno organizacijo komunale. Morda pa ne bo tako, saj se lahko zgodi, da bodo delavci spoznali nesmiselnost dvojnih zmogljivosti in gospodarjenja z njimi. Morda se bodo znali pogovoriti v temeljnih samoupravnih skupnostih za ceste, ki so lahko v občini ali v več občinah. Odvisno pač od specifičnih razmer na določenem območju...
Toda če to res želimo, v resnici pa bi z družbenim dogovorom radi dosegli, da bi vzdrževanje in varstvo cest bolj poenotili, racionalizirali, ta dela ter zlasti v zimskem času organizirali delo tako, da bodo ceste kar najbolje služile svojemu namenu, potlej bi morali delavci že od vsega začetka priprav družbenega dogovora sodelovati pri njegovem oblikovanju. Na posvetih ni bilo niti enega predsednika sindikalne organizacije
—	vsaj za Ljubljano lahko to trdimo
—	in tudi predsednika delavskega sveta ne. Vedno pa govorimo, da to ni dobra praksa... Morda bodo to spoznali tudi organizatorji podobnih posvetov. V tem primeru medobčinski sveti ZS in RO sindikata delavcev prometa in zvez.
Marjan Horvat
Odmev na članek »Praksa ponekod še zmeraj ubira svojo pot«
V prejšnji številki Delavske enotnosti je pisec članka Praksa ponekod še zmeraj ubira svojo pot, podpisan s kratico M. H. (v uredništvu smo izvedeli, da gre za novinarja Marjana Horvata), v svojem pisanju o nedoslednosti pri uresničevanju stabilizacijskih nalog med primeri nestabilizacij-skega ravnanja navedel tudi primer iz Lendave.
Glede na to, ker menimo, da je pisec članka bralcem Delavske enotnosti postregel s popačeno vestjo, ki krni ugled občinskega komiteja ZK in v občinskem komiteju zaposlenih delavcev, želimo z dodatno osvetlitvijo primera »stabilizacijskega ravnanja« v Lendavi prispevati k celovitejši informiranosti bralcev. Za bralce, ki so članek »Praksa ponekod še zmeraj ubira svojo pot« v prejšnji številki Delavske enotnosti prezrli, navajamo avtorjevo pripoved primera (namenoma jo citiramo): »V lendavski organizaciji združenega dela »Gorenje-Var-stroj« bodo letos precej več izvozili, kot so načrtovali. Zato bodo delali vse sobote, temu so namenili tudi »akcijo prerazporejanja« nekaterih delavcev. Nekaj jih je moralo zapustiti pisarne, oditi v proizvodnjo za tekoči trak in si zares v potu svojega obraza
zaslužiti osebni dohodek. Drugi so se temu »uprli«. Bolniške so ena izmed »rešitev«. Najbolj čudovito rešitev pa je zase našla ena izmed delavk, ki si je kaj kmalu dobila službo v občinskem komiteju ZK. Kaj o tem »stabilizacijskem ravnanju« menijo v družbenopolitičnih organizacijah v lendavski občini, ne vemo.«
V osvetlitev primera na katerega se sklicuje avtor, navajamo bralcem nekaj podatkov. Na občinskem komiteju ZK v Lendavi je zaposlena le ena administra-tivno-tehnična delavka. V primeru, ki ga M. H. navaja v svojem članku, je torej nedvomno govor o njej. Tovarišica je po poklicu ekonomski tehnik, na občinskem komiteju ZK pa je zaposlena od meseca julija 1980. Pred tem je bila zaposlena v delovni skupnosti skupnih služb »Gorenje-Varstroj«. Sklep o premestitvi štirih delavcev iz DSSS v proizvodnjo je bil v lendavskem Gorenju-Varstroju sprejet letos, točneje 14.9.1981. Tovarišici torej ni bilo treba iskati »najbolj čudovite rešitve«, kot pravi M. H., saj je bila na komiteju zaposlena že več kot leto dni pred pričetkom akcije razporejanja delavcev.
In tako, kot se je avtor članka ob zaključku predstavitve pri-
mera nestabilizacijskega ravnanja vprašal, kaj o tem »stabilizacijskem ravnanju« menijo v DPO v lendavski občini — katere resničnosti se mu pa ni zdelo vredno preveriti — tako se sedaj tudi mi sprašujemo o tem, kaj M. H. hoče, oziroma jehotel doseči s takšnim načinom informiranja. Kajti če bi M. H. dejansko zanimalo mnenje DPO v lendavski ' občini o navedenem »stabilizacijskem ravnanju«, potem bi se v kateri izmed DPO tudi oglasil in vprašal po tem. Tako pa avtor očitno ni mogel izvedeti (zakaj ne, tega ne vemo) ne le-tega, da primer, ki ga navaja, ni točen, temveč tudi tega ne, da so stabilizacijska prizadevanja v lendavskem Gorenju-Varstroj tesno povezana s prizadevanji družbenopolitičnih organizacij za uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije, kot tudi ne, da v Lendavi nismo tako samozadovoljni z doseženim — ne v Gorenju-Varstroj, ki ga omenja avtor, ne v drugih OZD, kot je mogoče to razumeti iz članka M. H.
Da se podobno ne bi več dogajalo, predlagamo M. H., da v bodoče resničnost novic, ki jih bo slišal, tudi preveri.	Komite
občinske konference ZKS Lendava
»Delavci v slovenskem gospodarstvu ’81«
Odnos slovenskih delavcev do zaposlovanja delavcev iz drugih republik
Odnosa slovenskih delavcev do zaposlovanja delavcev iz drugih republik nismo doslej posebej raziskovali. Zaradi tega smo del naše raziskave »Delavci v slovenskem gospodarstvu 81« namenili tudi temu problemu.
V raziskavi nas je predvsem zanimalo, kakšna so stališča in mnenja Slovencev, zaposlenih v gospodarstvu, do zaposlovanja delavcev iz drugih republik. Vprašali smo jih, zakaj po njihovem mnenju delavci iz drugih republik prihajajo na delo v Slovenijo, ali je po njihovem mnenju zaposlovanje delavcev iz drugih republik koristno za razvoj Slovenije ali ne, in zakaj, kaj vse bi morali delavcem iz drugih republik zagotoviti, ali priseljevanje delavcev iz drugih republik ogroža Slovence in (če da) kaj je pri Slovencih predvsem ogroženo, katere lastnosti Slovenci pri delavcih iz drugih republik posebno cenijo in katere lastnosti delavcev iz drugih republik jih najbolj motijo.
Oglejmo si podrobneje, kakšni so bili odgovori:
—	največ anketirancev izjavlja, da delavci iz drugih republik prihajajo k nam na delo zaradi: premajhnega zaslužka v njihovem kraju (25,7 %) in zaradi boljše zaposlitve v Sloveniji (21,5%);
—	41,1 % jih je mnenja, naj bi Slovenija tudi v prihodnje omogočala zaposlovanje delavcev iz drugih republik; 28,9% jih je proti njihovemu zaposlovanju, ostali se niso opredelili;
—	tretjina anketirancev (33 %) je mnenja, da je zaposlovanje delavcev iz drugih republik koristno za Slovenijo; 33,5 % ne ve, ali je koristno ali ne, 20 % jih je mnenja, da je zaposlovanje delavcev iz drugih republik nekoristno za razvoj Slovenije.
Zanimivi so razlogi »koristnosti« ali »nekoristnosti« zaposlovanja delavcev iz drugih republik za razvoj Slovenije:
koristno, ker...
% ni koristno, ker...
%'
— Slovenci nočejo opravljati težkih,
umazanih fizičnih del	25,7	— prihaja le manj kvalificirana sila	18,8
Slovenija nima dovolj delovne sile	22,7	— odvzemajo delovna mesta	
		Slovencem	14,4
narodi se zbližujejo	19,6	— ogrožajo slovensko kulturo	13,5
pomagajo graditi (razvijati) Slovenijo	14,2		
In kaj naj bi, po mnenjih delavcev, zagotovili delavcem iz drugih republik, ki prihajajo v Slovenijo na delo? Odgovori so razvrščeni takole:
stanovanja	44,7	%
pridobivanje kvalifikacij	44,2	%
preselitev družine	23,0	%
kulturne prireditve	15,5	%
osnovne šole v materinem jeziku	10,0	%
verske obrede	1,9%
Kaj lahko rečemo za zaključek? Kot smo rekli v uvodu je stanje daleč od tega, da bi ga kazalo obravnavati senzacionalistično ali pa samo »socialno«. Mnenja o priselitvah, lastnostih, bivanju delavcev iz drugih republik med zaposle-
nimi Slovenci so tako različna, da ni popolnoma zanesljive ugotovitve, kaj Slovenci mislijo in kakšna stališča imajo do delavcev iz drugih republik v svojem okolju. Po naših podatkih je zanesljivo le eno: ni kazalca, da bi med zaposlenimi v gospodarstvu SR Slovenije zasledili kakršnokoli narodnostno nestrpnost do delavcev iz drugih republik. Drugi kazalci (občutek ogroženosti Slovencev, področja, na katerih se čutijo ogrožene, kaj predvsem zagotoviti delavcem iz drugih republik, ali spodbujati prihod in podobno) kažejo, da je treba dobro premisliti celotno imigrantsko politiko v Sloveniji in ekonomske in politične probleme, ki jih imigracija povzroča.	Sl/va Meznarič
Tudi združeni kmetje člani ZS
V statutu Zveze sindikatov Slovenije je opredeljeno, naj bi združeni kmetje imeli status delavca v združenem delu. Glede na to, da objektivno kmetje ne morejo imeti enakega statusa kot delavci v združenem delu, temveč gre za pravice iz združevanja dela in sredstev, ki so podobne pravicam, ki jih imajo delavci v delovnem razmerju, je statutarna komisija menila, da bi v konkretni politični akciji za včlanjevanje kmetov v Zvezo sindikatov zahtevali le izpolnjevanje pogoja — združeni kmet. Tako Bi se
lahko vključili v članstvo zveze sindikatov vsi tisti združeni kmetje, ki so člani organizacij združenih kmetov ter kooperanti teh in drugih organizacij združenih kmetov. Združeni kmetje bi se glede na statutarne opredelitve ZSS včlanili v zvezo sindikatov v osnovni organizaciji ZS v temeljni zadružni organizaciji v sestavi kmetijske zadruge, v kmetijski zadrugi, kmetijski in gozdarski temeljni organizaciji kooperantov in kmetijski delovni organizaciji kooperantov skupaj z delavci, ki tam
združujejo svoje delo. Združeni kmetje torej ne bodo oblikovali novih osnovnih organizacij zveze sindikatov, pač pa se bodo vključili v tiste osnovne organizacije, ki so že oblikovane v kmetijski organizaciji združenega dela.
Znotraj osnovne organizacije zveze sindikatov bodo združeni kmetje in delavci lahko oblikovali sindikalne skupine po posameznih okoliših, vaseh, več vasi skupaj itd.
Vinko Eršte
• PRED 3. KONFERENCO ZSS — ZAPISI IZ TEMATSKIH RAZPRAV
gledati na tistih deset špekulantov, ki jih ima vsaka delovna organizacija.«
Prepričani smo, da je predlog »Save« utemeljen. Ob tem pa menimo, da 3. konferenca ne bi smela ostati zgolj pri tem, ampak bi morala spregovoriti tudi o bolniškem staležu, ki je daljši od 30 dni. Nenazadnje bi si sindikat moral priti na čisto ali zdejšnji sistem nadomestil osebnih dohodkov za čas porodniškega dopusta spodbuja ali zavira rojstvo otrok, še zlasti, ker je na dlani, da se po zadnjih podatkih slovenski narod komajda reproducira...
ŠTEVILO NESREČ SE NE
ZMANJŠUJE
Bržda jih je v to vodilo dejstvo, da se število nezgod pri ctelu v njihovi občini ne zmanjšuje. Res je, da je manj smrtnih nesreč, res pa je tudi, da ne upada število nesreč pri delu, ki imajo
za posledico telesne poškodbe. Ugotavljajo, da je stanje posebej žgoče v nekaterih organizacijah združenega dela, kjer je število delovnih nezgod celo v porastu. Tako beležijo v Impolu in temeljnih organizacijah Gozdarstva več nesreč kot znaša republiško poprečje (7,8 nezgode na 100 zaposlenih, medtem ko znaša republiško poprečje 6,5 nesreč na 100 zaposlenih). Stanje je posebej kritično v nekaterih Impolovih temeljnih organizacijah, kjer je odstotek rasti nesreč dokaj zaskrbljujoč in sicer: v Žičami se je število nesreče povečalo za 100 odstotkov, v Kontroli kakovosti za 50 in Valjarni za 21.
Med vzroki za nesreče postavljajo na prvo mesto nesmotrn ali nezanesljiv način dela, sledita pa slaba organizacija dela in kršitve delovnih predpisov. Pri analizi nezgod so ugotovili, da gre 75 odstotkov vseh nesreč pripisati osebni krivdi delavcev. Ob tem pa poudarjajo, da vzroki za nesreče tičijo tudi v neprimerno zavarovanih in zdravju škodljivih delovnih mestih, poleg tega pa tudi v opravljanju dela, ki se ne sklada s pravili varnosti.
Raste tudi število nesreč, ki se pripe-
tijo zunaj delovnega okolja, na primer na poti na delo in z dela ter pri opravljanju poljskih, gradbenih in drugih del.
V tej občini je največ nesreč v kovinski industriji, gozdarstvu, gradbeništvu, lesni industriji in kmetijstvu. V teh panogah znašajo izostanki z dela zavoljo nesreč pri delu ponekod celo med 10 in 15 odstotki delovnih ur. .
Da bi premostili takšno stanje, bo potrebno po mnenju sestavljalcev poročila o varstvu pri delu najprej podrobno opredeliti odgovornost organizatorjev dela, ki v nekaterih okoljih terjajo od delavcev celo delo, ki je v nasprotju z načeli varnega dela. Poudarjajo, da mora imeti sleherhi ozd svoj program o varstvu pri delu in še predvsem o izboljšanju delovnih razmer. Ta program pa mora opredeljevati uporabo takšne tehnike ter tehnologije in organizacije dela, ki bo zagotavljala kar najbolj varno in humano delo. Poleg tega je treba po njihovem mnenju krepiti tudi odgovornost slehernega delavca in varstvu pri delu nameniti posebno skrb v vzgojno izobraževalnem procesu.
O PREHRANI MED DELOM
V jeseniški občini je stanje na področju organiziranja obrokov hrane med delom zadovoljivo, medtem ko so možnosti za prehrano delovnih ljudi in občanov izven doma in izven delovnega časa v objektih družbene prehrane precej pičle. Od 12.925 delavcev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih (kar je 89 odstotkov vseh zaposlenih v jeseniški občini), ima 9947delavcev ali 88 odstotkov delavcev v materialni proizvodnji in 1154 delavcev ali 70 odstotkov delavcev v negospodarstvu zagotovljen organiziran obrok hrane med delovnim časom v takšni ali drugačni obliki. Dvaintrideset organizacij združenega dela ima lastno kuhinjo, 10 jih je poskrbelo za prehrano svojih delavcev s pomočjo drugih organizacijlzdru-ženega dela, 11 ozdov pa je organiziralo prehrano v gostinskih obratih. Kjer je delo izmensko, so obroki tudi v popoldanskem času ali celo ponoči, le da ponekod namesto toplega obroka nudijo hladno malico (v štirih od osemnajstih organizacij združenega dela).
Le 12 odstotkov delavcev v materialni proizvodnji in kar 30 odstotkov v družbenih dejavnostih pa dobiva regres za prehrano v obliki bonov za nakup malice v trgovini. Tak način je poleg izplačevanja regresa v gotovini najmanj ustrezen, zato si sindikati prizadevajo, da bi ga postopno odpravili.
Glede na to, da se tudi cena hrane nenehno povečuje, višina regresa za prehrano, ki je določena z družbenim dogovorom, pa je že dalj časa na isti ravni, bodo jeseniški sindikati predlagali, da bi se skladno s povečevanjem osebnih dohodkov povečevala tudi sredstva za regres. Kljub varčevanju pa bodo vztrajali pri strokovnih normativih glede kalorične in biološke vrednosti obrokov, časovne razporeditve in priprave.
Kot konkretno predkonferenčno zadolžitev pa so si jeseniški sindikati zadali nalogo, da bodo proučili možnosti za toplo prehrano med delom tudi za tiste delavce, ki delajo v manjših kolektivih (zanje ne bi bilo racionalno, če bi imeli lastno kuhinjo), tako da bi lahko hodili na malico k »najbližjim sosedom«.	,	'	.
,	Ivo Kuljaj
Predsednik Zveze sindikatov Kosova Šefčet Jašari za Delavsko enotnost
»Prave ljudi na prava mesta!«
Naloge sindikata na Kosovu so ta čas najtesneje povezane s politično in gospodarsko stabilizacijo v pokrajini. Zato je oblikovanje in načrtovanje sindikalne aktivnosti vsak trenutek v nenehnem preverjanju doseženih rezultatov in ukrepanju v okoljih, kjer stvari ne gredo tako, kot so si bili zamislili.
Predsednika sveta Zveze sindikatov Kosova tovariša Šefčeta Jašarija smo zaprosili, naj nam v razgovoru opiše trenutni položaj in zlasti delovanje sindikatov ter odgovori na več vprašanj, ki zadevajo splošen politični in gospodarski položaj na Kosovu.
Jašari je že uvodoma naglasil, da je praktično vsa njihova aktivnost, delovanje in da so tudi vsi njihovi programi naravnani na izboljšanje in nadaljnje stabiliziranje političnih in gospodarskih razmer. Sindikat je pri tem eden od temeljnih nosilcev akcije v trdnem in enotnem sodelovanju z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, na enotnih akcijskih in idejnopolitičnih izhodiščih zveze komunistov in na podlagi ocen, ki so bile v zvezi s tem sprejete tako na Kosovu kot v Srbiji oziroma na centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije. Zato je ena od temeljnih nalog sindikata, da v .največji meri mobilizira 'delovne ljudi za uresničevanje skupnih nalog, zlasti pa tistih, ki so povezane z delom bodisi v tovarni, krajevni skupnosti, upravi ali kje drugje. »Pri tem vztrajamo«, je nadaljeval Jašari, »da se zaostri odgovornost vsakega posameznika za neuresničevanje-dogovorjenega.«
Naloge pa bomo uresničili le tako, če bomo na vsakem delovnem mestu bili bitko za večjo proizvodnjo in večji dohodek ter varčevanje. Politični položaj je v najtesnejši povezavi z gospodarskim,« je nadaljeval Jašari, »in v to široko fronto aktivnosti bomo vključili vse razpoložljive sile.
Teh sil pa je na Kosovu dovolj, med delavci, med mladimi ljudmi in preizkušenimi borci revolucije.«
— Za učinkovito delo je bilo najprej potrebno proučiti položaj in nato sprejeti ustrezne ukrepe. Demonstracije so gotovo zavrle del prizadevanj pri celovitejšem reševanju nakopičenih ekonomskih in socialnih problemov na Kosovu?
»Dogodki, ki so izbruhnili na Kosovu, so dejansko napad na delavski razred Jugoslavije in ne samo kosovski delavski razred, kar je bil tudi glavni namen iredentistov in nacionalistov. Vendar pa sovražniku ni uspelo pridobiti večjega števila delavcev. V svoji brezobzirni dejavnosti niso uspeli tam, kjer je bil njihov glavni cilj, da bi pridobili čim-večje število delovnih ljudi. Še „ posebej pomembno je, da so delovni ljudje, delavski razred, skratka večina, obsodili demonstrante. Zato se je tudi pokazala plebiscitarna podpora ocenam in stališčem, ki jih je dala zveza komunistov tako v pokrajini, v SR Srbiji in seveda centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije v tem obdobju.«
Družbenoekonomski položaj delavcev, zaposlenih v samostojnem osebnem delu v obrti
Bo kolektivna pogodba ostala zgolj papir?
Družbenoekonomski položaj 27 tisoč delavcev, zaposlenih v samostojnem osebnem delu v obrti, je tema posvetovanj, ki se bodo oktobra in novembra zvrstila po posameznih regijah in na katerih bodo sindikalni delavci ocenili sedanje razmere oziroma uresničevanje pred meseci podpisane kolektivne pogodbe. V Ljubljani, kjer je tak posvet že bil, so ugotavljali, da bi bilo treba nekatere določbe obrtnega zakona pa tudi zakona o delovnih razmerjih spremeniti. Prav tako bi bilo treba spremeniti tudi štiri leta star družbeni dogovor, ki določa osebne dohodke in skupno porabo delavcev v obrtni dejavnosti.
Ostaja pa vrsta odprtih problemov, ki se vlečejo že vrsto let. Gre za kršitev pravic delavcev na tem področju. Še zmeraj je namreč preveč primerov, ko so individualne pogodbe o delovnem razmerju sklenjene šele potem, ko je delavec delal že leto ali več. Veliko teh pogodb je še zmeraj Enostranskih, napisanih v interesu obrtnika. V njih ni opisov del in nalog, ki jih bo ali jih delavec opravlja; nerealno je dolo*-čen osebni dohodek, ni določenih pravic in obveznosti delavca iz varstva pri delu, za letni dopust niso upoštevana vsa merila iz ko-
lektivne pogodbe, približno tretjina obrtnikov izplačuje delavcem le akontacijo osebnih dohodkov itd.
Če k temu dodamo še slabo ali nikakršno vključenost delavcev s področja samostojnega osebnega dela v samoupravno odločanje in slabo sindikalno organiziranost teh delavcev, ostajajo razmere, ki so veljale pred meseci, pred letom ali dvema.
Ni pa seveda mogoče govoriti o samih negativnih in še nerešenih problemih. Prav posvetovanje v Ljubljani je pokazalo, da so osebni dohodki teh delavčev višji od osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, pa tudi zneski nadomestil niso tako nizki. Letos je npr. najpižji regres znašal 2450 dinarjev, najvišji 3675 dinarjev, najnižja nagrada ob upokojitvi pa 17.034 dinarjev. Čeprav ostaja dejstvo, da so ti delavci še zmeraj v mezdnem odnosu do delodajalca, pa ne moremo mimo ugotovitve, da so marsikje bolj stimulativno nagrajevani kot v združenem delu.
Karkoli bodo še pokazala bližnja posvetovanja, prav gotovo ne
bo novost ugotovitev, da bodo morali sindikati in drugi pristojni dejavniki zlasti v občinah še marsikaj ukreniti.
Peter Štefanič -
— Z ocenami in politično obsodbo pa seveda nalog za politične subjekte in s tem tudi za sindikate ni bilo konec. Pravzaprav je šele iz njih privrela prava politična akcija?
»Ko so bili ti sklepi objavljeni, je seveda sovražnik še vedno poskušal delovati in še poskuša, in množicam je bilo potrebno pojasnjevati, kaj pomenijo ta stališča, kaj pomenijo ocene in kakšna je usmeritev. Vidite, tiste dni sem bil med delavci in lahko rečem, da skoraj nismo srečali ljudi, ki ne bi ostro obsojali sovražnikovega delovanja, ne samo deklarativno, pač pa tudi dejansko. Predlagali so, kje in kako je potrebno ukrepati. Zlasti se je pokazala velika zaskrbljenost, nejevolja in oster protest zaradi otrok in mladine, ki so jih poskušali zvleči v prijem nacionalističnih in iredentističnih popadkov. Se posebej so letele pikre in kritične besede na prosvetne delavce. Delavci so javno spraševali, kam smo vendar dali otroke, saj jih nismo prepustili ulici?«
— Politična diferenciacija še vedno poteka, pojavljajo se tudi nova vprašanja in naloge, ki jih je potrebno razrešiti?
»Razčiščevanje, ki ta čas še vedno poteka na Kosovu, ni končano in kar zadeva denimo prosvetni kader, prav delavci v organizacijah združenega dela zahtevajo, naj se jih ostro kaznuje, naj se jih zamenja oziroma naj zapustijo svoja delovna mesta. Seveda je bila v teh razgovorih tudi vrsta drugih vprašanj, zlasti vprašanje okoli republike, vprašanje Trebče itd. Ljudi je zanimalo, kako bomo ukrepali. Vse to smo pojasnjevali. Treba je dodati, da so to kritiko zlasti očitno izrazili občani albanske narodnosti, četudi je dejstvo, da smo tako mislifi takorekoč vsi na Kosovu, da vemo, da moramo iti v najširšo skupno bitko.
Torej je lahko ocena te politične aktivnosti med ljudmi nedvoumna. Delavski razred Kosova ostaja in bo ostal na Titovi poti, v bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti v Jugoslaviji.«
— Za zvezo sindikatov so glavne naloge prav znotraj združenega dela, kjer teče tudi glavna bitka za gospodarsko stabilizacijo?
»V zvezi sindikatov mislimo, da je naša glavna naloga in odgovornost prav v bitki za celovito politično in gospodarsko stabilizacijo. Drugo z drugim je povezano, kajti če bomo bojevali in izbojevali bitko za gospodarsko stabilizacijo, bo ta zanesljivo povezana s politično, saj drugače ne
more biti. Velja povedati, da tudi v teh najtežjih časih nismo zabeležili kritičnega zastoja v gospodarjenju in proizvodnji. Razumeti morate, da je bilo stanje težko, da je bila denimo onemogočena dnevna migracija ljudi na delovna mesta, težko je bilo glede prevozov in ljudje so na desetine kilometrov pešačili na delo, samo da bi prišli in se vključili v delo in proizvodnjo. Poleg tega smo imeli veliko ljudi mobiliziranih na primer v narodni zaščiti, in lahko povem, da
mi. Naša nadaljnja prizadevanja so usmerjena v boljši standard ljudi vendar na podlagi delovnega prispevka in kvalitetnih kazalcev gospodarjenja.«
— Boljše rezultate v proizvodnji naj bi spremljala tudi večja produktivnost dela, večji dohodek in čisti dohodek organizacij združenega dela ter seveda ustrezno razporejanje sredstev za osebne dohodke?
»Menim, da sklicevanje na splošne težave ne more biti opravičilo, ali pa bi bilo celo neke vrste samozadovoljstvo, češ, saj ne moremo izplavati iz težav, ko pa je splošen položaj tak. Trdim, in tudi v sindikatih smo prepričani, da to ni res, da moramo bolje in bolj produktivno in kakovostno delati in to seveda tudi povezovati z nagrajevanjem.
Prepričati moramo ljudi, da je to naša skupna akcija, edina pot, da se izkopljemo iz težavi Nedavno
Predsednik ZS Kosova Šefčet Jašari (desno) in glavni urednik DE Dušan Gačnik med pogovorom.
se ta izpad iz proizvodnje ni poznal toliko, kot bi morda kdo pričakoval. Značilna je bila velika požrtvovalnost delavcev, ki so po svojih možnostih in sposobnostih izpolnjevali norme. Kljub vsemu smo tudi v zadnjem obdobju dosegli dobre rezultate, raste tudi fizični obseg proizvodnje, trendi se gibljejo navzgor. Tako smo na primer v rasti proizvodnje s.štiri in pol odstotka v maju, šestimi odstotki v juniju, šestimi in pol v avgustu že za en odstotek nad načrtovanim obsegom. To je vsekakor uspeh za sedanje razmere.
»Dejstvo je, da nikakor nismo zadovoljni s produktivnostjo dela. Materialni stroški imajo tudi previsoke indekse, čeravno se tu kaže vpliv splošnega položaja v Jugoslaviji. Beležimo razkorak pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi osebnih dohodkov. V zvezi sindikatov smo ugotavljali, da se mnogi niso držali dogovora o razporejanju sredstev za dohodke in osebne dohodke. Seveda je položaj zapleten zlasti zaradi vrste socialnih vprašanj, ki se pri nas pojavljajo.
tega srrfo na seji našega sveta ZS posebej govorili o odnosu do dela pri nas. Mislim namreč, da ne moremo biti zadovoljni s tem, da se ljudje neprimerno obnašajo do dela, čeravno to ni samo posebnost Kosova, da ne prihajajo redno na delo, da ni pravilnega odnosa do ravnanja z delovnimi sredstvi itd. Sklenili smo, da bomo to akcijo speljali prav v okviru osnovnih organizacij zveze sindikatov in jo seveda naravnali k večjemu ustvarjanju dohodka. Samo zakoni in predpisi stvari ne bodo spremenili.
Če sem kritičen in samokritičen,pa lahko povem, da občinske organizacije zveze sindikatov niso bile najbolj ustvarjalne in akcijske pri ocenjevanju in analiziranju ekonomskega položaja v posameznih okoljih. Prav zaradi tega smo v sindikatu zastavili kar najbolj ofenzivno aktivnost pri reševanju tekočih gospodarskih in političnih vprašanj, saj menimo, da je to zlasti naša naloga. Ob obisku 250 ozdov smo, odkrito povedano, prišli do ocen,da je največ težav v resnici subjektivnih, razen splošno znanih — jugoslovanskih, o katerih sicer vsi govorimo. Zelo smo kritični do vprašanj politike cen, ki nam ruši sistem dobrega poslovanja, saj nenehno tepe tiste, ki dobro gospodarijo, ki imajo programe, ki vedo, kaj hočejo in nenehno vzbujajo želje pri tistih, ki svoj položaj rešujejo z višjimi cena-
Sicer pa o trenutnem stanju v politiki delitve govorijo naslednji podatki. Dohodek se je v prvem polletju povečal za 39,6, čisti dohodek za 35,5,, masa osebnih dohodkov za 50,2 in čisti dohodek na delavca v gospodarstvu za 46,7 odstotka. Treba je dodati, da so od začrtane politike delitve OD odstopali pretežno tisti kolektivi, ki imajo izgubo, teh pa je 122. To smo seveda ostro grajali.«
— Mnogim je izgovor o splošni gospodarski krizi dobrodošel za opravičevanje lastnih nesposobnosti. Verjetno pa je problem tudi v ustreznem nagrajevanju dobrega dela, v večji odgovornosti do dela, kar med drugim lahko pomaga k večji produktivnosti, kvaliteti, poslovnim rezultatom?
Ob tem bomo uveljavljali usmeritev, da se delitev OD spremeni v korist produktivnega proizvodnega in ustvarjalnega dela.
srečujemo z oportunizmom, z mnogo lažne solidarnosti, in zato bo akcija še toliko težja. Tu pa sindikat doslej še ni dovolj prispeval. Naj na koncu dodam, da je seveda zelo pomembna tudi kadrovska politika in da morda pri nas bolj kot kdajkoli doslej velja pravilo, »prave ljudi na pravo mesto«. Zlasti ljudi, ki so močnejši v dejanjih kot v besedah, ki želijo več delati, več ustvarjati in ki so za to tudi sposobni. To velja za vse, od delovne skupnosti do samoupravne interesne skupnosti, od temeljne organizacije združenega dela pa do krajevne skupnosti.«
D. G.
Sindikalni rokovnik — priročnik ’82
Že tretje leto zapovrstjo pripravljamo sindikalni rokovnik — priročnik, ki bo za vsakogar koristen in uporaben pripomoček pri delu.
V	sindikalnem rokovniku — priročniku za leto 1982 bodo objavljene aktualne teme:
— Kaj je zveza sindikatov Jugoslavije, avtorja Mirka Me-čave
— Oblikovanje in družbeno usmerjanje politike pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka, avtorja Martina Mlinarja,
— Samoupravno obveščanje, avtorja Boštjana Pirca
V	navedenih temah avtorji praktično uporabno obravnavajo področje dohodka, informiranja in vlogo ter naloge sindikatov, področja, ki zadevajo slehernega delovnega člove-
ka, sindikalnega delavca pa še posebej.
Poleg priročniškega dela bo v rokovniku še pregleden telefonski imenik, koledarček po dnevih in obsežen del za zapiske — 190 strani več kot lani. Natisnili ga bomo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, saj je rokovnik skupna edicija vseh jugoslovanskih sindikalnih listov.
Še posebnost: vsak naročnik sindikalnega rokovnika bo januarja 1982 brezplačno dobil brošuro z gradivom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982.
Sindikalni rokovnik — priročnik 1982 bo oproščen temeljnega davka na promet proizvodov, zato osnovne sindikalne organizacije lahko za
nakup namenijo sredstva iz sklada za izobraževanje.
Ko boste proučili naš predlog, nam sporočite, koliko izvodov sindikalnega rokov-
nika — priročnika za leto 1982 želite naročiti. Cena 170,00 dinarjev. Morebitne dodatne informacije lahko dobite po telefom številka
322-947.
ROKOVNIK BOSTE PREJELI ŽE V OKTOBRU 1981!
- :
NAROČILNICA
PriTOZD DE, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročamo
.....izvodov Sindikalnega rokovnika — priročnika 1982.
Naročeno nam pošljite na naslov: ..............
Ime in priimek podpisnika:..............................
Naročeno dne: ..........................................
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
(Žig)	<podpis naročnika)
Po posodobitvi proizvodnje bodo v TGA Kidričevo po letu 1985 lahko dali na tržišče 150.000 ton aluminija več kot doslej
Z združevanjem do aluminija
Na domačem tržišču primanjkuje aluminija že od leta 1977 dalje. Edini slovenski proizvajalec aluminija TGA Kidričevo zaradi zastarele tehnologije ne more zadovoljiti vseh potreb. Razmere se bodo nekoliko izboljšale po letu 1985, ko bo TGA posodobila elektrolizo.
Pred dnevi so v Kidričevem podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za modernizacijo proizvodnje aluminija v Tovarni glinice in aluminija. Poleg edinega slovenskega proizvajalca te kovine se je za podpis in s, tem za združevanje sredstev odločilo še trinajst delovnih organizacij, deset podpi- ‘ snic je bilo iz Slovenije in tri iz drugih republik. To so razne livarne in podobni predelovalci aluminija.
V Kidričevem lahko s sedanjimi zmogljivostmi letno proizvedejo okoli 45.000 ton aluminija, kar je mnogo manj kot znašajo potrebe domače industrije. V letu 1981 bo primanjkljaj znašal v Jugoslaviji več kot 77.000 ton, v Sloveniji pa 15.000 ton. Do leta 1985 se bo kljub povečanju proizvodnje aluminija primanjkljaj še povečal in bo v Jugoslaviji že dosegel 98.000 ton. Po tem letu pa tudi ne bo boljše, saj ima večina domačih proizvajalcev aluminija obveznosti do tujine celo do leta 2000.
Pomanjkanje aluminija se na domačem tržišču čuti že od leta
1977 dalje. Večina predelovalcev aluminija je krizo zlasti močno občutila lansko leto, ko so bile dobave aluminija močno okrnjene.
V TGA Kidričevo proizvajajo aluminij v dveh elektrolizah. Prva deluje že 27 let in je tehnično ter tehnološko že tako izrabljena, da bo ustavljena leta
1985. Zaradi težkih delovnih razmer, ki v tej elektrolizi pogosto povzročajo obolenja in invalidnost — v TGA imajo okoli 300 delovnih invalidov — je republiški sekretariat že izdal odločbo o ustavitvi te proizvodnje. V drugi elektrolizi pa so razmere nekoliko boljše in omogočajo obratovanje do leta 1990, toda zaradi
zastarelosti tehnologije in visokih proizvodnih stroškov je tudi njeno obratovanje po letu 1985 vprašljivo.
Nedvomno so to zgovorni razlogi za zaskrbljenost ne le v Kidričevem, temveč tudi pri predelovalcih aluminija, kjer je po ocenah sodeč vezano na proizvodnjo aluminija iz TGA okoli
15.000 zaposlenih.
Predračunska vrednost investicije, za katero so v Kidričevem podpisali samoupravni sporazum, znaša pet milijard dinarjev (novih seveda), s čemer se investicija uvršča med največje pri naš. S temi sredstvi nameravajo posodobiti obe elektrolizi. V prvi naj bi proizvodnjo tako posodobili, da bi v njej lahko po letu 1985 že pridobivali 27.000 ton aluminija, v drugi pa bodo z rekonstrukcijo dosegli povečanje proizvodnje od sedanjih 25.000 ton na 32.000 ton, kar pomeni, da bo po letu 1985 TGA' sposobna tržišču ponuditi skupno 15.000 ton aluminija več, kot ga lahko proizvede sedaj.
Projekt modernizacije proizvodnje aluminija v Kidričevem je dobil širšo družbeno podporo in je vključen v srednjeročni plan
razvoja SRS za obdobje 1980—1985, podpira pa ga tudi dogovor o temeljih planov združenih bank.
V	celotnem investicijskem znesku bo znašal delež bančnih in drugih kreditov okoli 30%, vsa preostala sredstva pa bo zagotovila TGA skupaj s predelovalci aluminija. Pri tem velja poudariti, da bo sozd UNIAL, v katerem je TGA združena, sodelovala z okoli 45 %, drugi predelovalci aluminija izven sozda — med katerimi je največja tozd Livarna iz »LTH« — pa bodo zbrali preostala sredstva. Delež slednjih se bo ugotavljal tako, da bodo za vsako dobavljeno tono aluminija v investiciji sodelovali s sredstvi okoli 77.000 dinarjev. Za nekatere sovlagatelje bo to pomenilo veliko obveznost, ki bo močno spremenila lastne investicijske načrte v tem srednjeročnem obdobju.
V	TGA Kidričevo se zavedajo, da lahko modernizacijo izvedejo le na podlagi tesnega sodelovanja z vsemi porabniki aluminija iz Slovenije, pa tudi izven nje. Zaradi tega je bil pri Poslovnem združenju črne in barvaste metalurgije ter livarn iz Slovenije ustanovljen iniciativni odbor, ki je uspešno pripravil samoupravni sporazum. To sodelovanje je na nedavnem slavnostnem podpisu samoupravnega sporazuma v Kidričevem ugodno ocenil tudi predsednik zbora združenega dela tovariš Emil Tomažič, ki je poudaril, da je tako povezovanje proizvajalcev in porabnikov lahko zgled in spodbuda tudi za druge podobne primere.
Angelo Arčon
Sindikalna organizacija DO Slovenija ceste Tehnika je dala pobudo za izključitev iz sozda GIPOSS
Zakaj izmikanje planskim obveznostim sozda
V preteklih 15 letih so bili sindikati med najvidnejšimi pobudniki integracijskih procesov v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Iz teh pobud so pognale prve korenine velikih samoupravnih poslovnih sistemov tudi v slovenskem gradbeništvu, med njimi tudi sestavljena organizacija združenega dela ZGP GIPOSS. Kot naslednica poslovnega združenja se je v šestih letih svojega delovanja razvila v zaokroženo proizvodno celoto, ki v 74 tozdih osmih delovnih organizacij zaposluje 21.138 delavcev, v delovnih skupnostih skupnih služb pa 2.117, ki so v lanskem letu ustvarili nekaj manj kot 20 milijard celotnega prihodka.
Vendar v trenutku, ko tesnejše povezovanje slovenskega gradbeništva postaja neizbežna objektivna nujnost, je sindikalna organizacija delovne organizacije Slovenija ceste Tehnika (SCT) dala delavskemu svetu te delovne organizacije pobudo za izločitev iz sestavljene organizacije GIPOSS. Namesto da bi kot v drugih združenih delovnih organizacijah poskrbela za sprejem dopolnjenega samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd in samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana sozda za obdobje 1981-85, pripravlja referendum o izločitvi.
Dejstvo je, da so v osmih združenih delovnih organizacijah (ki zaposlujejo nekaj več kot 15.000 delavcev) Gradbinec, Ingrad, Pionir, Obnova, Stavbar, Instalacija, Gradbeni finalist in delovni organizaciji skupnega pomena GIPOSS Inženiring pravočasno sprejeli samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana sestavljene organizacije, medtem ko so vsi planski akti sozda GIPOSS ostali v predalih poslovodnega organa SCT, čeprav so njihove strokovne služ-
be, delegati v samoupravnih organih in koordinacijskem odboru sindikata sozda vseskozi tvorno sodelovali pri njihovem oblikovanju. Zaradi tega akti, ki so osnova srednjeročnega plana sozda, niso mogli dobiti svoje končne veljave, kar pomeni bistveno oviro v planiranju, zaradi. katere je DS sozda GIPOSS na podlagi 469. člena ZZD in 77. člena zakona o družbenem planiranju sprejel začasne ukrepe.
Zamera delavcev v združenih delovnih organizacijah, ki so planske akte sozda sprejeli, odgovornim poslovodnim delavcem SCT in sindikalni organizaciji ne bi bila tolikšna, če ne bi delavski svet te nove delovne organizacije takoj na začetku snovanja planskih aktov sozda dal svojo pobudo za združitev nove delovne organizacije SCT v sozd ZGP GIPOSS in potrdil svoje stališče, da za tozd nekdanje delovne organizacije Tehnika veljajo vse sprejete obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sprejetih sporazumov in pogodbenih obveznosti sozdu, poslovodni organ pa predlagal konkretne dejavnosti, s katerimi se bo ta delovna organizacija vključevala v sozd in njegove planske obveznosti.
Skupaj bi ustvarili več
Pobuda za izločitev SCT ne bi bila tako problematična, če v sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana sozda ne bi bilo tako zahtevnih ciljev in nalog, kot je med drugim program racionalne graditve 25.000 stanovanj v srednjeročnem	obdobju
1981-85. Pri tej graditvi naj bi uveljavili racionalizacijske ukrepe, delitev dela in specializacijo, industrializacijo celotnega procesa gradnje in medsebojna do-. hodkovna razmerja na osnovah ZZD, predvsem pa program skupnega nastopanja na zuna-
njih tržiščih, kjer naj bi v srednjeročnem obdobju 1981-85 skupaj ustvarili za več kot 15,5 milijarde delotnega prihodka. To je za 5-krat več kot v preteklem srednjeročnem planskem obdobju ali 2-krat več dohodka kot ga je v preteklem srednjeročnem obdobju na tujih tržiščih ustvarila celotna slovenska gradbena operativa.
To zahtevno nalogo naj bi uresničili z združevanjem sredstev in dela za to usposobljenih strokovnih delavcev, predvsem SCT, Pionirja in Obnove in drugih združenih delovnih organizacij, s širjenjem zunanjetrgovinske dejavnosti s skupnim močnejšim nastopanjem predvsem SCT,' Pionirja in Obnove na tistih točkah zunanjega tržišča, kjer že več let uspešno sodelujejo, z iskanjem novih možnosti predvsem v deželah v razvoju in s sodelovanjem z usposobljenimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji.
Vdiranje skozi odprta vrata
Jasno je, da brez SCT ali bol ji rečeno brez strokovnih delavce' nekdanje delovne organizaciji Tehnika, tega programa ni mo goče uresničiti v celoti, predvsen zato, ker vsa strategija tržišči sloni na večletnem sodelovanji združenih delovnih organizacij predvsem Tehnike, Pionirja ii Obnove v GIPOSS in na njiho vem uspešnem prodoru na iraškt in libijsko tržišče, pa tudi na tr žišče NDR in ZRN, pri čeme bivša delovna organizacija Slo venija ceste še ni imela nobenegi deleža. Tudi o pozitivnih rezulta tih nove delovne organizaciji SCT še ne moremo govoriti, sa je komaj nastala. Da so se na ši roko odprla vrata na eno od naj zanimivejših zunanjih tržišč, gn zasluga našim družbenim inštitucijam in pa dobro opravljenemi delu delavcev sozda IMP in de-
lovne organizacije Tehnika. Kakšni bodo rezultati nove delovne organizacije SCT, ki se je v takšnih razmerah lotila izredno obsežnih in zahtevnih nalog, bo pokazal čas. Zato ni razloga za kakršnokoli samozadovoljstvo in samohvalo,. posebno pa ne za odklanjanje sodelovanja z združenimi delovnimi organizacijami v sozdu na podlagi predlaganih srednjeročnih planskih dokumentov, kjer so delavci pripravljeni, da se v pogojih urejenih enakopravnih dohodkovnih razmerij vključijo tudi v izvajanje prevzetih pogodbenih obveznosti SCT v mnogo večjem obsegu, kot so trenutne potrebe. Zato se zdi iskanje rešitev v nadaljnjih fizičnih združevanjih SCT z delovnimi, organizacijami kot 'so GIP Obnova in SGP Grosuplje predvsem zavoljo tega, da bi zagotovili potrebno delovno silo za dela v tujini, vdiranje skozi odprta vrata. Takšna namera se ne ujema z ugotovitvijo, da zaradi velikih problemov, ki jih je povzročilo fizično združevanje Slovenija cest in Tehnike ter prevelike angažiranosti na zunanjih tržiščih, odgovorni delavci SCT niso sposobni zagotoviti uspešnega referenduma o združitvi in prevzemanju planskih obveznosti v sozdu ZGP GIPOSS, čeprav takšne obveznosti še vedno obstajajo in izhajajo iz dosedanjega članstva Tehnike v sozdu.
Nesporna je trditev, da prevzete pogodbene obveznosti na zunanjih tržiščih, ki presegajo 50 odstotkov njenih zmogljivosti, predstavljajo gornjo mejo tveganja, zato je še toliko bolj nerazumljiv odnos do sprejemanja planskih obveznosti sestavljene organizacije, ki lahko takšno breme porazdeli na vse združene delovne organizacije, z njim pa tudi sorazmeren del rizika in odgovornosti.
Iz takšne pobude in stališč
SCT, ki odpirajo dileme o umestnosti združevanja nove delovne organizacije v sozd in prevzemanja skupaj dogovorjenih planskih obveznosti, veje težnja po podjetniškem zapiranju in nekakšnem superiornem položaju pri nujnem prodiranju slovenskega gradbeništva na tuja tržišča, ki lahko zelo hitro postane največja ovira, posebno še, če se vse to ujema s težnjami po regionalnem zapiranju.
Gotovo je res, da strategija dolgoročnega sistematičnega uveljavljanja slovenskega gradbeništva na tujih tržiščih ne more sloneti na eni sami delovni organizaciji ali celo na posameznih ljudeh, pa tudi ne na občasnem priložnostnem povezovanju ozdov za slučajno pridobljene naloge. Zfito je potrebno vztrajno sistematično delo in čvrstejše trajno povezovanje v velikih samoupravnih poslovnih sistemih, ki lahko zagotovijo kompleksno ponudbo in prevzemajo velika tveganja.
Odnos do skupnih interesov
Pobuda SCT za izločitev iz sozda pomeni rušenje takega samoupravnega poslovnega sistema, ki je nastajal 15 let. Če imamo danes upravičene pripombe glede njegove poslovne učinkovitosti, potem moramo iskati vzroke za to prav v takšnem odnosu do skupnih interesov, ki ga ima v tem primeru SCT do združevanja in sprejemanja planskih obveznosti v sozdu ZGP GIPOSS. Aktivnost sindikata SCT, ki daje takšno pobudo, naj bi bila usmerjena k analizi vzrokov in odpravljanju posledic premajhne dohodkovne povezanosti in poslovne učinkovitosti, to je k utrjevanju teh sistemov, ne pa njihovemu rušenju v trenutku, ko nam je najširše povezovanje v jugoslovanskem
gospodarskem prostoru nujno potrebno.
Končno pa je treba povedati, da je z združitvijo delovne organizacije Tehnika in Slovenija ceste nastala povsem nova delovna organizacija, t. j. nov pravni subjekt, ki samo prevzema obveznosti nekdanje delovne organizacije Tehnika kot članice sozda, ki izhajajo iz sklenjenih poslovnih pogodb in premoženjskih razmerij, ni pa članica sozda ZGP GIPOSS. To bi postala, če bi izvedla, tako kot so storile vse druge združene delovne organizacije v začetku letošnjega leta, referendum o dopolnjenem samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd ZGP GIPOSS. Torej tudi glede na to vdirajo subjektivne sile, na čelu s sindikalno organizacijo, skozi odprta vrata. Tudi v smeri
mn aiansi. ui muraie usmerj svojo aktivnost k sprejemanju uresničevanju določil sprejete samoupravnega sporazuma združitvi ter ciljev in nak opredeljenih v srednjeročnem dolgoročnem gospodarski planu sozda, ne pa odpirati n mišljene dileme ali delovna c ganizacija ali sestavljena orgai zacija.
Če prav razumemo določ ZZD, te dileme preprosto ni, k so s temi samoupravnimi al sozda, ki so jih sprejeli dela' vseh drugih združenih delovr organizacij, tudi delovni orgai zaciji SCT zagotovljeni vsi p goji, da se hitreje kot sama za razvije v vodilno silo tega ve
ekonomsko in socialno varr zaposlenim delavcem, kot vsaka delovna organizacija zi To dejstvo zasluži temeljit p mislek tudi v sindikalni organi ciji, samoupravnih in poslov nih organih SCT.
Lojze Capuder
»Slep je, kdor se z izumi ukvarja...«
Cenimo le tisto, kar ni vredno
»Le kaj bi pisali o meni, napišite raje o mladih,« se je branila Štefanija Košič, ko smo ji povedali, da bi jo radi predstavili kot letošnjo dobitnico zlate Kidričeve plakete za izredne uspehe v izumiteljstvu in za mentorstvo mladim. »Bomo, toda vaše delo je tesno povezano z vzgojo in delom mladih,« smo jo skušali prepričati in podreti zid nezaupanja, ki ga zlasti v naši družbi uspemo kaj kmalu postaviti.
Štefanija že več kot petnajst let poučuje tehnični pouk na osnovni šoli »Tone Čufar« v Ljubljani, kjer je tudi mentorica zelo uspešnega kluba mladih tehnikov. Vsa ta leta, pravi, so bila zanjo izredno bogata. Vzgojila je veliko mladih, ki so danes v srednjih šolah, na fakultetah ali že delajo v združenem delu kot dobri delavci, inovatorji. Mladim si vseskozi prizadeva privzgojiti spoštovanje do dela, jih navaditi na delo, jih spodbujati k odkrivanju vedno novih stvari, ki bi koristile njim in drugim.
Rezultati njenega dela so več kot očitni. Sama je kot izumiteljica prejela že vrsto domačih in mednarodnih priznanj, priznanja pa so poželi tudi njeni varovanci, ki so npr. lani na razstavi
izumov in tehničnih izboljšav INOVA ‘80 v Zagrebu prejeli srebrno plaketo.
Takrat so razstavili sedem izumov. Med njimi je bil tudi io-nizator zraka, to je naprava, ki jo lahko montiramo v stanovanje, v spalnice, zlasti pa' v pisarne, kjer so klimatske naprave. Ta naprava vpija ione (umetne mase in kovine), proizvaja pa tiste ione, ki so pomembni za človekovo dobro psihično in fizično počutje. Porabi malo energije, je prenosljiva, neškodljiva, poceni in preprosta za rokovanje.
Sama je najbolj ponosna na zlato medaljo Bruxellesa, ki jo je dobila za filtre, ki čistijo oziroma pretvarjajo škodljive pline v manj škodljive. Že pred leti je na INOVI Zagreb dobila bronasto medaljo za dekorativni premaz za stekla, potem...
»Najraje delam z mladimi. Pri njih me navdušuje njihova zavzetost, predanost delu, kdaj pa kdaj tudi trema, da bi prišli stvari do dna, naredili nekaj novega, česar še ni nihče,« je nadaljevala Štefanija, ko bi morala povedati kaj več o sebi. Zdaj člani kluba mladih tehnikov — vanj je vključenih 38 fantov in deklet, sodelujejo na mednarodni razstavi
RAST-VU ‘81 na Reki. Razstavljajo sedem izumov. Med njimi so kombinirane zaščitne rokavice za enostavnp prebiranje raznih materialov, dve alarmni napravi, od katerih ena deluje brez energije, orodje za sekanje drv, s katerim z enim zamahom dosežemo precej večji učinek od sedanjega klasičnega orodja. Nekateri od teh izumov so tako preprosti, da so naravnost smešni, toda zelo zelo učinkoviti.
»Veste, najteže se je dokopati do preprostih in učinkovitih stva-.ri,« nam je povedala Štefanija. »Človek-izumitelj mora imeti predvsem fantazijo, znati mora opazovati, dojemati, kombinirati. Veliko idej za svoje-izume dobim v naravi. Vidim neko dogajanje, potem razmišljam, sežem po literaturi, spet razmišljam ... Veliko je treba delati. Za osebno življenje skorajda ni časa. Je pa izumiteljstvo stvar, ki človeka izredno dopolnjuje.«
V kratkem bo izdala knjigo, v kateri bodo opisani številni primeri, kaj in kako je mogoče narediti iz odpadnih snovi. Ta knjiga bo namenjena zlasti mladim in njihovim aktivnostim v prostem času.
Na vprašanje, ali ji izumiteljstvo poleg lastnega zadovoljstva in takih ali drugačnih priznanj prinese še kaj, nam je odgovorila: »Žal nisem'trgovka in teh stvari ne prodajam. Nekoč sem poskusila, toda...« Prevečkrat se dogaja, da se skušajo s trdim delom izumiteljev okoristiti posamezniki ali organizacije združenega dela. Prvi ga prepro-'sto ukradejo in prodajo pod svojim imenom, v podjetjih pa izume nekoliko »predelajo«, dodajo kakšno malenkost in potem nočejo niti slišati, da bi
utegnil biti izum od nekoga drugega in da so mu dolžni kaj drobiža.
Po drugi strani pa smo si, zlasti pa gospodarstvu, delali levjo uslugo: zakon o patentih med drugim določa, da mora od prijave do končne uveljavitve patenta preteči od 4 do 10 let. Ni torej čudno, da so mnogi naši izumitelji — mimogrede: Jugoslovani veljamo v svetu za izredno talentirane na področju izumiteljstva — pogledali čez
mejo in tam vnovčili svoje delo,' ki smo ga zatem drago kupili od tujcev.
Štefanija, ki ima pri zveznem zavodu za patente prijavljenih 'deset izumov, pravi: »Res je škoda, velikanska škoda za številne izume, ki bi še kako koristili našemu združenemu delu!«
Potem beseda nehote nanese na razstave v tujini, kjer so izumitelji mnogo bolj cenjeni. »Večkrat so me posamezniki, zlasti tovarnarji, ki so sami izu-
mitelji, ali drugi poslovni možje spraševali, kako je mogoče, da Jugoslovani kupujemo zastarelo tehnologijo in odpisano opremo, ko pa bi vendarle lahko kakšno stvar razvili doma. Ob tem pa glasno razmišljajo, da se jim kupčije, kjer tistemu posamezniku, ki se z njimi pogaja in podpise pogodbo o nakupih, dajo povrh še avto in nekaj mark, še kako splačajo.«
Peter Štefanič
Š tefni ja Košič med svojimi mladimi izumitelji.
» Učim jih spoštovati delo, odkrivati nove, še neraziskane stvari. Pri mladih me najbolj navdušuje njihova zavzetost, domišljija, pa tudi trma, s katero se lotevajo odkrivanja neznanega,« pravi Košičeva.
Na prekmurskih poljih
Pravočasna žetev — uspela setev
Spravilo sladkorne pese, koruze, ponekod še krompirja v teh dneh v Prekmurju sovpada s pripravo zemlje in marsikje tudi s setvijo pšenice. Kombajni, ki pospravljajo koruzo in pulijo sladkorno peso, se komaj sproti umikajo težkim traktorjem s 6-brazdnimi plugi. Za temi gredo krožne brane in trosilci umetnih gnojil. In nazadnje se kot majhni kebri plazijo po ogromnih njivah traktorji s sejalnicami. Tako majhni so in neopazni na ogromnih njivah, kot da je sama setev res najmanj pomembno opravilo.
Tako je vsaj na njivah kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki so razkosane od avstrijske pa do hrvaške meje v murskosoboški in lendavski občini. Več kot 4.500 hektarov imajo, kar pomeni 10 odstotkov vseh njiv v teh dveh občinah.
Direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan Franc Skledar je bil videti zadovoljen.
»Letos dobro kaže,« je zatrdil. Zaradi lepega vremena je koruza dozorela 3 tedne prej kot lani. Brez posebnih težav jo bomo pospravili. Tudi dobro je obrodila. Prav tako smo lahko zadovoljni tudi s sladkorno peso. Oktobrski sončni dnevi pa nam omogočajo tudi nemoteno pripravo zemlje in samo setev. Do 16. oktobra bomo posejali pšenico že na več kot 600 hektarih od 1.470, kolikor jih načrtujemo za letos. Tudi umetnih gnojil imamo za setev dovolj. Le z rezervnimi deli za traktorje in kombajne imamo težave. Po vsej Jugoslaviji jih iščemo. Za uvoz pa nimamo dovolj deviz. Vendar delo na polju kljub temu skoraj nemoteno poteka.«
Prijetno je gledati ogromne lepo obdelane njive in poslušati o hektarskih donosih, ki so med najvišjimi v državi, vendar...
Vendar pa ima ta izredno plodna prekmurska zemlja tudi
svoj drug obraz. Velika večina ornih površin je že tako razdrobljena na njivice, da se na nekaterih niti traktor ne more več obrniti. In čeprav imajo kmetijske mehanizacije, da bi obdelali tri Prekmurja, še vedno dober del kmetov obdeluje zemljo skoraj tako kot pred 50 leti. S konji in kravami pa tudi ročno.
Počasi, a zadnja leta vendar vztrajno, se podoba spreminja. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan odkupi letno na stotine hektarov neplodne, zamočvirjene zemlje in jo spreminja v polja. Že nekaj let si prizadevajo za komasacijo, da bi kmetje z medsebojno zamenjavo iz majhnih, raztresenih parcel naredili večje. Saj bi le na takih prišla do veljave mehanizacija.
Kljub vsemu pa so te dni delavci Kmetijskega gospodarstva in vsi, do najmanjšega kmeta, od jutra do večera na poljih, da bi kar najbolje izkoristili letošnje sončne dneve.
V Rakičanu imajo največ težav s kombajni. Rezervnih delov ni in ker se mudi, je treba tudi iz dveh strojev sestaviti enega. Še posebne težave so imeli z adapterji za spravilo koruze, ker jim jih »Zmaj« ni poslal
Koruzo so letos posejali na 2630 hektarih in s povprečno 70 metrskimi stoti na hektar'so pač lahko zadovoljni. Kljub temu pa jo bodo morali dokupiti, če bodo hoteli spitati več kot 25 tisoč prašičev na svoji farmi.
Takih srečanj je v Prekmurju še veliko, tudi v Hotizi, kjer je eno od odkupnih mest za sladkorno peso. Ciril Kozjan iz Velike Polane je z letošnjo letino kar zadovoljen, le z organizacijo ne, saj je na stroj za puljenje pese čakal kar tri tedne.
Dva dni bo Matija Lebar sejal eno njivo, njivo, ki ima kar 32 hektarov. Besedilo in slika: A. Agnič
Letos bodo na njivah Kmetijskega gospodarstva Rakičan posejali več kot še enkrat toliko pšenice kot lani. Pri tem jim je precej pomagalo lepo vreme, spodbujala pa družbena obveznost, ki so jo sprejeli.
Dne 19. marca 1981 ste v vašem glasilu že objavili naš odgovor na vprašanje »Kaj o tem menite vi?« in sicer pod naslovom O cenah.. odmevi... Komunalna energetika.
Ker se zdi, da naš odgovor ni bil dovolj jasen in ker ste nas 24. septembra 1981 ponovno uvrstili v rubriko o cenah in to kot trmaste »povratnike«, moramo na kratko ponoviti nekatera dejstva iz našega prvega dopisa.
Navedli smo, da le približno 5 % vseh Slovencev ogreva stanovanja z daljinskim ogrevanjem. Preostalih 95 % prebivalcev naše republike se ogreva drugače, kakor se pač znajdejo in za enako ogrevanje plačujejo okoli 50 % več kot naši potrošniki. Vsa polemika okrog cen ogrevne toplote v vašem glasilu velja za okoli 5 % privilegiranih koristnikov toplote, ki se kot rečeno, ogrevajo za 50 % ceneje in pri tem nimajo nobenega dela z ogrevanjem niti skrbi, če bodo dobili gorivo ali ne.
Pri tem nam prihaja na misel vprašanje za vas, če ste se z vašimi vprašanji obrnili tudi na tiste, ki že nekaj let zapored vsako leto skoro podvojujejo cene energetskih surovin? To vprašanje ni provokativno, postavljamo pa ga zato, ker nas, ki to tako pogosto podraženo energijo predelujemo in ki nam predstavlja strošek 75% v strukturi cene, tako vztrajno prikazujete kot neke nenasitneže glede cen.
Kot rečeno, predstavlja v strukturi cene toplotne energije energetska surovina 75%, to je bilo marca, danes predstavlja že 80 %. Do takih nesorazmerij pa prihaja zato, ker so vse podražitve toplotne energije v zadnjih letih le posledica podražitev energetskih surovin, vse druge stroške pa pokrivamo z notranjimi rezervami, kar pa ima tudi svoje meje.
Varčevanje z energijo pri ogrevanju, ki ga v Ljubljani dokaj intenzivno uveljavljamo-že dve pretekli ogrevalni sezoni, žal smo bili pri tem od jugoslovanskih mest z razširjenim daljinskim ogrevanjem edini, je prineslo določene prihranke, v sezoni 1979-80 približno 10 % in v sezoni 1980-81 celo blizu 15 % prihranjenih dragocenih energetskih surovin. Edino na tak način lahko tudi pokrivamo povečane ostale stroške.
Poseben problem predstavlja tudi sprejemanje novih cen ogrevne toplote, zaradi podražitev energetskih surovin, pri tem ni nobenega avtomatizma, čeprav bi bil potreben.
Poseben problem predstavlja tudi sprejemanje novih cen ogrevne toplote, zaradi podražitev energetskih surovin, pri tem ni nobenega avtomatizma, čeprav bi bil potreben.
Naš tozd je dolžan, da o vsaki spremembi cen energetskih surovin obvesti strokovno službo za cene. Tako smo poslali obvestilo tudi o julijski podražitvi zemeljskega plina. Ravno na osnovi tega obvestila pa je prišlo do groženj s kazensko odgovornostjo vodilnih.
Za kaj gre pri tem? V TOŠ uporabljamo za' gorivo kurilna oija, ki jih skladiščimo v naših rezervoarjih in zemeljski plin, ki ga ne moremo skladiščiti. V rezervoarjih imamo trenutno toliko tekočih goriv, nabavljenih po cenah, ki so zajete v veljavnih cenah naše ogrevne toplote, ki bi zadostovale za obratovanje do konca letošnjega leta. Če bi kurili s kurilnimi olji iz naših zalog, bi sicer izšli v letošnjem letu brez izgub , vendar bi bili že januarja brez zalog tekočih goriv. Istočasno pa ne bi rabili zemeljskega plina, ki je običajno na razpolago v prvi polovici zime, kasneje pa je dobava zemeljskega plina zelo nezanesljiva. Prav tako je med kurilno sezono zelo otežena tudi nabava kurilnih olj. Skratka, če bi ravnali tako, kot se da razbrati iz objavljenih člankov, bi do konca letošnjega leta shajali brez težav in izgub, po novem letu pa bi Ljubljana praktično ostala brez ogrevanja, ker ne bi imeli goriv.
Na tem mestu vam zagotavljamo, da ne bomo ravnali tako kratkovidno, ker gledamo vnaprej na celotno ogrevalno sezono. Štedili bomo kurilno olje in kurili ruski zemeljski plin, čeprav je dražji in čeprav se cene toplotne energije za porabnike daljinskega ogrevanja ne bodo spremenile in čeprav bi zato imeli negativni poslovni rezultat v letošnjem letu, ker edino na ta način lahko zagotovimo kolikor toliko nemoteno ogrevanje Ljubljane. Pri tem pa upamo, da nam zaradi tega ne bo treba kazensko odgovarjati.
IO OOS KEL
V 37. številki Delavske enotnosti, ki je izšla 17. septembra 1981, ste na 8. strani pod naslovom: »Odgovor na odgovora iz ljubljanskega Onkološkega inštituta KDO PERE IN KDO MAŽE?«, objavili neresnične in žaljive trditve, ki se med drugim nanašajo tudi name in zato prosim, da v smislu Zakona o javnem obveščanju objavite sledeči popravek:
Že sam opis začetka sestanka je neresničen. Ciril Brajer pravi, da »če bi hoteli naanko opisati začetek pogovora, bi zmanjkalo prostora«. Bilo pa je kratko povedano takole: delavci OI, ki so bili vabljeni na sestanek, so po polurnem čakanju le dočakali Brajerja in druge zunanje udeležence sestanka, nakar je Brajer povedal, da je on iniciator sestanka in da predlaga obravnavo o (dozdevnem) pritisku in šikaniranju delavk. Vodenje sestanka je prevzel namestnik predsednika IO OO ZS dr. Tomaž Benu-lič in začel kronološko naštevati potek dogodkov, toda Brajer mu je vpadel v besedo, češ da to, kar on govori, ni važno. Poskušal je prevzeti vodenje sestanka ter nas ponovno poučil, o čem se smemo pogovoriti in o čem ne.
Temu, da bi sestanek vodil Brajer in nam diktiral, o čem bomo govorili in o čem ne, smo se uprli. Ker sem to najodločneje storil jaz, stresa sedaj v citiranem članku vso jezo name. Ni res, da bi bilo bistvo spora med menoj in Brajerjem v tem, ali so delavke izstopile zaradi tega, ker so morale plačati prisvojeno oglje ali zaradi neurejenih odnosov, temveč v tem, ali je treba ugotoviti resnična dejstva ali ne. Brajer je skušal doseči, da bi neresnične trditve v njegovem prejšnjem članku vzeli kot dejstvo in da bi na tej osnovi tekla debata. Moje stališče pa je bilo in je še, da na osnovi neresnice in izkrivljanja dejstev ne moremo sprejeti koristnih zaključkov.
Na sestanku so bila nato.kljub opisanemu Brajerjevemu ravnanju ugotovljena resnična dejstva, kar pa je v članku popolnoma zamolčano.
O dejavnosti Radia Cerkno
»Po jezeru bliz’ Triglava«
Ko vsako nedeljo ob enajstih dopoldne Cerkljani zaslišijo po radiu uvodni avizo »Po jezeru bliz’ Triglava«, vedo, da se oglaša radio Cerkno. Tako so se navadili nanj, da ob določeni uri roka kar sama seže h gumbu in ga obrne na srednji val. Za marsikoga je prijeten glas urednika in napovedovalca Danila Bratina edini vir dogajanja v občini, saj Primorske novice dolgo časa niso imele dopisnika iz Idrije. Radio Cerkno — lokalna radijska, postaja — ki jo je ustanovila občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva, pozorno spremlja politično in širše družbeno dogajanje v občini.
Radio Cerkno se oglaša na srednjem valu že deseto leto. Govorni in glasbeni program oblikuje okoli 15 bolj ali manj stalnih sodelavcev: urednik, trije
napovedovalci, tehniki in sodelavci iz Idrije in Črnega vrha. Značilno zanje je, da so amaterji, edini med petnajstimi lokalnimi radijskimi postajami v Sloveniji. Za sicer odgovorno in nelahko delo ne zahtevajo plačila, zadovoljni so, da jih ljudje poslušajo in da se z njimi »postavljajo«. Čeprav niso izvedli posebne ankete, po številu čestitk sklepajo, da je radio dobro poslušan. Pa tudi odmevi poslušalcev celo iz goriške regije (Čepovan, Lokve) povedo marsikaj. »Mogoče bi bil radio še bolj poslušan in odmeven, če bi bil program bolj lahkotnega in zabavnega značaja,« sodi urednik programa Danilo Bratina. Delavci radia so hvaležni sodelavcem Radia Ljubljana, ki jim nudijo tehnično in drugo pomoč. Pomagali so jim postaviti nov, močnejši oddaj-
nik, svetujejo jim, kako naj izboljšajo program. Radio Cerkno bi se jim rad oddolžil tako, da bi med tednom oddajal II. program radia Ljubljana, ki ga domačini v popoldanskem času skorajda ne ujamejo. Če bi lahko zaposlili vsaj enega novinarja, bi se lahko oglašali tudi med tednom. A za zdaj ostaja le pri želji.
Ob obisku v prostorih radijskega uredništva — v Eti — so poudarili, da dobro sodelujejo z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti s partijo in socialistično zvezo. Omenili pa so, da tega ne morejo trditi za druge občinske forume, tudi za občinski sindikalni svet ne. Pravijo, da jih še vedno niso sprejeli za občinsko sredstvo informiranja, ki igra pomembno vlogo pri obveščanju ljudi o življenju v občini.	Emil Lah
Ugotovili smo, da osnovne trditve iz prejšnjega Brajerjevega članka ne držijo, da delavke, ki so izstopile iz sindikata, niso odrinjene od samoupravljanja in niso neobveščene, da imajo aktivno predstavnico v DS (ki pa ni med »izstopnicami«). V prejšnji mandatni dobi pa je bila članica DS Drobeževa, ki pa se je res udeležila manj kot polovice sej DS. Pralnica dobiva vse zapisnike vseh samoupravnih organov. Na njihove zahteve so vsi pristojni delavci in samoupravni organi vedno reagirali. Na sindikat pa se delavke nikoli niso obrnile z nobenim predlogom ali zahtevo. Ko pa so bile po izstopu vabljene na sejo IO sindikata, se je sploh niso udeležile. V okviru poprejšnje obravnave o vrednotenju del in nalog Smo se z delavkami', ki so sedaj izstopile, ločeno pogovarjali podpisani, mag. dr. Pogačnikova kot predsednica komisije za pripravo končnega predloga za referendum in direktorica OI prof. dr. Božena Rav-niharjeva. DS pa je o vrednotenju dela v pralnici razpravljal kar trikrat. Dvakrat na moj predlog. Enkrat so bile delavke tudi vabljene ha sejo. Na osnovi razgovorov sem izdelal predlog za boljše vrednotenje njihovega dela, ki je bil tudi sprejet na referendumu dne 9. 4. 1981. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je bila neposredni povod za izstop iz sindikata nejevolja delavk, ker so zahtevali od njih plačilo oglja potem, ko so jih zalotili, da so ga vzele. Oglje so morale plačati dne L 6. 1981 in so se takrat močno jezile, da od sindikata nič nimajo, dva dni potem pa so že poslale obvestilo o izstopu, in sicer brez vsake
obrazložitve. Trditve o dozdevni zapostavljenosti in neurejenih odnosih so zrasle mnogo kasneje, na povsem drugem zelniku. Čudno je tudi, da naj bi delavke izstopile iz sindikata zaradi slabih odnosov do njih, ko pa naj bi jih začeli po Brajerjevih trditvah celo šikanirati, pa so dne 31. 8. 1981 poslale izjavo, da vstopajo nazaj v sindikat.
O zatrjevanem šikaniranju in pritisku na sestanku nismo mogli ugotoviti ničesar konkretnega. Pa tudi ni bilo mogoče. Stvar sem po sestanku natančno preveril in ugotovil, da so si delavke sem pa tja vzele tudi kakšen privilegij, ki jim ga nihče od pristojnih organov ni odobril. Kot na primer, da med delovnim časom perejo tudi zase s pralnimi sredstvi inštituta, da prihajajo in odhajajo na delo, oz. z dela pri stranskih vhodih, ki so namenjeni za kurilnico in za dovoz nepokretnih bolnikov ter blaga. Brajerjev članek in njegovo »zaščitniško vlogo« pa so očitno razumele tako, da to svoje ravnanje lahko legalizirajo in dosledno izvajajo. Zato jih je vratarska služba dne 13. 8. 1981 opozorila, da morajo hoditi na delo in z dela mimo vratarja, »iz-stopnice« so sicer podpisale, da so s tem seznanjene, ravnale pa so še naprej po svoje. Ko pa so dne 31.8. nesle velike zavoje, v katerih naj bi bilo njihovo lastno perilo, jih je vratar pozval, naj pokažejo, kaj odnašajo. Dve sta zavoje pokazali (ena od »izstop-nic«), ostale pa so zavoje odnesle mimo vratarja domov (ker je stranska vrata, skozi katera so nameravale odnesti zavoje, zaprl). To pa je bilo vse »šikani-
ranje«, ki ga je Brajer vzel za pretvezo, da bi opravičil svoj prvi članek.
Brajer navaja, da si je moral »žal« pomagati z iztrganimi citati pogovora«. Tisto, kar je napisal, ni samo iztrgano iz pogovora, temveč tudi ne gre za citate, ker je vse, kar je napisal kot citate, prilagodil popolnoma po svoje. Niti en »citat« ni čisto resničen. Vprašanje je, ali novinar res ne zna stenografije in je zaradi tega vse »citate« napisal narobe ali pa je posredi kaj drugega, to bi moralo ugotoviti uredništvo. Osnovna organizacija ZK Onkološkega inštituta pa je ravnanje Brajerja že soglasno ostro obsodila.
Franc Urevc
Pripis uredništva
Pismo tovariša Franca Urevca na članek »Kdo pere in kdo maže«, objavljen v DE št. 37 z dne 17. 9. 1981, objavljamo v celoti, čeprav v uredništvu menimo, da ne gre za nikakršen popravek. Gre zgolj za ponovno opisovanje • posameznih dogajanj v delovni enoti Onkološkega inštituta, krSo sprožila vrsto pogovorov in tudi zapise v našem časniku. Očitno pa je, da družbenopolitične organizacije še vedno ne delajo tako, kot bi morale. Sicer bi bržkone že posredovali konkretne dogovore za učinkovitejše in prodornejše delovanje osnovne sindikalne organizacije, predvsem pri urejanju tako perečega vprašanja,kot je delitev po delu in rezultatih dela. Prispevek k razreševanju medsebojnih odnosov pa bi bila tudi celovita ocena OO ZK o samih dogodkih, njihovih vzrokih, delovanju OO ZS in nenazadnje o uresničevanju sprejetih partijskih sklepov, saj se marsikateri med njimi nanaša tudi na vprašanja, ki so se pojavila ob razčiščevanju o nameravanem izstopu nekaterih delavk iz sindikata. Prepričani smo, da OO ZK takšno oceno ima, saj ob ocenjevanju pisanja Cirila Brajerja zagotovo ni mogla mimo odnosov — delovnih in medčloveških — ki so prišli na dan znotraj posameznih delovnih enot.
Uredništvo DE
Fotografija z. natečaja
Naš delavnik
Osmega oktobra se je zaključil prvi krog natečaja, ki je spodbudil kar lepo število fotoamaterjev, da so poslali svoje najboljše izdelke. Ob-
ljubili smo, da jih bomo še naprej predstavljali v našem časniku, medtem ko bo žirija pripravljala svoje strokovno mnenje.
Tokrat objavljamo fotografijo Stanka Hov-nika iz SGP Kograd tozd Graditelj. Slika nima naslova, vendar motiv zgovorno priča, da mladi poprimejo za vsako delo in če je treba z veseljem priskočijo na pomoč.
Regionalni kongres konfederacije italijanskih delavskih sindikatov	(1.)
Kongres upanja
Delo italijanskih sindikalnih organizacij sem doslej poznal le površno. Naša sredstva obveščanja dovolj podrobno seznanjajo o zunanji politiki Jugoslavije in o dogajanju po svetu, a o delu sindikalnih organizacij poročajo le občasno. Delo sindikalnih organizacij, še posebej v zahodnih kapitalističnih deželah, pa v veliki meri značilno predstavlja probleme ljudi v teh deželah. Do te ugotovitve sem prišel tudi na kongresu CISL (Confedera-zione italiana smdacati lavorato-ri) v italijanski pokrajini Veneto (Unione sindacate regionale Veneto). Na tem regionalnem kongresu konfederacije italijanskih delavskih sindikatov sem sodeloval v imenu Zveze sindikatov Slovenije. Kongres je trajal štiri dni, od 16. do 19. septembra 1981.
Presenetljiv prvi vtis
Kongresi sindikatov v Italiji nišo podobni uradnim sestankom pri nas. Pri njih gre za romansko zgovorno in sproščeno srečanje delegatov. Izrečenih je mnogo besed. Čas ni posebno pomemben dejavnik. Najbolj konkretno smo to občutili, ko smo do minute natančno prispeli v hotel Aleksander v letoviškem kraju Abano Terme. Nič ni kazalo, da se bo kongres začel tisti dan. Bili smo prvi med udeleženci. Za trenutek smo celo pomislili, da smo prišli narobe. A ni šlo za to! Na vabilih je res pisalo, da bo začetek ob 9. uri. Tega pa nihče ni jemal resno. V resnici so začeli s poldrugo uro zamude. Takoj po začetnih formalnostih je prebral uvodni referat Luigi Viviani, njihov generalni sekretar. Izredno obsežnemu referatu, katerega branje je trajalo dve uri in pol, so delegati sledili z veliko pozornostjo. Kasnejša dvod-
nevna razprava je potrdila, da je bilo poročilo sekretariata v pripravah na kongres dovolj usklajeno in je zato dobilo polno podporo delegatov kongresa.
Vsebina uvodnega poročila in razprave
Kot je običajno za kongresne referate sindikatov ali političnih organizacij, je tudi to poročilo obsegalo oceno sedanjega položaja, predloge za nadaljnje delo in predloge za spremembe v organizacijski shemi tega sindikata. Trde besede so padle v tistih delih referata, kjer je bil govor o oceni gospodarskih in družbenih razmer v Italiji in mednarodnem položaju. O ekonomskem položaju je bilo rečeno, da je zelo zapleten in resen. Upadanje prodaje povzroča resne padce v proizvodnji in močno povečuje brezposelnost. Vse to jemlje upanje delavcem na boljše čase in povečuje malodušnost ter pasivnost. Zato je bil tudi namen kongresa, da vrne upanje v spremembe na boljše; poudarja tudi solidarnost in večje sodelovanje delavcev pri razreševanju ekonomskih in družbenih problemov. Niso veliko govorili o številčnih podatkih gospodarskih gibanj, vendar so zelo negativno ocenili sedanje razmere. V mno-gočem so poudarili odgovornost političnih strank. Najbolj kritične besede so bile izrečene seveda na račun Komunistične partije Italije. Čeprav ni bilo rečeno dobesedno, pa se je vendar dalo razumeti-, da morajo sindikati prevzeti več odgovornosti v političnem sistemu. Zato morajo delavci prevzeti tudi več odgovornosti za rezultate dela. Veliko so govorili o zaščiti pravic delavcev, a ob tem jasno poudarili, da je treba za ohranitev pravic tudi več in bolje delati.
cisl - veneto 3“ congresso regionale
udare spmnza al camhiamento
c ostrili rt .ne! terriforlo la solidanep e la partecipazione da lavonitori
Na sliki: Plakati za kongres
V zvezi z mednarodnimi odnosi je kongres predvsem poudarjal potrebo po sodelovanju med blokoma. Izrecno je bilo rečeno, »da ne predlagajo Italiji tretje poti«. Zelo negativno je bila ocenjena Reaganova ameriška politika, s katero se ne strinjajo. Menijo, da bi morale razvite države v svetu več sredstev nameniti za dežele v razvoju. Pozivajo k sporazumevanju vzhod-zahod in sever-jug.
Večkrat je bilo tako v referatu kot v razpravi na kongresu omenjeno samoupravljanje kot ena od mogočih alternativ za razreševanje problemov v italijanski družbi. Nekaj izkušenj imajo s posebnimi oblikami kooperacij v nekaterih podjetjih. Ko govore o samoupravljanju, takrat italijanski sindikati seveda ne mislijo na razredno vsebino tega vprašanja. Pod besedo »samoupravljanje« mislijo predvsem na povečan delež delavcev pri vplivu na odločanje! Še posebej CISL je zagovornik obstoječega družbenega reda. Ni za nikakršno revolucijo, je pa za spremembe. Imel sem občutek, da niso uspeli dovolj jasno opredeliti konkretnih smeri akci-
DE
družboslovna zbirka Založbe DELAVSKA ENOTNOST
V letu 1981 so izšle:	Cena
Adolf Bibič: INTERESI IN POLITIKA	550 din
Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA
SLOVENSKEM (1868—1980)	700 din
Ciril Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE (teoretična zamisel, ustavni položaj in praktično delovanje)	300 din
Emil Rojc: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE	360 din
V letu 1981 izidejo še:
(Predvidena cena)
Braco Rotar: POMENI PROSTORA (Ideologija v urbanizmu in arhitekturi)	650 din
Pavao Brajša: ČLOVEK, SPOLNOST, ZAKON	600 din
Borislav Sefer: SOCIALNA POLITIKA V SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI . DRUŽBI	600 din
Vse navedene knjige lahko naročite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Liubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v knjigarni DE na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
NAROČILNICA
Pri TOZD DE, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo:
........izvod(ov) INTERESI IN POLITIKA
........izvod(ov) KRONOLOGIJA ...............................
........izvod(ov) IZVRŠNI SVET V DELEG. SKUPŠČ. SISTEMU JUGOSL.
........izvod(ov) IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE
.....izvod(ov) ČLOVEK, SPOLNOST, ZAKON
........izvod(ov) SOCIALNA POLITIKA V SOCIAL. SAMOUPR. DRUŽBI
Naročeno nam pošljite na naslov: ............................
Ime in priimek podpisnika:...........
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Dne ..
Podpis naročnika
je sindikata za prihodnje. V referatu je bilo rečeno, da kongres ne sme postati enciklopedija sklepov, ampak dogovor za akcijo. Žal pa nisem mogel povsem natančno ugotoviti, kaj konkretnega predlagajo v ta namen.
Ivan Godec
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Atentat
na
Sadata
Novica o atentatu na egiptovskega predsednika Anvara el Sadata — ki je ranam podlegel — je prejšnji teden kot blisk preletela ves svet. Televizijski posnetki dobro organizirane zarote nam bodo še dolgo ostali v spominu, ker smo bili posredno priče nepotrebnega nasilja in prelivanja krvi, pretresljivo pa je tudi dejstvo, da politični terorizem kot metoda boja za določene politične cilje ne pojenjuje. Bližnjevzhodne krize, v kateri je igral Sadat pomembno vlogo, namreč ni mogoče rešiti drugače kot z diplomatskimi sredstvi.
Številna so ugibanja, zakaj je prišlo do atentata na Sadata in kdo v Egiptu, arabskem svetu in širše v svetu bo imel od tega politično korist. Uradna verzija je znana: Sadata so umorili nasprotniki njegove bližnjevzhodne politike (t.i. pripadniki ekstremne muslimanske grupacije), ki se ne strinjajo z »izraelsko igro« in , podrejanjem »ameriškim imperiali-
stom« . Poznavalci notranjih razmer v Egiptu posebej opozarjajo, da je uboj Sadata v tesni zvezi tudi z notranjepolitičnimi in gospodarskimi razmerami. V mislih imajo zlasti ostra obračunavanja z močno opozicijo in značilnosti gospodarskega stanja, med katerimi izstopajo rastoče socialne razlike. Tem poudarkom kaže pridati še zgodovinsko dejstvo, da se v ozadju atentata skrivajo nepremagana nasprotja med arabskimi državami in političnimi, gospodarskimi in vojaško strateškimi interesi obeh velesil.
Priznati pa je treba, da bo ostala zapisana v zgodovini njegova pot v Jeruzalem, ki naj bi zagotovila mir na Bližnjem vzhodu. Ta protisloven korak, ki so ga mnogi obsojali (zlasti arabski svet), drugi pa ga imenovali politična poteza desetletja, je sicer izgubil svoj pomen v labirintu prepletajoči) se interesov ZDA, Izraela, Palestinske osvobodilne organizacije in arabskih držav. Vendar je Sadat takrat dokazal, da se zaveda pomena strpnega dialoga na bližnjevzhodni sceni za prihodnost palestinskega naroda in da je moč odnose med narodi — četudi so obremenjeni z zgodovinskimi krivicami in sovraštvom — urejati in jim dajati pečat dostojanstva le z medsebojnim upoštevanjem, priznavanjem in spoštovanjem.
Emil Lah
Pred jugoslovanskim posvetovanjem o delovnih invalidih
Nujnost in malomarnost
V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je invalidnost definirana kot izguba ali zmanjšanje sposobnosti za opravljanje del in nalog delavca na določenem delovnem mestu, ki pa jo je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z medicinsko rehabilitacijo. Ta podatek nedvomno opozarja na izjemno pomembnost medicinske rehabilitacije^ tem pa tudi na pomembnost poklicne rehabilitacije. To je ob zaposlovanju invalidov in preprečevanju invalidnost^ prav gotovo neposreden interes združenega dela, hkrati pa tudi širši družbeni, socialni, ekonomski in politični interes.
To bo tema razprave na posvetovanju, ki bo 20. in 21. oktobra v Hercegnovem. Pripravilo ga je predsedstvo sveta ZS Jugoslavije, v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskima svetoma.
Ko obravnavamo problem delovne invalidnosti zaradi slabih delovnih razmer, moramo upoštevati več dejstev. Predvsem je treba povedati, da zapletenost materialne zaščite pri delu določajo številni problemi, katerih reševanje pa je povezano s finančnimi, kadrovskimi in drugimi težavami, s katerimi se soočajo organizacije združenega dela. Z drugimi besedami, priznati moramo, da je stopnja zaščite pri delu pogojena z gmotnimi in drugimi možnostmi vsake posamezne organizacije združenega dela. Na to končno vpliva tudi celotni družbenoekonomski razvoj države.
Zapisati je treba, da inšpekcijski organi vsako leto ugotovijo veliko tehničnih in drugih pomanjkljivosti, ki jim ne posvečamo dovolj pozornosti. Lani na primer so pri enem od takih pregledov inšpektorji ugotovili več kot 96.000 raznih pomanjkljivosti. V teh organizacijah združenega dela delajo v neprimernih prostorih, s slabo ventilacijo, orodja za delo in naprave naj-
večkrat nimajo dodatnih zaščitnih naprav, delavci ne dobivajo ali ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev, onesnaženost s prahom, hlapi in plini je večkrat nad dovoljeno mejo, ponekod ne namenjajo dovolj pozornosti škodljivemu delovanju hrupa in tresenju ter raznim vrstam žar-čenja.
Ugotovitve republiških in pokrajinskih inšpektorjev kažejo, da so vzroki in viri poškodb pri delu v glavnem posledica nepoznavanja pravil, ukrepov, oblik in metod zaščite pri delu. Mnogim ozdom primanjkuje usposobljenih kadrov, ki bi skrbeli za zaščito pri delu, po drugi strani pa veliko vodilnih delavcev v proizvodnji premalo pozna materialno zaščito pri delu, čeprav so le-ti najbolj odgovorni za njeno izvajanje. Problem delovnih invalidov je eden od najbolj zapletenih problemov. Dejstvo je, da vsako leto določeno število delavcev trajno ali začasno zgubi delovno sposobnost. Zaradi tega nastaja velika škoda in tudi dvojna izguba: za samega delavca in njegovo družino ter za ozde in za družbo v celoti. Leta 1979 je bilo v Jugoslaviji skupno 534.000 invalidskih upokojencev, od tega 145.000 s telesnimi okvarami. Ti podatki kažejo, da so neposredne izgube, ki bremenijo sklade socialnega zavarovanja, velike, in da so pomembna obremenitev tudi za nacionalno gospodarstvo. Tedaj je bilo za invalidske pokojnine izplačanih 20 milijard 776 milijonov dinarjev, za nadomestila zaradi telesnih okvar 458 milijonov dinarjev, stroški rehabilitacije in zaposlovanje delovnih invalidov pa 154 milijonov.
Organizacije združenega dela vedo za te podatke, vsaj mislimo tako, vendar večina njih meni, da morajo probleme, ki nastajajo v zvezi z invalidnostjo delavcev, reševati skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja. To pojasnjujejo s tem, češ da le-te razpolagajo s sredstvi, ki se zagotavljajo s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa opozarjajo na to, da bi se bilo treba pri tem drugače vesti. Bolj bi si morali prizadevati za odpravljanje vzrokov, zaradi katerih je iz leta v leto več delovnih invalidov. To pa je predvsem naloga organizacij združenega dela. Sklep je nedvoumen: sistem financiranja invalidskega zavarovanja prek prispevkov ima predvsem fiskalni značaj. Posledica tega je, da delavci nimajo dovolj vpliva na to, da bi sredstva tozdov, ki jih le-ti namenjajo iz svojega dohodka za preventivne ukrepe za zaščito delovne zdravstvene sposobnosti delavcev, koristili smotrno.
Poglejmo, kolikšne izgube je imela naša družba v celoti zaradi poškodb pri delu in poklicnih obolenj. Lani je bilo pri nas zaradi poškodb pri delu izgubljenih 6,017.837 delovnih dni. Naj za tolažbo povemo, da je bila leta 1979 ta številka večja za okoli 100 tisoč delovnih dni. V nekaterih republikah pa je to razmerje obrnjeno. V SR Bosni in Hercegovini so leta 1979 zaradi poškodb na delu izgubili 993.055 delovnih dni, lani pa 1,007.676; v SR Črni gori 116.699:124.748; v social, republi. Makedoniji 284.154:328.876.
Slika izgubljenih delovnih dni zaradi poklicnih obolenj pa je taka: v Jugoslaviji je bilo leta 1979 izgubljenih 214.015 delovnih dni, leta 1980 pa 211.723. Tudi tu so posamezne republike dosegle neslavne rekorde: SR Bosna in Hercegovina 1979. leta 47.538 in leta 1980 49.721 delovnih dni; SR Hrvaška 23.531 :30.053; SR Srbija (brez pokrajin) 86.833:88.579.
Dušan Protič
Po treh letih sanacije je mežiški rudnik pred razpotjem
Preporod ali zaton rudarstva pod Peco?
Vprašanje bodočnosti mežiškega rudnika se je zaostrilo ob pokrivanju izgube iz lanskega leta ter ob letošnjih neugodnih polletnih rezultatih, ko je dosežena izguba (33 milijonov din) štirikrat presegla planirano in za tretjino tudi lansko nepokrito izgubo. Republiški sklad skupnih rezerv je letos že dvakrat odklonil, da bi posodil rudniku sredstva za pokritje nekrite lanskoletne izgube. Izvršni odbor sklada je tako zavestno zaostril položaj, da bi rudniku pomagal hitreje priti do dolgoročne rešitve. Pokrivanje izgube namreč samo prelaga težave na naslednje leto, ne odpravlja pa vzrokov. To se je lepo pokazalo v zadnjih treh letih, odkar so v rudniku sprejeli sanacijski program (v začetku 1978. leta) in nekaj kasneje oblikovali celo svet za urejanje družbenoekonomskega položaja delavcev pri rudniku. Težave so prehitevale sanacijske ukrepe, ki so sicer nakazovali rešitve in dali tudi nekaj dobrih rezultatov (odkritje novih, bogatih rudišč). Niso pa uspeli odločilno izboljšati gospodarski položaj rudnika in ostalih temeljnih organizacij Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Položaj se je zaostril celo do te mere, da posamezniki že razmišljajo o zapiranju rudnika. Po devetmesečnih rezultatih poslovanja grozi namreč izguba še nekaterim drugim temeljnim organizacijam Rudnikov in topilnice, kajti tržna gibanja so letos izrazito neugodna. Zaradi tega bo posameznim tozdom še kako primanjkovalo sredstev, tudi tistih, ki so jih v okviru medsebojne solidarnosti namenili za pokrivanje lanske izgube v tozd Rudarski obrati in za nekatere ugodnosti, ki jih ta tozd uživa v poslovanju med tozdi Rudnikov in topilnice. Te ugodnosti, kot so priznavanje višje cene svinčevih in cinkovih koncentratov, delnega pokrivanja stroškov za energijo in stroškov za skupne službe, oblikovanja sklada skupne porabe tozda rudarski obrati itd., so skupaj nanesle več, kakor so tozdi namenili sredstev za pokrivanje lanskoletne izgube...
Nova, bogatejša rudišča so ključ
Struktura lanskoletne izgube, ki je dosegla 58 milijonov din, nepokrita pa v končni fazi 23 milijonov, kaže, da je nastala iz dveh glavnih vzrokov: ker ruda, ki jo kopljejo sedaj, vsebuje premalo kovine in ker so naprave v tozdu Separacija povsem iztrošene (v odpadek gre prevelik odstotek kovine) ter zaradi tega— ker je rudnik dobil le dobro polovico sredstev, potrebnih za geološke raziskave ter je stroške
poravnal sam). Kar pa so dosedanje geološke raziskave dokazale, je voda na mlin tistim, ki verjamejo v preporod rudarstva v Mežiški dolini. Rudne zaloge cenijo namreč na 14 milijonov ton (ali za vsaj 50-letno izkoriščanje),lani pa so naleteli na rudo, bogato s kovino. Treba je torej vlagati v raziskave in vložiti sredstva v izkoriščanje novo odkritih bogatih rudišč ter separacijo rudnine. V dejavnost torej, v katero v rudniku vse od vojne pa do leta 1978 skorajda niso vlagali sredstev in so zato tudi zabredli v težave.
Osnovni pogoji za nadaljnje izkoriščanje rude so torej dani: rude je dovolj, je tudi bogatejša, kakor dosedaj izkoriščana rudišča. Treba se je le odločiti, ali želimo imeti rudnik svinca in cinka, ali pa želimo rudo predvsem rentabilno izkoriščati. Naj-brže za dolga desetletja zagotovljeni domači surovinski vir, pa čeprav pokriva le dobro četrtino potreb topilnice v Mežici, ni nepomemben, zlasti še, če zadevo ocenjujemo z vidika vse večjega surovinskega siromaštva našega planeta. Ob tem pa se bo vsekakor treba bolj temeljito in celovito dogovoriti o razdelitvi stroškov izkoriščanja domače svinčeve in cinkove rude: koliko naj bi prispevala družba, kolikšen delež pa naj bi »nosil« kolektiv.
Kljub temu, da je bil v letu 1978 sprejet sanacijski program, ki je utemeljil pomoč družbe rudniku in smer razvoja rudnika, ta pomoč doslej ni bila v celoti uresničena. Prav tako pa lahko (argumentirano) trdimo, da tudi delavci v Rudnikih svinca in topilnici Mežica niso storili prav vsega, kar bi morali in mogli, da bi se položaj tozda Rudniški obrati in tozda Separacija gospodarsko izboljšal. Če hočemo torej imeti svoj rudnik svinca in cinka (in sr.ebra) — in menimo, da je prav, da ga obdržimo! — moramo potemtakem storiti, vse, da bi nam bil v čimvečjo korist in v čimmanjše breme. Prav tu pa imata družba in kolektiv še precej rezerv.
Boris Rugelj
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Škoda zaradi napačne informacije
Zaradi napačne informacije, ki jo je delavka dobila pri delavcu delovne skupnosti, ki opravlja strokovna in administrativna dela za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je odpovedala delovno razmerje v prepričanju, da ji bo priznana pravica do družinske pokojnine. V postopku se je ugotovilo, da ji taka pravica ne gre in tako je delavka ostala brez pokojnine, in tudi brez zaposlitve.
Delavka je zahtevala odškodnino od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer za škodo, ki jo je utrpela zaradi napačne informacije. Delavka delovne skupnosti ni dala
ustreznega pravnega pouka in je zgolj zaradi malomarnosti povzročila, da je delavka sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku predlagateljice in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja naložilo plačilo odškodnine. V svoji odločbi je poudarilo, da skupnost odgovarja za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi udeležene skupnosti in tako odločitev razveljavilo, saj bi moralo sodišče v postopek pritegniti delovno skupnost strokovne službe skupnosti, ki kot družbeno-pravna oseba opravlja strokovne in administrativne na-
loge za skupnost. Ta delovna skupnost je odgovorna za strokovnost dela svojih delavcev in seveda tudi za škodo, ki jo delavci povzročijo s svojim delom 'tretjim osebam —v konkretnem primeru zavarovanki. Za škodo, ki jo povzroči delavec delovni skupnosti, ne more odgovarjati samoupravna interesna skupnost, ki je zaupala opravljanje strokovnega in administrativnega dela delavcem delovne skupnosti na podlagi sporazuma o svobodni menjavi dela. Zavarovanka bo torej morala zahtevati odškodnino od delovne skupnosti strokovne službe, ne pa od samoupravne interesne skupnosti.
1. Ž.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Leto 1982-leto izvoza
Odlok Zveznega izvršnega sveta o omejevanju uvoza je še vedno predmet žolčnih razprav v organizacijah združenega dela. Precej je takih, ki trdijo, da je prišlo do omejitve v dajbolj nepravem času, da imajo zastarelo opremo in da brez modernizacije proizvodnje in posodobitve tehnoloških postopkov ne bodo uspeli potegniti daljšega konca v konkurenčnem boju z zahodnoevropskimi partnerji.
V rudniku Velenje so na primer ostali brez nujno potrebnih rezervnih delov za stroje za izkop premoga, pa tudi oprema na okopih je izrabljena. Posledica tega je, da je dnevni izkop premoga manjši za okoli 1500 ton premoga in da obstaja nevarnost, da bo prišlo do resnih motenj v oskrbi s premogom za elektrarne in za široko porabo. Podobnih primerov, ki opozarjajo na potrebo po selektivnem omejevanju uvoza in ki lahko imajo še bolj usodne posledice za naše odnose s tujino je seveda še več. Koordinacijski odbor, ki ga je imenoval republiški izvršni svet, nedvomno upošteva različno težo in ekonomsko logiko pri razreševanju najbolj kritičnih primerov, saj bo tudi o težavah v omenjenem kolektivu razpravljal prihodnje dni. Za-
pletenost zahtevnega dela odbora pa je v tem, da ima SR Slovenija glede na projekcijo plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja minimalne uvozne možnosti, zelje delovnih organizacij pa so precej večje. Prihaja celo do očitkov, češ da odbor dela po formuli »zveze in poznanstva«, čeprav je popolnoma jasno, da gre za kolektivno odločanje in za uresničevanje splošno sprejete politične opredelitve: mini! je čas, ko smo porabili več, kot smo ustvarili, začenja se obdobje resnega dela in resničnega prizadevanja .vseh, da bi odplačali precejšnje dolgove in da bi v tekočem srednjeročnem obdobju v menjavi s tujino dosegli uravnoteženo zunanjetrgovinsko bilanco!
Koordinacijski odbor sproti spremlja zunanjetrgovinska gibanja, ki so Zaradi uvoznih omejitev nekoliko manj ugodna, kot je bilo predvideno tudi pri izvozno usmerjenih delovnih organizacijah.
Zato je posvetil posebno pozornost analizi zbranih podatkov in ugotovil, da gre v naši republiki za določene specifične značilnosti (dodelavni posli) in da bi moral odlok ZIS veljati tudi za storitve, ne pa le za
blago. Spodbude za tako usmeritev so že in zato lahko pričakujemo, da se bodo uvozne možnosti vendarle nekoliko izboljšale. Za vsako temeljno organizacijo pač velja, da bo lahko več uvozila, če bo rasel njen izvoz in da je potrebno takoj pristopiti k načrtovanju uvozno-izvozne bilance za prihodnje leto, da bi v. SR Sloveniji v doglednem času dosegli zunanjetrgovinski presežek. To v zaostrenih notranje-gospodarskih in mednarodnih ekonomskih razmerah brez dvoma ne bo lahko doseči. Bistveno je, da so v sleherni delovni organizaciji zavedajo, da je leto 1982 — leto izvoza in da je naša prihodnost v doslednem ravnanju v tej smeri.
Bržčas vse organizacije ne bodo mogle v enaki meri povečati izvoza. Pričakujemo pa, da bodo izvoz povečali zlasti tam, kjer najmanj izvažajo na konvertibilno tržišče. Verjetno ni treba posebej poudarjati, naj bi izvažali zlasti končne izdelke — ne pa surovine — in da se devizni prilivi v nobenem primeru ne smejo zmanjševati. To velja za vse gospodarske organizacije, ki morajo pri načrtovanju razvoja za prihodnje leto določiti lastni izvozni minimum in ga v odnosih s tujino tudi za vsako ceno doseči. Seveda ne na lastno pest, ampak s pomočjo sočasnega planiranja temeljnih in delovnih organizacij v sozdih, ki lahko z odgovornim načrtovanjem odlično pripomorejo k usklajevanju republiške uvozno-izvozne bilance. Tudi tako, da se bodo proizvajalci končnih izdelkov povezali s predelovalci surovin na dohodkovnih osnovah in z devizno soudeležbo.
Emil Lah
/ ' ' : : : \ Kakšni so resnični dolgoročni učinki uresničevanja družbeno dogovorjene politike zaposlovanja	(3.)
Smotrno zaposlovanje — produktivna zaposlenost
Piše: Edo Gaspari
Čeprav so viri podatkov in sistemi evidenc na področju kadrov sila skromni, po drugi strani pa nepovezani in zastareli, bi bilo vendarle mogoče uresničevanje kadrovske politike in politike zaposlovanja spremljati še z drugih vidikov. Vendar bi tudi te ocene (uresničevanje minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere delavcev pri novem zaposlovanju v določenem pogledu tudi uresničevanje štipendijske politike) potrjevale ugotovitev, da kadrovska politika v združenem delu ni razvita in da v vseh dosedanjih družbenoekonomskih planih organizacij združenega 'dela in družbenopolitičnih skupnosti še ni uveljavljena kot bistvena sestavina družbenoekonomskih odnosov. Nera-zvitost^družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja pa je eden bistvenih vzrokov, da se v republiških planskih, družbenih in družbenopolitičnih dokumentih opredeljene razvojne usmeritve in dogovorjeni kadrovski planski cilji ne uresničujejo in da se v neposredni praksi v temeljnih organizacijah in v občinah urejajo vprašanja po svoje in kakor kažejo podatki zelo kratkoročno in konservativno. Sedanja zaposlitvena praksa pa nikakor ni v korist stabilizacijskim prizadevanjem, saj brez strokovno bolj izobraženih delavcev, boljšega izkoriščanja delovnega časa in delovnih sredstev ter uveljavljanja drugih elementov umnej-šega gospodarjenja, ni mogoče povečevati individualne in družbene produktivnosti dela, kar je temelj za stabilnejše pridobivanje in povečevanje dohodka. Sedanja zaposlitvena praksa pa je tudi v neposrednem nasprotju z družbenimi usmeritvami na področju reforme izobraževanja, katerih osnovna težnja je dvigniti izobra-. zbeno raven prebivalstva in usposobiti mladino in odrasle za strokovno in kreativno delo.
Zato kaže na začetku novega srednjeročnega obdobja posvetiti vprašanjem kadrov, izobraževanja in zaposlovanja mladine in delavcev še mnogo več pozornosti kot doslej. V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih se je potrebno odločno spoprijeti z objektivnimi in subjektivnimi ovirami, ki zadr-
žujejo razvoj družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja na kadrovskem področju. Brez znatnega napredka in poglabljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na tem področju kadri in njihov vsestranski razvoj ne bodo postali temeljna sestavina planov organizacij združenega dela in občin, kakor to sicer ureja zakon o sistemu družbenega planiranja, marveč bodo kadrovski načrti še vnaprej le dokumentacijska priloga raznim investicijskim elaboratom.
V sedanjem družbenoekonomskem trenutku je razvoj teh družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela in med njimi nujen tudi zato, ker se najbrž ne bo več potrebno dogovarjati in sprejemati posebnih ukrepov za omejevanje ali zmanjševanje zaposlovanja, temveč bo nasprotno potrebno sprejemati ukrepe in prevzemati obveznosti za ustvarjanje pogojev za novo produktivno zaposlovanje, zaposlovanje pripravnikov, štipendistov, invalidov in drugih.
Zaostajanje pri uresničevanju družbeno dogovorjene kadrovske politike in družbenoekonomsko stanje na začetku planskega obdobja 1981—1985 pa zahtevata, da se kritično oceni tudi samoupravna organiziranost delavcev na področju kadrovske politike. Trije republiški družbeni dogovori in ustrezni občinski samoupravni sporazumi (o kadrovski politiki, o štipendijski politiki in o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev) na tokove zaposlovanja in na mobiliziranje subjektov v temeljnih samoupravnih okoljih niso dovolj opazno vplivali.
Na zaključku še ta ugotovitev. V preteklem obdobju smo opazno zaostajali za planskimi cilji tudi pri razvoju kadrovskega strokovnega dela v organizacijah združenega dela in pri razvoju znanosti — kadrologije. Brez razvoja stroke in racionalno, vendar kvalitetno organiziranega strokovnega dela v združenem delu pa ne moremo pričakovati večje razvitosti samoupravnih odnosov in uveljavljanja ustavne vloge delavca — samoupravljalca pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.	(Konec)
O krivdi in krivcih
za polomijo
Podatki o letošnjem vpisu odraslih v oddelke srednjega usmerjenega izobraževanja res še niso dokončni, vendar na izobraževalni skupnosti Slovenije menijo, da ne bodo bistveno drugačni niti potem, ko bodo tudi delavske univerze zaključile z vpisovanjem. Kažejo na pravo polomijo, in o krivdi in krivcih zanjo si bomo morali temeljito izprašati vest.
Letos je bilo na voljo 9.181 vpisnih mest v oddelkih za odrasle, poleg 31.000 vpisnih mest za mladino. Za tolikšen obseg izobraževanja odraslih so se opredelile posebne izobraževalne skupnosti. In če je vpisovanje mladine potekalo še dokaj načrtovano, ker smo za to vendarle marsikaj storili, pa je vpisovanje odraslih na srednjih šolah, vključno z delavskimi univerzami, prava polomija, saj je bilo do 15. septembra vpisanih le 1.607 odraslih.
Niti en sam odrasel se ni vpisal na naslednje usmeritve: rudarstvo in geologija (zanje je bilo na razpolago 120 vpisnih mest), kemija, farmacija, gumarstvo in nekovine (420 vpisnih mest), usnjarstvo (za odrasle 120 mest), tekstil (390 mest), pedagoške usmeritve (240 mest), tisk in papir (za odrasle 60 vpisnih mest); na agroživilstvo se je vpisalo le 67 odraslih (zanje 300 mest), 553 odraslih se je vpisalo na usmeritve kovinsko predelovalne industrije (2.406 mest), 49 se jih je vpisalo na elektro usmeritve (za odrasle 540 mest), 29 odraslih se je vpisalo na gradbeništvo (razpisanih 655 mest), 21 se jih je vpisalo na lesarstvo (180 razpisanih mest), 473 odraslih se je vpisalo na promet in zveze (razpisanih 1200 mest), 18 se jih je vpisalo na gostinstvo in turizem (razpisanih 690 mest), 3 odrasli so se vpisali na zdravstveno varstvo (150 mest) in 60 se jih je vpisalo na družboslovje (za odrasle razpisanih 360 mest).
Ob tako nezadovoljivem vpisu odraslih v letošnje prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja si bomo morali samoupravljavci v različnih okoljih odgovoriti na nekaj vprašanj. Leta nazaj smo trdili, da se odrasli izobražujejo pretežno v svojem lastnem interesu; zdaj imamo zakon o usmerjenem izobraževanju, ki zavezuje organizacije združenega dela, da obvezno vsaj enkrat letno objavijo interne razpise o kadrovskih potrebah, da bi bili zaposleni bolj usmerjeni za svoje izobraževanje ob delu ali iz dela,. Koliko je bilo teh razpisov letos, tega nihče ne ve povedati, pa bi morale nad tem imeti pregled posebne izobraževalne skupnosti. Kako sije mogoče razlagati, da so delegati uporabnikov v Pl S glasovali za toliko in toliko oddelkov za odrasle, verjetno na osnovi »doma ocenjenih potreb«, toda hkrati doma pri njih kadrovske službe in samoupravni organi očitno niso storili ničesar, niso prek obveznih internih razpisov seznanili svojih delavcev s kadrovskimi in izobraževalnimi potrebami. Odgovoriti si bo tudi treba na vprašanje, ali nam vpisovanje v oddelke za odrasle ni zavrl tudi nered okoli šolnin, saj še zdaj nimamo enotnih normativov, na osnovi katerih naj bi PIS potrjevale posamezne šolnine. In vprašajmo se, kdo je sploh letos storil kakršenkoli konkreten korak v prid uveljavljanja izobraževanja ob delu, kaj so storile medobčinske zbornice, kaj posebne izobraževalne skupnosti, kaj njihove enote, kaj kadrovske službe, kaj tisti neposredni organizatorji proizvodnje, ki najbolj poznajo sposobnosti mladih delavcev za nadaljnje izobraževanje.
Seveda bi se tudi sindikati morali vprašati, ali so, kje in kdo, opravili naloge iz akcijskega programa v zvezi z uresničevanjem usmerjenega izobraževanja. Če bi sindikati bili kaj akcijski, to pa pomeni politično operativni in tvorni, verjetno take polomije ne bi doživeli, kot smo jo z letošnjim vpisom odraslih v srednje šole.
S. G.
V Iskri, delovni organizaciji JEZE, so se pripravili na proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju
Dela se je lotil strokovni tim
Usmerjeno izobraževanje je na srednjih šolah že steklo. Marsikje pa se še ubadajo z vprašanjem proizvodnega dela učencev, ki ga bo treba opraviti v organizacijah združenega dela. V Iskri, delovni organizaciji IEZE, je ta vprašanja razrešil delovni strokovni tim, ki ga je vodila kadrovska služba.
Pri pripravi programa in še bolj pri pripravi praktične izvedbe programa so sodelovali: kadrovska služba, referent za izobraževanje, psiholog, tehnolog (iz tozda), inženir varstva pri, delu in-organizatorji.
Delo vsekakor ni bilo lahko, saj je bilo treba urediti vprašanja proizvodnega dela v enajstih tozdih, ki pa so raztreseni po Ljubljani in Dolenjski. V začetku je bilo precej težav, saj v nobenem tozdu ni idealnih pogojev za izobraževanje ob proizvodnem delu. Delovni tim pa je vztrajal in tako so določili, da bodo pomembno vzgojno-izo-braževalno funkcijo proizvodnega dela opravljali učenci v mo-kronoških Elektrolitih, žužem-berških Keramičnih kondenzatorjih, v Kostanjevici, Šentjerne-
ju, Trbovljah in v ljubljanskih tozdih te delovne organizacije: v Orodjarni, Specialnih elementih in v Feritih.
Najbrž je tudi zanimivo, da so republiške izobraževalne organe spomnili, da je treba najprej določiti, katero delovno prakso bodo učenci opravljali v kateri tovarni, nato je šele mogoče določiti mentorje izobraževanja. Izobraževalni organi so namreč zahtevali, naj določijo mentorje že prej, to pa ne bi imelo smisla, dokler ne bi vedeli, kaj bodo ti mentorji poučevah.
V delovnem timu, ki se je ukvarjal z vprašanji proizvodne prakse, so imeli zelo resno nalogo tehnologi iz tozdov, ki so pri določanju programa praktičnega dela radi priskočili na pomoč. Tako so pomagali narediti razvid del in nalog, ki naj bi jih za uresničitev podrobnih programov opravili učenci. Načrt so zelo pohvalili tudi mentorji proizvodnega dela nekaterih ljubljanskih srednjih šol. Druga važna naloga pa je bila določitev mentorjev (izvajalcev) proizvodnega dela. Poiskali so kandidate in v kratkem bodo ti kot
mentorji tudi službeno imenovani. Poslali jih bodo tudi na seminar s področja psihologije in pedagogike. Inštruktorji so seveda strokovno usposobljeni s kvalifikacijami za svoje delo. Vsak inštruktor bo prevzel odgovornost za 2 do 5 učencev. Proizvodno delo bodo začeli februarja 1982, kot predvidevajo programi usmerjenega izobraževanja. Proizvodno delo bo trajalo v 14-dnevnih izmenah vse do konca šolskega leta.
Poleg tega pa morajo po programu in predpisih v tozdih zagotoviti za učence: varnost pri delu s potrebnimi sredstvi, orodje, delovne pripomočke in seveda predmete dela. Učenci bodo za opravljeno delo prejemali ustrezno nagrado, po učinku seveda, in topel obrok.
Po vseh dogovorih ostaja še odprto vprašanje prevoza na proizvodno delo oziroma plačila in zdravstvenega zavarovanja v primeru nesreče pri delu.
Prav zdaj pa pripravljajo tudi potrebne samoupravne akte oziroma prilagajajo obstoječe nagrajevanje učencev in inštruk-
Še en dan dela v učni delavnici je za nami.
Priljubljena srbska pesnica je obiskala primorske knjižnice
Prisrčna srečanja z Desanko Maksimovič
Njene pesmi v izvirniku ali prevodu bi zaman iskali na našem knjižnem trgu
Teden, ki ga je Desanka Maksimovič preživela med našimi ljudmi (od 25. 9. do 2.10.), je bil za pesnico nedvomno izredno naporen, toda vsak njen nastop je bil nadvse topel, bogat, tako da je vsak večer znova prevzela občinstvo, ki je pesnico vedno in povsod sprejelo z nenavadnim navdušenjem. V teh dneh so ljudje v vseh primorskih knjigarnah iskali vsaj eno knjigo naše gostje, da bi jo lahko zaprosili za posvetilo. Zal so večinoma ostali razočarani, ker na slovenskem knjižnem trgu ni najti nobene njene knjige, ne v izvirniku ne v slovenskem prevodu. Zadovoljiti so se morali z njenim avtogramom in seveda s pogovorom, ki je v glavnem povsod izpolnil izjemno doživetje njene poezije. Prav ti literarni večeri so večini obiskovalcev odkrili marsikatero neznano plast pesničinega umetniškega ustvarjanja. V Sloveniji jo namreč poznamo predvsem kot mladinsko pisateljico, pa še kot
avtorico domoljubne poezije. Sedaj pa se je pred nami odgrnila nenavadno široka paleta pesniških doživetij. Močan vtis so zapustili verzi o naravi, ki dobiva v tej izpovedi posebne razsežnosti, ko se ob detajlih odkrivajo globoke resnice o življenju (npr. v pesmi Pokošena trava). Svoj-
stvena je njena mladostna erotična izpoved (pesem Pismo), posebno globok je njen humanizem, ki je neločljiv del tudi njene patriotske lirike (Srbija je velika tajna, Žal mi je človeka). In spet drugje smo v vedrih, skorajda razigranih verzih srečali njen smisel za vsakdanjo stvarnost, za vsakdanje življenje (Potnik tretjega razreda). Ob vsem tem je vsak poslušalec obžaloval, da imamo Slovenci le en samcat, po obsegu dokaj skromen izbor njenih pesmi, ki je izšel pred nekaj desetletji.
Literarne večere je organizirala vsaka knjižnica po lastni presoji in po svojih močeh. V go-riški knjižnici Franceta Bevka so priredili tudi izčrpno razstavo o delu pesnice, v Ajdovščini je Ivana Slamič pripravila pravo analizo ustvarjanja Desanke Maksimovič. V knjižnici Cirila Kosmača so združili nastop pesnice Desanke Maksimovič s srečanjem z Miro Alečkovič. V
Mestni knjižnici in čitalnici v Idriji se je literarni večer spletel s praznovanjem občinskega praznika. V Ilirski Bistrici se je srečanja udeležilo tudi precej vojakov, knjižnica Srečka Kosovela v Sežani je večer pripravila v spominski sobi Srečka Kosovela. Posebno prisrčno pa je bilo snidenje z zamejskimi Slovenci v knjižnici Damira Feigla, kjer jo je v imenu številnega občinstva pozdravil predsednik Slovenskih kulturnih društev Milko Rener. Vsej tej deseterici nastopov pa je dala skupen ton značilna neposrednost pesnice Desanke Maksimovič. Njene recitacije so bile jasne, njena beseda v pogovoru pa šarmantna, duhovita in neposredna. Vsakokrat je znala vzpostaviti nenavadno prisrčen stik z občinstvom. In prav njen nastop bo še posebej ostal v spominu vseh obiskovalcev.
Ob vsem tem pa je Desanka Maksimovič našla še dovolj časa, da je obiskala tudi nekatere šole,
kot npr.osnovno šolo Ivana Roba v Šempetru, Šolski center za blagovni promet v Novi Gorici, z mladino se je srečala tudi v Ilirski Bistrici ter v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici.
Vsem je med drugim pripovedovala o nastanku njene znamenite pesmi Krvava bajka, prisrčne pa so bile tudi njene mladinske pesmi. In še je pesnici preostalo nekaj časa, ki ga je izkoristila za pogovore z novinarji, za obisk nekaterih kulturnih spomenikov, za ogled knjižničnih zanimivosti v goriški knjižnici Franceta Bevka, za zapise v številne spominske knjige, napisala je tudi prispevek za glasilo dijakov Šolskega centra za blagovni promet. Celo zadnjo noč pred odhodom ji ni bilo žal počitka ter se je dlje časa zadržala z vrtojbenskimi pevci, ki so ji prišli zapet podoknico v slovo in kot skromno nagrado za številne nepozabne nastope.	Z. J.
torjev, obravnavajo akt o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvrševanju vzgojno izobraževalnih programov in kako pripraviti vsakoletne pogodbe med delovno organizacijo in šolami.
Tako so v Iskri IEZE med prvimi v Sloveniji pripravili metodologijo praktične izvedbe proizvodnega dela in bodo tako februarja pripravljeni za sodelovanje v učnem programu usmerjenega izobraževanja.
Franc Kotar
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (42)
Slovenščina in tozd Elektro Ljubljana-mesto
Kar s treh strani smo dobili tiskovine, ki jih uporablja in razpošilja zgoraj imenovana temeljna organizacija. Vsi pošiljavci nas opozarjajo na bolj ali manj nev- -šečne jezikovne pomanjkljivosti poslanih besedil.
Listni koledarček te organizacije za leto 1981 ima le malo besedila, pa kar več napak, med njimi tudi »energijo varčujemo« namesto z energijo varčujemo. Nekaj napak je očitno zakrivila tiskarna, a naročnik se ni nič potrudil, da bi mu natisnili pravilno besedilo.
Opomin, ki ga je ta tozd do nedavnega pošiljal strankam, se malo skrajšan glasi takole: »Danes niste poravnali po inkasantu predložen račun, ki je sestavni del tega opomina. V kolikor račun ne poravnate v 15 dneh vam bomo ustavili nadaljn o dobavo električne energije.«
Besedilo je zelo pomanjkljivo.	Beseda
»račun« je obakrat v napačnem sklonu, prav bi bilo računa; predložen je lahko od inkasanta, ne »po« njem ; neslovenska je raba »v kolikor« namesto če; med besedama »dneh« in »vam« bi bila nujna vejica, namesto »nadaljno« bi bilo prav nadaljnjo, sicer pa je beseda tu odveč.
Podobno pomanjkljivo je tretje besedilo, ki ga je organizacija ob spremembi plačevanja naslovila na »Cenjenega uporabnika el. energije«. Že nagovor ni dober, saj gre tu za porabnika ali, še bolje, odjemalca. Naj omenimo samo nekaj jezikovnih ohlapnosti iz pisma: , »V primeru, da boste« namesto če boste; »plačilo predstavlja«, namesto plačilo je; »primer obračuna« namesto zgled obračuna; »jakost glavne varovalke je 35 A, kateri ustreza obračunska moč« — nemogoča oziralna veza.
Vse troje zgovorno kaže, da pri Elektro Ljubljana mesto jeziku ne namenjajo dovolj skrbi. Da jim ne bomo naredili krivice, jih vabimo, naj nam pošljejo v presojo katero izmed svojih tiskovin, o kateri menijo, da je brez jezikovnih napak, pa bomo svoje mnenje spremenili in tudi objavili.
Šport, oddih in rekreacija
15. oktobra 1981
Stran 13
Nova spodbuda za razvoj rekreacije
Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji
Kmalu začetek akcije tudi pri nas — Lepi dosežki v Srbiji in na Hrvaškem
Te dni se končujejo priprave na akcijo »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«. Akcijski odbor je s pomočjo strokovnjakov pripravi! anketni vprašalnik, na katerega naj bi odgovorile vse krajevne skupnosti v Sloveniji. Tako bi namreč dobili vsaj približno sliko, kakšno je stanje po krajevnih skupnostih. Podatki so nujno potrebni, da bi lahko ob letu znova pregledali stanje in ugotovili napredek.
Akcija je namreč zamišljena kot nekakšno tekmovanje, čeprav ji merjenje med KS ni glavni namen. Glavni namen je vendarle poživitev športnorekreacijskega dela v krajevnih skupnostih, drugače rečeno — uresničevanje ničkolikokrat povedanih in napisanih stališč o razvoju slovenske telesne kulture. Zato je akcija pravzaprav podaljšana roka številnih najpomembnejših dokumentov o telesni kulturi.
Programske naloge akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« so naslednje:
—	povečanje števila aktivnih udeležencev v športni rekreaciji,
—	uvajanje novih, sodobnih oblik in vsebine športne rekreacije,
—	snovanje smotrne organizacijske zgradbe,
—	ustvarjanje čimboljših kadrovskih možnosti za športno rekreacijo,
—	ustvarjanje materialnih možnosti za razvoj športne rekreacije v KS,
—	razvijanje propagande za športno rekreacijo.
Pozno spomladi so bili po različnih predelih Slovenije (pone-
kod bolj, ponekod manj obiskani oziroma uspeli) regijski posveti o akciji. Vsi telesnokulturni delavci so akcijo prav zaradi nje--nega namena: poživiti rekreacijo v KS, odločno podprli. Zavzeli so se tudi za čimširše in čimbolj dejavno sodelovanje ter podporo vseh družbenopolitičnih organizacij (posebno SZDL, sindikat, mladina pa tudi ZKj.Ob odborih za akcijo, ki bodo ustanovljeni pri občinskih zvezah telesnokul-turnih organizacij, pa bodo društva Partizan izvajalci akcije v praksi. To je za našo celotno organizacijo društev Partizan izziv, da si znova pridobi ugled in da se znova uveljavi v slovenski telesni kulturi — zdaj kot najmočnejši nosilec dela na področju športne rekreacije.
Na posvetih so udeleženci opozarjali na številne probleme, ki se bodo pri ocenjevanju izredno drastično pokazali. Ločiti bo treba KS v mestih od primestnih ali celo popolnoma vaških! Ali bo mogoče različne KS zares ocenjevati objektivno glede na različne možnosti in okoliščine, v katerih že delujejo?
Postavili so vprašanje, kako oceniti KS, katere krajani se rekrei-rajo drugje ali KS, ki ima slučajno dobre možnosti in se v njej opravlja dejavnost tudi za druge?! Tudi glede starostne in poklicne strukture se KS razlikujejo med seboj. Delegati so posebej poudarjali, da bo treba znova pridobiti za delo številne amaterske kadre, ki so iz različnih vzrokov nehali delovati, prav tako pa organizirati šolanje novih kadrov. Prav nič obrobna niso vprašanja, kako pridobiti ženske ali kmete; kako pridobiti za sodelovanje organizacije združenega dela, ki so prek svo-
jih rekreacijskih društev ali sindikalnega športa eden najmočnejših nosilcev športne rekreacije!
Po nekaterih drugih republikah poteka akcija »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« že leto ali dve. Pod vodstvom društev Partizan in Partizana Jugoslavije dosegajo neverjetne rezultate. Po krajevnih skupnostih, kjer prej ni nihče skrbel za športno rekreacijo, ustanavljajo društva Partizan; čeprav nimajo športnih objektov, delajo izredno zavzeto, s prostovoljnim delom gradijo igrišča, se srečujejo s sosednjimi KS, razvijajo družabnost, skratka — akcija je dosegla svoj namen: poživila-je delo na področju športne rekreacije tudi v tistih okoljih, kjer prej skrbi za tovrstno dejavnost ni bilo.
Pri nas so razmere večidel drugačne. Dejavnosti je precej in je razdeljena med številne organizacije. Ljudje sodelujejo v društvih Partizan, v posebnih rekreacijskih društvih, v planinskih društvih, v sindikalnih organizacijah, v delavskih društvih, izredno veliko pa jih je v športni rekreaciji dejavnih iz notranjega prepričanja, ne da bi bili kjerkoli formalno včlanjeni v društva.
Vse to so vprašanja, ki so v teh dneh tako pred akcijskimi odbori v republiki in občinah kot pred KS in društvi Partizan, ki so nosilci akcije. Čas prvih obračunov se bliža! Prvi februar je predviden za rešeto po k rajevnih skupnostih, L marec za pretres položaja po občinah, dan mladosti pa za tehtanje rezultatov po republikah in pokrajinah.
Stane Urek
r
Ob rob posvetu o športni rekreaciji delavcev v Novem mestu
Bolj konkretno, bolj odgovorno
Na pobudo in v organizaciji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bil minuli teden v prostorih Tovarne zdravil Krka v Novem mestu posvet o športni rekreaciji. Sestanek je bil del priprav na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov na področju socialne politike in socialne varnosti.
Na posvetu so predstavniki slovenskih sindikatov, novomeške Krke in najpomembnejših telesnokulturnih forumov in organizacij v naši republiki te-, meljito analizirali aktualna vprašanja v razvoju množičnega športa pri nas in podčrtali nekatere žgoče probleme, na katere naj bi odgovorila bližnja konferenca Zveze sindikatov Slovenije.
Zanimivo in značilno je, da so mnogi razpravljalci, podobno kot na drugih področjih, opozorili na vprašanje odgovornosti in uresničevanje sprejetih sklepov oziroma obveznosti. Nemalokrat so se dotaknili tudi samoupravne organiziranosti in delegatskega sistema, s katerim na telesnokulturnem področju ne moremo biti zadovoljni. Delegati slabo prenašajo potrebe, želje in zahteve delovnih ljudi, zato se sicer formalno v redu sprejete odločitve prepogosto razhajajo s tistim, kar hočemo in potrebujemo.
Večina planov mimo organizacij združenega dela
»Sindikati posvečamo področju oddiha in športne rekreacije delovnih ljudi velik pomen, toda s številom ozi-
roma odstotkom aktivnih ude- I ležencev še nismo zadovoljni,« je na posvetu dejal Vlado Žorž, strokovni sodelavec slovenskih sindikatov. »V praksi se namreč še vse premalo zavedamo, da gre v našem primeru za dejavnost posebnega družbenega pomena. Zato organizacije združenega dela v premnogih primerih v svojih planih niti ne omenjajo telesnokulturne dejavnosti, kaj šele, da bi ustrezno načrtovale uresničevanje potreb delovnih ljudi na področju športa in rekreacije. Na tečaju v Poreču smo povprašali 78 predstavnikov delovnih kolektivov, če plani njihovih organizacij združenega dela govore tudi o telesni kulturi. Pritrdilno so odgovorili le trije.«
Problem, ki mnoge močno žuli, je, kot so poudarili na posvetu v Novem mestu, pereče pomanjkanje strokovnih kadrov. Teh ni dovolj. Še mnogi tisti, ki so se izšolali za organi- ; zacijo rekreacije, so se porazgubili in preusmerili v druge dejavnosti. V zadnjih letih smo v Sloveniji izšolali blizu 1000 amaterskih organizatorjev rekreacije, toda danes le še vsak drugi deluje na tem področju. Kaj to pomeni? Nedvomno med drugim tudi to, da smo bili pri kadrovanju premalo izbirčni. Ob tem pa zelo verjetno tudi velja ugotovitev, da odnos družbe do organizacije prostega časa še ni na tisti ravni, kot bi si želeli.
Konferenca naj bi odgovorila na več vprašanj
»Glede na to, da je sindikat najbližja organizacija delovnim
ljudem, bi morali na bližnji konferenci natančneje opredeliti odgovornost in se bolj konkretno dogovoriti, kako in v katero smer na področju rekreacije v prihodnje,« so na se- • Stanku v Novem mesju dejali mnogi razpravljalci. »Kakšen naj bo odnos sindikalne organizacije do organiziranega aktivnega oddiha? Kako naj bi se v prihodnje povezovali delovni kolektivi s telesnokulturnimi organizacijami, saj vemo, da je dosedanje sodelovanje na tem področju nezadovoljivo? Kako zagotoviti skrbi za rekreacijo ustrezno materialno podporo? Morda tudi s pomočjo sindikalne članarine? Katere dejavnosti v prihodnje bolj podpreti, katere manj? V kaj je vredno vlagati in v kaj ne? Kako 'v prihodnje s sindikalnimi športnimi igrami na ravni občine, republike, kako s panožnimi športnimi srečanji,..?
Takih in, podobnih vprašanj, katerih skupni imenovalec je med drugim tudi naša nepovezanost in po svoje neodgovoren oziroma mačehovski odnos do področja, smo slišali v Novem mestu še veliko. Razpravljalci so se namreč brez izjeme zavzeli, da bi delali bolj z roko v roki, bolj povezani. Vse preveč je primerov, da imamo v občini nešteto komisij za množično te-lesnokulturno dejavnost, ki pa druga za drugo komaj vedo, o kakršnemkoli sodelovanju pa ni ne duha ne sluha. Seveda, so menili na posvetu, v prihodnje tako ne bo šlo več. Še posebno, če želimo vsak dinar dobro izkoristiti, če hočemo, da bo postala rekreacija sestavni del vsakdanjega življenja slehernega delovnega človeka.
In nedvomno je, da lahko sindikati v marsičem k temu pripomorejo. Zato pa bodo morali konkretneje opredeliti svoj odnos do telesnokulturne dejavnosti v organizacijah združenega dela in povedati tudi svoje odgovornosti za uresničevanje zastavljenih nalog. Od današnje prakse, ko nihče za ničesar ne odgovorja, se moramo končno posloviti. Tudi na področju organiziranja športne rekreacije.
Andrej Ulaga
_______________________ J
(
I

MERX 81«
»TRIM -
V lepem sončnem vremenu so se pred halo Golovec zbrali delavci sestavljene organizacije “MERX Celje na prvih športno rekreacijskih igrah »TRIM-MERX 81«. V pravi manifestaciji množičnosti, iger se je udeležilo več kot 650 delavcev iz štirinajstih delovnih organizacij, so vsi udeleženci upoštevali znano načelo, da niso pomembni rezultati, ampak množičnost, medse-
bojno spoznavanje, razvijanje tovarištva in dobrih medsebojnih odnosov.
Tekmovanje se je odvijalo v naslednjih disciplinah: moški — plavanje, kegljanje, streljanje, tek 1500 m, šah, mali nogomet, namizni tenis, vlečenje vrvi — in ženske — plavanje, kegljanje, streljanje, tek na 1200m, namizni tenis.
Ekipni zmagovalec letošnjih
športno rekreacijskih iger je delovna organizacija Blagovni center, na drugo mesto se je uvrstila delovna organizacija Potrošnik, na tretje pa Tkanina. Prvouvrš-čena delovna organizacija je prejela prehodni pokal od pokrovitelja Medobčinskega sindikalnega sveta, istočasno pa so vse tri zmagovalne delovne organizacije prejele manjše pokale v trajno last.	Jana Pertinač
---------------------------------------T— •
Športno srečanje zdravstvenihdelavcev Pomurja in Železne županije
K boljšemu in globljemu sodelovanju med Pomurjem in Železno županijo v sosednji Madžarski so svoj delež prispevali tudi zdravstveni delavci Pomurja. Organizirali so prvo športno srečanje zdravstvenih delavcev Pomurja in Železne županije, ki naj bi postalo tradicionalno.
V prijetnem športnem in tovariškem vzdušju so potekali boji v petih ženskih in moških disciplinah, in sicer na igriščih srednješolskega centra, TVD Partizana in motela Čarda.
Rezultati:
Murska Sobota : Szombathely:
Moški: streljanje z zračno puško 482:355, namizni tenis 1:5, mali nogomet 3:4, šah 3:1, kegljanje 466:410.
Ženske: streljanje z zračno puško 281:238, namizni tenis 1:2, odbojka 3:1, pikado 353:447, kegljanje 296:228.
Oto Kuzmič
\_____________________________________________________ž
O športni vzgoji in delovnih navadah
Cvet odpade, sad pa ostane
Športni uspehi so v primerjavi z delovnimi kakor cvet v primerjavi s sadom; cvet odpade, sad pa ostane.
Vrednost športa, zlasti v mladosti, je v tem, da prispeva pomemben delež k oblikovanju celostne osebnosti. Posebnost športa pa je le v tem, da lahko privzgoji človeku poseben odnos do telesnega gibanja in tudi do premagovanja težav. Kdor se ne mara naprezati, se bo ustavil sredi poti in bo odnehal; kdor je športno vzgojen, bo delal, hodil, smučal do zastavljenega cilja in bo čutil zadoščenje, ko bo naloga opravljena.
Vendar ne gre samo za zahtevnejše naloge. Športno vzgojen človek se sploh rad giblje — gibanje je zanj potreba in užitek, pa naj gre za pospravljanje stanovanja, delo na vrtu, proizvodno delo te ali one vrste ali pa za smučanje, igranje nogometa, košarke. Res je
sicer, da nima vsakdo takega odnosa do gibanja — nekateri na primer radi smučajo, nikoli pa nočejo prijeti za lopato, vendar se moramo zavedati, da je tak odnos napačen.
Gre za pozitiven odnos do dela, o katerem vemo, da je prvi pogoj za srečno življenje. Za odnos, ki rešuje pred dolgočasjem in po-, manjkanjem.
Posebno tehtna je Marxova vizionarska misel o vzgoji prihodnosti, ki bo »za vse otroke določene starosti združila proizvodno delo z izobraževanjem in telovadbo, in to ne samo kot način, ki bo pospešil naraščanje družbene proizvodnje, ampak kot edini način za oblikovanje popolnih osebnosti.«. Ob delu, duševnem in telesnem, ki ga opravlja človek z veseljem in vnemo, postaja iznajdljiv, natančen in vztrajen, pa tudi srečen.
Ko se v naših strokovnih sestavkih o telesni kulturi sklicujemo na znano dognanje,
da »delo razvija in ohranja organe«, ne mislimo samo na gimnastiko in šport, temveč na delo v najširšem pomenu besede. Delo krepi, delo vzgaja, povezuje ljudi in jih osrečuje. Športnikom, ki se pripravljajo na tekmovanja, ura dela ne škodi — nasprotno, lahko jim pomeni koristen prispevek v procesu treniranja. Dogaja se, da so ljudje vneti pri športnih treningih, da pa so doma leni in iščejo izgovore, ko je treba pomagati pri domačih opravkih. Dogaja se tudi, da športnik čaka na prevoz, ko gre k uri treniranja, čeprav je pot kratka in bi jo lahko opravil v obliki hoje ali teka. Gre za napačen odnos, za razlikovanje med gibanjem, ki ima naravo športa, in gibanjem, ki ima naravo dela. »Nisem len,-rad se gibljem, rad hodim in delam«, to naj bi bila značilnost športno vzgojenega človeka.
Drago Ulaga
Ljudstvo je sodilo narodnim izdajalcem
Kdor seje veter, žanje vihar
V letu velikih jubilejev, ko proslavljamo obletnico vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije proti okupatorju, se je potrebno spomniti tudi črne sence, ki je legla čez boj naprednih sil za svobodo in boljše, življenje. Ne smemo pozabiti, da so bili tudi taki, ki jim teh idealov naprednih ljudskih množic ni bilo mar. Še več. Nastopili so neposredno proti tem idealom in proti volji ljudskih množic. Pod okriljem okupatorja, torej fašističnih osvajalcev, so nadaljevali svoje proti ljudsko delovanje. Postali so izdajalci lastnega nroda.
Kot pri vseh narodih in narodnostih Jugoslavije so se tudi med Slovenci našli ljudje, ki so iz strahu za svoje o.blastne, izkoriš-č evalske razredne položaje izdali svoj narod in domovino. Med njimi so bili najvišji predstavniki predvojnega političnega življenja kot na primer bivši ban Natlačen, predstavniki cerkve, med njimi tudi najvišji cerkveni dostojanstvenik škof Rožman* predstavniki industrijskega in bančnega kapitala ter tudi predstavniki vojske. Kot najizrazitejši predstavnik zadnjih je vsekakor general Rupnik.
Pravzaprav je bila pot njihove narodne izdaje logična posledica njihovega položaja v slovenski družbi, saj je bil njihov razredni interes v nasprotju z interesi ljudskih množic, to je z interesom po demokraciji, narodnostni in socialni svobodi in enakosti. To pa kaže na kratko pot do izdaje interesov naroda kot celote. Sicer pa je že Sperans-Edvard Kardelj leta 1938 zapisal, da od »reakcije, ki mora propasti, slovenski narod ne more pričakovati pomoči v svoji osvobodilni borbi«.
Pot vrhov slovenske buržoazije
Te dni mineva devetintrideset let od dogodka, ki ni niti toliko pomemben za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja, da bi ga bilo posebej vredno omenjati, pa vendar je zgovoren prikaz korenin in delovanja reakcio-
narnih krogov v slovenskem narodu in hkrati prikaz nasilja okupatorja nad Slovenci. Var-nostnoobveščevalna služba je namreč izvršila smrtno obsodbo nad enim od stebrov sodelovanja z okupatorjem in stebrov narodne izdaje — nad bivšim banom Dravske banovine Natlačenom. V poročilu Varnost-noobveščevalne službe Osvobodilne fronte, ki ga je o tej justifi-kaciji objavil Slovenski poročevalec, so bili jasno zapisani zločini, ki jih je Natlačen storil proti svojemu narodu. Med drugim piše: »Ko so se okupatorji odločili, da zaplamte in podžgo v Sloveniji krvavo bratomorno in državljansko vojno ter pri tem uporabili belogardistične tolpe, je postal dr. Natlačen glava, duša in osrednja figura v organizaciji tega zločinskega podvze-ma bele garde proti osvobodilni borbi slovenskega naroda. (...)« Okupator se je za smrt svojega hlapca kruto maščeval. Italijani so ustrelili štiriindvajset zavednih Slovencev. Prav primer Natlačena tako najbolj zgovorno kaže, kakšna je bila pot vrhov slovenske buržoazije v narodno izdajo in po drugi strani, kakšno ceno je moral plačevati slovenski narod za zatiranje izdaje- in kontrarevolucije.
V stari Jugoslaviji so vrhovi slovenske buržoazije v povezavi s srbsko in hrvaško zatirali ljudske množice in njihove narodnostne in socialne zahteve. Prav ti oblastniki, na čelu katerih je bi! ban Natlačen, so bili tudi krivi za kapitulacijo vojske in države. Prav ban Natlačen je v proglasu Slovencem, ko kapitulacija še ni bila podpisana, pozval prebivalstvo, naj ohrani red in mir, »ki je pri nas tradicionalen« . Pa se je »tradicija«, ki so jo reakcionarji želeli za vsako ceno, izjalovila. Začele so se priprave za upor in boj, ki je »tradicionalen« narod hlapcev vzdignil v narod junakov. Na to Natlačen in njemu pbdobni niso
računali. Zato je bila njihova pot od kapitulantstva do sodelovanja z okupatorjem in izdaje narodnih interesov kratka. Znana je zahvala predstavnikov slovenske buržoazije Mussoliniju ob priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, ki jo je
| podpisal prav Natlačen. Znana j sta obisk in zahvala sosveta, v | katerem .so delovali najvidnejši j predstavniki slovenskih buržoaznih političnih strank pri Mussoliniju pod vodstvom Natlačena.
Vendar so bila to le dejanja sodelovanja z okupatorjem in izdaja narodnih interesov, za katere se je ljudstvo borilo z orožjem v rokah.- Naslednji korak sodelovanja z okupatorjem pa je bil odkrit nastop vojaških formacij reakcionarnih krogov in to pod okriljem okupatorja in z njegovo pomočjo. Tako je reakcija želela zbiti slovenskemu narodu orožje iz rok. S tem pa se je povsem razgalila pred slovenskim narodom in vsemi naprednimi silami v svetu.' Povsem jasno je bilo njeno delovanje proti interesom ljudskih množic in vsega naroda. To pa je pomenilo, da je zaradi tega morala propasti, kot je zapisal Sperans-Kardelj.
Slovenska buržoazija je za ohranitev svojih položajev, ki so temeljili na izkoriščanju delovnega ljudstva in narodnostnem zatiranju, poskušala storiti vse. Skušala je »sedeti na dveh stolih«. Medtem ko so nekateri delovali v emigrantski vladi v Londonu, ki je bila pod okriljem zaveznikov, pa so drugi odkrito sodelovali z okupatorjem, torej z istimi sovražniki, proti katerim so se borili tudi zavezniki. Na koncu se ta igra ni obnesla, morala se je končati s porazom.
Pot svojega popolnega poloma pa je slovenska izdajalska protiljudska reakcija začela takrat, ko se je po kapitulaciji Italije povezala z nemškim okupatorjem. Ta jo je tako vprege! v svoj vojni zločinski stroj, da jo je popolnoma podredil.
Razkrinkati in uničiti izdajalce
Boj ljudskih množic proti izdajalski reakciji je bil zato težak in neizprosen. Slovenski narod se je že od vsega začetka boril in razkrinkaval izdajalce in sode-lovce okupatorja. Že avgusta 1941 je bila osnovana obvešče-
Letak, ki ga je narisal Vlasto Kopač leta 1941. Izšel je v zbirki letakov, risb in linorezov pod naslovom » V Kristusovem imenu« avgusta 1943 v okupirani Ljubljani. V tej zbirki je bilo 35 risb in linorezov znanih slovenskih likovnih umetnikov, ki so na tak način razkrinkavali grozodejstva okupatorjevih hlapcev nad lastnim narodom.
valna in varnostna služba Osvo- ] bodilne fronte, ki se je neizprosno bojevala proti vsem sovražnikom narodnoosvobodilnega gibanja. Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot najvišji predstavnik slovenske ljudske oblasti pa je na svojem ustanovnem sestanku sredi septembra 1941 sprejel tudi pomemben odlok za zaščito slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev. Namen tega revolucionarnega zakona je bil na eni strani zajeziti poskus cepitve narodne enotnosti, ki jo je želel doseči okupator. Po drugi strani pa je s tem odlokom postal vsak Slovenec odgovoren pred narodom in njegovo novo ljudsko oblastjo za vsa dejanja, ki so nasprotovala interesom slovenskega naroda v njegovem osvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Odlok je opredelil tudi dejanja, ki škodijo boju slovenskega naroda in predpisoval kazni zanje. V otjjoku pa je tudi zapisano, da kazen ne bo zastarela niti po osvoboditvi.
Mnoge izdajalce je doletela zaslužena kazen že med vojno kot na primer Natlačena, Erlic-ha, Praprotnika in njim podobne. Voditeljem bele in plave garde, ki so bili ujeti po kapitulaciji Italije, je sodilo ljudsko sodišče, kar je edinstven primer v
okupirani Evropi. Drugim pa je kazen izreklo ljudstvo po vojni. Sodba je bila izrečena v imenu svobodnega ljudstva, kateremu so prav ti reakcionarni elementi želeli preprečiti pot v svobodo.' Letos mineva petintrideset let od sodnih procesov proti tistim, ki so se zapisali okupatorju do konca.
Boj slovenskega naroda za geslo »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« je potrebno gledati
ozko povezano z bojem slovenskega naroda proti »lastni« kapitalistični gospodi. Razbijati fašistične osvajalce je pomenilo hkrati razbijati tudi »lastno« gospodo in njihove protiljudske načrte. Tako je zmaga nad okupatorjem pomenila tudi zmago ljudskih množic nad tistimi, ki so zaradi svojih ozkih razrednih interesov zanikali interese in hotenja teh množic in s tem naroda kot celote.	Zdenko Čepič
r	
c	
(l*\	
OBVESTILO	
Dajanje krvi je odraz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vše zdrave občane in delovne ljudi:	
Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvo-	
dajalstvo.	OKTOBER
TOLMIN	16., 17.
AJDOVŠČINA	19., 20., 21., 22., 23.
NOVA GORICA	26., 27., 28., 29.
ŠEMPETER PRI GORICI	30.
	RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
\		J
KRONOLOŠKI
PREGLED
1920 — Fašisti so napadli tiskarno delavskih časopisov Delo in I! lavora-tore v Trstu. Tiskarno so ponovno napadli 9. januarja 1921 in jo zažgali. Obakrat so delavci protestirali s splošno stavko in uličnimi demonstracijami.
1929
16.	oktobra — Fašistično Posebno sodišče za zaščito države je v Pulju obsodilo štiri hrvaške narodne revolucionarje na 30 let zapora, Vladimirja Gor-tana pa na smrt, ker so 24. marca istega teta s streljanjem odvračali volilce pa-zinske okolice, da bi ob plebiscitu glasovali za fašistični režim. Pri tem so enega ubili.
1941
17.	oktober— Slovenski poročevalec je objavil sklep Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o
ustanovitvi Narodne zaščite kot oboroženega oddelka slovenske partizanske vojske za varovanje prebivalstva pred okupatorjevim nasiljem. Objavil je tudi odredbo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o zastavi, znakih in pozdravu slovenskih partizanov.
18. oktober,— Heinrich Himmler je izdal odredbo o izgonu Slovencev iz obmejnega pasu ob Savi in Sotli od Litije do Podčetrtka. Od 24. oktobra
1941	do 30. julija 1942 je poseben štab na gradu Rajhenburg (dan. Brestanica) poslal v taborišča Volksdeutsche Mit-telstelle v Nemčiji okrog 37.000 oseb. Slovenski izgnanci so živeli kot cenena delovna sila nemškega rajha v več kot 300 taboriščih. V njihove domove je okupator naselil približno 14.000 kočevskih, bukovinskih, besarabskih in drugih Nemcev, ki naj bi predstavljali branik nemštva v jugovzhodnem kotu nemškega rajha.
1942
13. oktober — Da bi maščeval smrt narodnega izdajalca dr. Marka Natlače-
na, bivšega bana/dravske banovine, je italijanski okupator še istega dne pred njegovo hišo ustrelil 24 talcev, med njimi narodnega heroja Tineta Rožanca: že naslednjega dne pa so v Gramozni jami v Ljubljani ustrelili osem talcev iz maščevanja za partizansko ju-stifikacijo policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča.
1943
17. oktober -— V Dobrniču na Dolenjskem je bil prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, ki se ga je udeležilo okrog 160 delegatk. Referate so imele tovarišice Mica Šlander, Mara Rupena in Helena Puhar, po razpravi pa je kongres sprejel resolucijo z ugotovitvami injialogami za nadaljnje delo organizacije.
1944
16. oktober — V Beli Crkvi sta vrhovni komandant NOV in POJ, maršal Josip Broz Tito in komandant 3. ukrajinske fronte maršal Fjodor Ivanovič Tolbuhin sklenila dogovor o izročitvi dveh letalskih divizij RA Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. '	,
1948
12.	— 14. oktober — V Beogradu je bil 4. kongres SKOJ, na katerem je bila sprejeta odločitev petega kongresa KPJ o združitvi SKOJ in Ljudske mladine Jugoslavije v eno organizacijo. Sprejeta je bila tudi resolucija o obtožbah In-formbiroja in klevetniške kampanje proti Jugoslaviji in jugoslovanski mladini.
1952
13.	oktober — V Ljubljani so odkrili spomenik ilegalcem, ki so med NOB opravljali najtežje in najbolj odgovorne naloge. Sovražnik je marsikdaj vedel za njihovo ilegalno dejavnost, jih preganjal, za njimi razpisoval tiralice, • vendar so morali zaradi pomembnosti svojega dela ostati v mestu. Spomerjik je delo kiparja Frančiška Smerduja.
1970
14.	oktober — Predsedstvo ZKJ je na 12. seji v Beogradu obravnavalo izhodišča za reformo, političnega sistema SFRJ, ki sta jih opredelila Jpsip Broz-Tito in Edvard Kardelj. Podprlo
je Titovo pobudo o ustanovitvi »kolektivnega vodstva države« — predsedstva SFRJ ter razčlenilo ustreznost funkcij federacije in odnose v njej.
1978
12. — 14. oktober — V Novi Gorici je bil 10. kongres Zveze socialistične mladine. Ocenili so delo mladinske organizacije v medkongresnem obdobju ter sklenili, da mora biti težišče dela v osnovnih organizacijah. Mladi se morajo vključevati v delo čimbolj ustvarjalno, samostojno in kritično, kar omogoča boljše povezovanje revolucionarnih izročil in vzorov s sodobno in dolgoročno družbeno prakso.
17. —18. oktober - V Budvi je bil 8. kongres Zveze združenj borcev Jugoslavije. Osnovna tema kongresa so bila prizadevanja ZZB NOV Jugoslavije za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Sprejeli so sklepe in izvolili 118-članski odbor; za predsednika je bil ponovno izvoljen Kosta Nadi.

Med obiskom na Kosovu smo »ujeli« tudi I. oktober, dan,ko so se spet začela predavanja na fakultetah. Letos so vpis nanje skrčili za približno 30 odstotkov, nekoliko bolj kot prejšnja leta pa jim je uspelo zajeziti tudi naval na pravno in ekonomsko fakulteto.
Kosovski foto utrinki
Le dva dni smo se mudili na Kosovu, od tega še največ v Prištini. Položaj v pokrajini je vse prej kot enostaven in v tako kratkem času je o njem kaj težko zbrati vtise — kaj šele o njih pisati. Morda pa je prav objektiv fotografske kamere včasih tisti, ki lahko pove več kot še tako obsežno pisanje?
<^J V Prištini in v pokrajini nasploh imajo precejšnje težave z otroškim varstvom. To dokazuje že precejšnje število otrok, ki jih sprehajalec srečuje na prištinskih ulicah. Menda jim bo nova tovarna montažnih objektov v Dečanih le nekoliko pomagala lepše in varneje prebiti čas brez staršev.
Čeprav se položaj na Kosovu iz dneva v dan umirja, so enote milice iz vse,države še vedno budne.
V
Utrinek s prištinske ulice se je ujet v objektiv med potjo po Makedoniji, Kosovu in Črni gori. Ni dvoma, da hiti Kosovo naprej s krepkimi koraki. Še vedno pa so delčki preteklosti —za obiskovalca res »zanimivost«, za Kosovo pa del vsakdana, del, ki ga kaže upoštevati tudi pri snovanju jutrišnjega dne.
Že panorama kosovske prestolnice priča o neusklajenem razvoju, ki je nekje posegel že v jutri, spet drugje pa ostal pri včeraj. Pri nas že folklorni motiv je ob sodobni cesti na Kosovu le eden med vtisi o dvojnosti kosovskega vsakdana.	Sjjf
■I®IS1SIII
Prvi dan študijskega leta je bilo še dovolj časa za pomenek v parku pred priš-tinsko fakulteto.	'
:
.l'"-^
Nagradna križanka št. 37
Rešitve pošljite do 27. oktobna 1981 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici:
nagradna križanka št. 37.
Nagrade so 300, 200 in 150 dinarjev.
Rešitev
nagradne križanke št. 35
AKVAREL, ANA KARENINA,
prane milčinski-ježek, ia-
LOMITA, KAIRO, FANT, RD, ILI, PO, AMARNA, MLAJ, £N-KALON, TIKVA, AJLEC, AR-RABAL, TEAK, CITRE, TAJI-TEV, DC, IVO ANDRIC, SOVAŠČANI, JEN, IRANIST, EREHTEJ, ACA, KUBANCI, CIN, OŽE
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 35
1.	nagrada 300 din: Tomaž Stritih, Bistrica 87, 64290 Tržič;
2.	nagrada 200 din: Svetlana Košič, Naklo 31, 64202 Naklo;
3.	nagrada 150 din: Anka Urh, Borovnica 162, 61353 Borovnica.
Nagrade bomo poslali po posti.
	KOLIČINA MNOŽINA	PESNIK PUŠKIN	BANJA	OSKAR DANON	POUZD. ZA IZDELAVO UM. SVILE	IGRALEC SHARIFF	MOČ, JAKOST	ORJAŠKA ŠKOLJKA V IND. OCEANU	SESTAVIL: R. N.	MERA ZA ZLATO IN DRAGO KAMENJE	STAROEG. . BOGINJA, ŽENA OZIRISA	GRŠKA Črka	NAŠ NAJVEČ-Jl OTOK		KRALJEVO	PRISTANIŠČE NA CIPRU	POTOVALNI NAČRT	PESNIŠKI OKRAS	MESTO IN PRISTANIŠČE NA DONU
KVALITETA									IGRALEC DOUGLAS					PODNEBJE					
									NIKALNICA										
VELIKI HRVATSKI PESNIK									1 1 i 1					SREDNJEV. POKLICNI VOJAKI					
														NORVEŠKI PISATEU					
STAROGR. POTUJOČI PEVEC				IT. SKLADATELJ (ANTONIO)					<•			KONRAD LAIB			TREFALT				
															VIVIEN LEIGH				
				STANKO VRAZ								NEKDANJI SLOVANI							
NIKOLAJ KOPERNIK			MESTO V G. KOTORU						PESNICA NEGRI				RUSKI PISATEU						
			INDONEZ. POROČEV. AGENCIJA						RASTLINA ZA SAJENJE				JAVNO IZRAŽENO MNENJE						
NARODNI PARK V KENIJI						PRVINA IZ SKUP. REDKIH KOVIN(Er)	ZVEZDA NEM. FILMA				i l	1							JUGOSL. SINDIK. VODITELJ (DJURO)
							PRIZADE- VANJE, HOTENJE				1 1 i								
PISATEU FLEMING				VRSTA ŠKOLJKE						ŽIDOV. MOtlME	TUZLA			DRSALEC SCHENK	OPIS, OČRT				
											ŠPANSKI PISATEU (»ULJNJAK«)								
TRI- NITRO- TOLUOL				ZAOKROŽ. ZEMLJIŠČ									v		JUŽNO AM. KAMELA				
															SARAJEV. TOVARNA AVTOMOB.				
				SLOV. ZGODOVINAR															
NIZOZEM. MESTO ZNANO PO SIRU					AM. FILM. IGRALKA (BETSV)		■					BUCHVVALD				ODŽAGAN KOS DEBLA			
												ANTON POLENEC				CHARLES IVES			
					RIJEKA														
STEKL. OMARA ZA GOJENJE PLAZILCEV						-		TEHNIČNI PREVZEM, POTRDITEV											
BRŠLJANU PODOBNA SOBNA RASTLINA								ČRNO- MORSKO LETO- VIŠČE		.				BLIŠČ					
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Izdaja ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost. 61000 Ljubljana. Dalmatinova 4. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor-TOZD), Sonja Gašperšič. Marjan Horvat. Ivo Kuljaj, Emil Lah, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj. Sonja Seljak (redaktorica), Janez Sever, Peter Štefamč, Andrej Ulaga, Janez Voljč in Majda Žlender (odgovorna urednica). Pomočnik direktorja TOZD Milan Živkovič. — Poštni predal
313-VI. Telefoni, glavni urednik in direktor TOZD 316-672, odgovorna urednica DE 323-554. pomočnik direktorja TOZD 312-691,tajništvo uredništva 316-672. novinarji 316-695, odgovorni urednik založbe 310-033 int. 275 ali 271. ekonomsko komercialni sektor 322-947. naročnina DE 310-033 int. 278, knjigarna in galerija, Tavčarjeva 5. 61000 Ljubljana 317^870, uredništvo »Naš delavec« in tovarniški tisk, Miklošičeva 26-III, 61000 Ljubljana 326-754. računovodstvo 322-975. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502. Posamezna šte-
vilka DE 9.00 din, letna naročnina je 468,00 din. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Založniški svet Delavske enotnosti: predsednik Miran Potrč, člani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Cvetko, » Janez Čebulj, Majda Emeršič. Slavko Grčar. Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc. Janez Prijatelj. Janko Sedenja. Vlado šlamberger in Jože Varl.
Deset let Logaškega okteta
Korenine segajo daleč v preteklost
Prav na tej strani časopisa smo se pred nekaj meseci srečali z Moškim pevskim zborom iz Logatca, ki je takrat praznoval 70-letnico. Nov jubilej logaškega »pevstva« pa je ponudil priložnost, da zapišemo o pevcih in ljubiteljih petja v Logatcu še nekaj besed. Tokrat je slavil moški oktet, ki je po starosti,
S	N
Z KO Slovenije je podelila zlate Gallusove značke Marcelu Štefančiču, Francu Mihevcu, Petru Gromu in Cvetu Mačku, bronasto značko pa je prejel Anton Žigon.
v____________'___________y
skoraj bi tako lahko rekli, vnuček tistega pevskega zbora, saj je praznoval 10-letnico obstoja.
Iz skrbno vodene kronike...
je moč razbrati, da se je zamisel o stalnem oktetu rodila v začetku leta 1971. Prvi predsednik in hkrati pevovodja je bil Janez Gostiša. Takoj so pevci imeli v mislih dve veliki nalogi: gojiti domačo in tujo ljudsko in umetno pesem ter reševati stare domače napeve pred pozabo. Pevski oktet Logatec (tako se je oktet v začetku imenoval) se je javnosti prvič predstavil 12. sep-
fEB
tembra 1971, zunaj občinskih meja so prvič nastopili februarja 1972 v Planini pri Rakeku.
Velika preizkušnja za pevce je bilo srečanje oktetov lesne industrije Slovenije leta 1973. Kom- ; binat lesne industrije Logatec je v tem letu prevzel mecenstvo nad oktetom. Pozabiti pa ne smemo na nastop na srečanju oktetov v Šentjerneju, ki se ga odtlej Logaški oktet udeležuje vsako leto.
Sprva z dragocenimi nasveti, kasneje pa s tesnejšim sodelovanjem je oktetu pri obdelavi koncertnega programa pomagal Tomaž Tozon, sicer umetniški vodja škofjeloške Jelovice.
Stoti nastop je imel oktet prav takrat, ko je praznoval peto obletnico in ob tej priložnosti je ZKO Slovenije podelila članom bronasta in srebrna Gallusova priznanja. V tem letu je začel peti tudi Moški pevski zbor lesarjev Slovenije, ki ga sestavljajo okteti.
V desetih letih so se pevci naučili in zapeli 152 različnih pesmi 67 različnih avtorjev in obiskali 57 krajev. Kronika, ki jo vodi kronist in seveda pevec Marcel Štefančič, je »nabita« z opisom nastopov okteta v domačem Logatcu, v številnih krajih po Sloveniji, po Jugoslaviji, na Koroškem v Avstriji, po televiziji, radiu, z opisom snemanja plošč. Torej ni mogoče tokrat vsega povedati.
---------------------------------s.
Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja EDVARD KARDELJ. Ljubljana
Spoštovani bralci!
Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj vključuje v svoj program dela tudi izdajateljsko dejavnost. Sem sodi poleg objavljanja del Edvarda Kardelja tudi izdajanje publikacij, ki jih imenujemo Zvezki za teorijo in prakso samoupravljanja.
Doslej smo izdali že pet zvezkov:
1.	TEORETIČNI IN METODOLOŠKI ASPEKTI RAZISKOVANJA RAZVOJA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE
2.	METODOLOŠKE PREDPOSTAVKE RAZISKOVANJA SAMOUPRAVLJANJA
3.	IZGRADNJA POLITIČNEGA IN PRAVNEGA SISTEMA , SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE
4.	ZGODOVINSKI PROCES KONSTITUIRANJA SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH PRODUKCIJSKIH ODNOSOV — OSEBNOST V SAMOUPRAVNI DRUŽBI
5.	DRUŠTVENE NAUKE I RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA
Prvi štirje zvezki so izšli v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, zadnji pa le v srbohrvaškem, predvsem zato, ker smo se morali zateči k nekaterim novim varčevalnim ukrepom, čeprav se zavedamo, da bo potrebno razmišljati tudi o edicijah v drugih jezikih narodov in narodnosti, v odvisnosti od interesov in seveda od finančnih možnosti.
Cena posameznega zvezka je 120 din in je enotna za vse zvezke.
Opozoriti vas želimo še na dva nova zvezka, ki bosta izšla do konca letošnjega leta. To sta:
6.	MISEL IN REVOLUCIONARNO DELO EDVARDA KARDELJA
7.	SAMOUPRAVLJANJE — POT OSVOBODITVE DELA Navedene zvezke lahko naročite posamezno ali skupaj v zbirki na
naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri TOZD DE. Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo:
..izvod(ov) 1. zvezka	...izvod(ov)	5.	zvezka
..izvod(ov) 2. zvezka	...izvod(ov)	6.	zvezka
..izvod(ov) 3. zvezka	...izvod(ov)	7.	zvezka
..izvod(ov) 4. zvezka
Naročeno nam pošljite na naslov: ............................
Ime in priimek podpisnika: ..................... Dne:........
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
1.	naročilo je enkratno	..............................
2.	želimo postati redni naročniki (Žig)	(podpis naročnika)
zbirke do pismenega preklica
V
J
• • •
V Logaškem oktetu pojejo: Janez Gostiša, Cveto Maček, Peter Grom, Marcel Štefančič, Primož Sark, Tomo Uršič, Franci Mihevc, Tone Žigon. Na koncertu jih je vodil Tomaž Tozon.
Kulturni praznik in užitek
ob vsakem nastopu...
Čeprav v vseh teh desetih letih ni šlo brez težav, menjav pevcev in vodij, pa včasih tudi materialnih problemov, je bilo vse kaj hitro pozabljeno, ko so pevci stopili na oder. Še posebej v Logatcu je bil njihov nastop vedno posebne vrste kulturni užitek. In zato ni naključje, da so preteklo soboto v dvorano Kulturnega
doma v Logatcu morali prinesti dodatne sedeže, pa so poslušalci še stali. Svojo deseto obletnico je Logaški oktet proslavil s samostojnim koncertom šestnajstih, skrbno izbranih pesmi, ki so pokazale vso pestrost oktetovega repertoarja in potrdile prizadevanje pevcev, da ohranijo domače notranjske in še posebej logaške pesmi in pri ne pozabijo na lepoto pesmi drugih narodov.
In tudi ni bilo naključje, da so pevci številnih slovenskih okte-
tov, še posebno lesarskih, prišli ta večer v Logatec, svojim pevskim prijateljem čestitat in želet še veliko uspehov. Priznanje za desetletno kulturno delo je pevcem Logaškega okteta izrekla tudi Kulturna skupnost Logatec in še posebej delavci Kombinata lesne industrije.
Veliko krivico bi storili pevcem, če na koncu ne bi povedali, da ob svojem jubileju niso pozabili niti na enega samega človeka, ki je v vseh teh letih pomagal pri
»rasti« okteta. Niso pozabili nekdanjih pevcev, pa tistih, ki so samo občasno priskočili na pomoč, skladateljev, s katerimi so sodelovali, povezovalcev programov, ne, res prav na nikogar.
Svojim zvestim poslušalcem pa so se po burnem aplavzu oddolžili tako, da so na oder povabili vse »prijatelje pevce« in zapeli Slovenijo skladatelja Radovana Gobca, ki se je prav tako udeležil tega jubilejnega koncer-ta-	Stanka Ritonja
FOTOAMATER
NA
OBISKU
Janez Černač
Vsaka fotografija je rezultat razmišljanja, oblikovanja, iskanja in praktično v vseh primerih izbiranje tistega pravega trenutka. Neke vrste lov je, vendar ne s puško, ko tisto, kar čakaš in loviš, uničiš za vselej, ampak lov s fotoaparatom, kjer sprožiš zato, da ohraniš, da trenutek, ki si ga izbral, s-fotogra-fijo ponovno oživiš zase in tudi za druge.
So’pa tudi pravi lovci s puško, ki pogosto in tudi raje lovijo s fotoaparatom. Eden od takih je naš današnji gostfJanez Černač iz Kočevja.
»Lovec sem že zelo dolgo. To strast, ki pa jo povezujem z ljubeznijo do narave, sem podedoval menda po očetu. Za fotografijo pa sem se navdušil v šoli«, je začel pripovedovati tovariš Černač. »Kmalu sem poskušal fotografirati tudi divjad, vendar sem hitro spoznal, da brez dobre opreme, mislim predvsem na teleobjektive/ne opravim nič. Počakati sem pač moral na prvo plačo in potem še na katero, da sem si lahko nabavil ustrezno opremo.«
Janez Černač je ostal lovec, vendar veliko raje »strelja« skozi fotoaparat.
»Srečanja z divjadjo so vedno enkratna in neponovljiva, so srečanja, ki globoko vznemirijo človeka in vzbudijo čisto drugačen odnos do življenja v gozdu in do narave nasploh. S fotografijo ta svoj odnos, svoja doživetja ob takih srečanjih ohraniš zase in jih lahko posreduješ tudi drugim. S fotoaparatom je lov bolj razburljiv kot s puško, pa še grenkega priokusa ni, ki ti vedno ostane, kadar ubiješ div-
jad. S fotografijo dvakrat ohraniš življenje. Prvič, ker nisi ubijal in drugič, ker si ohranil trenutek, ki ga lahko vedno podoživljaš.«
Če vemo, da ima Janez Černač v svojem arhivu blizu tri tisoč posnetkov, med njimi tudi diapozitive, si lahko le predstavljamo, koliko spominov in -pristnih doživetij ima shranjenih v njih. Kljub temu pa mu ni težko izločiti tistega, ki se ga najraje spominja in posnetke, na katere je najbolj ponosen.
»Bilo je skoraj natanko pred dvema letoma. V Kočevskem Rogu sem s fotoaparatom na, preži čakal jelena. Vedel sem, da hodijo tam mimo. Dolgo ni
bilo nič. Svetloba je postajala vse slabša. Potem pa prihlača iz gošče medvedka in za njo eden, dva, trije mladiči. Lepo počasi gredo po gozdni poti mimo mene. Naenkrat se ustavijo in kot na povelje se vsi ozrejo proti grmovju na drugi strani poti. In neverjetno... Iz grmovja pride še ena medvedka z mladičem. Priznam, da sem bil pošteno vznemirjen. Kaj takega še v sanjah nisem pričakoval. In tudi fotografije s tolikimi medvedi na kupu še nisem videl. Imel pa sem še enkrat srečo in to zato, ker sem imel s seboj več fotoaparatov, tako da imam sedaj v arhivu kar precej črnobelih fotografij pa tudi barvnih diapozitivov.«
So pa tudi spomini, za katere nima dokumentacije. To so dolge ure čakanja, zmrzovanje na prežah, tisoči prevoženih kilometrov, ko na koncu ni bilo nobenega »uplena«. Tudi to ima svojo draž in vedno ostane le lep spomin.
Lovska fotografija je v večji meri predvsem dokumentarna, kot pravi Janez Černač. Zelo težkoji je dati nekaj več. Ker so trenutki, ki jih doživljaš, neponovljivi, zelo težko izbiraš kompozicijo in največkrat ne
moreš izbrati niti ozadja. Le izjemoma in to bolj po naključju lahko daš posnetku tudi delček umetniške vrednosti. Prav zato najbrž »fotolovci« težko pro-dro na razne razstave fotografij. Svoje fotografije lahko pokažejo le na specializiranih razstavah in pa v revijah in knjigah o lovstvu ter o naravi nasploh.
.Tudi v tem je Janez Černač zelo uspešen, saj je dobival nagrade in priznanja tudi na svetovnih razstavah o naravi in divjih živalih.
Janez Černač se ukvarja tudi s slikarstvom. Njegove sledi divjih živali poznajo vsi, ki jim je pri srcu umetniško upodabljanje narave. V zadnjem času pa poskuša pri prikazovanju divjadi vključevati v fotografijo tudi grafiko. To so sicer prvi poskusi, vendar kaže, da bomo na razstavah kmalu lahko videli tudi življenje v gozdu v fotografiji.
Janez Černač je bil tudi med ustanovitelji fotokluba Diana, ki šteje danes več kot 500 članov. Je urednik prikupne revije, ki jo ta klub občasno izdaja in kjer člani lahko objavljajo svoje najnovejše uspešne posnetke.
A. A.