OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 20, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 142

rudolph levstek
V petek zjutraj je preminil na •^OKiu Rudolph Levstek, star 50 kt, stanujoč na 1109 E. 66 St. Rojen je bil v Sodražici, odkgder 3® prišel v Ameriko pred 35 leti.
je član društva Janeza Krst-^'ka, št. 37 ABZ. Zadnjih 13 let delal pri Eaton Axle Co. '^kaj zapušča mater Mary, dojena Champa, in dva brata, Vinko in Frank. Pogreb se vrši ^anes popoldne ob 1. uri iz Za-^'■^■jškovega pogrebnega zavoda
Highland Park pokopališče.
*■
Nances petrovčic
Srčni kapi je nagloma podle-° ^ v petek zjutraj Frances Pe-■"ovčič, rojena Kozjak, stanujo-ja na 1075 E. 67 St. Stara je bila let. Doma je bila iz vasi Ko-na Notranjskem, odkoder je Wšla v Ameriko pred 48 leti.
je članica podružnice št. 25 ^ in društva Napredne Slo-št. 137 SNPJ. Soprog Ig-JG umrl pred kakimi 26 leti. '^ukaj zapušča pet hčera: Mrs. ^na Svigel, Mrs. Frances Per-j®' Mrs. Mary Kastelic, Mrs. ? ^rown in Mrs. Lou Smrekar, James, sedem vnukov in se-fo Mrs. Lucille Grabelšek. Po-s® vrši y torek g;ji/tr\!j ob. ^ri iz Zakrajškovega po-
vld zavoda v cerkev sv. ^ ob 9. uri ter nato na poko-Calvary.
'^^garet shock
^ ^t. Sinai bolnišnici je umrla ^ ®oboto Margaret Shock, roje-stara 78 let. Stanova-na 1154 E. 61 St. Doma je
odk	Litija pri Ljubljani,
oder je prišla v Ameriko a 52 leti. Soprog John je umrl štv leti. Bila je članica dru-^ VV^oodmen Circle.
ZASKRBUENOST RADI KOREJE; KAJ HOČEJO KOMUNISTI!
SEOUL, Koreja, 19. julija—V zavezniških krogih, kakor tudi med člani južnokorejske vlade se ne skriva, da gre zaveznikom za glavno vprašanje, ali si komunisti v resnici želijo premirje in mir, ali pa jim je bilo vse dosedanje pogajanje le taktika, ki pa ima pred seboj čisto druge cilje." Komunisti so namreč začeli zopet s taktiko zavlačevanja. Skupni sestanki so le kratki in si komunisti določajo nove in nove termine, da bodo lahko dali svoje predloge in zopet protipredloge.
Zagonetno
^Ukaj
štiri sinove:
August,' Felix in Joseph, Ann Kovacs,
John*"-'
^ hčer,
Koshel, Mrs. Pauline )5g'? in Mrs. Sophie Pavlik, vnu-^Pravnuke. Pogreb se vrši zjutraj ob 8.30 uri iz Za-^ ^ Jakovega pogrebnega zavoda to sv. Vida ob 9. uri in na-^ pokopališče Calvary.
maizel
St zjutraj je preminila v Zel . bolnišnici Mary Mai-Kovač, stanujoča na 67 J Norwood Rd. Stara je bila Pri r. doma iz vasi Grahovo "^^knici. Truplo bo položeno 0I3 ^j^^^aški oder v torek zjutraj ■ ^^i v Zakrajškovem po-gfg,zavodu, odkoder se po-dpgy v četrtek zjutraj. Po-^osti bomo poročali jutri.
^ KRALL
la J ^o-dnevni bolezni je umr-
Pogjj ^Uclid-Glenville bolnišnici
lig_ Rose Krall, rojena Mik-
let. Stanovala je na
St. y. ■ St. Doma je bila iz
iio. P^^i Stični nad Ljublja-
let jjj ^^oriki se je nahajala 47
IJeig bila članica društva sv.
Ce	193 KSKJ, podružni-
štva M ^	Oltarnega dru-
ilijj .^^ije Vnebovzete. Soprog
toh v.	kta 1924, sin An-
^ Pa leta 1917.
^^pušča sinove: Mike, ^ in Joseph (Pat), ki vodi
je vprašanje, zakaj silni napadi kitajskih čet in to ravno v času, ko naj bi stali pred podpisom premirja. Kitajci so vrgli na fronto nove moči in zadržujejo južnokorejske in zavezniške čete tudi tam, kjer si te čete hočejo iztrgati nazaj izgubljeno ozemlje.
Koliko ozemlja so zavezniki z Južnimi Korejci vred izgubili, kohko ga zopet nazaj pridobili, ni jasno. Na vsak način gre za nekaj milj izgubljenega ozemlja. To sledi iz spora med predsednikom Južne Koreje Rheejem in generalom Taylor jem, ki vodi zavezniške vojne operacije. Četudi ni bila javno objavljena vsebina pisma, ki ga je poslal Rhee generalu Taylor ju, se je toliko le zvedelo, da Rhee ni zadovoljen s taktiko odstopanja in obkrože-vanja generala Taylorja, kar bi značilo, da so se Južni Korejci in zavezniki morali umakniti precej daleč v notranjost od bivše frontne linije.
Tudi Dulles zaskrbljen
\ASIiII\trT{)N, 19. julija— Državni tajnik John Foster Dulles, kakor tudi vojni podtajnik Walter Roberston sta govorila ameriškemu ljudstvu po radiju. Šlo je za Korejo. Dulles se je spraševal, ali hočejo komunisti res mir ali ne. Če hočejo vojno, potem jo zavezniki morajo sprejeti. Na zadnjem sestanku med njim in zastopnikoma Anglije in Francije se je to stališče skupno povdarilo.
*
Novo upanje na premirje
PANMUNJOM, 20. julija — Vojaška komisija, ki naj nadzoruje, kako se v resnici izvaja premirje, se je nenadoma sestala. Iz tega dejstva se sklepa, da bo premirje v kratkem le podpisano.
Tudi stavka, kjer naj se premirje podpiše, se je^začela zopet popravljati. Z delom so bili pre-
nehali, ko je predsednik Rhee osvobodil vojne ujetnike.
Vojaška komisija, ki dela na mejah demilitarizirane zone ob 38. paraleli, mora spričo zadnjih uspehov Kitajcev, te meje popraviti. Obstoja vtis, da so Kitajci na splošno pridobili štiri milje terena. Boji na fronti še niso prenehali. Kitajci so napadli sektor, katerega so branili ameriški marini. Kitajci so imeli uspeh, in se ne ve, koliko ma-rinov je mrtvih, koliko jih je padlo v ujetništvo in koliko ostalo pri življenju .
Zopet se je oglasil zunanji minister Rheeja in južne korejske vlade ter izrazil svoj dvom, da hočejo komunisti premirje na Koreji.
Tudi druge komisije, v zvezi s premirjem na Koreji, so na delu in javljajo, da gre za zadnje priprave za podpis premirja.
Beachland Beverage trgovino, štiri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato v družinsko grobnico na pokopališče sv. Pavla.
*
KENNETH E. LIJDWIG
Družina Rudolph Ludwig se je prošli teden nahajala na počitnicah v Lakewood, Ontario, Canada. V petek se je pripetila nesreča pri kopanju, ki je zahtevala življenje sina Kenneth E. Ludwig, starega 14 let. Družina stanuje na • 20751 Arbor Ave., Euclid. Kenneth je pohajal Euclid Central šolo. Tukaj zapušča starše Rudolph in Mary ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri ter ' nato na pokopališče Calvary.
v Ameriko se plazi
sociali^cm
Republikanski kongres hoče označiti vse, kar je v lastništvu federalne vlade in se tiče gospodarstva v kateri koli obliki, za socializem. Tendenca kongresa je, da se dajo naravni zakladi in gospodarske dobrine sploh v privatne roke v izkoriščanje. Znana je Tennessee Valley Authority, to je izkoriščanje naravnega zaklada—vodne sile v električne produkcijske svrhe, ki se vodi v prid skupnosti. Te velike naprave so lastnina federalne vlade. Nazaj v roke privatnemu kapitalu, pravi celo Eisenhower in označuje gornje podjetje za dokaz, da se v Zedinjenih državah "plazi socializem."
Vendar je v zvezi z gornjim zanimivo to-le:
Že Benjamin Franklin je sprevidel pomembnost pošte in jo je dal v roke državi. Ali je bil Benjamin Franklin — socialist? Ali je tudi pošta v državnih rokah znak socializma, ki se plazi v Zedin jene države? Ameriška milijonska časopisna podjetja in izdajateljstva raznih milijonskih magazinov plačajo malenkostno pristojbino, da se tiskovine razpošiljajo naročnikom. A celo republikanski kongres se ne obotavlja glasovati za kritje primanjkljaja, ki znaša pri pošti na leto $200,000,000. Zakaj ne dati tudi pošte v izkoriščanje privatnemu kapitalu?
"IKE" NAJ BI POVABIL TITA V WASHINGTON!
V "Enakopravnosti" z dne 10. julija smo poročali o izjavi, katero je dal jugoslovanski predsednik Tito zastopniku ameriške časni-ške agencije "United Press" glede na najnovejše dogodke v satelitskih državah za železno zaveso. Ta izjava, podana tik pred padcem La-vrentija Beri je, je poudarjala potrebo zapadnih držav, da stisko Sovjetov, ko so se znašli pred posledicami svojih lastnih napak, uporabijo v svrho tega, da se izvede rešitev vprašanja Nemčije in Avstrije, a istočasno je Tito svaril, da se Moskva svojim osnovnim ciljem ne bo odrekla. Zapad naj bo torej v svojih zahtevah do Rusije realističen in naj ne stavi nanjo pretiranih zahtev.
Znani vplivni ameriški liberalni tednik "The Nation" v svoji izdaji z dne 18. julija komentira o Titovi "odkriti izjavi," o kateri pravi, da bi bilo koristno za ameriškega državnega tajnika Dullesa in vse ostale voditelje zapadnih demokracij, če bi jo z največjo pozornostjo proučili. Kajti nasvet, ki ga daje Tito, je "zdrav in v skladu s časom." Zato se na predsednika Eisenhowerja stavi priporočilo, da Tita povabi v Washington za oseben razgovor.
"Maršal Tito pozna sovjetsko diplomacijo intimno kot strokovnjak," nadaljuje omenjeni tednik. "On ima informacije iz virov prvega reda; on pozna Vzhodno Evropo, kakor tudi ljudstvo in smernice Sovjetske zveze. Tak obisk bi tudi neizogibno ojačil odnose med Ameriko in Jugoslavijo. Amerikanci zmerom napravimo boljši vtis, ko nas kdo gleda od blizu, kakor pa od daleč, in Tito nas bi mor^U videti, kakšni smo v našem vsakdanjem dejanju in ne-hanju. Dalje bi tudi utegnilo biti dobro za naše živce, ko bi odkrili, da maršal, ki je komunist svoje vrste, nima ne rogov, ne kosmate brade. On je mož, ki nam bi mogel povedati dosti reči, ki so potrebne, da jih čuje-

Vile rojenice
TOBIN MRTEV
SCITUATE, Mass., 19. julija —Bivši delavski tajnik Maurice Tobin je v starosti 52 let nenadoma umrl. Zadela ga je kap. Tobin je bil od leta 1948 do nastopa Eisenhowerja tajnik za delo v federalni vladi.
Bivši predsednik Truman je izrazil družini Tobina svoje so-žalje. Tobina je označil kot veliko osebnost v zgodovini ameriške delavske zakonodaje. So-žalje družini Tobina so izrazile tudi delavske unije.
Vile rojenice so se zglasile v petek zjutraj pri družini Mr. in Mrs. Jack in Sophie Subel, ki se ta teden seli v svoj novi dom na 303 E. 272 St., ter jima pustile v spomin zalo hčerkico, tako da imajo sedaj v družini dva dečka iif dve deklici. Mati in dete se dobro počutita v MacDonald House bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jack Subel iz 1107 E. 68 St. devetič stari oče in stara mama, Mrs. Katerine Volk iz 378 E. 161 St., pa četrtič stara mama. Čestitamo!
čistka pristašev padlega Beri je v sovjetkili republikah se začela
PRVI PREDSEDNIK VLADE V AZERBIANU PADEL
MOSKVA, 19. julija—Sovjetska zveza je sestavljena iz 16 zveznih republik. Med temi je na jugu republika Azerbian, ki meji na Iran. Republika Azerbian ima okrog 3,200,000 prebivalstva in je za Sovjetsko zvezo v strateškem oziru zelo važna. Centralni odbor Azerbiana je odstavil predsednika vlade D j afar a Bagirova in ga tudi odstranil iz osrednjega odbora tamkajšnje komunistične stranke.
Obtožbe so običajne. Bagirov^
se je zagrešil zoper iste komu
ni stične principe, kakor Lavren ti Beria v Moskvi.
Zapadni zavezniki, ki po ssjo-jih predstavnikih poslanikih v Moskvi opazujejo položaj v Sovjetski zvezi, so mnenja, da bo šla čistka naprej in da bodo odstavljeni s svojih položajev v prvi vrsti notranji ministri in policijski šefi, katere je nastavil Lavrenti Beria kot notranji minister centralne sovjetske vlade. Skratka, da se odstranijo vsi tisti vidni komunisti na odločujočih položajih, ki so imeli ožje zveze z Lavrentijem Berio. Poleg urada za notranje zadeve so važna mesta tako imenovanih pravosodnih ministrov. Tudi ta mesta naj bodo spopolnjena z izrazitimi pristaši sedaj vladajoče dvojice Malenkova in Molo-tova.
Spremembe v Vzhodni Nemčiji
V vzhodno nemški komunistični vladi je bil odstavljen Max Fechner kot pravosodni minister in pahnjen v ječo. Na njegovo mesto je prišla Hilde Benjamin nesporna komunistka. Spremembe v vzhodno nemški vladi se nadaljujejo. Josip Hegen je postal šef za notranje zadeve, to mesto pa je bilo ustanovljeno na novo. S svojega položaja bo Hegen dirigiral vzhodno nemško policijo in orožništvo v sedanjih nemirih v Vzhodni Nemčiji. Sodbe in eksekucije
Iz Romunije, kjer so za enkrat potlačeni antikomunistični nemiri, se poroča, da nastopa romunska vlada s strahovalnimi sredstvi—s težkimi obsodbami. Sodišče v Bukarešti je obsodilo na smrt in takoj eksekutiralo troje obsojencev, štirje ostali pa so bili obsojeni na daljše zaporne kazni. Obsojencem se je kakor trdi romunski radio dokazalo, da so polagali peklenske stroje v podjetja, ki obratujejo pod državno upravo.
Obratno trpijo komunisti, ki
delajo propagando v nekomunističnih deželah, kot je n. pr. otok Formoza, kjer vlada kitajski nacionalist Čiang Kajšek. Na For-mozi se je vršil velik, proces. Uradno je bilo objavljeno, da so na tem procesu padle smrtne obsodbe zoper osem obtoženih, med katerimi je bila tudi ena ženska. Vseh osem je bUo že usmrčenih. Obtoženi in obsojeni so bili radi tega, ker so bili komunisti, komunistični agentje in v službi komunistične tajne obveščevalne službe. IJ^Ia istem procesu je bilo nadalje obsojenih 19 soobtoženih ki so dobili zapor od pet do 15 let.
Zopet v Florido
Včeraj sta se poznana Mr. in Mrs. John Gorjanc, ki sta se nekaj tednov nahajala na obisku pri sorodnikih in prijateljih v Clevelandu, vrnila nazaj na svoj dom na RFD 1, New Smyrna Beach, Fla. Za časa bivanja tukaj, sta bila nastanjena na 831 E. 222 St. Pred odhodom sta na-, ročila pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem; zlasti za one, katerih nista utegnila obiskati v kratkem bivanju tu. Velik rop
Snoči so štirje vlomilci vdrli v poslopje Stadiuma, zvezali čuvaja in odnesli iz blagajne $40,-000. Policijsko poročilo danes zjutraj trdi, da se sicer vodi preiskava, da pa za storilci za enkrat ni sledu.
Doma
Zemljiški prodajalec Mr. John Rožance, 1985 Beverly Hills Dr., se je vrnil domov v četrtek zvečer z obiska v stari domovini. Sedaj se zopet nahaja v svoji pisarni na Waterloo Rd. Iz bolnišnice
Mr. Math Braidech st. se je vrnil domov iz Euclid-Glenville bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo na domu na 1191 Norwood Rd.
OGLEDALO ANGLEŠKE DRUŽBE
LONDON, 19. julija—Ljubav-na afera princezinje Margarete se razvija dalje. Lahko se reče, da sta Margareta in pilot Town-send, ki naj bi bila intimna prijatelja, osrednja točka britanskega zanimanja. Ker gre za članico britanskega dvora, ki naj bi se poročila z navadnim Zemljanom, ki je vrhu tega še raz-poročen, ima pri tem besedo britanska vlada in parlament. Poleg politike pa tudi cerkev. Britanci so strogi formalisti.
To sredo se bo z zadevo pečal britanski parlament in je predlagan spremenjen zakon o britanskem dvoru. Na drugi strani se je pojavilo med Britanci močno gibanje, naj nastopi tudi britanska uradna anglikanska cerkev. V ospredju javnega zanimanja pa je še ena afera, v ka-
tero je zapletena hči Stafforda Crippsa.
Pokojni Stafford Cripps je bil v zadnji laboristični vladi vidna osebnost. Veliko vlogo je imel v angleški kolonijalni politiki, predvsem kar se tiče Indije, doma pa kot finančni minister odločilno vlogo v britanskem narodnem gospodarstvu. Njegova 32 letna hčerka Peggy Cripps se je poročila s črncem po imenu Josiph Appiah, doma iz angleške kolonije Zlata obala, ki leži na zapadni strani Afrike. Appiah študira pravo na londonski univerzi, doma v Afriki pa je vodja nekega črnskega plemena. Zoper to. poroko ni bilo pomislekov in so bili kot gostje tudi odlični laboristi, med njimi znani levičar Bevan. Oba poročenca pripadata anglikanski cerkvi.
Ga. Roosevelt v Jugoslaviji
Vdova pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta, Eleanor Roosevelt, ki je v svoji lastni osebi ena najbolj važnih osebnosti na svetu, pripoveduje o svojih vtisih v Jugoslaviji, kjer se nahaja na obisku:
"Avala se imenu holm blizu Beograda, kjer se nahaja spomenik neznanemu vojaku. Ne daleč proč je prijeten hotel z lepim razgledom na planjave okrog Beograda in na Donavo, katere tok se vidi v daljavi. Ko sem stala na terasi in zrla proti Donavi, me je eden izmed gospodov opozoril, da tam je meja Jugoslavije, in sama pri sebi sem pomislila, da nisem še niti enega samega Jugoslovana čula izraziti zaskrbljenost glede vojne, in vendar, tukaj imajo na eni strani hitro se dvigajočo Nemčijo, njih staro sovražnico, ki je ni moč kar tako pozabiti, a Sovjetska zveza s svojimi sateliti na drugi strani. Zdi se, kakor da se nikdo ne vznemirja ali boji. Resnica je, da poznam ljudi v Zedin jenih državah, ki so očividno mnogo bolj zaskrbljeni glede možnega napada s strani Sovjetske zveze. Izgleda, kakor da si enostavno ne morete privoščiti strahu, ako ste primorani, da z nečem živite ob svoji strani iz dneva v dan.
"Spomenik neznanega vojaka se dviga nad dolgim stopniščem. Ob vsakem izmed štirih vhodov v to lepo grobnico je kip močne ženske postave, ki predstavljajo matere štirih jugoslovanskih narodov." (Grobnica, ki jo opisuje ga. Rooseveltova, je bila zgrajena po prvi svetovni vojni, in je delo slavnega Ivana Meštro-viča. Op. ured.)
Ga. Rooseveltova dalje omenja, da se je sestala s predstavnicami ženskih organizacij v Jugoslaviji, in bila je gost pri posebnem sprejemu, ki je bil pri-r^en zanjo od jugoslovanske zveze za Združene narode, ki so. Jugoslovanom zelo pri srcu, in pa od jugoslovanske akademije za umetnost in znanost. Prejšnji večer je bila na kosilu pri podpredsedniku republike Edvardu Kardelju, kjer je imela priliko razgovarjati se o jugoslovanskem ekonomskem planu, o novem volilnem zakonu, in med ostalim tudi o tajni policiji. Isti večer je bila pri sprejemu, katerega je priredil predsednik srbske republike za obletnico vstaje za svobodo.
Na. zanimiv način komentira ga. Rooseveltova svoj obisk zadruge za vinorejstvo v Banji, ki je ena najstarejših zadrug te vrste v Jugoslaviji. Prisotnih je bilo kakih deset vodilnih mož, ki so jo začeli spraševati eno in drugo "o Ameriki. Eno prvih vprašanj se je tikalo senatorja McCarthyja. Ti Jugoslovani so hoteli vedeti, "mar ameriško ljudstvo izgublja svojo svobodo."
Če bo ga. Rooseveltova po obisku Beograda in srbskih krajev šla pogledat tudi na Hrvaško in v Slovenijo, bomo seveda poročali.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by ^
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozem^e države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months-—(Za trl mesece)
-912.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter AprU 26tii, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TITO-PO PETIH LETIH
Ko se je predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito —sedaj predsednik republike—uprl diktatu Moskve, je bil obči vtis v svetu ta, da to pomeni konec za Tita. To je bilo po prepričanju večine opazovalcev neizogibno; kajti rekli so; zdrobilo ga bo, če se nasloni na Zapad, in ista usoda ga bo doletela, če se poizkusi vrniti v Moskvo, kar bi mogel seveda storiti ponižno in s klobukom v roki. Od preloma med Beogradom in Moskvo je minilo pet let. Nova Jugoslavija stoji, Tito stoji. Celo najbolj zakrknjen nasprotnik nove Jugoslavije ne <more zanikati, da je upor jugoslovanskih komunističnih "protestantov"—prvih, ki so se povzpeli k tej drznosti—proti "sveti stolici" komunizma v Moskvi bolj uspel kot pa bi se moglo komu pred petimi leti sanjati.
Precizirajmo položaj nove Jugoslavije v sedanjem svetu. Zapad je sicer ne ljubi, a njegov rešpekt do Jugoslavije se veča od dneva v dan, medtem ko je zanimahje sveta vobče za svojevrstni jugoslovanski eksperiment pojav neke čisto svoje vrste. Značilno za to zanimanje je dejstvo, da sta se v enem mesecu ustavila v Jugoslaviji na obisku titularni voditelj ameriške demokratska stranke Adlai Stevenson in vdova pokojnega ameriškega predsednika Roosevelta, naj odličnejša žena sveta Eleanor Roosevelt, dočim je bil lansko jesen tam na uradnem obisku zunanji minister v konservativni britanski vladi Anthony Eden. Sodelovanje zapadnega sveta z Jugoslavijo v vojaškem in finančnem pogledu ne gre tako daleč, da bi bila v nevarnosti neodvisnost države, a zadostuje za postopno krojite v njenega gospodarstva v okviru socializma, kakor ga razumejo jugoslovanski komunisti. Na drugi strani pa je Rusija na svojo lastno iniciativo sprožila misel za izmenjavo ambasadorjev med pbema vladama—dejstvo, ki govori samo zase!
Ne glede na to, da je bil rizik, ki so ga tvegali jugoslovanski voditelji ob svojem prelomu z Moskvo velik, pa je bila njih drzna poteza, zlasti ko gledamo nanjo s perspektive dogodkov zadnjih petih let, teoretično na svoj način zelo enostavna. Ta teorija je bila, da je na svetu mnogo narodov, ki so jim lastna enaka stremljenja z ozi rom na položaj v svetu—narodov, ki nimajo interesa, da bi postali slepo orodje bodisi enega ali drugega velikega bloka, ne sovjetskega imperija, pa tudi ne severno-ameri-škega orjaka. Ta korak je bil simptomatičen za vse, kar se je dogajalo v svetu v dobi minulih petih let. Bila je to poteza, ki je oznanjala, da se začenja nova igra na deski svetovnega političnega šaha—na obeh straneh železne zavese. Poglejmo in ugotovimo konkretna dejstva!
Z ozirom na položaj za železno zaveso je bila funkcija jugoslovanskega upora proti Moskvi dvojna. Bil je to na eni strani simptom, kaj se godi v sovjetskem bloku, obenem pa je ta upor kot konkretnp dejanje sam pospešil proces razkroja, ki smo ga zadnje tedne videli v obliki odprtih podvigov v Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški in pa v obliki histeričnega "reformizma" satelitskih režimov na Poljskem, Madžarskem in Romunskem. Sužnji v sovjetskem imperiju dvigajo pesti. V obzidju Kremi j a se pojavljajo prve vidne razpoke. Padec Lavrentija Beri je bi se mogel tolmačiti kot naraven rezultat borbe za vrhovno oblast v takem sistemu, kakor je zrastel v Rusiji pod so-vjeti, a na drugi strani je tudi znak slabosti sistema kot takega. Sistem, ki po več kot tridesetih letih obstoja, ni iznašel metode za prenos oblasti brez takega krvavega obračunavanja, kakor ga vidimo v Rusiji, ima v sebi klice smrti. Ce ga bolezen napade v takem momentu kot je sedanji, utegne biti zanj to usodno, vsakakor pa je nevarno.
In kaj vidimo v svetu izven železne zavese? Mar vpliv Amerike v tem delu sveta raste? Dober primer je Italija, kamor smo vrgli v zadnjih letih težke milijone, a je položaj de Gasperijevega režima, za katerim stojimo, danes bolj opasen kot je bil kdaj prej. Ljutimo se na Francijo, ki da samo jemlje, a od njo niti ne moremo dobiti zagotovila, da bo sodelovala z nami pri reševanju nemškega vprašanja, medtem ko se Velika Britanija, ki rabi trgovino ne glede na ideologije ali pa mora umreti, očitno ohlaja do nas. Indija, največja sila na kontinentu Azije z izjemo komunistične Kitajske, vztraja na stališču, da ne bo sprejemala navodil, kako naj se rešujejo problemi Daljnega vzhoda, ne glede na globok rešpekt, ki ga ima sicer za veliko ameriško demokracijo. In končno, da je mera polna, se Ameriki postavi po robu neki Syngman Rhee, ki kot novodobni Franketnstein preti svojemu lastnemu ustvarite-i
lju. Čisto zadovoljen z Ameriko je menda edinole Ciang Kajšek, ki vedri na Formosi na račun ameriške zakladnice in sanja o dnevu, ko se povrne na celinsko Kitajsko.
Jasna so torej znamenja, da stare kombinacije gredo na kose in da se v svetu porajajo nove formacije, katerih centralna pogonska sila je neki do danes neznani nacionalizem—velika in nezlomljiva želja takovzanih zaostalih narodov, da živijo svoje, samostojno življenje brez ozira na ideologije, oziroma narodov, ki. zahtevajo, da naj se ideologija, pa bila kapitalistična ali komunistična, ukloni in prilagodi tistim elementom, ki so vsakemu narodu svojstveni. Titov upor proti Stalinu je bil kot prvi konkreten izraz tega novega nacionalizma resnično velik in važen zgodovinski dogodek.	,	V.J.G.
POZDRAVI NAŠIH NAROČNIKOV
Poznani Mr. Anton Hvalica iz Indianapolisa, Ind., je obnovil svojo naročnino ter pozdravlja vse prijatelje in znance.
Splošno poznan v,Clevelandu in Euclidu, kjer je živel predno se je pred par leti preselil v Fon-tano, Cal., Mr. Thomas Krašo-vec je zopet poslal naročnino in obenem sporočil, da ima nov naslov, na kar opozarja svoje prijatelje in znance. Nahaja se na 15594 W. Valley Blvd., Fontana, Cal. Svoje pozdrave pošilja vsem rojakom in znancem.
Naročnino še za nadaljne leto je poslal naročnik Frank Celin iz Arnot, Pa., ki obenem tudi pozdravlja vse.
Z zopetno naročnino se je oglasil naš dolgoletni naročnik Mr. Joseph Gorenc, ki biva v daljnem Arcadia, Kansas, kateri pozdravlja osobje in naročnike.
Mr. Ciril Zupan iz Windsorja, Ont., Canada, ki je že dalj čas zvest naročnik Enakopravnosti, je te dni obnovil svojo naročnino, in piše: "List se mi dopade, ker prinaša novice po svetu kakor tudi o domači domovini."
Mr. Anton Puntar, ki je nekoč bival na Abbey Ave., Euclid, p., sedaj se pa veseli toplega sonca v La Cresente, Cal., piše: 'Pošiljamo prisrčne pozdrave vsem prijatelj^rn in znancem. V solnčni Calif orni ji gledamo kar za senco, ko pa gre solnce za gore, so noči hladne, da se lahko naspimo. Tukaj v naši okolici je že precej bivših Clevelandčanov in ob priliki obiskujemo eden drugega. Velika je naša nova domovina in čeprav smo vsi v Ameriki, delijo nas velike puščave in gore, da ne moremo v goste kar tako. Posebno pozdravljamo sestro Jennie Wick in njeno družino, Mrs. lic, John Kre-bclj, Mr. in Mrs. Legat, Mr. in Mrs. Srebot, Mr. in Mrs. Bolek. Zdravi ostanite in imejte se dobro.—Josie in Anton Puntar."
Iz Malartic, Quebec, Canada, pozdravlja Mr. Fi-ank Sparm-blek, kateri ima sorodnike in prijatelje tudi tu v Clevelandu.
Pozdrave iz Los Angeles, Cal., pošilja vsem čitateljem Enakopravnosti kakor tudi svojim prijateljem in znancem Mr. Anton B'erfolia, ki je pred leti živel v Clevelandu.
Mr. Mohar Drobnich iz Engle-Aood, Cal., je obnovil svojo naročnino. Pozdravlja sorodnike in ■)rijatelje tu v Clevelandu, kjer je svoječasno bival.
Prisrčne pozdrave vsem prijateljem in osobju pri Enakopravnosti pošiljata dobro poznala Frank in Antoinette Sershen, i i sta pred svojo preselitvijo v Fontana, Cal., vodila gasolinsko l ostajo v Clevelandu. Obnovila (ta naročnino zase in za sina Edward Kramer v Salt Lake City, Utah.
Iz Clarksburgha, Pa., po-^iravlja Mr. Andy Gomback, ki S3 je nanovo naročil na Enakopravnost.
Mr. Frank Kecel iz Chicago, 111., jo obnovil naročnino in pozdravlja znance ter jjrijateljc, \aterih ima več tudi v Clevelandu.
Svojo naročnino je obnovila Mrs. Katherine Chater iz Pitts-burgha, Pa., ki rada čita Enakopravnost. Pozdravlja osobje in prijatelje.
Najlepše pozdrave pošilja Mr. Anton Softich iz Toledo, Ohio,
kr vedno rad čita Enakopravnost, ter je obnovil svojo naročnino.
Dolgoletni naročnik Mr. Frank Pavlicn iz Lorain, Ohio, je poslal svojo, naročnino za nadaljne leto ter pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave.
Mr. John Kromar iz Portville, N. Y., je zvest čitatelj Enakopravnosti, katera, kakor piše, se mu dopade. Pozdravlja vse svoje sorodnike in prijatelje.
Mrs. Helen Petač, bivajoča v Beech Grove, Ind., je obnovila svojo naročnino ter pozdravlja znance in prijatelje, katerih ima veliko v Clevelandu.
Najlepše pozdrave vsem osobju pri Enakopravnosti kakor tudi prijateljem izreka Mrs. Karla Lasich iz Gary, Ind., ki je obnovila svojo naročnino.
Iz Leadville, Colo., se oglaša Mr. Anton Mehle, ki piše: "Pri loženo Vam pošiljam denar za nadaljno pošiljanje lista, kate-rega prav rad čitan. Dobivam tri liste, pa tega najprvo pregledam."
Mr. Frank Zalar iz Union town. Pa., je med novejšimi našimi naročniki. Ker je naročnino obnovil, smo si svesti, da mu list ugaja, kar nas veseli.
Iz Aliquippe, Pa., se je ponovno oglasil Mr. Frank Struble, kije obnovil naročnino in pozdravlja znance in prijatelje.
Takisto je obnovil naročnino Mr. Louis Biezec iz Little Falls, N. Y. Tudi on ima poznance v Clevelandu, katere lepo pozdravlja.	u
Kratka notica, ki jo je priložil Mr. Frank Oblak iz Little Falls, N. y., denarni pobotnici za nadaljno naročnino, nas je razveselila. Piše: "Enakopravnost be rem rad, se mi dopade, pa se bojim, da mi bi jo nehali pošiljati, sem se pa odločil, da Vam takoj pošljem naročnino za celo leto. Z najlepšim pozdravom vsem."
ZAKLADI V MORJU
Svetovna morja pokrivajo tri četilina zemeljske oble. Povprečna globina morja je več kot dve milji; marsikje pa je seveda morje še dosti bolj globoko. Ako bi vs» suho zemljo z gorovji vred potopili v morje in če bi mogli izravnati dna vseh morij, bi vso zemeljsko oblo pokrivala 7,500 čevljev globoka voda.
V morju živi štiri petine vrst vseh živih bitij na'Svetu, z izje mo žuželk. Morje ima 300-krat več življenjskega prostora kot suha zemlja.
Morja raziskujejo razne znanstvene organizacije, od katerih ?na je Scripps Institute of Oceanography v San Diegu, California. Institucija ima pet znan-'<tveno opremljenih ladji, ki s primernimi pripravami prinašajo iz morskih globin vedno nove živalske vrste, kakor tudi vzorce mnogih važnih rudnin. Te raziskave so še primeroma mlade, a že dosedanja odkritja dokazujejo, da so v morju ogromni zakladi živalstva, rudninstva in deloma tudi rastlinstva.
—NEW ERA, glasilo ABZ


"KDAJ JE BILA BITKA NA KOSOVEM?"
Mineva 40 let, odkar, so združeni blakanski narodi rešili svoje zasužnjene brate izpod petslolelnega turškega jarma, pod katerega so zašli po kosovski bitki leta 1389. Zlasti srbska vojska je v junaškem poletu pohitela na Kosovo polje. Iz tistih časov nam je Mile Pavlovič ohranil
naslednjo zgodbico:
»
V balkansko osvobodilno vojno smo šli 1912. leta kakor v svate—veseli in navdušeni. Na beograjski železniški postaji je bila babilonska zmešnjava. Obvezniki raznih rodov orožja so se prerivali med množico ljudstva. Vlaki polni borcev. Vsaki dve uri je odsopihal nov vlak na fronto. Poveljnik prometa general Smiljanič ni dopuščal niti minute zakasnitve, češ: "Vojna je mehanizem, ki mora biti natančen kakor ura." Pešadija in pratež sta odrinila popoldne. Pri pratežu je bil tudi Proka, šta-cunar z Doročola v Beogradu. Tudi on je bil vojak—osvoboditelj. Služil je sicer pri pešadiji, toda, ker je bil spreten mož, je znal z raznimi fintami doseči, da so ga iz pešadije premestili k pratežu.
"Še petelina ne morem zakla-ti," je pravil, "a kje neki, da bi pobijal ljudi, ki mi niso nič ža-lega storili."
Ker pa je bn kot štacunar praktičen človek, je vzel s seboj tudi nekaj špecerije. Saj zakaj pa je pratež v vojski, če ne zato, da oskrbuje vojake s tistim, kar je potrebno za življenje ? In stric Proka je poskrbel, da je v velikanske zaboje prateža spravil vse, kar potrebujejo borci: kon-serve, sir, slanino, sladkor, kavo, olje, milo, šporit, tobak in vžigalice. Saj veste kako pravi srbski pregovor: "Nekomu rat, nekomu brat."
Stric Proka je natovoril svojo prtljago, oziroma svojo lastno vojno prtljago, ki je bila očivid-no obilnejša od državne. Tu je bila polovica njegove trgovine petero velikanskih zabojev. Kdor ne bi bil vedel, kako je s to reč-jo, bi bil mislil, da se stric Proka seli s svojo štačuno vred. Ko je spravil vse zaboje v vagon, se je še sam spravil vanj, se vsedel na zadnji zaboj in zmagovito po gledal naokoli. Tedaj zagleda v množici soseda Branislava Nu-šiča, s katerim sta bila v botriji. Takoj skoči iz vagona in mu da roko:
"Zdravo, dragi botrček! To mi jc pa res všeč, da sva skupaj. Poglej, boter, tudi jaz se grem vojskovat in osvobajat zasužnjene brate!"
Lokomotiva je zapiskala in iz prepolnih ku^^ejev in živinskih vagonov se je razlegala pesem vesele Srbije.
Že se je mračilo, ko je prispel vlak v Mladenovac. Na postaji zmešnjava in zagata za vse proge so bile zasedene. Vlaki so se križali, nekatere pa so dopolnjevali.
Od vsepovsod so vojaki spraševali postajnega načelnika, ali bo vlak dolgo stal. Postajni načelnik je odgovarjal:
"Seveda! Tu je veliko križišče, pa tudi stroje jc treba napojiti."
Mnogi častniki in vojaki so poskakali iz vlaka. Nekateri so pohiteli v restavracijo na kavico ali šilce žganja. Med njimi jc bil tudi Nušič in že se mu je priključil tudi stric Proka.
"Kam pa boter?" je Proka vprašal Nušiča.
"Grem malo v gostilnico, da si spočijem noge in i>osrebam kavo. Pojdiva!"
Toda stric Proka se jc otepal in pokazal z roko na zaboje:
"Poglej, boter, mar ne vidiš, kaj vse sem vzel s seboj! Domala vso svojo štacuno. Ker pa je taka zmešnjava, me kar skrbi, kako bom spet našel svoj vagon."
Nušič pa ga je hrabril:
"Komu je neki mar za to tvojo štacuno?! Saj vidiš, da gremo na vojsko. Zastran vagona pa
kar nič ne skrbi, jaz sem si zapomnil številko."
In je skočil iz vagona in za njim tudi stric Proka.
"Kakšno številko pa ima?" je vprašal Proka.
"Tvoj vagon si je prav lahko zapomniti, ker ima letnico kosovske bitke."
In sta odšla skozi gnečo v gostilno. Tam pa je bila še hujša stiska. V medli svečavi si komaj razbiral obraze. Pa sta le našla prazna sedeža, in komaj, sta sedla, je nekdo tlesnil Nušiča po ramenu:
"Zdravo, Aga! Prav, da sem te srečal. Nekaj važnega se moram pogovoriti s teboj." In ga je odvede! stran.
Stric Proka je čakal na Nušiča, ki se je izgubil nekje v gneči. Z očmi je venomer iskla botra, pa ga ni našel. Kava se je ohladila. Nušiča pa ni. Zdajci zavpije vratar s praga:
"Gospodje častniki, podčastniki in vsi drugi, ki potujete proti Nišu pohitite, vlak bo odrinil!"
Zavalovala je množica glav. Vsi so hiteli k izhodu. Pohitel je tudi stric Proka. Nušiča pa nikjer. Zun^j je že skoraj tema. Proka se napoti k vlaku, pa obstane. Ne ve, na kateri progi stoji njegov vlak, pa tudi ne ve, kateri je njegov vagon, kjer ima svoje zaboje s špecerijo. K sreči se domisli, kaj mu je rekel Nušič. Številka njegovega vagona je letnica bitka na Kosovem. Toda siromak na vso nesrečo ne ve, katero leto je bila kosovska bitka, kar mora vedeti vsak Srb. Ko hiti k vlaku, naleti na nekega kaplarja z naočniki na nosu. Brž ga ogovori:
"Čuj, prijatelj in tovariš, povej mi no, lepo te prosim, katero leto je bila kosovska bitka?"
Tudi taplarju se je mudilo, pa ga je dregnil v rebra:
"Ne boš me, brate! Zdajle me boš izpraševal iz zgodovine!" i^ je že izginil v temi.
Stric Proka je naletel še na drugega "učenjaka" in ga spodobno vprašal:
"Podnaredniče, lepo prosim, katero leto je bila kosovska bitka?"
Podnarednik ga je prezirljivo pogledal in pljunil:
"Kaj, mar niti tega ne veš, tepec, sram te bodi! Zgini, govedo, kaj ne vidiš, da mi jo bo vlak pobrisal!"
In je tudi podnarednik izginil v temi. Stric Proka je bil v skrbeh. Pot ga je oblil. Tekal je levo, tekal desno ob vlaku, ki je piskal, stric Proka pa je preklinjal Nušiča takisto kakor bitko na Kosovem. Na kogar koli je naletel in ga vprašal, katero leto je bila bitka na Kosovem polju, vsak ga je kako zavrnil, nekdo pa mu je rekel:
"Zini, da ti povem!"—in ga je klofnil.
Četrti, sedmi, deseti,—vsi so 9c mu posmehovali, eden pa je vzkliknil:
"Skoči v vlak, osle, pa tam sprašuje o kosovski bitki!"
Stric Proka je obrisal pot e čela in zatilja in preklinjal Nušiča in kneza Lazarja.
"Jojme, car Laze, ti si izgubil bitko na Kosovem, jaz pa polovico svoje štacune!"
Tisti trenutek je zapiskala pi-ščal in vlak je že krenil, ko je nesrečni vojščak Proka jadrno skočil v neki živinski vagon, nabito poln vojakov. Pesem in trušč sta ga domala zmedla in stric Proka je kar naprej preklinjal ne samo carja Lazarja in Ni^ida, marveč tudi srbsko vlado in vojno napoved. Ob razsvi-tu, ko je vlak prispel do Alek-sinca, je pa Proka le izvedel, kdaj je bila bitka na Kosovem IHjlju, nakar je našel svoj vagon in svojih pet zabojev-s špecerijo, pa tudi svojega botra Nušiča. In posihmal ni več preklinjal. Kajti od tega časa dalje si je do smrti zapomnil, katero leto je bila bitka na Kosovem polju.
(Po "Stovtnsbim poroOivilcu") '
Vožnja in varnost sta problema
DETROIT, 19. juhja—V zadnjih sedmih letih se je pomnožilo število osebnih in tovornih avtomobilov na ameriških cestah za 70%. Skupno jih je 53,000,-000. V ameriški avtomobilski industriji ne gre več za produkcijo in prodajo, marveč je glavno vprašanje—prevoz in varnost na cestah.
Če se je pred sedmimi leti videl na cesti voznik, ki je vozil z brzino 70 ali 80 milj na uro, se je reklo, "da se bo ta človek enkrat ubil."
Danes se ob taki hitri vožnji sprašujemo, koliko drugih bo voznik pobil. Če se bo kam zaletel, bodo trije ali štirje na mestu mrtvi.
Vprašanje varnosti prometa ne zadeva samo strokovne kroge, ki se poklicno bavijo s tem vprašanjem, kot je n. pr. Ameriški varnostni svet, marveč ameriško publiko na splošno, med njo tudi proizvajalce vozil-Politiki trdijo, da se bo morala ameriška zakonodaja tako po federalni vladi, kakor po posamez* nih državah v bližnji bodočnosti baviti v prvi vrsti z gradnjo zadostnih in primernih glavnih cest.
Propaganda v sovjetskem bloku
BERLIN, 19. julija—Rusi so obtožili Zedinjene države, da so njena letala razširjala propa gandne letake po Vzhodni Ne® čiji. V teh letakih se je prebival" stvo ščuvalo-^ zoper sovjetsko oblast, predvsem pa zoper so vjetske vojake.
Iz sosednje Češkoslovaške hajajo poročila, da dobivajo če hi doma letake, v katerih tuja propaganda poživlja, naj se upre jo zoper domači komuni stični režim. Na tisoče balonoV' V katerih so propagandni letaki, je priletelo na češkoslovaška t a iz severne Bavarske in Zapadne Nemčije. Ti letaki so bili Ijeni na posamezne Čehe, 12,0 po številu. Letaki po svoje raZ lagajo ozadje nemškega upora v Vzhodni Nemčiji in ozadje ve like sovjetske čistke, ki se je za čela z odstranitvijo Lavrentija
Bari je, bivšega vsemogočnega
šefa sovjetske tajne policije-
Eisenhower v Argentini
BUENOS AIRES, 19- julija-^ Na svojem potovanju po vah Južne Amerike je prispe prestolnico Milton Eisenhowe^ brat ameriškega predscdm Eisenhowerja. Milton Eisenho er je bil sprejet kot uradni za^ stopnik Zedinjenih držav. je pripravljeno izjavo, nas Ijeno na ar gentinsko vlado lU argentinsko ljudstvo, da si ta njegov brat, predsednik njenih držav, kakor tudi P'"'' valstvo Zedinjenih držav to želi, da se dvoje velikih po naravnih vezah prijatdjs in skupnih interesov mocncj poveže ena na drugo.
Milton Eisenhower je imel nes posvetovanja z argcntins ^ mi predstavniki gospodarstva
zunanje politike. V Argentini bo mudil le dva dni.
ANGLEŽI—BREZ NAKAZNIC
LONDON, 19. julija—Pi-vič P 13 letih so angleške gospodi" lahko kupile meso brez živi s nakaznice. Prvič po 13 letih si Angleži lahko privoščili za trk tradicionalna jajca s sla ^ no. Kar je še na karte, je * * _ kor, margarina in neke be. Sicer je meso teoretično na karte, toda na zalogi S® j.j toliko, da trgovine z mesom nakupu in prodaji ne povpr^^^
jejo po živilskih nakaznicah-
ne so stahie, za delavske n^e pa zelo visoke.

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PLANICA - RATEŠKA PONCA
S prisojnih pobočij gora se je začel umikati sneg, po kopnicah je vzcvetel teloh, kmalu bo prišel čas, ko se bomo lahko spet napotili v gore. Zato vam podajam, dragi ljubitelji planinske narave, en opis ture v gore, ki jo tio morda tudi od vas kdo pod-^zel, če že ni.
Dalj časa me je vabila bajna lanica in strma Rateška Ponca na obisk. Bila je lepa jesenska sobota, ko sem potoval sam, Pfav počasi v njen objem, sam.
da bi
me ne motil prav nihče pri
® čudovanju narave, ki je poseb-jeseni in pomladi tako lepa pestra. Zamaknil sem se v Nadiže, ki se potaka počasi po skalovju v dolino, kot debela, žalostna solza po uvelem licu, / ^luje za svojo mladostjo, okler se ne usuši. Ta potoček ponikne v dolini na prodnatih ko-njicah, ko napravi nekaj pleso-kolobarjev.
J '^®Dino in svetlosivo so blestela treh straneh trdnjavske Planice. Na desni raj da v ospredju visoka prepad-^0 izklesana stena mogočnega ovca, iznad katere se ponosno '^j^gov ostri, ošiljeni vrh. levi zapirajo pogled visoke, tal do vrha navpične stene / ^ Travnika prav tja do pri--^ziie Mojstrovke. Zaltljuček na-^avi odsekana stena Slemena. ®^zame nas občutek, da smo na konec sveta, kjer. ni ^ izhoda, ujeti v ogromno trd-umik je mogoč le nazaj.
njavo.
ni tako! če smo podjetni, ocenimo'se skozi divji, strmi in sneženi Ozebnik ob Jalovcu. ^ ^ Vrhu nas bo objelo toplo jGntarsko sonce. Oko bo begalo cudeno nad krasnim razgle-na Prisojnik, Razor, Tri-Kanjavec in vse obširno °Sorje za. Trento. Od jutra do 2nega večera obseva sonce ^%to, travnato in strmo po-^je od Pelcev, Velikega Ozeb-
^ ®[uino Jalovca preko Sit in do Mojstrovke. Globo-liuht	pa nas pozdravlja
jet ^Gornja Trenta. Tudi pri-Nad^ Sodbe ne bomo pogrešali, bin	privre iz skalnih glo-
§ v <ian v lepih akordih naša ce	srebrna struna se vle-
cef^ po dolini Trente mimo sv. Marije ob domačijah gorohodcev in naših ^Nih vodnikov Tožbarjev, °ttiacev itd.
nik ^ podamo z vrha Ozeb-\v	Jalovca in po za-
poti preko Velikega do koče pod ^^^k H*' bodo Iznenada od Veselo priskakljali tropi lai. , ^'"skih ovc in koz in nam de-
■ kratek-- '	------
li
na:
cas ter nas spremlja-
^ ^^^^^Unji poti proti Škrbini ^0	kmalu zagleda-
Vq^ji Bavšico. Od tod nas v prelepo Loško Korit-
^ašel
t'f6(Ja].v .	-......-jc----------
je	Tamarja. Zmotila me
Pfecjpi v mislih in spominih je ]jj.
onstran Planice. Še
vrata iz tamarske trd-
^j 0,^0 (N f i
jejno" ure pred kočo zavi-^Wi'o po daljšem prodišču žleb	Strm, širok prodnat
Vr}j v pol ure pripelje na 1)0 J	jo lahko mahnemo
^ Malo Pišenco in ^ Jsko goro. Ali pa do Grla
se stanovanje
o brez ^ ^ k o n c a
"lirna in oba zapo-z 2, 3 ali
Nalr-,i	sobami s kuhi-
bi^"" im f ? E. 60 in E. 90 SI. t-^eovoii t)cl(iuli, je proŠon, da ii„4^ '^Poroči naslov v uradu
E>0BIJ0 ženske
ženska ali dekle
^ "^cbro službo kot nataka-^®Vi, 2^ °^^'nski gostilni. Delo pod-' ^"(^("obnosti se zRlasite na
'513 em ____
desno proti Slemenu, kjer bomo poleti občudovali edinstvena planinska očesca. Prihiteli nas bodo pozdravit spet tropi ljubkih ovac. Pozimi pa bomo občudovali s srebrnim snegom zalite kotanje. Če smo dobri smučarji, nas bo strmi padec prvega hribčka pognal preko kotanje kar na drugega in tako naprej do roba Slemena ob Mojstrovki, kjer se bomo morali kar previdno spuščati ob steni Travnika v Planico nazaj, če je nismo mahnili na Vršič.
Koča v Tamarju. Kmalu so prišli za menoj tovariši, s katerimi sem se domenil, da napravimo naslednji dan naskok na Rateško Ponco. Zjutraj smo jo še v temi mahnili naprej. Neroden vstop po strmi skalnati grapi je bil kmalu za nami. Pod širokim prodiščem sredi Ponce smo prepodili trop gamsov. Poiskali smo markacije in se pognali v strmino. Prečkanje golih skla-natih grap, ki strmo padajo navzdol, je le zahtevalo nekaj previdnosti. Visoko nad seboj smo zagledali na strmem kuclju gam-sa-stražarja, ki je stal ponosno in nepremično ter omalovažujoče gledal naše premikanje. Šele ko smo se mu približali, je dal znak svoji čredi, ki se je pognala korajžno preko sten ter žela naše občudovanje. Še nekaj gre-benčkov in strma, prodnata grapa, pa smo stopili po dveinpolur-ni hoji na greben Rateške Ponce. Uživali smo brezoblačen razgled. Tovariši so.me vabili s seboj po grabenu Male Ponce, ostrega Struga, Vevnice in Ko-tove Špice, a namenil sem se ostati sam in nemoteno uživati planinski raj. Sledil sem jim z očmi, kako so lezli navzdol, navzgor in ob straneh ozkega grebena, prijemajoč se za raztrgane jeklene vrvi, dokler jih ni zakril zadnji vrh.
Prehodil sem greben, se usedel na višjo skalo in se zamaknil v čar bližnjih in daljnih gora. Tik ob meni je stal ponosni Mangart s svojo navpično steno. Ob njegovem vznožju pa sta blesteli Bslopeški jezeri z zelenima tratama. Vl&lo me je, da bi ju obiskal kot včasih. Lepa steza bi me kmalu pripeljala do nju. Oči so mi začele begati za stezami in iskati pristop na visoki, lepi Mangart, ki nam je žal s te strani nedostopen. Občudoval sem rajdo Visokih Tur, pod njimi pa zagledal svojo rodno, zasužnjeno Slovensko Koroško. Zamislil sem se v nepozabna otroška in mladeniška leta. Leta 1917, ko je majniška deklaracija vzvalo-vila koroške Slovence, boji leta 1918, borba ob nesrečnem plebiscitu leta 1920 in končno beg od doma v novo domovino Jugoslavijo.
Vzdramil me je iz sanj in prevzel pogled na naše Julijce, ki so se, kopajoč se v svojem srebru, vrstili od Jalovca tja do Škrlati-ce in še naprej. Obujal sem prijetne spomine na vsa pota in vrhove, ki sem jih oblezel. Bili so lepi, sončni, poletni, pa tudi neprijetni deževni in sneženi zimski dnevi. Vrstile so se lazodne in tudi težke ter naporne ture, a vse so bile lepe in so nepozabne.
Bil sem v kraljestvu prepad-nih sten in globokih, ozkih doli-iic—vse je blestelo v zlatih, sončnih žarkih. Vladala je tišina, blagopokojon mir, le v daljavi se je oglašal zvonček samotne črede ovac. Pel in vriskal je v mojih prsih občutek svobode in prostosti, občutek brezskrbnega življenja, vse lepote in sreče.
Pogledal sem na uro. Kar ustrašil sem se. Štiri ure sem sanjaril. Treba se je bilo vrniti. Pognal sem se navzdol. Nekaj časa Je šlo kar dobro. Kmalu pa 00 izginile markacije. Veliko truda me je stalo iskanje. Kar naenkrat sem se znašel pred več stezami. Redke, deloma izbrisane in samo od spodaj vidne markacije so mi vzele precej časa.
Večkrat je bilo treba iti nazaj k markaciji in od nje previdno k naslednji. Staknil sem pri tem iskanju več zanimivih lukenj in kotanj. Zanimale so me, lezel in stikal sem po njih, jih slikal in občudoval. Našel sem eno prav lepo in prostorno, primerno za bivakiranje, ki je imela na koncu lepo, kakih deset metrov visoko navpično okno. Postlana je bila z drobno nasekanimi ruševimi vejicami. Najbrž je kdo prenočeval v njej, morda pastirji ali partizani.
Prepodil sem spet trop gamsov. V hitrici sem obiral napačne grebenčke in zašel nad prepade, ki jih ima Ponca prav dosti. Že precej obupan sem opazil v podnožju dva obmejna stražarja in ju naprosil, da mi povesta, kje je prehodno. Po daljšem vpitju smo se sporazumeli in pokazala sta mi pravo stezo oziroma smer., nagradil sem ju s cigaretami.
Poln nepozabnih vtisov sem se vrnil v kočo. Tam so ravnokar obvezovali turista z zlomljeno nogo. Šel je v družbi dveh podjetnih planink skozi Ozebnik na Jalovec. Hodili so prvič in zgrešili pot. Krenili so koj za Ozebni-kom po steni na vrh. Nazaj si niso upali. K sreči je priplezala po Hornovi smeri skupina plezalcev, ki je prestrašene planince spravila na vrvi z vrha. Pod Ozebnikom na strmem prodišču je~ dregnil ponesrečeni turist večjo skalo, ki se je premaknila in pomišljala ,ali bi se spustila v dolino ali ne. Brezskrbno je šel naprej, skala pa za njim in mu zlomila nogo pod kolenom.
Take so gore, lepe in čudovite, a tudi nevarne, treba jih je uživati previdno in s prave strani.
Anton Blažej
(PQ "LJUDSKI PRAVICI")
predsednik na poti
Potovanje predsednika Zedi-njenih držav ni enostavna reč. Ko je nedavno predsednik Eisenhower potoval na srednji za-pad in potem na vzhod, so tozadevna navodila vsebovala več kot 200 tipkanih pol, dasi je potovanje trajalo samo pet dni. Na večje razdalje je potoval z letalom, na krajše pa z avtomobilom. Navodila so se nanašala na hotele, prtljago, letalski red, avtomobile itd. Spremljalo ga je najmanj 60 oseb, med njimi člani tajne varnostne službe, ki morajo skrbeti za predsednikovo varnost. Poseben oddelek tajne varnostne službe je že teden pred predsednikovim odpotovali jem pregledal vse točke letalskih pristanov, dvorane, odre, hotele in sto drugih reči, ki so v zveži z varnostjo predsednika. Program vsega potovanja je bil že v naprej izgotovljen do najmanjših podrobnosti in predsed-sednik mu je moral slediti. Predsednik je prvi državljan republike, toda kar se svobode gibanja tiče, ima vsak izmed nas neprimerno več svobode kot on. To velja za predsednika tudi, če je doma v Washingtonu.
—NEW ERA. glasilo ABZ
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzir^ajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov_ kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
Društveni koledar
JULIJ
25.	julija, sdbota—Večerni piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
26.	julija, nedelj—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGUST
2. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
9. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison.
16.	avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ na farmi SNPJ.
23. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ.
30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.
13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ.
20. septembra, nedelja—Kl\ibov piknik na farmi SNPJ.
27.	septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ.
OKTOBER
4. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ.
17.	oktobra, sobota—Kokošjo
večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave.
18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ.
NOVEMBER
1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND.
Dva pogrebna zavoda ,
Za
zanesljivo Izkušeno simpatično , pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!#
A-GRDINAVSONS mineral Directors
ftH^rnwrnttm "Xitmw Hm
PRENAVLJANJE KUHINJSKIH STOLOV
Prenovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Duran plastiko vaše izbere izmed 10 splošno znanih barv. 95c za vsak sedež — $1.95 za zgornji del
Da, te cene vključujejo materij al in delo.
Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv.
TWO VETS REUPHOLSTERING CO.
5246 SUPERIOR AVE., EX 1-9633

4 - have always stood beside her Finest Men! /
f ®#ž

'E PROUD OF
From '76 to yesterday afternoon, in times of war and times of peace — America's strengtli lias been dependent upon her daug]iters as well as her sons. And today, if you could glance at tlie thousands of applications maiked "accepted," you could see for yourself: only America's finest young women — physically, mentally and morally — malce tlie grade for an envied career ill United States uniforms.
And no wonder such careers are coveted goals! Nearly 500 different kinds of jobs—from medicine to management, from aviation to nursing — arc offered to women of character.
You can see why America's finest young women are proud to serve — and why their families and their Uncle Sam are even prouder of them! gT
"tluR \AA)mjBrt t
ARMY ^ NAVY -k AIR FORCE ^ MARINE CORPS
i'-*	V
Coninbuled as a public service by
Obdarujte svoje drage
^ v Jugoslaviji z novim SINGER šivalnim strojem, ki je prekrasno darilo za vse življenje. Za nadaljna pojasnila, pridite k
SINGER SEWING MACHINE CO.
748 E. 185 St.
Govorimo slovensko HE 1-3280
vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
V
ENAKOPRAVNOST
gostilna naprodaj
Ena družina jo vodi že 49 let na istem mestu. Ima D 2 in D 3 licenci ter stanovanje zgoraj. Za podrobnosti pokličite med 2. ifi 5. uro popoldne. EN I-94I4
PRODAM
dve loti, vsaka 50x135, na Neff Rd. pri E. 185 St. Cena $1,300 vsaka. V bližini trgovine, šole in cerkve.
Za podrobnosti pokličite IV 1-4624
naprodaj
je hiša s 6 sobami za eno veliko sli dve majhni družini; ima dve kuhinji in dve kopalnici. Nahaja se na 449 E. 158 St. Lastnik prodaja radi bolezni in biva v Floridi. Cena $11,500. Poizve se pri lastniku, ki se začasno nahaja na obisku na
865 E. 237 St.
POŠTENEMU MOŠKEMU
se odda v najem čedno spalno sobo.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
delo dobijo moški
tool room lathe operators machine repairmen
AND
machine rebuilders
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E 152 St.
murray ohio mfg. co.
1115 EAST 152nd ST,
TAPCO
sedaj izbira
izurjene moške
z A
MILLWRIGHTS
TINNERS
PAINTERS
PIPE FITTERS
ELECTRICIANS
MACHINE REPAIRMEN
PRILIKA ZA NAPREDOVANJE. DOBRE DELOVNE RAZMERE. RAZNE PODPORE ZA DELAVCE.
Employment urad odprt od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop. -v soboto in nedeljo od 8. zj. do 3.30 pop.
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift
THOMPSON PRODUCTS, INC,
235SS EUCLID AVE.
TOU
can be the woman off th« year
JUH rOft NURSINO—

©2
I« HM MfMlar •! Nww art yMT iMal keipIM, ar anrif »l»#lwl» m k#*W WNwfhw
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Grmova Špelca je lovca in psa že daleč spazila. Tudi njo je bila prevzela lepota jutra. Sam smeh in samo veselje je je bilo. Sama ni vedela, kdaj je glasno zavri-skala. Kar ni se mogla premagati. Stekla je lovcu in psu naproti.
Z Reso je bila Špelca koj prijateljica. Kakor hitro so prišli v stan, mu je nalila mleka v sko-delo. Pes je mleko hlastno polo-kal in polizal še skodelo. Kakor bi se hotel zahvaliti, je Špelci, ki ga je hotela pobožati po glavi, oblizal še roko. Rada bi mu se dala mleka, pa Peter ni dovolil, češ da bi se pes preveč zdebelil, kar bi ga kazalo. Nič pa ni branil, da se je Resa sukal samo okrog planšarice in se zanj skoraj zmenil ni. Kako dobro ve žival, kdo jo ima zares rad. Saj se je pa Špelca tudi znala pogovarjati s psom. "Resa, Resa," mu je dopovedovala, "jaz pa vem, kje zajček spi." Pes ji je tiščal z glavo v naročje, dekle ga je pa čohala za ušesi, kar mu je očividno kaj dobro delo. "Zjutraj sem ga videla, zajčka, Resa, zjutraj, kako se je stisnil. In če je Petru prav, ga bova šla podit. Hov, hov."
"Prav zelo mi ustrežeš, če res veš, kje leži zajec." Peter se je razveselil prilike, da položi Resi zajca na dlako. Kasneje, se je nadejal Peter, bo pes sanjal samo se o lovu in poku.
"Alo, Resa, zajčka!" Špelca je zdrvela s psom skozi duri. Peter se je moral podvizati, da ju je še dohitel. Ukazal je Resi k nogi. Od planšarice je pa poizvedel, v katerem grmovju je zajec. Od-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD CHANCE TO BUY Beauty Shop—6 years established clientele, good location, vicinity Milwaukee and Pulaski. Selling due to other iinterest. See to appreciate.
AVenue 3-2821
HELP WANTED MALE
PARTS MAN
Wanted by New Car Dealer
Preferably experienced in merchandising of accessories Good proposition for right man
Stallworth Motor Sales
7400 Stony Island HYde Park 3-2500.
vedel je deklica in psa na rahel greben. Sodil je, da bo od tam skoraj gotovo s strelom pogodil bežečega zajca. Špelci je dal na izbiranje, da se vrne v stan ali pa ostane pri njem, samo tiho bo morala biti. Špelca bi ne odšla, tudi če bi jo podil, tako jo je zamikalo videti, kako se bo obne-sel Resa.
Peter je ukazal psu: "Resa, išči, zajčka išči!" Pokazal mu je z roko, v katero smer naj odide. Pes je hitro razumel, kaj hoče od njega gospodar. Veselo je stekel po bregu navzdol. Kljub temu, da ga je lovec z žvižganjem spodbujal, naj pridno išče, se je dvakrat vrnil. Tretjič se mu je pa le posrečilo, da je zajca vzdignil. Ni bil velik in precej daleč je tekel, pa ga je Petrov strel vendar podrl, čeprav ne do mrtvega. Resa in Peter sta oba hkrati prišla do zastreljene divjadi. Pes prvi hip ni vedel, kaj naj naredi. Šele na Petrov ukaz je zajca zgrabil za hrbet. Zajec je zavečal, kakor bi zajokal otrok. Špelci se je zasmilil. Lovec pa je potfsnil pasji gobec zajcu za vrat in ščuval Reso, naj zajca strese. Resa je hitro razumel, kaj naj stori; zajec je utihnil in mrtev obležal.
Pouka pa še ni bilo konec. Peter je odstopil in čakal, kaj bo Resa z zajcem počenjal. Ovohava! ga je in lizal kri. Ko ga je pa začel končati, je lovec rezkcj zavpil. Pes se je zdrznil. Da bi ubitega zajca morebiti celo načel, Resi še na misel ni več prišlo.
"Spet nekaj znava, kajne. Resa," je pohvalil lovec psa in pobral plen. Zavil pa je v jerčin stan. Resa se ni odmaknil od viseče okrvavljene zajčje glave, kakor bi hotel vsakega opozoriti "Poglej me, jaz sem ga." S krvavimi madeži na beli resasti dlaki je prišel k Jerci, ki ga je komaj pogledala.
Dolgo sta se razgovarjala Peter in Jerca. Pes se je naveličal poslušati, posebno ko ni mogel več doseči previsoko obešenega zajca. Nič ni opazil Peter, kdaj je zginil. Ko ga je pogrešil, se je ustrašil. Če se zgubi, mu ga lahko odnese orel, ko kar izziva s svojo blestečo, belo dlako. Kaj bi rekel Vencelj ? Komaj se je pa ozrl izpred Jerčinega stanu, je že opazil Špelco in Reso. Kakor dva razposajena otroka sta tekala po senožeti. Peter si psa ni upal poklicati. Bi ga komaj ubogal. Resi bi bilo v kvar, njemu pa prav gotovo ne v čast. Jerca bi se jezila, Špelca pa smejala. To pot se je moral ravnati po psu.
Mirno, kakor bi bil pes storil prav, je odšel Peter k Špelci in Resi na senožet. Nikomur ni rekel Žale besede. Svojo lastijo napako pa je moral nekako popraviti. Oprčil je Reso na jermen in ga odpeljal naprej proti Heba-tu. Popoldansko sonce se je upiralo v bregove. Peter je vedel, da se prav gotovo nekje greje stari kruljavi lisjak. Premišljal je, ali naj uči Reso šariti ali ne. Lisjak bi se utegnil psu postaviti po robu. Odnehati bi moral Resa.
HELP WANTED MALE
WE NEED
MEN
FOR
GENERAL FACTORY WORK
AN OPPORTUNITY FOR SECURITY WE WILL TRAIN YOU IF YOU ARE DEPENDABLE — EXPERIENCE NOT NECESSARY
APPLY EMPLOYMENT OFFICE DAILY 8 TO 4:30 P. M.
LAWRIN COMPANY
3930 S. WINCHESTER
Premlad je še in premalo izurjen. Pa saj ga ne bo izsledil. Če bo kaj vzdignil, bo srnjake. Peter je odpel jermen: "Resa, išči!"
Resa se dolgo ni vrnil. Peter mu je hotel že požvižgati in ga poklicati nazaj, ko se je pes živo oglasil. Lovec je napel petelina in čakal. Zašumelo je listje. Po jarku navzgor je prišepal Petru že dobro znani lisjak. Lovec je dvignil puško in že položil prst na sprožilo, pa se je zadnji hip premislil: "Ne smem. Do mrtvega bi lisjaka komaj zadel. Je preveč trdoživ. Zastreljenemu pa Resa ne bo kos. Utegnilo bi mu zamrziti lisjake za vedno. Pa tudi še premalo obraščen kožuh ima." ,
Peter je odmaknil napeto puško od lica. Po lisjakovem sledu je pritekel Resa. Bil je tako raz-vnet, da mu je nos kar brenčal. Živo je nabijal za lisjakom. Peter se mu ni oglasil. Samo opazoval ga je in ga bil vesel.
Pasji lajež se ni nikamor več premaknil. Lovec je vedel, da je kruljavec ušel Resi v lisičino. Kakor prej na Vogarju, ko se je pes igral s Špelco, si tudi sedaj ni upal tvegati, da bi ukazal Resi, naj se vrne k njemu. Pes je bil preveč v ognju, da bi hitro ubogal. Utegnil bi postati svojeglav in uporen.
Zadovoljen sam s sabo in s psom, ki je pokazal, da bo dober lisičar, je Peter odšel navzgor k lisičini. Resa je bil tako zaverovan v pogon lisjaka, da ni ne ovohal ne slišal in ne videl Petra prej, dokler ga lovec ni po imenu kolical. Pritekel je k njemu in ga začel z gobcem dre-gati v meča, kakor bi mu hotel reči, naj mu pomaga, ko vendar vidi, da sam ne zmore. Peter je pohvalil Reso in mu obrisal od mokre skale umazano oranž-norumeno zvezdo. Opogumljen je pes skočil izpod njegove roke in se spet divje pognal pred lisičino. Na srečo je bil vzhod prenizek, da ni mogel za lisjakom. Sicer bi prav gotovo skusil, kako ostro usekajo v temni lisični zobje razdraženega starega lisjaka ptroč-je predrznega mladega psa.
Peter bi bil Resi še privoščil veselje, pa ni smel. Pes, ki se razvadi, da pred lisičinami laja kar celo uro ali dve, za pogone ni kaj prida. Kakor mlajšemu tovarišu je začel dopovedovati lepemu isthijanu, da jo je kruljavec za danes pač odnesel, da mu pa že še potegneta kožuh čez ušesa. Kakor bi bil razumel človeško govorico, je Resa na ukaz stopil k nogi in odšel s svojim zapovedovalcem nazaj na stojišče, s katerega ga je bil Peter spustil šarit. Naj si pes zapomni, da se čakata, kadar sama lovita, vedno na istem kraju.
Peter je legel v travo in od-drgnil oprtnik. Psu je privoščil več dobrot kakor sebi.
Petra ni več mikalo nazaj v dolino. Odločil se je, da ostane čez noč na Vogarju. Jerco je naprosil, da je pripravila uplenjenega zajca. Na večerjo je povabil tudi Špelco. Grmova se je branila, pa jo je lovec zavrnil: "Ko si pomagala loviti, boš pomagala tudi glodati." Pogovor s eje ves večer sukal samo 6krgo Rese. Jerco je kaj malo zanimalo, Špelca bi se pa najrajši pogovarjala do jutra. Resa je utrujen
Ježal pod pogradom in v spanju nekajkrat zalajal. Gotovo se mu je sanjalo o zajcih in lisjakih.
Peter je pustil psa pri Jerci, sam pa je legel spat v Znojev senik. Prebudil ga je jutrnji hlad. Vstal je in, ne da bi komu povedal, odšel proti Brvojem. Rožnordeči zasneženi vrhovi gora sose ogledovali v jezeru. Na Viševniku je naletel na okrvavljen sneg. Po sledovih je spoznal, da je orel odnesel zajca. Ovčarijo je pregledal z daljnogledom. Gamsi so pretekli dolino med stanovi. Lisjak je prišel stikat prav pred hleve. Človeške stopinje ni nikjer opazil. Pa saj Trentarji le redkokdaj zaidejo tako daleč za divjačino.
Nejevoljen na orle, ki jim ni mogel do živega, se je proti poldnevu počasi vračal čez Hebat. Že zdaleč je zaslišal Resino lajanje. Takoj je uganil, da spet razsaja pred lisičino. Da ne zna Jerca paziti na psa, je pogodr-njal, in da jo bo moral še marsičemu privaditi, če bi se res kdaj vzela. Je pa Špelca že vsa drugačna.
Obstal je in prisluhnil. Zazdelo se mu je, da je med pasjim lajanjem zaslišal glas Grmove Špel-ce. Ni vedel, ali je res ali se mu je samo zazdelo, ko je tako živo oomislil na mlado planšarico. Stopil je hitreje. Kmalu je razločno ujel, kako je Špelca skušala strahovati psa: "Resa! Jaz te bom. S palico te bom, če ne greš pri priči z mano nazaj v stan." Pes se še zmenil ni. Še huje je lajal na lisjaka. Špelca je postala huda: "Resa! Boš videl, da te bom. Jn Petru te zatožim, da si ušel, pa čeprav še mene ozmerja."
Kakor bi odsekal,, je dekle obmolknila in pes tudi. Z bližnje poseke. je zadonel zateglo vabeč žvižg: "Fiifi. Fi fi fiii."
Resa je pazno privzdignil uhlja. Hkrati je že zagledal prihajajočega Petra. Stekel mu je naproti, kar so ga noge nesle. Veselo je poskakoval okrog njega in cvilil in lajal, kakor bi hotel pripovedovati: "Spet sem ga spodil, lisjaka. Spet, spet, spet." Lovec je psu ukazal k nogi in ga ni pustil več pred lisičino. Špelco je pa mrko pogledal in ji pooči-tal, da mu bo skvarila psa. Špelca se je zavedala, da je ona najmanj kriva, če sploh kaj je, pa ni ugovarjala. Bala se je, da bi Peter ne začel strahovati Rese. Vsaka bi ne znala biti tiho, najmanj pa Tkalčeva Jerca.
Na Zgornjem Vogarju, ko je bilo že preprozno, da bi pes razumel, zakaj je tepen, pa je Grmova povedala, da je Resa že snoči ušel Jerci. Dolgo je tekal naokrog in se pod Znojevim senikom večkrat ustavil. Morebiti je Petra tudi klical, pa ga ni slišal. Gotovo je že spal. Psa je postalo strah. Kakor otrok je prišel jokat pred Špelčin stan: "Odprla sem mu. Resa je nocoj spal pod mojim podgradom. Če sem zato zaslužila, da me grdo gledaš, pa me."
"Kdo ti je pa kaj rekel," se je branil Peter.
Špelca pa še ni vsega povedala. Kakor bi pribijala, je nadaljevala:
^ "Davi, takoj ko sem vstala, sem Reso peljala nazaj k Jerci. Vem, ni prav, da je pes sam šel pa lisjaka. Pa ni ušel meni, je Jerci. Z njo se zgovori. Se boš laže kakor jaz. Šla sem pa Reso
iskat zato, da bi se ti ne ujezil in ga ne tepel."
Peter je stopil pred planšarico in ji zastavil pot. Veselo so se mu zasvetili zobje izpod brk. "Kar dober lovec bi bila. Le kdaj bi utegnila imeti premehko srce."
"Naj imam, kakršno hočem. Zame je dobro; drugemu ga pa nikomur ne ponujam." Špelca se je branila še dalje iti s Petrom. Ni marala priti z njim k stanovom. Bog ve, kaj bi si Tkalčeva mislila. Potlej bi se pa spet grdo držala.
Peter je zrasel: "Jerca s svojimi muhami ne bo nikogar stra-hovala, najmanj pa tebe. Zavoljo psa bo pa že svoje slišala."
Rahel veter je potegnil po se-nožetih navzgor. Prinesel je vonj po sveži jesenski travi, ki je le na redko posejana s cvetjem. Resa je povohljal. Bržčas se je v skalah nekje pod njim grel na soncu lisjak.
Peter je Špelco skoraj prisiliT,
da je šla z njim v Jerčin stan. Tkalčeva ni pokazala niti najmanjše nejevolje. Vedela je, da je od ostrorobe toče Grmova postala dekle.
Zavedala se je pa tudi, da mora vsekakor priti s Hribarjevim Petrom kmalu na jasno, če ne, prav gotovo nikoli ne bo njegova žena. Resi je koj postregla z mlekom in ni prej odnehala, da je tudi špelca pomagala jesti zajca, ki je ostal od sinoči. Saj je bil dober, a Špelca ga je le s težavo požirala.
Zahajajoče sonce je zlatilo prve porjavele krone drevja, ko je Peter odhajal s psom nazaj v dolino. Jerca in Špelca sta stali vsaka pred svojim stanom. Da vriska pa je odsekala, kakor bi se ji bilo zaletelo.
Večer je bil lep. Špelci je bilo pa hudo kakor že davno ne. Vso noč ni skoraj nič spala, pa sai»a
ni vedela, zakaj.
CDalje prihodnjič) ■ _
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje: fOHN RENKO 1016 East 76f-h Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: |0H N STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
This is the life!
LIVE
toeigcgrit!

Don'l fal U« dampen your car« nival spirit, but remember— bad traffic accidents happen in ^ood weather, too.
It caraful-going and comlng-tb* IN* you sov« may b# your ownl
ENAKOPRAVNOST
Naznanilo in zahvala
Nepopisno žalostni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt nenadno pretrgala niti življenja iii da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, nepozabni sin in brat
1908
1953
JOHN GEORGE RANH
Zadela ga je srčna kap dne 18. junija 1953 v Tuscon, Arizona, kamor se je preselil s svojo žen in hčerko pred devetimi meseci.
Pogreb se je vršil dn 22. junija v cerkvi Presevetega srca (Sacred Heart) v Tuscon ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na ondotno vojaško pokopališče, kjer je bil položen t vojaškimi častmi v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Pokojni Johnny je bil rojen 29. januarja 1908 leta v Clevelandu. Služil je pri mornarici dvakrat. Ko je bil star 17 let je služil štiri, in v zadnji« vojni več kot tri leta. Bil je v smrtni nevarnosti na morju, a se je rešil. Je bila pač božja volja tako.
Bil je diplomiran bolniški strežnik (Private Duty Male Nurse) dokler ni zbolel.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je v tolažbo.
Srčna hvala onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši. Bog plačaj!
Posebna zahvala članom American Legion za oskrbo pogreba.
' Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Iskrena hvala čst. g. Healry za opravljeno zadušnico in pogrebne obrede kakor tudi njegovemu asistentu, katerega ime žal nimamo.
Hvala vsem prijateljem tam za pomoč ob smrti.
Kruto nas je zadela izguba Tebe, ljubljeni! Prišlo je tako nenadno, zato je udarec tem hujši. Za Teboj žaluje žena, kateri si bil zvest in ljubeč tovariš, in hčerka, katero si ljubil z dušo in srcem. Bridko Te objokujeta oče in mati, katerima si bil tako ljub in drag in si jima vedno vračal spoštovanje in ljubav. Z bridkostjo mislijo na Tebe Tvoji sestri, katerima si bil mil brat, sorodniki in prijatelji, ki so Te poznali kot človeka z plemenito dušo in srcem.
Sedaj počivaš v grobu a Tvoja duša se veseli v rajskih višavah. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
IVAH, rojena GROSSER, soproga LEAN NE, hčerka
obe v Tuscon, Arizona JOHN in MARY RANTT, oče in mati MRS. VIRGINIA ORTMAN In MRS. MILDRED PROCOPIO, sestri
vsi tu v Clevelandu v Detroit, Mich., pa zapušča sorodnike
MR. in MRS. CIRIL in MARY RANTT in več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 20. julija 1953.