Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 55 grošev.
Leto VI.
CELOVEC, 31. marca 1950
Številka 13
Varnostni svet naj pomiri svet
Glavni tajnik UNO, Trigve lie, je priporočil, da bi se sestal Varnostni svet UNO, pri katerem bi države članice zastopali zunanji ministri ali voditelji vlad. To bi bil po njegovem mnenju korak na poti pogajanja in pomirjenja, ki bi končal hladno vojno.
Lie je naglasil, da je treba brez odlašanja uporabiti vsa sredstva UNO, od katerih jih mnogo še niso uporabili ali le deloma; nevarnost brezkončnega nadaljevanja hladne vojne v tej dobi atomske bombe, H-bombe in bakteriološkega orožja je namreč prevelika.
Kitajsko zastopstvo v Varnostnem svetu
Britanska vlada je dala pobudo in poizkusila premostiti mrtvo točko, na kateri je obtičal Varnostni svet zaradi vprašanja kitajskega zastopstva. Osrednja ljudska kitajska vlada lahko pošlje svojega zastopnika v Varnostni svet le tedaj, če bi sedem članov sveta glasovalo za to. Doslej je pet držav že priznalo komunistično kitajsko vlado. Britanska vlada je zategadelj stopila v stik z vladami Egipta, Kube in Ekvadorja, ki kitajske komunistične vlade še niso priznale.
V februarju izdani zneski ERP
Skupni zneski, ki so jih do 28. februarja prejele države-članice Marshallovega načrta, so (v milijonih dolarjev): Anglija 2,251.5; Francija 1,719.7; Nemčija 836.3; Nizozemska 790.2; Belgija in Luksemburg 460.4; Avstrija 390; Grčija 282.9; Danska 177.7; Norveška 163.6; Irska 113; Švedska 79.4; Turčija 74.9; Trst 22.5; Islandija 10.9; Portugalska 4.7.
Za tretje leto ERP 2,950 milijonov dolarjev
Za zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata je tudi zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice odobril za prihodnje proračunsko leto za ERP 2.950.000.000 dolarjev, vendar s to spremembo, da se od tega zneska 1 milijarda ne nakaže v gotovini, temveč v poljedelskih pridelkih.
Umetnost in komunizem
Madžarski komun, dnevnik „Szabat Nep“ je nedavno pisal, da so madžarski kritiki često preblagi, ko se v madžarski kulturi pojavlja sovražna ideologija. „Toda“ — piše list — „madžarski delavci vedo razlikovati med dobrim in slabim; razumejo, da je umetnost orožje razredne vojne.“
BEVIN:
Britanska vlada ne bo predlagala sestanka med Trumanom, Stalinom in Attleejem
Pretekli teden je izjavil zunanji minister Bevin v spodnji zbornici, da britanska vlada ne namerava predlagati sestanka med Trumanom, Stalinom in Attleejem, da bi se razgovarjali o nadzorstvu atomske energije. „Ne verjamemo, da bi imel tak sestanek kak uspeh. Pač pa smo mnenja, da bi nas spravil v težkoče in zato se držimo rajši sredstev in potov, ki so določena v Listini Združenih narodov.“ Bevin je nadalje rekel, da po njegovem mnenju rešitev atomskega vprašanja še ne pomeni popolnega svetovnega miru.
Obstoja cela vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba v tej zvezi proučiti. Bevin je pri prvi konferenci Združenih narodov v Londonu v imenu britanske vlade predlagal. naj ustanovijo za to odgovarjajo če ustanove. „Kakšen pomen pa bi imela sklenitev pogodbe, če se neka država brani nadzorstva in se zato ne ve, če se določil pogodbe drži ali ne?“ je rekel ob koncu g. Bevin.
Zahodna enotnost
Angleški list „Daily Herald“ razpravlja o vprašanju „nove enotnosti“ ter ugotavlja, da so v prihodnjih tednih na sporedu: konferenca ministrskega odbora evropskega sveta, nadalje sestanek sveta Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje, nadalje seja Sveta severnoatlantskega sporazuma ter zasedanje ministrov zahodne zveze. Poleg vsega tega pa je skoraj gotovo, da bo v aprilu konferenca zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav in Francije.
Danes — nadaljuje list — se nam zdi vse to vprašanje redne uprave. Vendar pa pred tremi leti še vseh teh ustanov ni bilo. Leta 1947 je postalo jasno, da je
splahnelo upanje na naglo ustanovitev sistema svetovnega sodelovanja, ki bi temeljil na skupnem delu štirih velesil in na delovanju organizacije Združenih narodov. Sovjetska zveza in njene pod-Icžniške države so se odmaknile v popolnoma nasprotujočem in sovražnem zadržanju. Zahodne države torej niso imele na razpolago drugega, kot pričeti z ustvarjanjem lastnega sistema gospodarskega, pohtičnega in obrambnega sodelovanja. Novi sistem deluje in mora delovati, dokler Stalin in njegovi sodelavci ne bodo razumeli osnovne neumnosti svojega nauka o dveh taborih ter se ne bodo odločili za ponovno sodelovanje v enotnem svetu.
Ststanek sveta levernoatlantske
pogodbe
Zastopnik zunan. ministrstva Združenih držav potrjuje poročila, da namerava zunanji minister Dean Acheson oditi v Evropo na sestanek sveta dvanajstih držav severnoatlantske pogodbe; sestanek bo verjetno v maju, čas, kraj in dnevni red sestanka pa še ni določen.
V začetku tega meseca je Acheson sam opozoril na možnost sestanka atlantskega sveta. Izjavil je, da bo kot letošnji predsednik sveta sklical sestanek po predhodnem posvetovanju z drugimi zunanjimi ministri, ki so člani sveta. Acheson je tudi izjavil, da bo verjetno v aprilu ali maju sestanek zunanjih ministrov Anglije, Francije in Združenih držav.
Zastopnik zunanjega ministrstva je
dalje omenil, da vsi znaki kažejo, da bodo tudi druge vlade pozdravile konfe renco. Francija in Britanija sta že izra žili mnenje, da bi sestanek bil koristen. Končno je zastopnik še dodal, da se vršijo pripravljalna dela za ta sestanek.
General Omar Bradley, načelnik zdru ženega odbora ameriških generalnih štabov, se mudi v Haagu, kjer se udeležuje z drugimi ameriškimi vojaškimi voditelji in vojaškimi poveljniki držav atlantske pogodbe sestankov, katerih cilj je vzporeditev načrtov za obrambo Zahoda. Sestanek atlantskega sveta, ki bo po teh vojaških konferencah, bo pa razpravljal o skupnih ciljih pogodbenih sil izven vojaškega področja.
Evropska plačilna zveza
Gospodarstveniki osmih držav podpisnic Marshallovega načrta so odobrili pretekb teden načrt o ukrepih za dosego kritja dolarskega primanjkljaja. Resolucijo so predložni g. Hoffmanu z izjavo, da bodo v celoti podpiraU ustano-vitev Evropske plačilne zveze.
Načrt, katerega je odobrila komisija mednarodne trgovske zbornice za evropske zadeve v Prizu, se zavzema za: ustanovitev Evropske plačilne zveze. Države članice bi morale podrediti svoje državne koristi, če te nasprotujejo sprejemu katerega koH izvedljivega sistema mnogo stran-
Lakota na Hitajskem
Ni še dolgo tega, ko je podpredsednik sedanje komunistične vlade na Kitajskem objavil svetu novico o strašni lakoti na Kitajskem. Dejal je med drugim, da nad 7 mibjonov ljudi dobesedno strada in uživa Ustje ter travo. V zvezi z lakoto na Kitajskem, ki bo do nove žetve vedno hujša, je objavil londonski dnevnik „Times“ naslednji članek:
„Kitajske komunistične oblasti ustanavljajo odbore za pomoč stradajočim iz pozivajo vse kitajsko prebivalstvo, naj sodeluje z oblastmi za odstranitev strašne nesreče, ki preti širokim kitajskim množicam.
USi in Ulm
skih plačil;
za popolno odpravo kvot v medev-ropski trgovini, kar je temelj gospodarske neodvisnosti.
V zvezi z nadaljno rešitvijo evropskega dolarskega vprašanja je komisija mednarodne trgovske zbornice priporočila obnovo zdravega denarnega položaja v evropskih državah in pripravljenost od strani USA, da sprejmejo uvoze na podlagi lojalne konkurence.
Načelniki komisije mednarodne trgovske zbornice so predložili ta priporočila istočasno tudi zainteresiranim državam
V prejšnjih časih so razne človeko ljubne ustanove pomagale kitajskim oblastem, kadar je nastopila lakota ah kaka druga nezgoda. Za to so skrbeh krščanski misijonarji, rdeči križ ter razne druge mednarodne dobrodelne ustanove. Danes so komunisti s svojo politiko sa mi otežkočih, če že ne onemogočih tako delo, ker so Kitajsko odrezali od držav, ki bi njenemu ljudstvu lahko priskočile na pomoč z nujno potrebnimi živih in zdravih.
Obtožbo, po kateri naj bi Združene države in Sovjetska zveza, kot dve največji svetovni velesili, predstavljali grožnjo za mir, je odločno zavrnil list „New York Times“ v enem izmed svojih zadnjih uvodnikov. V tem pripominja, da je velika razlika med tem, kako vsaka zase uporablja svoje sile. v uvodnem članku je dobesedno rečeno:
„Še enkrat postavljajo Združene države in Sovjetsko zvezo na isto materiah-stično, tehnokratično in imperiahstično podlago; obe, kakor se zdi, predstavljata grožnjo za ostali svet, ki hoče živeti v miru in obdelovati svoje vrtove. Tokrat piše to francoski romanopisec Francois Maurice, mož z visoko kulturo in živo vero.
Nekaj tednov je minilo, kar je isto izjavil Albert Einstein, a kak mesec kasneje Pandit Nehru, ki je nedvomno ena najbolj izobraženih in religioznih oseb sveta. V ta seznam bi lahko vključili mnogo drugih znanstvenikov in intelektualcev.
Da nas smatrajo za enake s Sovjeti, zares ni nikak poklon za nas in niti ne za ruskega komunista; toda seznam tistih, ki sodijo eno izmed obeh držav za ravno tako dobro ali zlonamerno kot drugo, vsebuje preveč odlična imena, da bi mogli o tem s prezirom izreči svojo sodbo. Vsekakor pa lahko tu ugovarjamo.
Tudi če priznamo, da razpolagata naša država in Sovjetska zveza z največjimi silami, z materialnega stahšča gledano, bo prav gotovo najboljši kriterij za pravo presojo način, kako ena ah druga uporablja to silo. Četudi imata oba sistema nekaj sličnega v svoji skupnosti, so vendar le tudi bistvene razlike, ki jih ni mogoče prezreti.
Naši odlični kritiki pozabljajo podvze-ti prvi in neobhodni korak, ki ga mora vsak mislec storiti, če hoče pravilno oceniti filozofski problem, ne da bi pri tem delal kake razlike. Niti ne pomislijo na vsa dejstva, ki tvorijo osnovo problema. Obstojajo etične in moralne vrednote. Tudi filozofi lahko n. pr. izjavljajo, da je svoboda vehke vrednosti in da jo nudi ameriški sistem v vehki meri ter se trudi, da bi jo nudil v še večji meri tam, kjer jo sovjetski sistem povsem zatira.
če nam je iz naše strani dovoljeno, da napadamo napadalca, ali ne bomo mogli trditi, da je njihova sodba nek način znamenja odpovedi? Življenje, ki ga živimo, je zelo težko, polno hudobij in tež-koč; učenjake, pacifiste, znanstvenike, mistike, vse te navdaja želja, da bi se odtegnili svetu ter se zatekli v slonokoščeni stolp, v puščavo ah na visoke gore, kjer bi živeli v miru in premišljevanju.
Izreči besede: „Kuga naj zadene obe vaši druščini,“ tudi ni prav nič modro, in kar je najhujše, to ni udejstvovanje, Dante prerokuje nesrečno večnost tistim, ki niso hoteli sodelovati. Radi priznavamo naše pomanjkljivosti, toda vera, filozofija in zgodovina sama nas opravičuje, da lahko trdimo, da bi vsak ljubitelj pravice, ki je zmožen oceniti pravilno vsa dejstva, moral stopiti odločno na našo stran in proti komunistom, tudi če je prepričan, da se je pri tem odločil za manjše zlo.“
Da se odpravi suženjstvo
Premalo nam je znan položaj, da bi mogh presoditi, v koliko so komunistične oblasti same poostrile sedanjo krizo s pretiranimi prisilnimi oddajami žita, ki so jih zahtevah od kmetov, da bi za gotovih prehrano mest ter izvoz v So vjetsko zvezo, ki jim je potreben v za meno za drugo blago. Znano -nam je le to, da so morah komunisti v dvanajstih kitajskih pokrajinah prekiniti izvajanje zemljiške reforme, ki je bilo že v teku.
Štiričlanski odbor strokovnjakov ZN je končal šest tednov trajajoča posveto vanja, kako spraviti v tek gibanje za odpravo suženjstva, ki je po izjavi odbora še vedno zelo razširjeno po svetu.
Navedeni odbor predvideva kot prvi korak sestave svetovnega pregleda na podlagi poročil, ki naj bi jih o suženj stvu podale vlade, organizacije, misijonarji in drugi posamezniki.
Kot znano je gospodarski in socialni
svet ZN 6. marca v tajni seji pooblastil svoj posebni odbor za suženjstvo, da pošlje državam, ki so članice ZN in državam, ki niso članice, vprašalno polo glede „suženjstva in drugih podobnih ustanov ali običajev“ Odbor naj poda končno poročilo ECOSOCU do leta 1951.
Strokovnjaki so tudi razpravljali o možnosti spremembe mednarodne suženjske pogodbe iz leta 1926, ki je še vedno v veljavi.
(Folitiini pregled |
NOVI BRITANSKI DIPLOMATI
Angleški listi posvečajo britanskemu stalnemu zastopniku pri Združenih narodih, ki bo v kratkem šel v pokoj — Aleksandru Cadoganu — in njegovim zaslugam precej pozornosti.
Ime C a dog an je postalo znano med krizo leta 1938. Takrat je bil Ca-dogan naslednik Roberta Vansitarta kot stalni državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. V Lake Successu, kjer je deloval od leta 1946 kot stalni zastopnik Velike Britanije pri UNO, je bil celo pri svojih političnih nasprotnikih v časteh. Pri pogajanjih z Molotovom in Višinski-jem je znal izvesti svojo zahtevo tudi v najtežjih diplomatskih položajih z rahločutnim taktom in z odločnostjo.
Njegov naslednik v Lake Successu je 50 letni sir G1 a d w y n J e b b. On je bil na vodilnem mestu v delovnem odboru, ki je izdelal načrte za ustanovitev organizacije Združenih narodov. Bil je tudi britanski glavni odposlanec pri konferenci v San Franciscu, ko so izdelali Listino Združenih narodov. Pred imenovanjem Trigve Lieja za glavnega tajnika te organizacije je bil Jebb poslevodeči glavni tajnik pri organizaciji Združenih narodov. V zadnjem času je deloval kot prvi svetovalec britanske vlade v vprašanjih Združenih narodov. Večkrat je zastopal pri mednarodnih konferencah britanskega zunanjega ministra Bevina.
Sir Donald Gainer, ki bo prevzel junija kot naslednik sira Ivone Kirkpa-tricka vodstvo oddelka za Nemčijo v zunanjem ministrstvu, je znan kot odličen poznavalec Nemčije. V letih 1926 do 1929 in od 1932 do 1938,ko je bil britanski podkonzul in kasneje kot glavni konzul v Monakovem in v Vratislavi (Breslau), je imel priliko spoznati Nemce in razmere v Nemčiji. V letih 1938/39 je bil glavni konzul na Dunaju. Sedaj 59 let stari poklicni diplomat je izredno zmožen in dalekoviden.
ZNESKI ZA OBNOVO EVROPE
Ameriška uprava za gospodarsko sodelovanje je v preteklem tednu odobrila skoraj 100 milijonov dolarjev za nakupe raznega blaga po Marshallovem načrtu. Točen znesek odobritev je 97 mi-Ijonov 341.000 dolarjev, s čemur so dosegla nakazila od aprila 1948 dalje skupno vsoto 8.495,732.000 dolarjev.
V preteklem tednu odobreni znesek je najvišji znesek tedenskih odobritev tega leta. Živila in poljski pridelki predstavljajo v preteklem tednu približno 51% dolarske vrednosti blaga, industrijski predmeti pa približno 49%. Poročilo navaja, da je bilo do 8. marca nakazano: Avstriji 394,702.000 dolarjev; Belgiji-Luksemburgu 461,281.000; Danski 181,462.000; Franciji 1.742,860.000; Zahodni Nemčiji 838.655.000; Grčiji 294,711.000; Islandiji 10,948.000; Irski 115,772.000: Italiji 917.578.000 in Indoneziji 101,572.000 dolarjev.
Do konca 1949 je biio odobrenih Nizozemski 697,680.000; Norveški 167 milijonov 72.000; Portugalski 4,806.000; Švedski 79,400.000; Trstu 22,869.000; Turčiji 75,191.000 in Združenemu britanskemu kraljestvu 2.389,151,000 dolarjev.
CERKEV PROTI LJUDSKI FRONTI
Katoliški škof v Berlinu, kardinal von Preysing, je razposlal pismo, ki so ga objavili nemški časopisi. Kardinal pravi v pismu, da je Ljudska fronta komunistično gibanje, ki hoče izkoristiti željo Nemcev za zedinjenjem za okrepitev komunizma v Nemčiji. Vsak duhovnik, ki bi sodeloval pri gibanju Ljudske fronte, poudarja kardinal, bi samo pomagal, da se v Nemčiji razširi diktatura ene stranke. Zato kardinal prepoveduje duhovnikom v vzhodni Nemčiji vsako udeležbo pri tem gibanju.
Tudi evangelski cerkveni svet za Berlin in Brandenburško je proti Ljudski fronti. Ta cerkveni svet opozarja duhov-
nike in druge cerkvene osebe na stališče, ki ga je zavzela evangelska cerkev v uradni spomenici, poslani pred dvema letoma sovjetskim oblastem, da se cerkev ne sme udeleževati političnih demonstracij in politične propagande.
Volitve v JuiosMi
DODELITEV ŽIVIL
za 65. dodelitveno dobo.
Vsi potrošniki (tudi na dodatne živilske nakaznice) dobijo na živilske nakaznice za 65. dodelitveno dobo na posamezne odrezke one količine in one vrste živil, ki so na teh odrezkih označene.
Razen tega dobijo potrošniki še:
Sladkorja : po 600 gramov za vse skupine starosti na odrezka 13 in 14 živilskih nakaznic, ki imata natisnjeno oznako „Zucker“ (sladkor).
Mesa: po 50 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/E, 2/E, 3/E, 4/E, 'l/Jgd, 2/Jgd, 3/Jgd in 4/Jgd. — Po 100 gramov na odrezka živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/Klst in 2/Klst.
Maščob: po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fett“ (maščoba) 9/E, 10/E, 11/E, 12/E. 9/Jgd, 10/Jgd, 11/Jgd, 12/Jgd, 9/K, 10/K, 11/K in 12/K. — Po 150 gramov maščob na odrezka I in II dodatne nakaznice za zaposleno mladino.
Naročilne listke za mleko naj potrošniki oddajo v začetku 65. dodelitvene dobe v poljubni prodajalni mleka.
Obroki polnomastnega (svežega) mleka .so: za otroke do treh let dnevno po 1 liter, za otroke od treh do 12 let dnevno po Y2 litra, za mladino od 12 do 18 let dnevno po % litra, za noseče in doječe matere dnevno po V2 litra.
Ker so dobili prodajalci živil večjo količino sladkorja v kockah, smejo prodajalci zahtevati, da vzamejo potrošniki vsaj 50% sladkorja v kockah.
•*
Z dnem 27. marca t. 1. je tudi omiljena odredba iz leta 1942, ki je določala, da morajo mlekarne posneti mleko tako, da to vsebuje še 2.5% mlečne maščobe. Od sedaj naprej bo vsebovalo sveže ali konzumno mleko 3% mlečne maščobe, cena mleka za potrošnike pa vsled tega ne bo zvišana. Ker predstavlja pol odstotka mlečne maščobe, ki jo bo sedaj mleko vsebovalo več, vrednost 10 grošev, je v resnici od sedaj naprej liter mleka za 10 grošev cenejši.
CERKVENI PRISPEVKI Javen poziv
Vse katoličane, ki so dolžni cerkveni prispevek plačevati, pa ga za prvo četrtletje 1950 (zaključeno 1. marca 1950) še niso plačali, pozivamo, da v opomi-njevalnem roku treh tednov, ki se začne
1.	aprila 1950, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. aprila 1950 pristojnemu župnemu cerkvenemu svetu in da pokažejo ob enem davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki ga mora obveznik sam vplačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni pravočasno plačan, je pravna pot dopustna. Organi, ki včasih pobirajo prispevke, uživajo pravno varstvo ter imajo pravico, da zaračunajo pobiralno pristojbino v višini 1 šilinga.
Finančna zbornica Krške škofije.
Celovec, Mariannengasse 2
Zadnje splošne volitve v Jugoslaviji, ki so se vršile 26. marca, so pokazale zelo močno opozicijo napram vladi maršala Tita na podeželju in v delih Hrvaške; zlasti tam, kjer je večina prebivalstva strogo katoliška.
Skoro 1,300.000 Jugoslovanov je ali volilo proti Ljudski fronti ali pa se volitev ni udeležilo.
Največ glasov proti Ljudski fronti je
bilo oddanih v Vojvodini, kjer je skoro 14 odstotkov ali okrog 140.000 oseb glasovalo proti vladnim kandidatom.
Tej sledi federativna republika Srbija s 7,4%, in Hrvaška s 6%. Največ glasov je dobila Ljudska fronta v Črni Gori, kjer je glasovalo zanjo 99,7% in le 600 oseb proti. V Sloveniji je bilo oddanih 92,3% glasov za Ljudsko fronto, v Bosni in Hercegovini 98%, v Macedo-niji 95,2%.
likal beiijc ?
Ameriški list „New York Times“ je objavil članek, v katerem se pisec sprašuje, zakaj tisoči svobodoljubnih ljudi kar naprej bežijo iz komunističnih držav v vzhodni Evropi. Njihova imena v Ameriki včasih težko izgovarjamo. Kako naj na primer izgovorimo ime znane drsalke Aje Vrzanove, ki je prejšnji teden raje ostala v Londonu, kakor da bi se vrnila domov na Češkoslovaško, ki jo je zasovražila zaradi komunističnega nasilstva?
Imena Sejbal, Skala, Drobny, Matej-ček — imena Čehov, ki so si zaradi svoje vesti svobodno izbrali pregnanstvo, tako tuje zvenijo v naših ušesih. Našteli pa bi lahko še druge, kakor ime nadžar-skega drsalca Kiralyja. Nadalje so še druga znana imena kot n. pr. bivši šef protokola v poljskem zunanjem ministrstvu Gubrinovicz, vojaški ataše na poljskem veleposlaništvu v Združenih državah Modelski, bivši madžarski ministrski predsednik Ferenc Nagy, učiteljica Oksana Kosenkina, ki je tvegala življenje, samo da je ne bi nasilno odpeljali v Sovjetsko zvezo.
Poleg teh je še dolga, dolga vrsta drugih imen/o katerih v javnosti nič ne slišimo. Vsi ti so zbežali, da bi se rešili komunističnega pekla. Po uradnih podatkih še danes pribeži vsak teden iz komunistične v svobodno Evropo okoli
1000 ljudi. Vsi ti ljudje so prišli v težavo s svojo vestjo, komu naj bodo zvesti. Oni ljubijo svojo domovino kakor mi, toda v svoji rodni domovini so se čutili kot pregnanci, v daljnih deželah, kamor prihajajo, pa se počutijo kakor doma, Njihova odločitev je navadno nepreklicna. Razen malenkostnih izjem ni primere, da bi kdo svobodno šel nazaj v suženjstvo.
Zakaj ti ljudje bežijo in zakaj se tako bojijo iti nazaj v nekdanjo domovino? Zakaj ne dobivajo potnih listov za potovanje v druge države ? Ali si lahko mislimo, da bi ameriška vlada ne hotela dati svojim državljanom potnih listov iz bojazni, da se ne bi hoteli vrniti v domovino ?
Vsak odgovor, zakaj tisoči in tisoči bežijo iz komunističnih držav v vzhodni Evropi, je nepotreben. Resnico najbolj izpričujejo dejstva in dejstvo je, da ti ljudje bežijo. Poleg Vrzanove in drugih so v njihovih domovinah še tisoči, ki prav za prav tudi živijo v pregnanstvu, ker jim je odtegnjeno vse, kar so nekoč ljubili in bi prav tako zbežali, če bi mogli. Mogoče bodo nekega dne v Pragi, Varšavi, Budimpešti in drugih komunističnih prestolnicah vendar le zazvonili zvonovi in slovesno naznanili, da se je svoboda vrnila iz pregnanstva.
Harold Lasky umrl
Pretekli petek je umrl v Londonu predavatelj državoznanstva na londonski visoki šoli za gospodarsko znanost.
Profesor Laskyje postal leta 1926 na londonski univerzi profesor za državo-znanstvo. Od leta 1945 do 1946 je bil predsednik britanske laburistične stranke in od leta 1936 član strankinega odbora.
Profesor Lasky je izdal skoraj vsako leto po eno knjigo. Njegovo zadnje delo je 800 strani obsegajoča knjiga „Ameriška demokracija“, ki je vzbudila
veliko zanimanje. Petindvadeset let je zbiral gradivo za svoje največ je delo „Zgodovina evropskega socialnega mišljenja od leta 1600.“
Laburistična stranka je s smrtjo prof. Laskyja izgubila enega svojih najboljših teoretikov v trenutku, ko jo stavlja prehod iz teorije v praktični socializem pred vedno nova vprašanja. Ministrski predsednik Attlee je izjavil ob smrti prof. Laskyja, da je Lasky s svojo bistroumnostjo postavil mnoga socialna in politična vprašanja našega časa v novo luč.
^iniiiiiiiiHHimitiitiimiiimiiiiiimiiiiimiiiitHHimiiiiiMtHiiiniiniMHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiMmi
-s p ® r r
SMRTNE NESREČE V BRITANSKI INDUSTRI JI V IETU 1949
V Veliki Britaniji je znašalo skupno število žrtev, ki so jih terjale v letu 1949 nezgode pri delu v industriji, 1508. Od tega so terjale nesreče v rudnikih in kamnolomih 520 žrtev, železniška služba 202 in nesreče v drugih industrijskih podjetjih 786 žrtev. Skupno število smrtnih nesreč, ki so se pripetile mornarjem britanskih ladij, je doseglo 267.
P A G O “
ir n» aj*
PAGO - sladki mošti
kvalitetna znamka za naravno čiste proizvode sadnih sokov. Specialno podjetje „Tekoče s a d j e“
PAGO - sadni šoki PAGO - Vita-sad PAGO-sadne pijače PAGO - ledenosadni sok
Interesenti zahtevajo hreozbvezno cenike in prospekte
IÜ.KOB PAGITZ
Celovec-Klagenfurt, Am Waagplatz 7 tel. 19-73
SPORT-TOTO 25. kolo, 9. in 10. aprila
SK Innsbruck—SV Innsbruck: Po tabeli bi moral zmagati SV. i/x.
Schalke 04—Vienna Dunaj: Zmaga bo verjetno na strani dunajskega moštva ker je prvo moštvo, sicer nekdanji mojster, precej izgubilo na moči. 2/x.
Fortuna Düsseldori—Vienna Dunaj:	Trd
oreh za Dunajčane, ker jim bo verjetno v kolenih še tekma prejšnsga dneva in pa poto-vanje. x/l.
Florentina—Milano: Milano, ki je sicer na drugem mestu med prvaki, igra kot gost in bo to verjetno le nekoliko vplivalo na izid. Florentina bi imela drugače malo izgedov. 2/x.
Genova—Torino: Tekma med moštvoma, ki sta na lestvici nekako v sredi, bo zelo zanb miva. vendar pa ima mnogo več izgledov Torino, dasiravno igra na igrišču prvega moštva. x/2.
Triestina—Lazio: Lazio ima kot dobro moštvo vsa izglede. 2/2.
Bologna—Sampdoria: — Prvo moštvo bo verjetno pripomoglo drugemu do novih točk. 2/2.
Blackpool—Arsenal: Arsenal bo za Black, pool trd oreh, vendar ima B. več izgledov. Opreznost je na mestu. l/x.
Portsmouth—W. Bromwich Aibion: Ta tekma bo izredno napeta, ker igra prvo moštvo zelo enotno, drugo pa se zna trdovratno boriti. x/l.

Wolwerhampton—W. M. United: Wolwer-
hampton napreduje na lestvici in si verjetno tokrat ne bo pustilo vzeti toč. 1/1.
Fuilham—Sunderland:	Drugo moštvo je
treba smatrati kot boljše, toda Fuilham ]e spotaknil že marsikaterega od „boljših". — Tekma se vrši na prostoru prvega. x/l.
Newcastle—U. Liverpool: Verjetno si Liverpool ne bo pustil vzeti točk. 2/2.
Toulouse—Lille:	Tekma bo živahna, ker
sta obe moštvi med najboljšimi francoskimi moštvi. Lille pa stoji pred Toulousem. x/2.
Straßburg—Sl. Etienne: Tekma se sicer vrši med dvema skoro enakima moštvoma in na prostoru prvega, toda na splošno dajejo več izgledov drugemu moštvu. 2/x.
Sochaux—Reims: Pri tej igri lahko z goto* vostjo računamo na zmago Reimsa. 2/2.
„RDEČA ZVEZDA“ IZ BEOGRADA BO IGRALA ZA VELIKO NOČ NA DUNAJU
Nogometno moštvo „Rdeča zvezda“ iz Beograda bo igrala 9. in 10. aprila na Dunaju. „Rdeča zvezda“ bo nastopila na dvodnevnem turnirju proti dunajskima moštvoma „Rapid“ in „Austria“ ter proti švicarskemu moštvu „Cervette“.
Angleško-lrancosko prijateljstvo
Londonski obisk predsednika francoske republike je bil nekaj več kot navaden izraz vljudnosti med dvema evropskima državama in tudi nekaj več kot navadna potrditev pred tremi leti podpisane angleško-francoske zveze; bila je to srečna prilika, ki je spomnila obe državi na povezanost njunih mednarodnih problemov in na trajno povezanost njune svobode. Obisk moramo pozdraviti. Kakršne koli naj bodo tudi razlike v značaju Angležev in Francozov, oba naroda sta zdaj že trdno spoznala, da ne more nobeden dolgo varno živeti in napredovati brez drugega.
Priznanje te resnice je relativno novo. Konec XIX. stoletja so govorili često o eventualnosti in včasih tudi o resnični nevarnosti vojne med Francijo in Veliko Britanijo. Spominjam se še. da so leta 1895 —- ko sem bil študent v Parizu in obiskal tamošnje britansko poslaništvo — na poslaništvu izjavljali, da lahko vsak čas izbruhne vojna s Francijo zaradi spora o ozemljih v Siamu.
Dve leti kasneje je francoski zunanji minister Gabriel Hanotaux svečano opozoril. da je spopad z Anglijo neizogiben, ako bedo angleško-egiptovske oborožene sile pod poveljstvom generala sira Herberta Kitchenerja poskušale polastiti se celokupnega Sudana in ozemlja ob Gornjem Nilu. Francoska odprava je takrat prodirala iz zahodne Afrike proti vzhodu, da bi potrdila francoske zahteve do tega področja. Ko se je v juliju 1898 sestal major Marchand, poveljnik francoske odprave, z generalom Kitchenerjem v Fašodi, kjer je vihrala francoska zastava, je vprašanje miru dejansko viselo na nitki.
D*c ete&tiiene stvani
kakor
ŠTEDILNIKE,
KUHALNIKE,
LIKALNIKE i. t. d.
Ves instalacijski material!
Zelo velika izbira radio-aparatov! Plošče!
Madie (pnn$
Celovec-Klagenfurt, Kardinalpl. 8
Medtem je na srečo postal zunanji minister Delcasse, mnogo modrejši mož kot Hanotaux. Sreča je bila tudi, da je bil general Kitchener v Franciji v vojni 1870-71 prostovoljec in se boril proti Prusom in je tako lahko govoril z Mar-clandom kot z mladim vojnim tovarišem. Spopad je bil preprečen. Delcasse je kasneje sklenil z britansko vlado glede Severne Afrike sporazum iz leta 1899, iz katerega je nastala 1904 „entente cordiale“, to je „srčno prijateljstvo“.
Glavni graditelj sporazuma je bil kralj Edvard VII., ki je zasedel prestol leta 1901. Pred njim ni nikdar noben francoski predsednik obiskal Londona, niti ni kraljica Viktorija nikdar napravila obiska predsedniku republike, čeprav se je često mudila zasebno na francoski rivieri. Leta 1903 je kralj Edvard napravil velik korak; sporočil je francoskemu veleposlaniku, da želi biti „čimbolj uradno sprejet v Franciji, ko se bo vračal iz križarjenja pp Sredozemlju skozi Pariz.“ Niti on niti francoska vlada nista mogla vedeli, če bo pri tem zadržanje francoskega naroda prijateljsko ali sovražno. V par urah pa je čar njegove osebnosti osvojil srca Francozov in je tako nastalo vzdušje, v katerem je bilo možno v aprilu 1904 skleniti popolni sporazum.
Od leta 1904 do 1915 je zgodovina Evrope zaznamovala ponovne nemške poskuse za razbitje anglo-francoskega sporazuma. Bili so to prekanjeni poskusi, ki so več kot enkrat skoraj uspeli. Končno pa je nemški vdor v Belgijo avgusta 1914 spremenil sporazume v zvezo, ki je trajala do sklenitve miru leta 1919.
(Vickham Steed)
Po prvi svetovni vojni so se ponovno pojavljala nasprotja in niso vedno upoštevali dejstva, da je francoska varnost neobhodno potrebna za britansko varnost. Ti nesporazumi so se pojavljali v določeni meri do izbruha vojne leta 1939 in gotovo niso bili brez vpliva na kapitulacijo maršala Petaina pred Nemci v juniju 1940.
Nato je prišlo, kot je ponovno omenil predsednik francoske republike med svojim obiskom v Londonu, do kljubovanja osamljene Velike Britanije proti Nemčiji, in nato britansko podpiranje generala De Gaulla in podtalnega odporniškega gibanja v Franciji. Francoski narod je takrat prvič sprevidel, da je njegova svoboda neločljiva od britanske, istočasno pa so napadi francoskih bombnikov iz oporišč severne Francije poka-zali Angležem, kako zelo je njihova varnost povezana s francosko.
Po pogodbi, ki je bila podpisana 4. marca 1947 v Dunkerqueu, s katero sta obe državi sklenili zvezo za 50 let. so se vezi med obema, narodoma, nadalje ojačile, čeprav ta zveza še ne pomeni unije;
Ravnatelj načrta za medsebojno obrambno pomoč, James Bruce, je imel v Miamiju govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje v Združenih državah. Dejal je. da bodo ameriške pošiljke orožja zahodni Evropi pomagale, da se bo tehtnica nagnila na stran miru.
Bruce je izjavil:
„V velikem pomorskem oporišču Norfolk, v zvezni državi Virginija, je zasidrana francoska vojna ladja letalonosilka „Dixmunde“. Nanjo so naložili prevozna letala in bombnike, ki jih bo prepeljala v Francijo. To je prva izmed mnogih pošiljk ameriškega vojaškega blaga — letal, oklopnih voz, ladij in topov — s katerim bomo okrepili obrambo zahodne Evrope.
Želel bi vam spregovoriti o pomenu teh ameriških pošiljk orožja, ki bodo vsak čas nastopile svojo pot preko Atlantika.
Te pošiljke bomo poslali našim prijateljem na podlagi sporazuma z zahodnoevropskimi državami in z nekaterimi drugimi predeli sveta, sporazum, ki se imenuje program za medsebojno obrambno pomoč. Ta program je uresničenje načela neposredne pomoči in medsebojne pomoči, ki ju določa tretji člen atlantskega sporazuma. Je plod skrbnih študij in načrtov številnih mož po prizadetih državah. Ti možje skušajo najti sredstva za dosego stalnega miru ter so prepričani, da sta zamisel atlantskega sporazuma in : tega načrta najboljši praktični sredstvi za dosego tega namena.
Če danes ne bi bilo na svetu napadalnih groženj, naše svobodne in miroljubne države ne bi bile prisiljene utrjevati svojih vojaških obramb. Toda to ni le današnji položaj. Poteze Sovjetske zveze so neprenehna in sistematična napadalna dejanja. Prezreti ta dejstva in ničesar storiti, bi pomenilo javno vabiti Sovjetsko zvezo, naj nadaljuje svojo kriminalno in podtalno taktiko. Edina stvar, za katero se zdi, da jo voditelji Sovjetske zveze še razumejo, je moc. Mislim, da je velika večina med vami prepričana, da so možnosti za mir mnogo večje, če dokažemo, da nas ni mogoče spraviti pod suženjski jarem in če se po kažemo močni vsakomur, ki bi imel na men to storiti. Položaj, v katerem smo danes, nas sili, da iščemo mir na drugačen način kot pa smo prvotno hoteli.^
Vsi smo potrebni varnosti. Vojaško blago pošiljamo v Evropo prav zato, da pomagamo doseči to varnost. V preteklosti smo vedno toliko časa čakali, da je zbruhnila vojna, preden smo se zganili. Šele takrat smo se združih in sode lovali z našimi prijatelji. Spoznali smo, da je naša varnost odvisna od varnosti naših prijateljev.
prav verjetno pa bo postala fuzija političnih teženj in idealov.
Predno se je maršal Petain leta 1940 podal Nemčiji, je ponudil Winston Churchill Franciji unijo z Veliko Britanijo, ki pa je bila odbita. Nedavno so načeli jv francoskem parlamentu vprašanje, če ne bi bilo mogoče znova proučiti ideje unije in predsednik francoske republike je v svojem odgovoru londonskemu županu pogumno izjavil, kako „blizu pravilni rešitvi“ so bili angleški kralji, ko so poskušali združiti obe državi v eno kraljestvo.
Po mojem mnenju vse to še ne pomeni. da bi bila francosko-britanska unija že na vidiku; potrebno je številnih in pazljivih premišljanj, ako naj pride do take zveze. Značilno pa je. da na predsednika francoske republike ne gledamo kot na popolnoma tujo osebnost, kadar obišče angleškega kralja in da smatra narod, katerega on predstavlja, Angleže bolj za zaveznike kot za tujce. In to je nekaj več kot gama vljudnost in nekaj posebno važnega lahko vidimo v tem angleško-francoskem zbliževanju.
Mislim, da je jasno, da bi varnost Združenih držav zašla v veliko težavo, če bi se zahodna Evropa znašla pred napadalcem. Letala, ki smo jih naložili na krov francoske letalonosilke „Dixmunde“ v Norfolku, pomenijo zaščito bodisi za Francijo bodisi za nas ah za druge svobodne države. Skupna obramba med narodi istega zemljepisnega področja je pravo bistvo atlantskega sporazuma.
Slišali ste že govoriti o atlantskem sporazumu. To je popolnoma enostavna zadeva. Dvanajst narodov ga je podpisalo: Velika Britanija, Francija, Portugalska, Italija, Luksemburg, Belgija, Holandska, Danska, Norveška, Islandija, Kanada in Združene države. Te države so znova potrdile svoje zaupanje v načela Listine združenih narodov ter so poudarile, da so pripravljene kakršen koli spor rešiti na miren način tako, da ne bi pri tem prišh v nevarnost mir, varnost in pravičnost med narodi. Soglasno so priznale, da je treba okrepiti njihove svobodne ustanove ter pospešiti razvoj takih pogojev, ki so potrebni za mirne in prijateljske mednarodne odnošaje.
Nadalje so sklenile, da morajo utrditi svojo dpomo zmožnost proti oboroženemu napadu z lastnimi sredstvi in z vza-
%a(deuojß4
testenine, domači kakovostni proizvod
jemno pomočjo. Prav tako so priznale, da bodo smatrale vsak napad proti kateri koli izmed rjjih kot napad na vse in če bi se to zgodilo, bo vsaka država pod-vzela take ukrepe, ki se ji zdijo potrebni za ponovno vzpostavitev varnosti na severnoatlantskem področju.
Sedaj je vprašanje, kakšno strategijo ima, ta vrsta skupne obrambe? V tem odločata obrambni svet in obrambni odbor. Njima pa je podrejen še vojaški odbor, ki ga sestavljajo načelniki glavnega stana. Ta odbor daje v marsičem predloge glede obrambe.
Mnogi se vprašujejo, kakšno vrednost naj bi imelo pošiljanje orožja v okviru programa za medsebojno obrambno pomoč v primeru z novicami o vodikovi bombi, živimo v času, ko nihče ne more vedeti odgovor na vsa vprašanja. Tudi jaz vam ne morem povedati, kaj se bo jutri ali pojutrišnjem zgodilo. Podam vam lahko le svoje mnenje. Predvsem
neprenehno pregledujemo in znova ocenjujemo načrte v luči novih dogodkov* Oni, ki delajo pri tem programu, se popolnoma zavedajo novih vprašanj, ki nastajajo z novimi orožji. Zato svoje sklepe podvzamejo šele po skrbnem pregledu vseh problemov.
Slišal sem ugovor, da bi z bliskovito vojno napadalec lahko prišel do orožja, ki ga mi pošiljamo in ga uporabil proti nam. Lahko ste prepričani, da smo to možnost skrbno proučili. Upamo, da je v sedanjih okoliščinah ta slučaj neverjeten. Seveda pa zato nimamo nobenega jamstvo. Zato je možnost, da izgubimo orožje, poslano v okviru programa, pač tveganje, ki ga je treba vračunati v sam značaj sedanjega položaja.
In še zadnje vprašanje, kako morejo Združene države vzdrževati ves program za medsebojno obrambno pomoč. Toda če te stroške upoštevamo z izdatki, ki jih nalaga vojna, uvidimo, da je to mnogo bolj gospodarska politika. Na vsak dolar, ki ga izdamo za predhodne ukrepe, bi morali pozneje izdati več dolarjev za uravnavo položaja. Prepričan sem, da je glavna skrb nas vseh vedeti, s čim program za obrambno pomoč prispeva k miru. V točkah, ki sem jih obravnaval, sem vam podrobno dokazal, da bo program pomagal nagniti tehtnico proti miru. S temi dokazi pred očmi sem prepričan, da bodo naši narodi in druge svobodne države soglasno priznale, da je mnogo bolje podpirati mir, čeprav to stane, kot pa vojno, ki bi nas stala neprecenljivo ceno krvi in .poleg tega še nešteto dolarjev." iMtmiiiimiimiiHiiimiimmiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiMiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiiit
OPRAVE ZA SPALNICE IN DNEVNE SOBE
iz trdega in mehkega lesa.
Najmodernejše kuhinjske oprave po zelo nizkih cenah
Tudi ugodnosti pri plačilu.
Völker
Celovec-Klagenfurt, Sterneckstr.
miiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiMiiiiiimmiiiiimiiiii
ZVIŠANA POTROŠNJA ŽIVIL PO VSEM SVETU
Potrošnja živil — kot poroča ameriško kmetijsko ministrstvo — je dosegla v večjem delu onih pokrajin na svetu, kjer je navadno primanjkljaj po vojni, višek in vse kaže na še ponovno višanje potrošnje v letu 1950. To še posebno, če bo mogoče rešiti vprašanje poljedelskih prebitkov v nekaterih deželah z močno valuto ter zadevo pomanjkanja živil v drugih deželah. V to svrho je mednarodni kmetijski urad imenoval komisijo, ki jo sestavlja 14 narodov.
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Tudi najstrožja državna policija ne more preprečiti, da si ne bi ljudje tudi pod najhujšim pritiskom lajšali srce z raznimi šalami in dovtipi. — Tako poročajo tuji časnikarji, da si pripovedujejo v Moskvi med drugimi tudi tole domislico :
... „Kdo je tvoj oče?“ vpraša učitelj v šoli. „Veliki Stalin", je dobro naučen odgovor nadebudnega fanta. „In tvoja mati?“ sprašuje dalje učitelj. Spet fant pravilno odgovori: „Sovjetska zveza“. Še naprej vprašuje učitelj: „In kaj bi hotel postaü. ko dorasteš?“ Strumno, toda za učitelja nepričakovano, odgovori fant: „Sirota“.
DVOJNA RESNICA IN SOVJETSKA ZGODOVINA
V sovjetski enciklopediji iz leta 1946 čitamo: „Pod vodstvom Tita je jugoslovanska osvobodilna vojska skupaj z Rdečo armado v letu 1944 pregnala Nemce. Tito je sijajen strateg, ima velik pogum, združen z velikim čarom in z izjemno politično bistroumnostjo.
Nedavno pa je moskovska „Literar-naja Gazeta" trdila: „Dobro znano je, da so se strahopetni Tito in njegova klika zabavali na otoku Visu in pili skupaj z Randolfom Churchillom v Bariju Cocktailse. medtem ko so armade maršala Tolbuhina po uničenju Hitlerjevih divizij zasedle Beograd.“
I BLAGOVE kaplle »amollš» Hfl MAÄ 1PILACH • (EtOtfEt-KUeEHFURT. g.-Hm-STmSSE 1
Načrt za meMojno obrambno pomoč
Na dan sv. Primoža in Felicijana je bil v Vrhpolju pri Vipavi semenj. Zlasti živino so privedli kmetje od vseh strani na prodaj. Gorjani in Rovtarji, Vipavci in Kraševci so se sešli v lepi vipavski vasi, prodajali in kupovah, mešetarili in zbijali so cene vsemu mogočemu blagu — obuvalu, obleki, perilu, suhi robi in govedu.
Tudi Zaplotarji niso zamudili prilike in so pohiteli na semenj. Prismodajev Jurij. Bobnar Peter in župan Zmrzel so zredili debele vole in jih prodajali po dobri ceni. Židane volje so bili in obiskali dobro znano gostilno deželnega poslanca Janeza Lavrenčiča, ki je z vso gostilniško spretnostjo stregel z izborno in tečno jedjo in pijačo. Med postrežbo jim je pripovedoval vse znamenitejše dogodke zadnjega časa iz okraja, dežele in države.
ljubo pa jim je bilo zabavljanje na Vipavce, s katerimi so prišli danes v stik.
„Sami bahači so! Vse najbolj znajo in razumejo. Kaj pa mi Zaplotarji? Mi smo jim ničle, neumneži! Ves svet se iz nas norčuje. A imamo več soli v glavi kot Vipavci. Kako se sami med seboj zmerjajo in oštevajo! Tržani imajo svinjo v hrami. Vrhpoljci imajo spako na stolči! Golci so babji lovci! Sanaborci so hala-bontarji! Jedo in hlastajo le polento.
Od enega krajnika do drugega so merili cesto, se trkali z glavami in glasno govoričili, skoraj kričali. Ko so prišli do velikega studenca pri Koritih, je vzhajala izza Nanosa polna luna in se ogleda-vala v globokem tolmunu.
Trije častitljivi Zapoltarji so se ustavili in spoštljivo gledali rumeno oblo, podobno polnomastnemu siru. Vinski duhovi so se oglasili in jim pripovedovali o
j dobrem nanoškem siru. In tega sedaj ni bilo treba iskati na Orlišču pri kraških in vipavskih ovčarjih. Plaval je v vodi. Treba ga je bilo le loviti in zajeti.
In častitljivi Zapoltarji so vsi obenem zahlastali z rokami in prsmi po siru, ki je plaval v tolmunu, izgubili ravnotežje in popadali v mrzlo studenčnico. Vroče glave so se jim takoj ohladile in razbistrile. Skobacali so se s težavo iz mrzlega tolmuna in premočeni, a streznjeni koračili proti domu. O nočnem dogodku so molčali kakor zid.
A kaj je to pomagalo? Bledi mesec •ih je videl in se jim smejal. Kurent, ki je ravno tedaj kukal iz lune, je raztro-bental Zaplotarsko dogodovščino po vsej Vipavski dolini, tako, da se župan Zmrzel, Prismodajev Jurij in Peter Bobnar niso leto dni prikazali niti v vipavsko prestolnico niti v kako vipavsko vas.
Za veliko noč
DAMSKI PLAŠČI OBLEKE KOSTIMI BLUZE KULI JOPICE
If/aULet
CELOVEC-KLAGENFURT lO.-Oktober-Str. 2, tel. 22—73
K I M O =
Celovec - 3r£ta^cnfurt
Predstave dnevno ob: 16., 18.15 in 20.30
STADTTHEATER
31 III—6. IV. „Mathäus Passion, ein Film vom Leben und Leiden Christi“ (Trpljenje Kristusovo, po Mateju, film o življenju in trpljenju Kristusovem).
PRECHTL
Tudi svoje rodne vasi ni pozabil pohvaliti. Imela je za župnika slikarja Henrika Dejaka, ki je Vrhpoljcem sezidal novo cerkev na prelepem prostoru sredi vasi in jo dal poslikati s krasnimi podobami iz Jezusovega in Marijinega življenja. Nova kipa mučenca sv. Primoža in Felicijana je pa izrezljal domači kipar Lojze Repič, ki si je priboril med tedanjimi kiparji že slavno ime.
Tudi med pravniki je Vrhpolje dalo Višjega svetnika Škrlja, ki v dolenjskem glavnem mestu reže kruh pravice z modro in tehtno besedo, grešne in pobožne duše pa s šaljivo in resno besedo pase tam v ribniških Velikih Poljanah župnik Tonček Lavrenčič.
Zgovornem gostilničarju in poslancu ni zmanjkalo besede za goste.
Zlapotarji so se dolgo mudili v njegovi gostilni, jedli in pili likof, da jim je vino ježilo lase in so se šele zvečer odpravili domov.
„Pojdimo proti Zaplotu. Pozno je že. Kaj poreko žene!“ je modroval župan Zmrzel.
„Saj res! Zdravo Marijo je že odzvonilo.“ je uganil Prismodajev Jurij.
„Pa vstanimo in pojdimo!“ je zinil Peter Bobnar.
Vsi trije možje so vstali. Ne le jeziki, tudi noge so se jim zapletale, ko so počasi odkoračili po bližnjicah navkreber proti Colu. Bili so zgovorni kakor že dolgo ne. Vse so vedeli, vse uganili, kar jim v treznosti še na misel ni prišlo. Najbolj
ŽEBLJI MEŠANI LOPATE
ŽELEZNE GRABLJE POMOŽNE PALICE za sajenje KOČNE ŽAGE
fdtk
železo, kovine, sfroji
Celovec ■ Klagenfurt, SalmstraBe 7
Telefon 1486
Rešitev križanke Besede so bile:
Vodoravno: 1 acetilen. 8 Truman. 12 S. k. 14 Edi. 15 itak. 17 iz. 19 ar 20 hi. 21 prevoz. 23 pa. 25 ar. 26 la. 27 ve. 28 no. 30 ar. 31 smo. 33 Vanda. 35 ded. 36 mama. 38 ime. 41 odaliska. 44 Peca. 45 cev. 46 anatema. 47 te. 48 ar. 49 Tone. 51 ataka. 52 Ajant. 53 ričet. 55 ud. 56 Atene. 58 Riga. 60 Žalika. 63 romar. 67 en. 68 P(rosvetna) Z (veza). 70 ti. 71 up. 72 uk. 73 ljub. 75 biser. 77 Vindobona. 80 leča. 82 jed. 83 Kač. 84 rokav. 85 ser. 86 Adam. 88 debata. 90 aj. 91 Matevž. 94 ropot. 96 Kana. 98 Nace. 99 čin. 100 potok.
Navpično: 2 ceh. 3 edinica. 4 ti. 5 Lira. 6 eter. 7 nav. 9 R(deči) K (riž). 10 mir. 11 a, z. 12 Sava. 13 kremen. 16 kos. 18 padar. 22 zmota. 23 past. 24 Anker. 25 a, a. 26 leča. 29 omet. 32 odeja. 33 vi. 34 da. 35 de. 36 Metuzalem. 37 Amerikanec. 39 Eva. 40 in. 42 amater. 43 lanen. 44 pregib. 46 a, a. 47a) očito. 50 oda. 54 ta. 57 epika. 59 Sparta. 62 Aljaž. 63 rudar. 64 Ob. 65 Abadon 66 ričet. 69 znaj. 71 Unec. 74 jed. 76 enako. 78 dv. 79 os. 81 elan. 84 rano. 87 moč. 89 tat. 92 ta. 93 ve. 95 pi. 97 ak.
BERNARD SHAW:
,(junaki
Ga. Grete Bittner, katero poznamo že iz lanske gledališke sezone, ko nas je presenetila z uprizoritvijo Cankarjeve farse „Pohujšanje v dolini Št. Florjanski“, nas je ponovno razveselila z uprizoritvijo Shawovih „Junakov“, ki gredo sedaj preko odrskih desk celovškega mestnega gledališča.
Vsebina te komedije še ni zastarela in to vkljub temu, da se godi že v letu 1885 za časa bolgarsko-srbskih bojev. To pa zaradi problemov, ki jih slika in biča Shaw s svojo znano hudomušnostjo in resnostjo obenem in katerih čas še ni odpravil. Zato je ta komedija tudi še v današnje težave presajena, vedno aktu-elna. Shaw se z njemu lastno, ostro norčavostjo, ki je pomešana z dobrohotno resnostjo, spravlja nad obče človeške napake — prikrivanje lastnega bistva človeka, ki hoče pod lažnim plaščem narejenosti vzbujati spoštovanje in žeti slavo. Da ta svoj namen izpelje, potrebuje nekak drugi, boljši pol, s pomočjo katerega prikazuje svoje mišljenje, ki si ga je ustvaril o človeških napakah.
Izredno jasno nam prikaže, da je realen človek bližje človečanstvu kot pa vsaka ideologija in da je res junak, sposoben in človečanski pač lahko le tisti, ki se kaže takega kot je v bistvu, brez lažnega plašča narejenosti in je sam sebi zvest.
Glede igralcev, ki so nastopili v tej komediji, moremo reči, da je. ga. Bittner poskrbela za res odlično zasedbo vlog. — Srbskega častnika, pq rodu Švicarja, je postavil na oder Martin Hirthe tako prepričevalno, da nas vkljub temu, da smo pri njem vajeni dobrega podajanja vlog, izredno iznenadil in prekosil vse svoje dosedanje uspehe. Franziska Kalmar je v vlogi mlade Bolgarke, ki je za- i radi nihanja med sentimentalnostjo in naravnostjo izredno težka, dokazala svoje igralske zmožnosti prepričevalno in si je tako pridobila naklonjenost občinstva. — Erich Repar je v vlogi izredno zvitega in dalekovidno-preračunlji-vega služabnika podal ta tip, na „bak-iniinnniiiimnniniHiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
F 1 ]Lj M ]t
KOLODVORSKI KINO
(Babnhoiiichtspiele) v Beljaku predvaja od 31. marca do 3. aprila kot prvi na Koroškem film poln napetih dogodkov
„DER SCHWARZE PFEIL“ (Črna puščica)
Film je sestavljen po istoimenskem romanu, spisal ga je Robert Stevenson, ki je tudi pisatelj znanih del „Zaklad na otoku" in „Mr. Jekyll in Mr. Hyde“ (zdravnik in demon), kateri deli sta tudi že filmani.
Omenjeni film nas vodi v srednjeveško Anglijo v dobo bojev med vitezi bele in rdeče rože in živo predočuje noše in navade tedanjega časa.
Družinska drama, ki ima svoj začetek v pohlepu po premoženju in oblasti, se z izred. no jakostjo in tragiko razvija v tem filmu na viteškem gradu Shelton.
KAVALKADA V DŽUNGLI (Dschungel-Kavalkade)
Kolodvorski kino (Bahnhoilichtspiele) v Beljaku predvaja kot prvi na Koroškem v dneh 8„ 9. in 10 aprila (velika noč) RKO-film „DschungetKavalkade" (Kavalkada v džungli). Ta film teče v veliki Urama dvorani na Dunaju že od 7 marca naprej in so vse predstave vedno razprodane.
Ta film nas spominja na svoječasni sen.
šiš“ navajenega služabnika, izredno prepričljivo. Njegova družica v službi, In-gold Platzer, je postavila na deske s svojo „jezikavostjo“, samozavestnostjo in preračunljivostjo prototip častihlepne služabnice. — Tudi Rolf Dietrich in Grete Bittner, prvi kot tip junaka, katerega hoče Shaw razgaliti in druga kot primer podeželske matrone, žene visokega bolgar. častnika (Karlheinz Schmidt) sta izvedla svojo nalogo v zadovoljstvo vseh.
Tudi ostalim igralcem in vsem, ki so poskrbeli za uspeh te predstave, katere obisk priporočamo vsem, ki so sprejemljivi za pikre opazke in dober humor, kakor tudi mladini, ki ima ravno tu priliko spoznati „uma bister meč“ enega največjih angleških satirikov, vse priznanje.
^ Gledališče ^
\ Začetek predstav ob 20 00	/
31. marca: Tokajski biser.
1.	aprila: Lepa Helena, J. Offenbach.
2.	aprila: Lepa Helena.
4.	aprila: Bedak in smrt.
5.	aprila : Tannhäuser.
6.	aprila: Bedak in smrt.
immmiiiimiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii
zacionalni film „Ujemi jo živo" (Bring sie lebend).
Film nam predvaja čudovite doživljaje zo-ologa in krotilca živali Franka Buck-a na njegovem lovskem in znanstvenem potovanju skozi Malajsko džunglo, kjer je lovil živali za ameriške zverinjake; pri tem so mu pomagali domačini.
Z nepopisnimi nevarnostmi in napori je lovil Buck vse živali, ki živjo v džungli: vese» le in razigrane opice, krasno barvane rajske ptice, leteče pse. nevarne leoparde, nosoro-ge, divje slone, panterje, orjaške kače,, tigre, krokodile in še razne druge.
Film nam prikazuje tudi boje med živalmi pragozda, posebno še boje med davnimi sovražniki, kakor so: orjaška kača in kraljevski tiger ter črni panter in krokodil.
Film nam pa predvaja tudi izredno napeto, istočasno pa poučno in obenem zabavno sliko rastlinstva in živalstva v džungli, obenem pa nam prikazuje tudi nazorno življenje v džungli
Od 4. do 6. aprila predvaja kolodvorski kino (Bahnhoflichtspiele) v Beljaku novo pravljično igro „Hans im Glück" (Janko v sreči) z glasbenimi vložki po Schubertu. De. janje tega filma se odigrava v Bavarskem višavju in bo gotovo zabaval ter razveseljeval mlade in stare obiskovalce tega filma. K temu bodo pripomogli še posebej odlični umetniki, kakor Jakob Tiedke, Beppo Brehm in Gertrude Köckeimann, ki igrajo v tem filmu glavne vloge.
31. III,—2. IV. „Der Raub der Mona Lise" (Ugrabitev Mona Lise) z Willy Forstom. Predstave: ob 16; 18.15; 20.30.
3. IV.—5. IV. „Das Lied von Bernadette" (Pesem o Bernardki)
Predstave samo ob: 15.30 in 19.00.
2. IV. ob 10 in 11 uri: Najnovejši kratki filmski pregled avstrijskega urada za kul. turni film.
CARINTHIA-LICHTSPIELE 31. III.—6. IV. „Der Narr und die Dirne“ (Norec in pocestnica)
2. IV. ob 10 in 14 uri: „Fröhliches Runter, bund" (Vesela zmešnjava) (pravljična predstava)
PETERHOF
31. III.—6. IV. „Hände hoch" (Roke kvišku).
(Betiafk - liffffirfa
BAHNHOFLICHTSPIELE
31. III.—3. IV. „Der schwarze Pfeil“ (Cma puščica) v nemščini. 5. krstna predstava za Koroško
4. IV,—6. IV. „Der Rächer von Texas“ (Teksaški maščevalec) v nemščini. 6. krstna predstava za Koroško.
4. IV. ob 10 uri vesela pravljica za staro in mlado „Hans im Glück“, znižane cene.
7. IV. zaprto.
STADT-KINO
31. III. — vključ. 3. IV. „Verspieltes Leben"
(Zapravljeno življenje) z Brigito Homey.
4. IV. — vključno 6. IV. „Liebesmelodie" (Ljubavna melodija) (v nemščini)
ELITE-FILMBÜHNE, BELJAK ___________
Petek 31. III. do ponedeljka 3. aprila: „TRAGÖDIE EINER GROSSEN LIEBE“
(Tragedija velike ljubezni) Družabna oz. ljubezenska drama z madžarskimi igralci: Eva Szörenydo-sef, Timar.Paul Javor.
Torek 4. aprila do četrtka 6. aprila: „ICH VERWEIGERE DIE AUSSAGE"
(Nočem izpovedati)
Globoko doživljana dogodovščina iz družinskega življenja z glavnimi igralci: Olga Tschechova, Albrecht Schön, hals, Gustav Diessl, Hans Brause-wett er.
Začetek predstav:
dnevno: ob 16; 18.15; 20.15.
APOLLO LICHTSPIELE, BELJAK Petek 30. III. do ponedeljka 3. IV.: „MATHÄUS PASSION, EIN FILM VOM LEBEN UND LEIDEN CHRISTI"
(Film o življenju in trpljenju Kristusa) Nepozabna glasba oratorija J. S. Bacha, ki jo izvajajo dunajski filmharmondki pod Vodstvom Karajana In solistov: Elisabeth Höngen. Elisabeth Schwarz, köpf, Walter Ludwig, Karl Schmitt, Walter Hans Braun. Govori Raoul Aslan. Mojstrsko delo glasbene umet= nosti.
Začetek predstav:
ob 10; 12; 14; 16; 18 in 20.
„DAN ZDRAVJA“
Dne 7. aprila bo nad 60 držav proslavljalo „Dan zdravja“ v priznanje dela svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTVO Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo
Fmiz M'ÖSSIER a c o.
BELJAK—VILLACH, tel. 4171, 4436
Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca, plošče za tlak, heraklit i. t. d.
Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom
žjhZa naše gospodarje | Nekaj pravnih nasvetov
A)	Sin se je prepozno vrnil Iz ujetništva.
Pred kratkim je obhajal svoj 75. rojstni dan kmet Podlipnik in je zato že začel polagoma misliti na smrt. V rednih razmerah bi seveda še dolgo ne mislil na konec življenja, pretekla leta po so preje trdnega kmeta zelo postarala in upognila. Odkar je namreč leta 1939 odšel k vojakom njegov edini sin Janez, je moral spet popolnoma sam voditi precej veliko kmečko posestvo. To se pravi, čisto sam ni bil, toda edini moški je bil pri hiši on sam in pri delu so mu pomagale le ženske, njegova že tudi bolehna žena in pa njegovi hčeri Reza in Nani.
Dokler je mogel Podlipnik računati na vrnitev svojega sina Janeza, je vse tež-koče še nekako dobro prenašal. Od poletja leta 1944 pa ni bilo o sinu nobene vesti več. V jeseni leta 1948 pa je prišel znanec iz sovjetskega ujetništva in ta je povedal, da je Janez padel v bojih pred Odeso.
Sedaj je izginilo Podlipniku zadnje upanje, da bo svojega sina Janeza še kdaj videl, njegovo zdravje je začelo hitro pešati in zato je sklenil, da prepusti posestvo in vse premoženje v enakih delih svojima hčerkama Reziki in Nani. Kmalu nato se je vlegel, ni več vstal, proti poletju 1949 so ga pokopali.
Kmalu nato — mogoče kake štiri tedne po Podlipnikovi smrti — pa je nekega večera potrkal nekdo na vrata pri Podlipnikovih. Rezika, ki je bila domenjena s sestro, da bo prevzela posestvo, je odprla okno in je v mesečnem siju vi-
a spomlad
blago za
DAME IN GOSPODE
tudi za najbolj razvajen okus
AhUsm. IseketmUet
(Jelovec-Klagenfurt, Karfreitstrasse 1-
dela pred vrati moškega, oblečenega v staro vojaško obleko; bil je Janez, ki se je vrnil iz dolgega vojnega ujetništva.
Prve dni, ko je bil Janez doma, je hodil okrog hiše, po njivah in travnikih ter gozdovih ter je samo vžival v veselem občutku da je pač spet doma. Zato tudi te prve dni in tedne ni niti opazil, da se je doma le nekaj spremenilo od takrat, ko ni bil več doma. Polagoma pa je le uvidel, da se sicer stara njegova mati zelo veseli njegove vrnitve, da pa to veselje pri sestrah ni tako veliko, kakor pa ,sta ga kazali začetkoma, takoj po njegovi vrnitvi. Iz pogovorov pa je moral polagoma Janez uvideti vedno bolj gotovo, da sestri prav nič nista pripravljeni, da bi zmanjšali svoja deleža, ki jima jih je zapustil oče. Pripravljeni sta bili bratu v najboljšem slučaju odšteti nekaj tisoč šilingov.
Tako mišljenje obeh sester pa ni bilo le nekrščansko, ampak je bilo tudi proti smislu določil zakona. Zakon predvideva namreč za slučaj, ako kdo pri sestavi zadnje volje ali testamenta pomotoma prezre enega otroka, ker misli, da več ne živi, tole:
„Ako pa je dokazano, da je kdo pri sestavi oporoke od več otrok enega prezrl, ker je bil prepričan, da ta ne živi več, je ta upravičen zahtevati od dediščine enak del, kakor ostali upravičenci.“ (§ 777 občega državljanskega zakonika).
Janez je imel enako pravico do posestva, kakor pa sestri in to kljub temu, da je bilo v oporoki drugače določeno. Ko je to Janez sestrama dokazal, sta se sestri, četudi začetkoma neradi, vdali določilu zakonu. Dogovorili so se, da Janez prevzame posestvo in izplača sestrama pripadajoči delež.
B)	Kokoši na tujem vrtu.
Ne moremo ravno reči, da bi bila gospa Ojstršek v obilni meri obdarovana
z zemeljskimi bogastvi. Gospa je vdova, prejema pa po umrlem možu malo rento, pomaga pa tudi sosedom in s tem še nekaj zasluži. Glavne dohodke pa ima gospa Ojstršek od prodaje zelenjave iz vrta, ki ga je vzela v najem. Temu vrtu je posvetila gospa Ojstršek vso ljubezen.
Je že tako, da na svetu ni nobena sreča neskaljena. Tudi gospa Ojstršek je morala to doživeti v lanskem poletju. Da so na tem vrtu vse mogoče dobrote, ni vedela le gospa, zvedele so to tudi kokoši sosedov, ki so zato začele ta vrt obiskovati in so tam uživale sadove tujega dela. Sicer je to gospa Ojstršek kmalu opazila in je poizkušala tatvino preprečiti, da je dala napraviti žičnato ograjo. Toda vse brez uspeha, ves trud in vsi stroški za ograjo so bili zastonj, kokoši so že našle kakšen način, da so prišle na vrt, če ni šlo drugače pa so prifrfotale po zraku.
Gospa Ojstršek se je nad tem kruto pritoževala pri sosedih in je tožila o veliki škodi, ki jo povzročajo na njenem vrtu kokoši. Sosedi pa so samo zmigovali z rameni in so rekli, da pač ne morejo imeti svojih kokoši priklenjenih na verigi.
Nekoč pa je bila mera le polna. Ko je prišla tam v poletju nekega dne gospa Ojstršek na vrt, je mogla še videti, kako se je spravila jata kokoši na njen fižol v stročju, na njene štranklje, od katerih je pričakovala dober dohodek. Videla je, kako trgajo kokoši stroke in kako pojedajo z velikim zadovoljstvom okusna polzrela zrna. Po obilnem stročju na tleh je mogla takoj na prvi pogled ugotoviti, da je šlo njeno veliko upanje po vodi.
Pri tej ugotovitvi je popadla gospo Ojstrškovo silna jeza in vsa razjarjena se je zapodila med kokošjo jato, kokoši so pa z velikim truščem frfotale na vse strani, večinoma preko plota na domače dvorišče. Ena kokoš pa se je ujela med gnnušlje in je tako prišla v roke razjarjene žene. Ta je v veliki jezi že hotela kokoši zaviti vrat. nato pa se je hitro premislila in je rekla: „Ne, ne bom te ubila, napravila bom nekaj bolj pametnega, obdržala te bom v zastavo.“ Nesla je kokoš domov in jo zaprla v kurnik.
Ali je imela gospa Ojstrškova do tega pravico, ali je ravnala pravilno?
„Kdor na svojem posestvu zaloti tuje živali, še nima pravice teh živali ubiti. Sme pa na primeren način te živali prepoditi. Ako so mu pa živali napravile škodo, sme vzeti v zastavo toliko živali,
Mnogi ljudje, ki so navajeni misliti po določenih vzorcih, ki hočejo videti vse belo ah vse črno, ki razporejajo stvari po nepremičnih in nespremenljivih ka tegorijah, po v naprej določenih predpisih, vidijo gospodarski obraz Amerike v Gospodovem letu 1950 v popolnoma napačni luči. Za nje mora biti gospodarski sistem ah „socialističen“ ali „kapi-tahstičen“. Za te ljudi ni srednje poti, ne obstajata besedi „če“ ah „toda“. Združene države niso „socialistična“ država, torej je njihov gospodarski sistem „kapitalističen“.
S to opredelitvijo soglašajo tako ljudje konservativne kot tudi ljudje radikalne miselnosti in težnje; prvi se širo-koustijo s svojo zvestobo do najpopolnejše svobode trgovine in individualne pobude, drugim pa pride ta opredelitev prav, ker imajo s tem vedno pred seboj tarčo, proti kateri lahko naperjajo svoje napade, s katerimi hočejo doseči nove reforme.
Za Sovjete pa je Amerika kapitalistična dežela že sama po sebi, „sancta sanctorum“ svetovnega kapitalizma. Sovjeti ne vidi jo drugega kot Ameriko nad katero vladajo politično bankirji Wall-
da je z njih vrednostjo krita škoda. Mora pa se tekom osmih dui domeniti z lastnikom živali o višini odškodnine ali pa mora vložiti tožbo, ker bi moral drugače vrniti zaplenjeno žival.“
C)	V pijanosti sklenjena pogodba.
Dobrovšek je trden kmet na Lužah. Ni slab človek, ob potrebi tudi rad pomaga sosedom, njegova napaka pa je, da je zelo trmast. Kar si enkrat vbije v glavo, tega ne popusti. In še eno napako ima, včasih rad pogleda v kozarec in takrat postane dobrovoljen, da je mogoče vse dobiti od njega.
Njegov sosed je Temnik. Sredi njegovih najlepših travnikov, že v bližini gozda ima Dobrovšek malo parcelo, ki je njemu nekako odveč, Temnika pa ovira v njegovem delu. Že mnogokrat je prigovarjal Temnik Dobrovšku, naj mu proda to parcelo, ker za njega tako nima skoraj nobene vrednosti, za Temnika pa pomeni veliko vrednost, ker nekako zaokroži njegovo posest. Toda Dobrovska je sama trma, ne popusti in noče popustiti, le vedno pravi: „Dobil sem vse to od svojega očeta in ravno tako hočem vse tudi prepustiti svojemu sinu, ne prodam in ne prodam."
Premišljeval je torej Temnik, kako bi le prišel do parcele, ki je kazila njegovo posest. Spomnil se je na to, da ljubi Dobrovšek dobro kapljico. Nekega večera je prišel Temnik kakor slučajno v gostilno, ko je bil tam Dobrovšek in pil svoj četrt litra vina. Prisedel je in naročil pol litra ter povabil Dobrovska, da pijeta skupaj. Tako je naročil še in spet pol litra, dokler ni pripravil Dobrovška v tako dobro voljo, da bi tudi celo kmetijo prodal. Pregovoril ga je zato lahko, naj mu proda travnik. In ko je segel Dobrovšek Temniku v roko in tako potrdil kupčijo, sta bili kar naenkrat navzoči tudi dve priči, za kateri je Temnik že preje poskrbel.
Nekaj dni pozneje je prišel Temnik k Dobrovšku in ga prosil, naj sedaj še pismeno potrdi kupčijo. Toda slabo je naletel. Dobrovšek sedaj o prodaji ni hotel ničesar več vedeti in je rekel, da v treznem stanju travnika ne bi nikdar prodal in da pogodba, sklenjena v pijanosti, ne velja.
Temnik pa je trdil, da Dobrovšek še ni bil pri sklepanju pogodbe tako pijan, da ne bi vedel, kaj dela. Zato je pač pogodba veljavna.
Ker pa Dobrovšek o prodaji ni hotel nič vedeti, je končno šel Temnik v mesto in tožil Dobrovška na izpolnitev pogodbe, ki sta jo sklenila pred pričami v gostilni.
Sodišče pa je dalo prav Dobrovšku, ker pravi zakon:
„Pogodba, ki je bila sklenjena tudi le pri delni pijanosti, je neveljavna, ker manjka bistveni predpogoj za veljavnost sklenjene pogodbe, to je, premišlja-na in prevdarna volja pogodbo skleniti.“
Streeta, Ameriko, v kateri do zob oboroženi „biriči“ neprenehoma pobijajo delavce, kjer so kmetje na milost in nemilost izročeni surovim fevdalcem in mesta, prenapolnjena sestradanih množic, Ameriko na robu gospodarskega propada, v kateri se „imperiahsti“ — da to preprečijo — pripravljajo na vojno za osvojitev in izkoriščanje ostalega sveta: skratka, Ameriko, ki točno pred stavlja mračno temno sliko kapitalistične države, kot jo je naslikal K. Marks.
Kdor pa prepotuje danes po dolžini in širini Združene države z odprtimi očmi in ušesi in je vse dni v stiku z ameriškim življenjem, čita časopise, se pomeša med množico po cestah, posluša radio, govori z delavci, trgovci, kmeti, doktorji, inženirji, šoferji,^ta se kmalu točno prepriča, da je v deželi, ki se je ne sme označiti za „socialistično“ v marksističnem smislu, prav tako pa tudi ne za „kapitalistično“ v slabem pomenu.
Kakšna pa je torej Amerika? Kako naj opredelimo njen gospodarski ustroj, ta ogromni stroj, s katerim razpolaga in ki predstavlja sama polovico proizvodne sile naše zemlje in nad polovico gonilne sile, ki jo proizvaja svet? Ameriškega
tkodua Upoma
SANONIG
nudi:
STANDAJBD BLAGO (DirndlstoB) v veliki izbiri po S 13.25; 12.90; 10.90
BELMK-VILLACH
tfeißbriachgasse 12
gospodarstva ne moremo razporediti pod nobeno teh označb, ali vsaj ne pod tako označbo, s katero so zadovoljni vsi. Od tu zmota, da gledajo na njo po enem dveh nasprotnih pojmov: kapitalizma ali socializma; napačno pojmovanje, ki prej ali slej dovede pristaše enega ah drugega sestava do prepričanja, da so popolnoma zgrešeno gledali na stvarna dejstva.
Mnogo in različnih označb so izmislili za opisovanje ameriške gospodarske stvarnosti:	„Fair Deal“, „New
Deal“, „Tretja sila“, „Država blagostanja“, „Mešano gospodarstvo“, itd. Dejansko so se znašli pred novim pojavom, ki se ni prej nikdar dogodil, ki ga ni mogoče opredeliti z merilom dosedanjih razporeditev in ki ga po našem mnenju zato, da olajšamo naše raziskovanje in da se ne zamerimo nikomur, lahko označimo z enostavnim „X“, to je z neko neznanko.
Ameriško gospodarstvo leta 1950 ali bolje gospodarski sestav, na katerem je temeljilo življenje Združenih držav v letu 1949, je torej sestav „X“, ki nima primere v zgodovini in v knjigah: Marks, John Stuart Mili, Adam Smith ga niso predvidevali. Sam Mayner Key-nes bi ugotovil mnogo činiteljev, katerih ni vključil v svoj gotovo moderen teoretičen ustroj, ker je pač naslonil svoje pojme in misli na gospodarsko stvarnost predvojne dobe. Do zdaj še ni noben pisec urejeno očrtal raznih gospodarskih sestavov, ki so nastah v povojnem svetu in zlasti v Ameriki.
Nedvomno je ameriško gospodarstvo v začetku leta 1950 zelo razhčno od gospodarstva leta 1928. Dva temeljna dogodka zgodovinskega pomena, kriza časa okoh leta 1930 in druga svetovna vojna sta globoko spremenila tok dogodkov, s posledicami, ki niso omejene na gospodarsko področje, ampak segajo tudi na področje pohtike, kulture in duše-slovja. Ne glede na spremembe po letu 1929 ne moremo razumeti posebnega gospodarskega sestava Amerike, če si ne predočimo temeljnih činiteljev, ki so ga ustvarili. Ti glavni činitelji so:
1.	kot kontinent obširno ozemlje, redko obljudeno in zato odprto širokim možnostim priseljevanja in gospodarskega razvoja;
2.	veliki naravni viri, kmetijski in rudninski, kar omogoča samostojnost;
3.	zemljepisni položaj zmernega pasa, katerega podnebje omogoča največji donos človeškega dela;
4.	ogromni kontinentalni trg, z eno samo govorico, enotnim denarjem in brez carinskih zaprek;
5.	prožen socialni ustroj, za katerega je značilno stalno medsebojno previra-nje raznih razredov: torej nobene stalnosti plasti in slojev, kar bi dalo povod za „razredni boj“;
6.	ozemeljski obseg, zaradi katerega je bilo potrebno rešiti vprašanje zvez med nad vse oddaljenimi središči, to je dovedlo do velikih in drznih poizkusov v prevoznih sestavih in pospeševalo iznajdljivost in pobudo. Zaradi tega je celotno življenje dežele dobilo značaj največje gibčnosti;
7.	nad vse nizka gostota obljudenosti v razmerju s plodno površino, kar je povzročilo stalno pomanjkanje delovne sile, pospeševalo razvoj umnega delovnega sistema in končno dovedlo do množične proizvodnje, ki je neizogibno po-vzročila množično potrošnjo, množično denarništvo, množična prometna sredstva;
8.	obseg industrijskih investicij, ki je v razmerju z delovnim prebivalstvom naivišji. kar jih je videl svet;
9.	obširno razdeljevanje dobrin, ki izvira iz načela: ogromna proizvodnja, nizki enotni stroški, visoke mezde.
Na teh činiteliih in na drugih manj (Nadaljevanje na fj strani)
Pogled v svel: Amerika 1950
Gospodarski sistem v razvoju
(Stuart Chase)
Joža Lovrenčič - 60 lel
Bralci „Koroške Kronike“ se gotovo še spominjajo lepih pesmi, ki so jih leto za letom brali v koledarjih Družbe sv. Mohorja in pri katerih je stalo ime: Joža Lovrenčič.
Letos dne 2. marca je praznoval pesnik Joža Lovrenčič šestdesetletnico svojega rojstva, bil je namreč rojen leta 1890 tega dne v Kredu pri Kobaridu. To je kraj, ki leži v severnem delu Goriške v dolini reke Nadiže, ki se pri Kobaridu izliva v Sočo.
Po končanih gimnazijskih študijah je študiral Lovrenčič na univerzi v Grazu in je nato dobil mesto profesorja na gimnaziji v Gorici. Med drugo svetovno vojno je bil nekaj časa spet ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici, sedaj pa živi v Ljubljani, je pa brez službe in brez pokojnine, ker ni odobraval komunizma in komunističnega „delovanja“ v Sloveniji.
Dolga vrsta njegovih knjig, pesmi, romanov, povesti, razprav in prevodov priča o izredno plodovitem kulturnem delu Jožeta Lovrenčiča.
Pesniti in pisati je začel Lovrenčič že zgodaj. Že v svojih otroških letih se je zaveroval v lepote svoje rodne zemlje. Stara mati mu je pripovedovala bajke o zakladih, ki so zakopani ob Nadiži, o divjem možu na Krnu, pela mu je prelepe narodne pesmi in mu vcepljala v dušo in srce pesniški dar.
Že v ljudski šoli je pisal pesmi in po-vestice. Ko je bil kot drugošolec na gimnaziji v Gorici, je zapel pesem, ki je danes kot narodna pesem razširjena povsod: „Dekle, daj mi rož rudečih.“ Kot dijak je pisal v razne liste, kakor v „Zoro“, „Omladino“, „Dom in svet“. Ljubljanski zvon“ in še pozneje v dijaški list „Mentor“.
Prva njegova pesniška zbirka je „Deveta dežela“, ki je izšla leta 1917. V tej zbirki je pesnik zasanjal v bajeslovni svet, o katerem mu je nekoč pripovedovala stara mati. — Kot begunec iz prve svetovne vojne je spesnil „Očenaš“. ki ga je izdal leta 1915. Pozneje se je bolj posvetil epiki, vendar pa lirike ni nikdar opustil. Čar Krna in domače zgodbe o „Sholarju iz Trente“ ga je mikal. Prvič je to misel obdelal v letih 1915 do 1921, v posebni knjigi pa izšla šele leta 1938. Poleg „Sholarja iz Trente“ je napisal še „Gorske pravljice.“, nadalje epos „Dahe-vin“ m „Romanco o Ravbarjih“.
Tudi v prozi je Lovrenčič mnogo pisal. Iz življenja Valentina Staniča je napisal roman „Cerevsekov gospod“, iz rimske zgodovine je napisal roman „Publius in Hispala". Preteklost in sedanjost naše domovine opisuje v romanih „Anali umrlega naroda“, „Cesta in njegov vozel“, „Dom ob Soči“, „Božja sodba“ in „Goreči ogenj“.
imiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiimiHiinmiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimi
USPEHI UPORABE VITAMINA BIJ
V clevelandski bolnišnici in otroškem taborišču na prostem zraku so napravili poskuse z nedavno odkritim vitaminom B 12, ki je, zavžit v manjših količinah, odlično vplival na rast podhranjenih otrok.
Otroci, ki so izgubili skoraj vsako zanimanje za jed, so po zdravljenju z vitaminom B12, nenadoma začeli med obedom zahtevati drugi obrok jedi, njihov razvoj se je hitro popravil in postal normalen. V njihovem reagiranju so tudi opazili večjo živahnost in moč ter splošno zboljšanje v njihovem ponašanju.
Tudi pri nekaterih alergičnih boleznih je imel novi vitamin B 12 presenetljive uspehe, zlasti v primeru bronhijal-ne naduhe.
KROJAŠKE POTREBŠČINE
v vseh barvah na izbiro pri
Cetktp
SACHER-NASL.
(J ELO VEC-KLAGENFURT, Neuer Platz 3
Poleg teh daljših njegovih del, ki so deloma izšla v samostojnih knjigah, je pa napisal še celo vrsto drugih povesti, črtic in novel, ki so raztresene po raznih revijah in časopisih.
Lovrenčič je pa tudi mladinski pisatelj. Mladini je napisal številne krajše zgodbice, pa tudi daljše kakor „Tiho življenje“, „Pastir z belo ptico“, „Tonca iz lonca“ in končno še mladinski epos o sraki.
Mnogo je Lovrenčič tudi prevajal in to predvsem dela pisateljev Svensen, Deledde, Wieser, Perrio, Ada Negri in še mnogo drugih.
Zelo dobro je poznal kulturno preteklost Goriške in je zbiral gradivo iz kulturne preteklosti Goriške. Plod tega dela je bil daljši esej „Zgodovina slovenske besede v Posočju“.
Zelo važno je bilo njegovo vzgojno
Tehnika amputacij je danes že tako napredovala, da tudi najbolj drastičnih operacij te vrste ne smatrajo več za težke. Toda včasih lahko tudi najbolj uspele operacije povzročajo bolestne zamotanosti. Vsi smo že culi govoriti o prividni nogi — o nogi, ki še nadalje oddaja živčna naročila možganom tudi po amputaciji. Stvar ni kaka šala; lahko je tudi vzrok težkega trpljenja. V težjih primerih povzroča krče okrnjenega uda, ki lahko postanejo neznosni. Tudi če bolečina ni huda, je posebno nadležna, kajti privida ne moremo ozdraviti na običajen način. Manjkajoči ud postane, torej lahko resno vprašanje, vsaj začasno.
Moderna kirurgija upošteva te možne zapletlaje in skuša zmanjšati njih verjetnost s tem, da prereže živce na način, da izločijo do največje mere proste okončine. Nadaljni previdnostni ukrep kirurga preprečuje pritisk na živčne končnice v dokončni sestavni ureditvi okrnjenega uda. Če se pa pojavijo bolečine in drugi znaki prividnega okrnjenega uda, jih je nad vse težko nadzorovati z zunanjimi ukrepi ah tudi z običajnimi kirurškimi pripomočki; tako težko, da so nedavno zdravili neke res nejše primere tako, da so odstranili tisti del možganov, v katerem se pojavlja bolečina prividnega okrnjenega uda.
Kljub temu, da je. ta postopek dal zelo zadovoljive uspehe, ga vendar uporabljajo z veliko opreznostjo. Že mnogo let pa opazujejo, da na primer čevljarjevo koleno, ki je izpostavljeno stalnim udarcem, pretežno izgubi to svojo občutljivost.
Na oxfordskem nevropatološkem institutu so poskusili zato izpostaviti odrezane končnice živcev stalnim udarcem, da jih tako umirijo.
Enega izmed prvih takih poizkusov so napravili na mladem vojaku, ki je pri žganju izgubil palec in kazalec desne roke. Po amputaciji poškodovanih prstov je ostala operirana površina tako boleča, da je bila roka praktično neuporabna. Daljše zdravljenje s trajnimi močni-
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH FRESK V PARIZU
Umetnostni kritik francoskega Usta „Aurore“ piše pod naslovom „Čudovito odktritje“, da predstavlja razstava jugoslovanskih fresk v palači Challot bogato zakladnico jugoslovanske srednjeveške umetnosti.
„Ta razstava“ — piše Ust — „nam nudi s svojimi kopijami fresk iz starih macedonskih, srbskih, bosanskih, slovenskih in hrvaških samostanov, kakor tudi s svojimi odtiski v mavcu, izrazite elemente jugoslovanske srednjeveške arhitekture in skulpture.
Razstava nam nudi krasen pregled umetnosti, ki je razumela iziti z lastno originalnostjo in se utrditi v delih, v katerih je z narodnostnimi poudarki izpodrinila ozke Uturgične in cerkvene recepte svojih prvih mojstrov, na križišču med Vzhodom in Zapadom. na področju, na katerem sta se stikala Bizanc in Rim in se na ta načni izpopolnjevala.*
delo. ko je bil dolgo vrsto let uradnik dijaškega Usta „Mentor“. Tam je vzgajal mlade pisatelje in pesnike. Marsikateri sedanji slovenski pesnik in pisatelj je vzrastel ob mentorskih nasvetih dr. Jožeta Lovrenčiča.
Ako so onkraj železne zavese hote nekako popolnoma pozabiU na moža, ki je vse življenje delal in pisal za narod in se je tam moral umakniti pesnik v zatišje svojega doma in ako so tam brez vsake besede prešU njegov jubilej, ne smemo tega pri nas na Koroškem, od koder je po Mohorjevih knjigah pošiljal svoje duševne proizvode vsemu slovenskemu narodu.
Zato ob šestdesetletnici kUčemo pesniku in pisatelju dr. Jožetu Lovrenčiču na mnoga leta in mu želimo, da bi še mnogo napisal in s svojo vedro besedo še bogatil slovensko književnost.
mi udarci je zmanjšalo bolečine.
Prvo udarjanje so izvršili ob anaste-ziji okrnjenih prstov in so bolniku nato naročih, da naj sam s tem postopkom nadaljuje nekaj časa vsak dan.
Ta postopek so sedaj razširih tudi na druge primere in bo mogoče postal splošen postopek po operacijah.
iiHiiMiiMinnmniiiiiimniimiiiiiiiiiMHiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiHiim
Leta 1949 so v Združenih državah na novo registrirali 5,800.303 avtomobile. Obseg registracij je v skladu z napredo vanjem avtomobilske proizvodnje. V teku leta 1949 je ameriška avtomobilska industrija izdelala 5.108.841 osebnih in 1,123.736 tovornih avtomobilov.
*
Te dni so v britanskem muzeju raz-staviU čudovit bronast kip iz rimske do-
Člefctro
motorji, -dinamo, -inštalacijski material, -svetilke itd. v veUki izbiri in po nizkih cenah pri tvrdki
fiutz
in SELINSCHEK
Celovec—Klagenfurt, Renngasse 5
be. Po mnenju strokovnjakov je ta doprsni kip verna sUka cesarja Klaudija. Vsi znaki kažejo, da je bil ta kip svoje-časno ukraden iz rimskega templja v bližini Ochestra. V prvih letih rimske zasedbe Anglije so namreč tu sezidali tempelj v čast cesarja Klaudija, katerega so kasneje izropali britanski uporni ki pod vodstvom slovite kraljice Roadi ceje. Kip je vkljub temu, da ima glavo malo poškodovano, še izvrstno ohranjen. Našli so ga v strugi neke reke v Suffolku.
•*
Letala B 29 S, ki jih pošiljajo Združene države Angliji kot vojaško pomoč, imajo 4 motorje po 2200 HP. letijo z br-zino 350 milj na uro, dosežejo 35.000 čevljev višine, imajo 2000 milj akcijske ga radija in nosilnost desetih ton bomb. Proizvodni stroški enega takega letala dosežejo 640.000 dolarjev.
NAJBOLJ PRILJUBLJENI
čevlji
po nizkih cenah
Heunu
Oelovec-Klagenlurf St. Veiter Str.
Gospodarski sistem v razvoju
(Nadaljevanje s 5. strani)
važnih so Američani ustvarili svoje svojsko gospodarstvo. Toda Američani niso narod, ki bi bil odtrgan ali osamljen od ostalega sveta; z drugimi narodi imajo skupne nekatere osnovne potrebe. V tej skupnosti potreb lahko izsledimo prvo osnovo, v katero lahko okvirimo iz zgodovinskega vidika ameriško gospodarstvo. To gospodarstvo predstavlja v tem letu 1950 teoretično vmesno rešitev med gospodarskim liberalizmom XIX. stoletja in načrtnim gospodarstvom, ki obstoja v URSS. Na poti do tega vmesnega položaja opazimo razne stopnje: „Fair Deal“, ki ga je najavil Truman leta 1948, katerega je večina ameriških državljanov odobrila z zadnjimi predsedniškimi volitvami, izvira neposredno iz Rooseveltovega „New De-ala“, za katerega je dal pobudo „New Freedom“, program predsednika Wood-rowa Wilsona, ki pa ima svoj izvor spet v „Square Dealu“, za katerega se je boril Theodore Roosevelt v začetku stoletja.
„Fair Deal“ je v Ameriki to, kar je „tretja sila" v Franciji in v drugih državah Marshallovega načrta. Nekaj podobnega poskuša tudi Pandit Nehru v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniimiiiiiiiH
Betyak - Viliatk
HAUPTPLATZ
Indiji. In ali je angleški laburizem kaj drugega kot gospodarska politika „srednje poti“, katero izvaja Švedska že celo pokoljenje z uspehom, ki mogoče nima primere v nobeni drugi evropski državi? Kanada, Mehika, Brazilija, Čile, Izrael delajo poskuse s svojimi lastnimi „New Deal-i“.
Obstoja torej očividno splošna težnja, ki je zajela ves svet in kateri se ne odtegujejo niti mlade in najmlajše države, kot Filipini in Združene države Indonezije: iskanje politične in gospodarske oblike, ki je enako oddaljena od komunizma in reakcije, med skrajno desnico in skrajno levico.
Trumanov „Fair Deal“ predvideva na gospodarsko-socialnem področju socialnega skrbstva, obširen stavbeni program iz državnih sredstev, obvezno zdravstveno zavarovanje za vse, nove državne podpore kmetijstvu, državne podpore šolam, povečanje najmanjših mezd; na nravno-političnem polju pa zaščito državljanskih svobod na osnovi štirih točk. Sicer pa moramo poudariti, da se o teh načrtih gotovo ne more trditi, da bi določeno težili za podržavljanjem gospodarstva ali za uvajanjem novega nadzorovanja cen in dobičkov.
Rekli smo že. da je „Fair Deal“ hčerka Rooseveltovega „New Deala“. Pa tudi „New Deal“ ni bil „socializem“ v navadnem pomenu besede, pomenil je pa odločen korak proti večji gospodarski varnosti. Naj navedemo najbolj vidne uspehe „New Deala“, kot jih vidimo danes, 15 let po njegovem uresničenju:
1.	načelo, da breme brezposelnosti v času gospodarske krize ne sme težiti na posameznem brezposelnem delavcu, ki ima torej pravico do tega, da nudi družba njemu in njegovi rodbini sredstva za najnujnejše vzdrževanje. To načelo je ustvarilo brezposelne podpore, programe za pomoč delavcem in programe javnih del;
2.	državna zaščita koristi poljedelstva glede glavnih poljskih pridelkov — pšenice, koruze, tobaka, sladkorja itd. — ima namen ščititi poljedelce in njihove rodbine in istočasno ustaliti preskrbo države z živili;
3.	veliko povečanje programov za ohranjevanje naravnih virov, plodne zemlje, vodnih tekov, pašnikov; od vsega tega zavisi bodoče gospodarstvo države;
5. obširen program razvoja in izkoriščanja vodnoelektričnih sil. Najznačilnejši primer je družba za Tennessee dolino, ki je bila ustanovljena po načelih, katera bodo verjetno osvojili po vsem svetu.
idMu/ifetiie' pcu/idttiU udov
7]%pod domače Mpel
(Kakor do sedaj, objavljamo tudi danes na tem mestu pisma naših čitateljev z dežele, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgo
KRČANJE
(Pismo iz Amerike) „Zaplula je barčica moja, zaplula je v sredo morja.“
Lepo in ganljivo ste mi zapeli to pesem lansko leto, ob mojem slovesu, tam gori na Krčanjah, ganljivo pravim, da se nisem mogel vzdržati solz.
Vi prijatelji moji ste ostali lepo doma, barčica pa je mene ponesla preko morja v tujo deželo, kjer naj bi prenehal z nesrečno številko begunske D. P. karte in pričel življenje človeka.
Naj mi bo dovoljeno, da se tudi javno zahvalim v svojem in v imenu mnogih bivših slovenskih beguncev. Zahvala vsem, ki ste nas v času stiske ljubeznivo sprejeli med se in nam kakor koli pomagali v naši bedi. Naj pravični Bog varuje vas in koroško deželo, da ne bi bilo nikdar komu izmed vas treba nastopiti begunske poti:
Takrat, ko sem odhajal, ste mi kot poslednje besede slovesa naročili, da naj se vas spominjam in da naj vam kaj pišem, kako se bom imel v novi domovini.
Seveda vam bom pisal in še v časopis bom dal, sem obljubljal;- zato je čas, da po letu mojega odhoda izpolnim obljubo.
Kako sem potoval, bi morda vtegnilo čitatelja^/i^nimati, pa se to težko opiše takole v(p;pem kratkem dopisu. Dolgih dopisov se pa uredništvo „Kor. Kronike“ brani in ga kaj lahko spravim v slabo voljo, kar pa spet ne bi rad, ker se mislim še kdaj oglasiti.
Potoval sem iz Koroške preko Nemčije z r-iakom, potem sem se vkrcal na ladjo. Onkraj morja, tam kjer je Amerika, pa sem zopet vstopil na vlak, ki me je pripeljal prav do Clevelanda, kjer sedaj živim zadovoljno življenje.
Še sedaj mi ne gre v glavo, po kateri poti jo je v Ameriko mahnil Rebernik, ki je trdil, da se je celo pot vozil samo z vlakom. Na uho povem, da so-Reber--nika zajeli v Franciji ameriški soldati in revež je prestrašen mislil, da je v sami Ameriki.
Kako se živi tu v Ameriki, to vprašanje bi morda tudi čitatelje zanimalo in zato kratko povem, da je življenje v Ameriki lepo. Prav gotovo je to dežela, o kateri se sme reči, da je bogata, tako bogata — kakor je v resnici Koroška gorata. Krasoto naravne lepote pa le še vedno nosi moja Kranjska in vaša koroška dežela.
Bolj podrobno, pa bom pisal drugič, čim bom videl v „Kroniki“ ta dopis. „Kroniko“ namreč čitamo tudi tukaj v Clevelandu in še drugod.
Pozdrav iz Amerike na Koroško — vsem poznanim narodnim bratom Korošcem, — vsem čitateljem tega lista in
varja za vsebino.)
še posebej pa pozdrav preko Celovca, Vehkovca in Grebinja prav gori na Kr-čanje k Kočmarju, Goleju, Navorniku, Norcu, Rutarju, Kohovim, Modreju, Primožu in še ostalim, katerih imen se trenutno morda nisem spomnil.
Prav veselo Veliko noč, — zvrhan pehar lepih pirhov in polno mizo sladkih kolačev želijo: Kranjski Janez, Pepi Erjavec, Slak Jernej, Jože Volčjak, Anton Košir in Micka Šporar. Pristavljamo še, pa vzamite za res ali za ,,hec“: prav nič se nam ne toži po tistem koroškem siru, toži nam pa se po moštu, ker tukaj ne dobimo tako dobrega mošta, kakor smo ga pili tam na Krčanjah.
SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Oglašamo se spet, kajti sedaj imamo še čas, potem se pa začne delo na polju in ne bomo več tako utegnili. Sneg je zginil in že so tukaj prvi pomladanski dnevi, ki res vsakega izvabijo iz hiše, da se pogreje na prvem pomladanskem soncu. Naši kmetje pripravljajo svoje poljedelsko orodje, kajti skoro se bo zopet pričelo pomladansko delo. Kolovrati zginjajo spet na podstrešje, kjer bodo čakali prihodnjo zimo.
Tudi post se približuje svojemu koncu. Skoro bomo spet zapeli Alelujo v cerkvi in tudi v naših srcih bo popolnoma drugače. Naši cerkveni pevci se že pridno učijo, da tako še izrabijo zadnji čas, pozneje ne bo več toliko časa za vaje. Pokazali bi pa še radi, kaj so se naučili v teh dolgih zimskih večerili, zato so sklenili, da nam bodo na samo Veliko noč zapeli v celovškem radiu in s svojo pesmijo bi radi pokazali, kaj vse človek zmore, če le hoče. Dosti truda je stalo to naše pevce, toda oni vedo, da so s tem koristili tudi sebi, čim več se človek namreč nauči, več zna.
Toda tudi na Jožefovo nas je manjša skupinica spet iznenadila s svojim pestrim sporedom. Voščili so vsern Jožefom, kar so jih vedeli, na žalost so jih tudi nekaj izpustili, kar pa naj dotični-ki ne vzamejo za zlo, to gotovo ni bilo namenoma. Tudi radniški trio jim je pomagal in tako so spet preko radia poslali po vsej deželi nekaj lepih zvokov glasbe.
Volitve so tudi mimo in hvala Bogu, da so minule. Vse stranke so nam obljubljale marsikaj, kako bodo pa to sedaj izvedle, smo res radovedni. Res pa je že skrajni čas, da popravijo cesto, ki drži iz Radne vesi v Ričarjo ves, drugače bo res hudo; cesta je res v tako obupnem stanju, da se bojiš, da si ne bi polomil nog.
Pa na našo poštarico ne smemo pozabiti. Že precej časa boleha in k sreči smo dobili novo moč, toda bojimo se, da
bo še ta zbolela, če že ne bo preje utekla. Stanje naše poštne zgradbe je namreč v tako falostnem stanju, da se vsak čudi, da je kaj takega v današnji dobi sploh še možno. Poštni lokal je namreč v takem stanju, da ni čuda, če kdo od tistih, ki morajo biti dan na dan tam, zboli.
Poleg tega mora še poštar voziti po- . što po navadnih poteh in vsakdo, ki ga sreča, si misli, da gre poštar v Peče, če ne še dalje. Narediti mora namreč tako velik ovinek, predno pripelje pošto od kolodvora, da je revež že ves upehan od same hoje. Potem pa še tak lokal, da mora zboleti, če hoče ali ne. Zato bi res bilo dobro, če bi merodajni krogi to uvideli in naredili krajšo in dobro pot.
TINJE—KAMEN
(Vzpostava osebnega železniškega prometa)
Od .sobote 1. aprila naprej je zopet vzpostavljen osebni železniški promet na progi Celovec do Pliberka brez prestopanja na mostu preko Drave pred železniško postajo Tinje—Kamen. Vlaki bodo vozili, kakor je označeno v zimskem voznem redu, ki velja od 2. oktobra 1949.
Vendar pa ne velja omenjeni vozni red za jutranji vlak iz Celovca proti Pliberku in za večerni vlak iz Pliberka proti Celovcu. Da ugodi splošni želji potnikov, je ravnateljstvo železnic spremenilo vozni red za ta dva vlaka, ki vozita od 1. aprila naprej takole:
Odhod iz Celovca (gl. kol.) ob 6.00.
Prihod v Pliberk ob 7.03.
Odhod iz Pliberka ob 18.25.
Prihod v Celovec (gl. kol.) ob 19.24.
Dne 24. marca se je pripetila ob 10. dopoldne na železniškem mostu preko Drave pred postajo Tinje—Kamen precej huda železniška nesreča. Na mostu, ki ga še popravljajo, je stal delavski vlak. V ta vlak je zavozil osebni vlak, ki naj bi prevzel potnike pri prestopanju.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Na cvetno nedeljo, dne 2. aprila bo zaključek gospodinjskega tečaja, ki se vrši v Bistrici pri Šmihelu. Tečaj je obiskovalo 18 deklet. — Ob zaključku tečaja bodo priredila dekleta veliko razstavo pri Šercerju v Šmihelu. Razstava bo odprta od osme ure dopoldne pa do šeste ure zvečer. Na razstavi bodo dekleta pokazala svoje kuhinjske in šivilske izdelke, marsikaj sladkega in dobrega bo razveselilo vse obiskovalce, stare in mlade. Zato so vsi od blizu in tudi od daleč prisrčno povabljeni, da. obiščejo to razstavo naših deklet.
Na cvetno nedeljo je v Šmihelu — kakor smo že v zadnji številki „Koroške Kronike“ omenili — velika slovesnost: blagoslovitev novih zvonov za šmihelsko farno cerkev.
NAJNOVEJŠE
MOŠKE
KLOBUKE
nudi
OUacUhUa
ADOLF
& SINOVI
CELOVEC - KLAGENFURT, Stari trg (Alter Platz 2)
nudi za velikonoč izredno izbiro najlepših oblek, kostumov in plaščev kakor tudi dnevnih, športnih in večernih oblek za gospode; nadalje ra glani, plašči iz balonske svile itd., sve po senzacionalno nizkih cenah. V lastnem ateljeju v hiši izdelujemo obleke po meri.
Obiščite nas neobvezno in prepričali se bodete.
Plačila na obroke!
Karel Mauser:
IZViREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 18.
Za nedeljo pred svetim Jakobom se je Mojca namenila, da bo šla domov pogledat. Dolgo že ni bila, iz Melvič pa tudi nikogar ni blizu.
Povedala je Folteju v soboto večer, ko je prišel spet vasovat pod okno.
Nekaj časa je molčal, potlej pa je butnilo iz njega:
„S teboj pojdem.“
Ustrašila se je.
„Če naju kdo vidi, bo oče znorel.“ „Vedno žobariš, kakor da se ga bojim,“ se je za malo zdelo Podlipnikove-mu. „Pa naj zvedo!“
„Boljše, da ne greš,“ se boji Mojca. „Na Brdo bi tako že zdavnaj moral iti,“ išče Podlipnikov za besedami. „V gmajnah pod Melvičami bi te kje počakal, da bi šla potlej skupaj na vlak. Seveda, če ti ni prav, se ne bom silil.“ Mojca je videla, da je užaljen.
„Tako se bojim, da bo kaj napak, Fol-tej. Lahko, da naju kdo vidi. Vse bo potlej narobe. Saj veš.
„Kaj more biti narobe? Kakor da bi
ne smel iti s teboj, če se kje srečava?“
Ni mu upala več braniti.
„Do Gorič bom šla z vlakom. Nazaj žinjam iti kmalu popoldne.“
Dobro uro sta žobarila. Ko se je Podlipnikov poslovil, mu je utrgala nageljč.
Topla noč je bila, proti šmohorski strani zvezda na gosto, da so se kar prerivale.
Podlipnikov je bil čudno pijan. Najraje bi vso noč kolovratil po vasi. Pa je vendar odšel naravnost domov.
Nageljč, ki mu ga je dala Mojca, je položil v zibel in koj legel.
Zjutraj je šel k prvi maši. Podlipnik se je začudil. S trdim pogledom ga je premeril, ko je prišel iz naizbe v vežo.
„Na Brdo bom stopil v Vogrincu. Že od štehvanja me vabi. Ko bo žetev, ne bom utegnil.“
„Kakor veš.“ je krehnil Podlipnik.
Skupaj sta šla v cerkev in skoraj celo pot molčala.
Foltej je videl, da je tudi Mojca pri maši. Misli so se mu kar naprej utrinjale, čeprav se je trudil, da bi bil pri maši kakor se spodobi. Zadaj je stal in kakor hitro je premaknil pogled z Mojce, že se je ujel na očetov sklonjeni hrbet. Kakor gora je rasel iz klopi.
Folteja je čudno streslo.
Ko bi oče vedeli! Zdaj, sredi maše bi vstali iz klopi in prišli do njega:
Ti. na Brdo ne boš šel.
Prav tako bi napravili.
Toda v strah koj kane sladkost. Koj v Goričah bo izstopil in jo pospremil do Melvič. Ne prav v vas, da bi ju kdo ne videl. Čez gmajno bo bruhnil na Brdo in koj po južini obrnil. Pod Melvičami jo bo počakal. Po poti se bosta domenila, kje jo bo počakal.
Pa spet raste očetov hrbet iz klopi. Kakor da hoče prerasti oltar.
Mojca se skoraj ne premakne. Mirno kleči v klopi.
Foltej komaj čaka, da bi gospod Matija odmaševali. Pa so kakor nalašč še s pridigo tako dolgi.
Pri zadnjem evangeliju je Podlipnikov že kar doma. Stari Podlipnik stoji v klopi in za glavo je višji od drugih. Mojca je v primeri z njim tako majhna, da Folteja kar boli.
Foltej bi najraje sam odšel domov, a je moral počakati na očeta.
Strini je povedal, da ga ne bo pred večerom. Koj po zajtrku je odšel proti Čajni. Mojce ni bilo pred njim, čakati pa je ni upal. V Čajni bi ga utegnil kdo srečati z njo in da bi Pečnik to zvedel, bi koj vihal nos.
Podlipnikov, se pa z deklo okrog vozi.
Do kolodvora je prišel kar srečno. Mojca je prišla prav zadnji hip, da se je že bal. da se je premislila. Ko sta sedla v vlak, se je oddahnil.
„Si se bal, da bi srečal koga Pečnikovih?“ ga je podražila s smehom.
„Nerodno bi bilo, ko bi naletel na Greto. Saj veš, kakšna je.“
Od Gorič sta. bruhnila proti Melvieam. Ko sta prišla do gmajne, se je Podlipni kov šele prav oddahnil.
Pričela sta riniti v breg.
Nenadoma se je. Mojca ustavila:
„Bojiš se pa vendar vseh, čeprav žobariš. da nobenega.“
Folteju je bilo nerodno.
„Saj sem ti povedal. Ko bo čas, bom zrastel. Zdaj še ne morem.“
„Saj ti nič ne očitam,“ se mu je čudno vdano nasmehnila.
„Rad imam samo tebe,“ jo Foltej ni upal pogledati.
V gmajni je bilo tiho. Skoraj, da nista upala žobariti na glas. Sladkost je ležala med njima, grenka sladkost, ki je vsako njuno misel obarvala s čudno lepoto.
Mojca ni dosti žobarila. Foltej sam je odvijal misli in odrival očeta kakor da je le še trhel štor.
Mojca mu ni upala ugovarja ti. Bala se je skvariti mir, ki je ležal vse naokrog in nalival v srce. mehko blaženost.
Malo pod Melvičami, kjer je bila za robidovjem mehka svetla jasa, sta sa ustavila.
(Dalje prihodnjič.)
JUđia Cđavec
SOBOTA, 1. aprila:
9.00—9.30 Pregled svetovnega tiska.
NEDELJA, 2. aprila:
7.15—7.45 Kvartet „Veseli fantje“ poje slovenske pesmi.
13.40—14.00 Nastop mešanega seksteta iz Kotmare vesi.
PONEDELJEK, 3. aprila:
14.30—15.00 Literarna oddaja, lahka glasba.
TOREK, 4. aprila:
14.30—15.00 Poročila, pouk slovenščine, gospodarsko predavanje, kmečka glasba.
SREDA, 5. aprila:
14.30—15.00 Poročila, gospodinjsko predavanje, kmečka glasba.
ČETRTEK. 6. aprila:
14.30—15.00 Poročila, pouk slovenščine, zdravniško predav., lahka glasba.
PETEK, 7. aprila:
7.15—7.45 Misli ob Kristusovem trpljenju in postne pesmi.
Radia iondan
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 293 m)
tl.15—21.30: poročila in komentarji v sloven.
H&dia Sdmdi
„Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj moderna popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Radeč cen
SPALNICA iz polnjenega lesa žlahtnih vrst (grčast les, jesen, oreh i. t. d. politirana) S 3.800.—
samo v
TRGOVINI POHIŠTVA
KARL STADLER
Cekjvec-Klagenfurt, Theatergasse 4
dnevne pcUe&sciue
gumbe, trakove, sukanec, svilo za šivanje, patentne zaponke, kroje
kupite pri
Celovec - Klagenfurt Burggasse
Vsem cenjenim bralcem „Koroške Kronike“ se toplo priporoča pri nakupu
VELIKONOČNIH GNJATI SVEŽEGA MESA NAREZKOV IN SLIČNIH v to stroko spadajočih
DOBROT
mesar in prekajevaJec
Klagenfurt-Celovec Waaggasse 4 tel. 24—36
Solidna postrežba — nizke cene — dobro blago!
MOČNA ZENSKA OBLEKA, TRAJNA MOŠKA OBLEKA ALI PLAŠČ iz blaga trgovine
Htmet
Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 35
KUPUJEM
KOŽE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
Hans Ban
TRGOVINA Z USNJEM Celovec-Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje.
SCHILDER-BRISKER
delavnica za moderne napise in plastične črke — svetlobna reklama, strešna reklama i. t. d., hišne številke, tablice in vratni napisi.
CELOVEC-KLAGENFURT,
Villacherring 19, tek 39-4-26 Delavnica: Waidmannsdorferstr. 2H
'štehtmna
Okvirji — ogledala hišne in kuhinjske potrebščine emajlirana posoda
ffiapatss
Celovec-Klagenfurt, Viktringerstr. 1	tel. 28-34
fOTO	S//a
•	BELJAK - UILLBtH
Nov naslov: Poitgosse 3, • Tel.49-36
Porotne in darilne slike za legitimacije. Izvrševanje ioloamalerskih del
Metni
JCcmo-
E3
RADIO in ELEKTRO APARATE
vseh vrst in tvrdk samo pri vašem obrtniku
mms> IKIRIEUT7/
Kramergasse 11	Celovec
Tel. 21-73
Elektromotorji, elektroinstalacije, prosti vodi, elektr. naprave, popravila, gradnje in načrti
Ganz-elektrodelavnice
ING. F.DUUNIG
Celovec-Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 — tek 18-22
r
Iprihajajo in povzročajo gosti-3 celjici razen veselja nad snidenjem tudi skrbi zaradi pogostitve. Saj je treba pf tre-či! Majhne kuhinjske iLnet-nine, ki delajo čast vsaki gospodinji, lahko pričara s po močjo receptov-slikanic na vsakem zavojčku
K$niq
BACKPULVER 19
Kmečki delavec, pošten Slovenec, išče službe pri dobrem kmetu. Naslov v upravi „Kor. Kronike"	548
IZDELAVA SLIK
HITRO IN DOBRO PRI FOTO'FILHU
HUBERT WANDERER
D0M61SSK 4	CELOVEC - HL E 6E N F ERT
Razpošiljanje po pošli
I
Uaadad fitihaja!
Sezona se pričenja in mnogo stvari je treba prenoviti! barvajte in lakirajte le z laki in barvami tvrdke
PETER DE CILLIA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec Klagenfurt. St.-Veiter Straße 35 Tel.28-38

VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG
na roko vozlanih in žametnih (veloarnih) preprog ter tekačev.
Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane.
Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta.
1^. Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese
m	DIR. JOSEF RADLMAYR
W	BELJAK - VILLACH
it	fRG0VINA NA 0R0BN0 POSTGASSfc -' TELEFON 47 6» »447
Pasle&jnina kupite ndpene^e
(Roßbather
Celovec-Klagenfurt Alter Platz
,.Koroška Kronika" izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu. Völkermarktei Ring 25/1, _ Telefon 3460. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Vdlkermarkter Ring 25/1 Tel 1460 — List zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. - Mesečno naročnino je treba
plačati naprej — T.«ka Tiskarna , Carinthia“ v Celovcu.