Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. L UTO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA., v soboto, dne 15. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 20. tvumm i •e«**®'«% aokms.m -a. v? * mi r anji w*wnr> Slabe kupčije z manufakturo in njihove posledice na svetovnih tržiščih. V zadnjih dneh so kurzi na tržiščih z bombažem naglo padli v taki meri, da se padec v gospodarskih krogih označuje za senzacijo prvega reda. Cena za bombaž se je tekom treh dni znižala za 100 točk in je znašala okoli 16 centov v Newyorku, v New Orleansu pa celo 15‘60 centov. Povod tega izrednega znižanja cene za hombaževino je dejstvo, ki se pojavlja tudi v naši manufaktur ni trgovini, ki toži, da je odjem blaga jako malenkosten in da se manufakturo v zadnjem času le težko spravi v promet. Posledice teh razmer, ki se pojavljajo pri nas v malem, se kažejo drugod morebiti še v trši obliki. Posledice ne zadevajo samo trgovine, temveč se v potencirani obliki kažejo tudi v produkciji s tem, da industrija ne rabi več toliko bombaža. Kakšen obseg zadobiva ta pojav, dokazujejo ugotovitve newyorške borze za bombaž, ki ocenjuje svetovno porabo ameriškega bombaža po konzumu zadnjih petih mesecev celoletno na 14-2 milijona bal, dočim je znašal do sedaj konzum preko 152 milijona. Ameriški farmerji so pričakovali, da bodo uspeli, če z večjimi nakupi podpro ceno in preprečijo njeno padanje, toda njihova pričakovanja se niso izpolnila. Na položaju niso tudi ničesar iz-premenile vesti o obsežni propagandi, ki naj bi farmerje pridobila za to, da za bodoče leto bistveno znižajo produkcijo bombaža. Navzlic vsem tem vestem se tržišče bombaža ni okrepilo. Amerika je v casu cd 1. avgusta 1929, to je z dnem bneetka tekočega poslovnega leta za ioan "evino, Pa do dne 31. januarja 4 oaonnre’ v šestih mesecih, izvozila ’ . bal, v isti dobi prejšnjega Poslovnega leta pa 5,464.000 bal. Pre-1 mce na celem svetu so si nabavile letos v isti dobi samo 8,816.000 bal, prejšnjem poslovnem letu pa 9 miti o n o v 487.000 bal. V splošnem pro-< učen tj tožijo, da nimajo dolgoročnih naročil in da si predilnice nabavljajo kratkoročno le najnujnejše surovine. To razmere vplivajo tudi na ceno bombaža. Dne 6. avgusta 1929 je znašata cena v Newyorku še 21-39 cen- i«V89 ,f f’ iaauar.ia 1930 samo še 18 82 m dne 3. februarja pa 1610 centov. Od pričetka poslovne dobe je cena padla povprečno za 15% in je sedaj izza spomladi leta 1927 najniž-ia- Bombaž je sedaj skoro 20% cenejši nego pred enim letom. Razvoj cene bo v dogledni bodočnosti še jako odvisen od splošne negotovosti in rezerve odjemalcev. Razen ameriškega FVrno S°, !rpe,a tudi druga tržišča. 1Q9o °vs bombaž se je izza avgusta ifi!,oceniI za približno 15%, indij- skoro 10%.Zadnjih štirih tednih za bafv Brlm™ bom- viiajo, vendar pa je Se,mv,rp"”S X, v v Kremenu so sedai za pribl rzno 20% manjše kakor prejšnja • Tudi na. tržiščih za bombaževo pre-nJ"r, ino.ni Posebuih izprememb, ?? se Pdiavlja radi malenkostne-s oujema m padanja cen za surovine tudi pri tem blagu tendenca navzdol. redilnice in tkalnice hočejo z obratnimi omejitvami preprečiti večje kurente zalog. Omejitve v nemški in-bombaža znašajo povprečno 39%. Za dogleden čas ni upanja, bi se razmere v tem pogledu iz- boljšale. Produkcijska statistika že izza več mesecev kaže naraščajoče nazadovanje zaposmve. Ziom cen se je z organizatornimi odredbami vendarle posrečilo preprečiti. Tudi v trgovini z volno se pojavljajo posledice že dolgo trajajočega omejevanja v porabi. Januarska serija prodaje volne v Londonu je pokazala, da je blaga v primeri s kupci veliko preveč. Radi lega so padle cene prvotno še pod nivo prekomorskih tržišč. Tudi na izvenevropskih tržiščih kupčija ni bila povoljna. Izgleda, da se položaj v dogledni dgbi ne bo izpre-menil. Izboljšanje se po preizkušnjah splošno pričakuje šele takrat, kadar se bo izboljšal splošni gospodarski položaj. Takrat bo povpraševanje po volnenem blagu živahnejše in kupčije se bodo poživile. Sedanje cene so pod nivojem predvojnih cen. V zadnjih treh mesecih so padle cene za volno od 15 do 30%. Napram cenam v lanskem letu znaša popust cene 35 do 45%. V cenah za tkanine ta padec še ne prihaja docela do izraza. Tkalci so namreč največ surovino in polfabrikate drago nakupili in vzdržujejo ceno. Zahteve industrije. V zmislu sklepa, storjenega v XXIX. redni seji Odbora z dne 7. t. m., je Zveza industrijcev predložila g. banu Dravske banovine resolucijo Odbora, proseč g. bana, da nakloni njenim težnjam svojo podporo. Resolucija sama glasi tako: »I. Zakon od 8. februarja 1928 o neposrednih davkih ter novela k temu zakonu od 28. marca 1929 ne dopuščata diferenciranje samoupravnih doklad k državnim neposrednim davkom. Tako diferenciranje nasprotuje samemu duhu teh zakonov, ki imata namen obdavčiti v pravilnem razmerju glavne donosne vire. To pravilno razmerje pa bi se z diferenciranjem doklad povsem porušilo. Kar posebej tiče občin v bivši Kranjski deželi, izvzemši mesto .Ljubljana, velja še določba Občinskega reda, po kateri je diferenciranje občinskih doklad k neposrednim davkom izrecno zabranjeno. Najtežje bi bila po diferenciranju doklad prizadeta industrija, ki nima nikakega zastopstva ali pa nezadostno zastopstvo v upravi avtonomnih teles. Prosimo g. bana, da tej naši upravičeni zahtevi pomaga do veljave, da jo podpira pri kraljevi vladi in da jo uveljavi v kompetenci kr. banske uprave Dravske banovine. ’ .• II. Po našem mnenju ne dajejo veljavne zakonske odredbe Okrajnim cestnim odborom pravice do nalaganja doklad k državnim davkom niti do nalaganja samostojnih davščin. Prepričani smo, da se morajo samoupravne ceste enotno nadzirati in oskrbovati po kr. banski upravi, katera naj zbira potrebna sredstva in jih enotno upravlja. Nalaganje doklad in davščin po Okrajnih cestnih odborih ustvarja neenakost obremenitve in neenakost sredstev ter daje priliko za pristransko uporabljanje teh sredstev. Kakor industrija, tako ima sploh vse gospodarstvo velik interes na dobrih in enakomerno oskrbovanih cestnih zvezah. Ta cilj se pa more doseči edino s koncentracijo upravljanja tudi nedržavnih cest pri kr. banski upravi. TIT. Sedanja negotovost glede bo- Take so razmere v splošnem na svetovnih tržiščih. Kakor pri nas, tudi drugod položaj z manufakturno trgovino ni rožnat: Razmere so pač povsod trde. Splošno slab gospodarski položaj prebivalstva občuinu vpliva na kupčije. Pri tem je pač najbolj prizadeta manufaktura, ker prebivalstvo še največ štedi z obleko. Kolikor prihajajo industrijske razmere v naši državi v poštev, se navzlic padajoči tendenci porabe bom-Laževine v industrijah drugih držav po uvozni statistiki kaže, da naše domače tovarne napredujejo. Naraščajočo tendenco kaže uvoz surovega bombaža (leta 1928 : 7000 ton, leta 1929: 7598 ton) uvoz bombaževe preje (1928: 10.907, leta 1929: 10.916). Uvoz bombaževih tkanin in bombažnih izdelkov pa pada. Naša domača produkcija se torej uspešno uveljavlja navzlic vsem težkočam in vedno bolj izločuje inozemsko konkurenco. Tako kroži ravno te dni po časopisih vest, da dosega jugoslovanski del Mantnerjevega koncerna v vsem koncernu najboljše uspehe. Mentnerjev koncern ima pri nas tovarno v Št. Pavlu pri Preboldu in v Litiji. Tovarna v Litiji je po teh poročilih najdonosnejše podjetje v svetovnem koncernu, dasi ne donaša največjega dobička. dečega carinsko - političnega režima povzroča opasne reakcije na industrijskem trgu. Ravno te dni se naj vršijo carinsko-tarifna pogajanja med našo kraljevino in avstrijsko republiko, katera hoče povišati svoje uvozne carine na agrarne produkte. Povišanje avstrijske ter češkoslovaške uvozne carine na agrarne produkte bi težko zadelo naše poljedelstvo, ki itak trpi pod depresijo cen, in bi bistveno poostrilo obstoječo našo gospodarsko krizo. Po drugi strani pa se ne sme zgoditi, da se v korist izvoza agrarnih produktov pristane na znižanje naših carinskih postavk za industrijske izdelke, katere moremo sami producirati in ki potrebujejo primerne carinske zaščite. — Prosimo g. bana, da pri kr. vladi vpliva na definitivno ustanovitev carinske tarife ter zlasti v tem zmislu, da se sedanje carinsko-politično stanje ne poslabša po trgovinskih pogajanjih in pogodbah z drugimi državami.« PRODAJA TAKSNIH VREDNOT. Davčne uprave so v zadnjem času zadnja dva dneva in prvi dan vsakega meseca ukinile prodajanje taksnih vrednotnic, da morejo v tej dobi zaključiti knjige in pregledati blagajno. Posameznim interesentom, ki o tem niso bili informirani, je ta odredba povzročila že mnogo neprilik v poslovanju, posebno, ker se v nadrobni prodaji težko dobijo menični blanketi za večje zneske itd. Nikakor nočemo oporekati, da je zaključek knjig in pregled knjig potreben, vendar pa interes prebivalstva nujno veleva, da se samo iz tega povoda za cele tri dni ne ukine prodajanje taksnih vrednotnic. Davčne uprave so imele do sedaj še obsežnejše mesečne sklepe, posebno glede izdatkov ter številna izplačila, ki so sedaj odpadla, vendar pa ni bila izdaja taksnih vrednotnic nikdar ukinjena. Želeti bi bilo, da bi mono-polska uprava, ki je omenjeno ukinitev odredila, svojo odredbo preklicala ali ukinitev vsaj omejila k večjemu na pol dne, da bi bilo gospodarstvo vsak Čas v položaju, da si nabavi potrebno vrednotnice. želj© in zahteve ljubljanskega trgovstva, •Na občnem zboru G remija trgovcev v Ljubljani, ki'sc je vršil dne 11. t. ni. (glej poročilo v zadnjem Trgovskem listu) je podal gremijalni tajnik g. Lojze Š m u c obširno in zanimivo poročilo, ki nam daje zaokroženo sliko o današnjem položaju ljubljanskega trgovstva in o njegovih željah in zahtevah za bodočnost. Iz poročila posnemamo: Lani je odjavilo 91 imetnikov obrtne pravice, dočim jih je na novo prijavilo 135, tako da šteje G remi j 1326 članov. Od teh je 1142 trgovcev in 84 branjevcev. če vzamemo, da šteje Ljubljana 70.000 prebivalcev, pride na 61 prebivalcev ena trgovina. Ta situacija pa postane vsa drugačna, če pomislimo, da obstoji v Ljubljani tudi več nabavljalnih zadrug in organizacij. Gremijalno šolo je obiskovalo lani 126 vajencev in 147 vajenk. Od teh je bilo koncem leta sposobnih 263, to je nad 96%. Gremij izda z.a šolo s prejeto šolnino Din 5C0-— od vsakega vajenca preko Din 140.000-— letno. Poleg borbe proti inozemskim potnikom imamo v zadnjem času tudi borbo proti domačim neusposobljenim trgovskim potnikom in zastopnikom. Vedne pritožbe naših organizacij. so povzročile, da je Zbornica za TOI sprejela predlog, da se potniška legitimacija ne sme izdati onim, ki niso dopolnili 21. leta in se niso najmanj 5 let praktično udejstvovali v trgovini. Potniku, ki bi tudi samo enkrat bil kaznovan radi kršitve splošnih predpisov, se odvzame legitimacija za eno leto. Za gremij je zlasti potrebno, da posveča prometnim prilikam v Ljubljani posebno pozornost. Ljubljana se širi, število prebivalstva polagoma narašča. Zdi se, da nekateri vse premalo uvažu-jejo pomen in lego Ljubljane in da se ne zanimajo dovolj za njen razvoj. Če hočemo, da bo promet: tujski, poštni, železniški, carinski, brzojavni itd. ustrezal potrebam in zahtevam ljubljanskega prebivalstva, potem je nujna potreba, da pri tem delu sodelujejo vsi in ne odločajo samo nekateri. Poglejmo naprej poštne telefonske in brzojavne prilike Ljubljane. Danes imamo najmodernejšo telefonsko avtomatično napravo, ki ustreza vsem zahtevam, vendar se je pokazala v zadnjem času nujna potreba, da se sedanje omrežje telefonskih vodov razširi in modernizira, število naročnikov pa zviša. Posebna nujna zadeva za poslovne kroge je rešitev vprašanja javnih govorilnic. Te bi se morale otvoriti na vseli važnejših cestnih križiščih, kolodvorih in oddaljenejših predmestjih. Druga mesta jih že imajo, dočim ima Ljubljana samo eno pred Kreditno banko. Potrebno je, da se dosedanji krediti za vzdrževanje in povečanje telefonskega omrežja zvišajo. Izgledi so, tako glede materijala, kakor glede kredita zaenkrat povoljni, ker vsebuje predlog proračuna /a leto 1930/31 v ta namen nad 7 milijonov, dočim ima sedanji proračun samo nekaj nad 3 milijone dinarjev. Ljubljana šteje 1088 telefonskih naročnikov, približno 200 pa jih čaka še na napeljavo. Kapaciteta avtomatične centrale znaša 1500 številk, torej je razpoložljivih še okoli 400. V teku prvih dveh let obrata je prirastlo k 700 še 400 novih abonentov in če upoštevamo še novo prijavljene naročnike, ki še nimajo telefona, vidimo, da bo v najkrajšem času kapaciteta ljubljanske centrale povsem izčrpana. Važno vprašanje za ljubljansko trgovstvo je sedanji poštno-carinski urad na. Ustanovitev holandsko-jugoslovanske trgovske zbornice. glavnem kolodvoru, kakor tudi lokal, ki služi za kolodvorsko pošto. Špedicijska pošta se radi tega ne more vršiti na glavnem kolodvoru, temveč se mora prevažati v mesto na glavno pošto, kar znatno ovira redni promet. Poslovni krogi so močno interesi rani na tem, da se pošta čim preje odpremlja. Teinu bo mogoče odpomoči šele, ko se zgradi bodoče poslopje glavne carinarnice. Najkasneje v mesecu juliju bo otvor-jeua pošta z javno govorilnico na križišču Tržaške in Bleiweisove ceste, ki bo prebivalstvu, trgovini in obrti v znatno olajšavo, saj morajo sedaj vsi na glavno pošto ali pa na Sv. Jakoba trg. Stalno pozornost gospodarskih krogov zahteva rešitev vprašanja glavne carinarnice. |To vprašanje se vleče od leta 1923 nepretrgoma in je postalo šele sedaj končno odločilno. Spomladi se prične z zgradbo in tako bomo po dolgih pogajanjih in posvetovanjih prišli do rešitve glavne carinarnice. Ko bo carinarnica dograjena, bo tudi poslovanje v administrativnem in ekspeditivnem oziru olajšano. Po prometu lahko prištevamo ljubljansko carinarnico med najvažnejša v državi; jeseni je glede prometa prekosila celo Beograd in Zagreb in je samo na uvozni carini napravila nad 180 milijonov dinarjev prometa. Skrbeti bo treba, da dobimo javna skladišča, ki bodo v zmislu novega carinskega zakona predvidena, ker so ta /a reekspedicijo in refakcijo neobhodno potrebna. Dalje smatramo, da je eno najbolj perečih vprašanj Ljubljane, vprašanje preureditve ljubljanskih kolodvorov iu cest, ki križajo v mestu glavno progo. V Ljubljano prihaja, oziroma odhaja približno Hft vlakov in znaša skupno števi- lo odpravljenih potnikov preko enega milijona. Iz dosedanjih pogajanj med železniško upravo in mestnim magistratom se da sklepati, da se bo v doglednem času pričelo z zadevnimi deli. Sem spada pa še drugo vedno bolj pereče vprašanje severnega predela Ljubljane, ki se tako v Spodnji šiški proti Zgornji šiški in Dravljam, kakor tudi 7,a Bežigradom ob Dunajski cesti proti Ježici vedno bolj razvija. Ta predel bo v prihodnjih letih moral dobiti možnost najkrajšega dostopa za odvoz in dovoz blaga z železnico oziroma na železnico. Gotovo je, da sedanji Gorenjski kolodvor s svojimi skladiščnimi napravami na sedanjem mestu ne ustreza in da bo potrebno misliti, da se Gorenjski kolodvor vsaj s tovornimi skladišči pomakne bolj proti severu. Vprašanje, da li se naj zgradijo nova tovorna skladišča nekako na odcepu kamniške in gorenjske proge ali pa se pomaknejo še bolj proti severu, je treba vsekakor temeljito premisliti. Dolžnost železniške uprave, ljubljanskega mesta in vseh ostalih prizadetih krogov je, da tudi temu vprašanju posvečajo vso pozornost in omogočijo novemu predmestju razvoj in napredek. iNič manj važno in pereče vprašanje je, za lokalni, kakor tudi izmenjalni promet z inozemstvom, vprašanje zgradbe kolodvorsko in carinske pošto na Masa-rykovi cesti nasproti Miklošičeve ceste. Sedanji lokali kolodvorske pošte absolutno ne ustrezajo in je z gospodarskega vidika nujna potreba, da mestni magistrat to vprašanje čimpreje reši sporazumno s poštno upravo. Za uspešnejši razvoj, ki služi v obratne svrhe Ljubljane, je predvsem tudi potrebno, da se električni tok poceni. V zadnjih letih smo mogli s skrbjo ugotavljati, kako se industrijska podjetja izogibajo Ljubljane in tako smo radi predragega električnega toka zgubili milijonske dohodke. Saj mora vsak la-jik opaziti, da modernizacija tudi manjših obratov in ne samo trgovin, ne napreduje, temveč hira, če se ne nudijo ugodnosti. Trgovina potrebuje v svrho uspešne nočne reklame cenejši električni tok. V interesu mesta samega je, da tujci, ki prihajajo v Ljubljano, vidijo, da ne zaostajamo za drugimi velikimi mesti, že bi bile naše ulice, izložbe in reklamne svetlobe tako žive, kakor v drugih mestih, n. pr. v Zagrebu, ki nam je najbližji. Značilno dejstvo je, da je Ljubljana s pribli/no 70.000 prebivalci potrosila okoli 4 milijone kilovatov, dočim jih je Maribor samo s 35 prebivalci potrosil 9 in pol milijona kilovatov. Kr. Giinther v Haagu piše: Slišim, da se namerava ustanoviti v Rotterdamu, ki je kot gospodarsko središče poleg finančnega središča Amsterdama največjega pomena, jugoslovansko-holandska trgovska zbornica. Zbornica naj pospešuje gospodarske stike obeh dežel v tesnem podelovanju z njenim uradom v Jugoslaviji in ob sodelo%ranju z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Ustanovitev prihaja ob pravem času, ker stojimo sedaj pred sklepom novo trgovske pogodbe ined Holandsko in Jugoslavijo. Slišim, da je pogajanje med obema državama prispe- lo že tako daleč, da so končnemu sklepu ne stavijo več večje težkoče. Upati je, da bo eno prvih del novoimenovanega poslanika v Haagu Hrističa to, da bo podpisal trgovsko pogodbo. Nastopil bo svojo službo 1. marca. Tudi leta 1881 je podpisal trgovsko pogodbo med Holandijo in tedanjo Srbijo poslanik z imenom Hristič, na Dunaju. Pomorski promet med Holandijo in Jugoslavijo se je v zadnjem času zmeraj bolj živahno razvijal. Po holandski statistiki je bila do leta 1927 trgovska bilanca Jugoslavije s Holandsko zmeraj pasivna, lela 1928 pa prvič aktivna, in sicer za 433.000 hol. goldinarjev ali za več kot 10 milijonov dinarjev. Da promet med Jugoslavijo in Holandijo ni nepomemben, nam dokazujejo statistični podatki iz let 1925 do 1928. Izvoz iz Holandije v Jugoslavijo v teh letih je znašal 75,748.962 kilogramov in obratno 39,700.749 kg. Pričakovati je, da sc bo po uveljavljenju nove trgovske pogodbe promet bolj ojačil. Že v preteklem letu 1929 so po dolgem presledku prišle prve pošiljatve žita iz Jugoslavije preko Brajle v Amsterdam. — Govorili smo o tem že v članku, v katerem smo razmotrivali spremenjena pota našega izvoza. Seveda bo trgovska bilanca Jugoslavije iu Holandije za lansko leto izkazana z večjo aktivnostjo Jugoslavije. Holandska statistika nam ne pove, v kakšni izmeri so bile na skupnem prometu udeležene jugoslovanske ladje. — Večji delež odpade gotovo na Italijo. Močno so udeležene tudi holandske ladje, ki prihajajo zmeraj bolj v jugoslovanska pristanišča. Neka parobrodna družba v Amsterdamu vzdržuje redno plovbno zvezo z Jugoslavijo in napravijo njene Jadje pot v Jugoslavijo dvakrat na mesec. Nova trgovska pogodba bo posebno važna, ker bo vsebovala poleg drugega tudi natančne določbe o medsebojnem plovbnem prometu; stara pogodba teh določb ne vsebuje. Holandski lastniki ladij, ko jih ladje gredo v Jugoslavijo, se morajo sedaj na vseh mogočih mestih informirati glede pogojev, pod katerimi Če pogledamo še komunikacije, vidimo, da je sedanje stanje cest desolatno. Ceste, ki vodijo v Ljubljano in še niso tlakovane, so za avtobusni promet in kupujoče občinstvo izredne važnosti. Cestni promet je eminentne važnosti. Če hočemo v Ljubljani in okolici dvigniti tujski promet, se morajo ceste temeljito popraviti. Posebno važno vprašanje za ljubljansko trgovstvo je občinsko gospodarstvo. Priznati moramo, da se je v zadnjih letih mnogo investiralo za stanovanjske zgradbe, ceste in javne svrhe (klavnica itd.) vkljub temu pa komunikacijsko vprašanje, ki je za Ljubljano velike važnosti, še ni rešeno. Obstoječe avtobusne zveze ne ustrezajo še pravilnemu razvoju, potrebne bodo še nadaljne investicije, ki bodo mestno gospodarstvo obremenile. Mestna občina je z novim šolskim zakonom, ki določa, da mora skrbeti za izplačilo stanarin učiteljstvu, močno obremenjena, na drugi strani pa je izgubila, radi maksimalne trošarine, znatne denarne vire, tako da bo prišla v nepri-like. Treba bo misMti na nov način kritja 7-milijonskega primanjkljaja, ki ga izkazuje mestni proračun. Zaenkrat obstoje razni načrti in je predvidena nova uvedba uvoznin. Ljubljanski gremij budno zasleduje to vprašanje in je v stalnih stikih s predstavniki mestne občine, da se to vprašanje rrši v skladu in z interesi ljubljanskega trgovstva. smejo njih ladje v jugoslovanska pristanišča. Zlasti manjkajo predpisi o blagovnih vrstah, ki spadajo pod higijensko kontrolo in za katere se morajo podati atesti, da nič ne govori proti njih izla-ganju v jugoslovanskih pristaniščih. Dalje se morajo spraviti v sklad naše določbe o naselitvi in prebivanju z onim, ki veljajo v Holandiji za Jugoslavijo. Pridni in podjetni jugoslovanski konzul v Rotterdamu g. H. H. van Dam, ki se mu je zahvaliti za veliki uspeh razstave jugoslovansko domače industrije v Haagu, je vzel v roke tudi ustanovitev jugoslovansko-holandske zbornice in je kot izkušen trgovec postavil v službo te namere svoje, dobre in obsežne zveze. Pravila zbornice so že izdelana. Dam bo znal poskrbeti tudi za ne ravno majhna sredstva, ki so potrebna za pripravljalna dela, poleg zneska, ki ga je že sam dal na razpolaganje. V nekem pogovoru z piscem tega članka se je izrazil Dam zelo optimistično o možnostih, da se zveze med obema državama bolj izgradijo. Ko bo prišel v aprilu v Jugoslavijo, bo stopil na licu mesta v stik s pristojnimi oblastmi, organizacijami in merodajnimi osebnostmi. * * * V zvezi s tem člankom poročamo, da se nedavno od nas omenjeni sindikat za jugoslovansko - holandske trgovske stike ne bo bavil v prvi vrsti z izvozom mineralne vode in zdravilnih zelišč iz Jugoslavije, temveč da bo izvažal vsakovrstne zemske pridelke, da se bo udeleževal izgradbe jugoslovanske industrije in da bo z neko bančno skupino financiral jugoslovansko malo industrijo. Napovedana prelevitev sindikata v delniško družbo, se bo izvršila ob udeležbi one bančne skupine. VINSKA KUPČIJA V BANATU. V preteklih dveh tednih so se prvič v tej seziji pojavili na trgu v Vršcu (Vršac je središče vinske trgovine v Banatu) inozemski kupci, zlasti iz Čehoslo-vaške. V zadnjih dneh je bilo prodanih 20 vagonov belega namiznega vina, 10 vagonov bo pa odšlo v teh dneh. Domači kupci, v prvi vrsti iz Donavske banovine in le malo iz Savske in Dravske banovine, prihajajo le v skrajni potrebi in le kot odjemalci manjših množin. — Razpoložljive zaloge banatskega vinskega krožja so cenjene na 1100 vagonov. Cene se niso zboljšale, le majhne množine so v trdnih rokah. Večina malih vinogradnikov prodaja blago po nizkih cenah, da pride do gotovine. Novo belo namizno vino se je prodajalo z 2-40 do 2-80 Din za 1 liter, močnejša vina tudi po 3 do 3-50 Din. Staro vino je za ca. 30 par cenejše. Sortirana vina dosegajo ceno od 4 do 5 Din, vse v kleti producenta. O ZNIŽANJU OBRESTNE MERE V JUGOSLAVIJI. V kratkem se bo vršila konferenca beograjskih bank in se bo pečala z vprašanjem znižanja posojilne obrestne mere. Likvidnost in pocenitev denarja POTRDILA O. PLAČANI DAVKU. Trgovec iz dežele nam piše: Med sredstva za izterjanje neposrednih davkov spadajo med drugim tudi potrdila o plačanem davku, s katerim se morajo izkazati davkoplačevalci ob licitacijah, nabavah deviz in valut, ob izdaji potnih listov itd. Ne da se tajiti, da je bilo ob času, ko davčni aparat še ni povoljno funkcijoniral, to sredstvo potrebno, pa tudi uspešno, vendar pa so se izza tega časa razmere do cela izpremenile. Izterjavanje se je v zadnjem času tako uredilo, da se davki sproti izterjujejo in da se od davkoplačevalcev zaostali davki, ako jih pravočasno ne-plačajo, prisilno izterjujejo. To dokazuje vedno ugodnejši uspehi, ki se kažejo v donosu neposrednih davkov. Pri teh razmerah so izgubila razna davčna potrdila svoj pravi pomen, da pospešijo pravočasno plačevanje davkov. Potrdila so postala samo še gola formalnost, ki pa povzroča davkoplačevalcem poleg stroškov (za kolke), tudi težave, zvezane z nabavo. Prav bi bilo, da se enkrat že odpravijo! Kvalitetna mamka Zahtevaj t« povsod I v vseh deželah raste, in Jugoslavija, ki ima ozke stike z mednarodnimi finančnimi trgi, ne more iti preko tega splošnega vala. Tudi Zagreb nagiba k znižanju posojilne obrestne mere. Seveda bi to vplivalo tudi na obrestno mero vlog. Trgovinske zveze z Londonom. Pod naslovom Adriatic Overseas Corporation Limited, Haymarket House — 24 Hay-market — London S. W. 1 so osnovali v Londonu naši rojaki tvrdko, ki ima namen, da omogoči poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Anglijo. Tvrdka se priporoča vsem, ki so v trgovskih zvezah z Anglijo. Velesemenj v Milanu. Spomladanska prireditev mednarodnega velesejma se vrši letos od 12. do 27. aprila. Velesejem v Pragi se vrši od 16. do 23. marca 1930. Naša industrija riža. O domači industriji riža smo pisali v sobotni številki našega lista. V članku se govori o težavah, v katerih obratujejo domače luščilnice riža. Imamo jih doslej tri: ena je v Zagrebu, druga v Somboru in tretja v Kočanih v Južni Srbiji. Vsled neugodnih železniških tarif so vse tri v dokaj težkem položaju in ne morejo izkoristiti svoje kapacitete. Na trgu prevladuje zato še vedno italijanska industrija riža. V članku se nadalje omenja, da se v novejši dobi zgradi v naši državi še dvoje luščilnic, ena na Sušaku, a druga v Ljubljani. Član-kar ugotavlja, da sta obe novi luščil-nici v italijanskih rokah. Članek smo povzeli dobesedno iz zagrebškega »Lloyda«, kar smo tudi na čelu članka izrecno navedli. Hoteli smo s tem opozoriti javnost, kako se hote ali nehote širijo vesti brez vsake stvarne podlage, netočne in bogve iz katerih razlogov. Pri naši priobčitvi je pa žal izostal komentar in pojasnilo, zakaj smo pravzaprav priobčili članek, tako da naše namere najbrže niso vsi čitatelji pravilno tolmačili. Član-kar v »Lloydu« govori o treh naših že obstoječih luščilnicah in o dveh novih, ki so — kakor pravi — v italijanskih rokah. Gospodu, ki lo trdi, naj bo povedano — vsaj glede luščilnice v Ljubljani — da je celotno in popolnoma v slovenskih rokah, da je to čisto naše podjetje in da smo srečni in zadovoljni, da smo se tudi v tej stroki osamosvojili. Lastniki podjetja so gg. Sancin Franc in Kovač Kajetan, oba iz Ljubljane ter trza-čana brata Truden, o katerih pač nik-do ne more trditi, da nista slovenske narodnosti. Tvrdka Truden je bila že pred vojno ena izmed vodilnih tvrdk na tržaškem trgu, zalaga mnoge naše veletrgovce s kavo, rižem in drugimi kolonijalijami, pa smo zato zadovoljni, če nam je le količkaj pripomogla, da je prišlo pri nas do ustanovitve novega podjetja, ki smo ga že davno pogrešali. Trajen vir dohodkov Raxp«čuj« v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 nudi prodaja MAGGI'levih izdelkov za juhe. ■m Xa Sušaku hočejo zgraditi vcliku skladišča, ki naj služijo v prvi vrsti uvozni trgovini kolonijalnega blaga. Načrti 'za skladišča so že izgotovljeni in je, kot poročajo, vsa zadeva ugodno rešena. V Šibeniku bodo s stroški 8,500.000 dinarjev zgradili novo carinsko poslopje, v katerem bodo nastanili tudi druge urade. Dalmatinski boksit izvažajo v vedno večji izmeri; v Šibeniku pričakujejo zmeraj nove parnike, ki služijo eksportu boksita. Za izgradbo beograjskega pristanišča ob Savi bodo pričeli v marcu s prvimi deli. Doneske bosta prispevala občina in prometno ministrstvo. Za izboljšanje cest v Donavski banovini je vstavljen v proračunu banovine znesek 3,900.000 Din. Glede komercializacije jugoslovanskih državnih rudnikov se izdeluje pri glavni direkciji nov načrt. Za novo organizacijo bo predlagana oblika delniške družbe, v kateri bo imela država pretežno večino. Francoski rudarski podjetnik se mudi v Beogradu. Je posestnik kroni ovili najdišč v Mali Aziji in hoče nakupiti najdišča to rude pri Užicah, Čačku in v Ti-nioški kotlini. Zagrebačka borza je dobila za leto 1930 predsedstvo Zveze srednjeevropskih borz. V dunajskih borznih krogih pričakujejo v tekočem letu tudi pristop poljskih borz. Jugoslovanskih ladij v pristanišču Pireju je bilo v preteklem letu 70, njih tonaža je znašala 61.831 ton. Spričo vsega prometa v tem pristanišču je naš delež kaj majhen, kajti ves promet preteklega leta izkazuje 7975 parnikov s 6 milijoni 545.917 tonami. Nova egiptska carinska tarifa bo stopila v veljavo 17. t. m. in ne beremo o nobenih prehodnih določbah. Bati se je, ,482.600 pengo Čistega dobička in raz-deljuje 14-odstotno dividendo ali 7 pen-za delnico. Insol vence v Nemčiji rastejo kar na-Prej iu se javljajo zmeraj novi insol-venčni valovi. V ameriški industriji kavčuka so se pojavile nove fuzijske tendence, imenujeta se zlasti skupini Gcodyear in Eaton. Rum tinsko tovarno aeroplanov., na kateri je zlasti udeležena neka francoska finančna skupina, bodo reorganizirali. Poljska železna industrija hoče odpustiti 5 odstotkov delavcev, če se konjunktura kovinske industrije ne bo izboljšala. Po svetu. * Hranilne vloge v Nemčiji so dosegle v preteklem letu vsoto 9 milijard mark, pa še zmeraj niso na polovici predvojnih vlog, tudi če se ne oziramo na spremenjeno nakupno moč denarja. , * Jave ie znižala obrestno mero jd 5 K-% na 5%. Za izvoz surovega masla v zvišani izmeri so dovolil, na švedskem izdatna sredstva. Budimpeška tekstilna tvrdka Leop Schwarz je prišla s pasivi 1,100.000 pen-Ro v plačilne težkoče in išče zasebno poravnavo. Ponuja 60-odstotno kvoto .in Polno izplačilo žalitev do 5000 pengft. Cena bakra je pričela v zadnjem času hitro naraščati. Trg je trden; cela vrsta ameriških producentov se je odločila za omejitev produkcije, ki bo povprečno do 35-odstotna. Pirej bo dobil svobodno pristaniško ^zvedl^eda^ vPra«anje tehniške Brezposelnih v Nemčiji na koncu dru- februarskega tedna je bilo nad s&OO.OOO. Zunanja trgovina Holandske. Volumen nizozemske zunanje trgovine se je v preteklem letu povečal in dosegel 4.741-6 milijona goldinarjev. To povečanje napram prejšnjem letu znaša 71-7 milijona goldinarjev. Povečanje leta 1928 je pa znašalo celih 271-3 milijona goldinarjev in 257-6 milijona goldinarjev v letu 1927. Leta 1926 pa je bilo zaznamovati znižanje trgovskega volumina za 1-5 milijona goldinarjev. Poleg tega pa je bilo zvišanje trgovinskega volumina lansko leto skoro izključno povzročeno radi povečanja uvoza, katerega vrednost je porasla od 2*383-9 na 2752-3 milijona goldinarjev, med teni, ko je vrednost izvoza dosegla samo 1989-5 milijona goldinarjev proti 1986-7 milijona v prejšnjem letu, tako da lahko rečemo, da je bil uvoz stacionaren. V zvezi s tem je pač naravno, da imamo opraviti z znatnim poslabšanjem holandske trgovinske bilance, katere pasivum je zrastel od 697-7 na 762-9 milijona goldinarjev. Pasivum trgovinske bilance bi pa bil še znatno večji, če se ne bi posrečilo, holandskim radio-tvomicam povečati njihov izvoz za 58-7 milijona goldinarjev, i V celoti je izvoz vseh drugih predmetov j nazadoval namreč za približno 55 milijo- 1 nov goldinarjev. Da je pri tem1 tudi padanje cen nekaterih važnih holandskih produktov igralo važno vlogo, se med drugim razvidi tudi iz tega, da se je nizozemski izvoz z ozirom na količino po- večal od 15-72 milij, ton na 16-3 milijona ton. Poslabšanje holandske trgovinske bilance je skoro docela posledica sprememb v trgovskem prometu med Holandsko in Nemčijo. Med tem, ko se je uvoz iz Nemčije povečal od 730-3 milijona na 842-1 milijona goldinarjev, torej skoro za 112 milijonov goldinarjev, se je nizozemski eksport v Nemčijo znižal od 467*7 na 455-6 milijona goldinarjev. Kar se tiče posameznih predmetov, ki jih Holandska izvaža v Nemčijo, se je znižal izvoz masla od 71 na 66-4 milijona in izvoz zelenjave od 42-6 na-38-8 milijona. Kar se tiče uvoza iz Nemčije, pride v prvi vrsti v poštev povečanje uvoza železa in jekla. Uvoz teh dveh produktov se je povečal od 90-3 milijona na 122-8 milijona, kar je deloma v zvezi s precej veliko gradbeno delavnostjo v Holandski. Uvoz različnih železnih in jeklenih fabrikatov, kakor tudi tekstilnega blaga in papirja se je znatno povečal. V kolikor pride holandska trgovina z drugimi državami v poštev, vidimo predvsem, da se je izvoz v Belgijo povečal od 172-1 na 204-8 milijona goldinarjev, izvoz v Veliko Britanijo pa je nazadoval od 431-9 milijona na 408-1 milijona goldinarjev. Izvoz v holandsko Indijo, ki se je v letu 1928 povečal od 138-3 na 175-3 milijona goldinarjev, je lansko leto padel na 172-2 milijona goldinarjev. Tranzitni promet v Švici. Po številkah, ki jih je objavil zvezni urad za statistiko, vidimo, da je v letu 1851 šlo samo 20C0 vagonov po 10 ton blaga preko Švice. Tranzitni promet leta 1860 je znašal 6300 vagonov, leta 1870 pa 10.000, leta 1883 po zgraditvi St. Gothardskega predora je znašal tranzitni promet več kot 40.000 vagonov. Leta 1900 je znašalo to število 47-553, leta 1910 pa 108.541. Po perturbacijah svetovne vojne se je začel ta promet, posebno s početkom leta 1923, znatno večati ter je znašal leta 1928 353.151. Uvozni promet Švice od leta 1900 do leta 1928 se je povečal, izraženo v vagonih po 1.0 ton, ou 497.S54 na SCG.o4G, izvozni promet Švice pa je porastel od 66.071 na 104.253. Največ,;i del transporto m v zadnjem času gre po liniji St. Gothar-ski in to v prvi vrsti nemški premog, ki ga pošilja Nemčija v Italijo na račun reparacij. Tranzitni promet preko švice se je leta 1928 razvijal, izraženo v vagonih po 10 ton, kar se tiče pravca smeri, sledeče: Iz Nemčije v Italijo je šlo 118.481 vagonov, iz Italije v Nemčijo 22.991, iz Francije v Italijo 123.111, iz Italije v Francijo pa 2646. Mednarodne konvencije o pomorski plovbi. — Dnevni red antvsrpske konference. V dnevih od 1. do o. avgusta t. 1. se bo vršila v Antverpnu konferenca o pomorski plovbi. Na tej konferenci se bodo najprej razpravljali koraki, ki so jih posamezne države storile, da bi Bruseljskim konvencijam od leta 1924 in 1926 da’e zakonsko moč. Aprila leta 1926 so bile na razpravi 4 konvencije: Imuniteta državnih ladij in tovorov, omejitev odgovornosti lastnika ladje, pomorske hipoteke, zadrževalna pravica in tovorni transporti po morju. Konvencija, ki se je nanašala na zadnji slučaj, je bila leta 19553 končno vel javno sprejeta in leta 1924 je postala v Veliki Britaniji zakon. ^Na dnevni red konlerence leta 1926 je priš'a samo radi tega, da bi se dala možnost ratifikacije onim državam, ki tec-a še niso storile. V slučajih, kjer se še ni nič storilo za uzakonitev, se naproša za poročilo o dosedanjih ukrepih v io svrho, odnosno o kakršnih koli ovi-ralnih vzrokih. Države, ki so konvencijam že dale zakonsko moč, se pritožujejo o zavlačevanju drugih držav. Ta za- vlačevanja so že od nekdaj velika nesreča, o kateri se je dosedaj še na vsaki mednarodni konferenci o pomorski plovbi govorilo. To je pa tem ne razumljivejše, ker so bile pač vse posamezne konvencije rezultat splošnega sporazuma, ki je bil dosežen šele po dolgotrajnih diskuzijah in velikem delu. Če pa te konvencije ratificirajo samo ena ali dve države, tipe one večkrat finančno škodo radi tega nasproti onim, ki nočejo izpolniti prevzetih dolžnosti. Drugi predmet, ki se bo obravnaval na dnevnem redu konference, se tiče predloga obligatornega zavarovanja potnikov, o čemer je podal Sir Norman Hill obširno poročilo. Nacijonalni komiteji so bili zaprošeni za sporočilo njihovih mnenj o tem načrtu in o možnosti njegovega sprejetja. Tretje vprašanje, ki se tiče neposredno mornarjev, je vprašanje prisojnosti sodišč. To vprašanje se tiče tudi kaznovanja v slučaju kolizij na odprtem morju, ki imajo za posledico izgubo življenja ali telesno poškodbe. Nacijonalni odbori so bili naprošeni za informacijo, da-li zakoni njihovih držav predvidevajo kazni za take slučaje in katere reforme bi eventualno bile potrebne, da bi se v tem oziru dosegla inter-nacijonalna enotnost. Poleg tega se že- li ugotoviti, katera sodišča bi bila v takih slučajih pristojna in da-li bi se ime- li okrivljenci zagovarjati pred sodiščem one države, katero zastavo nosi ladja ali pa pred onim sodiščem, pred katerega spadajo žrtve po svoji narodnosti. Xid»li»tiaha bonu Tečaj 13. februarja 1v30. u o- letanje Oln Pooidba tM«. DRVI7/R Amsterdam 1 h. (fold. . . • 2278 Berlin IM 13-5425 13 572') Bruselj 1 belga 7-9151 Budimp*»5ta 1 pengS . . —•— 99283 Curih 100 fr 1094 40 '097 40 Dunaj 1 Šiling —•_ 7-99 8 London 1 funt —• _ 276 16 Newyork t dolar —*— r-fi 70 Pari* 100 fr —•— 222 44 Praga 100 kron 167-71 168 51 Trst 100 Ur 296-32 298-32 čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Premogovna produkcija Češkoslovaške. V preteklem letu so v češkoslovaški naložili na vozila za 10 odstotkov več premoga kot v letu 1928. Produkcija je bila maujša kot naložena kvantiteta, ker so imeli še veliko starih zalog. Produkcija rjavega premoga je narasla za 9 odstotkov na 22'8 milijonov ton, produkcija črnega premoga za 12 odstotkov na 16-8 milijonov ton, produkcija koksa za 14 odstotkov na 3,200.000 ton, vsa produkcija povprečno za nekaj nad 11 odstotkov. Največ ja tovarna solitra na svetu. Cilenška družba Lautaro Nitrato bo zgradila tovarno solitra ogromnih izmer. Njena letna kapaciteta bo 540.000 ton, obratovati bo pričela leta 1932, bo pa na j večja na svetu. Podjetje poseduje že sedaj 26 tovarn in razpolaga s solitrovi-mi najdišči v obsegu 418 km2, ki vsebujejo po cenitvi okoli 30 milijonov ton solitra. Betlehem Steel Corporation. To drugo ameriško podjetje jekla zaznamuje v preteklem letu same rekorde. Bruto-prodaja od predlanskega do lanskega leta je narasla od 294 na 342 milijonov dolarjev, naročila so bila s 369 milijoni za 74 milijonov večja, čisti dobiček je narasel od 43 5 na 64-5 milijona dolarjev in s tem prekosil rekordno vojno leto 1916 za 5,800.000 dolarjev. Po vseh odpisih ostane za razdelitev dividend znesek 42-2 milijona dolarjev proti 18-6 milijonom leta 1928. Povprečno je izrabila družba v preteklem letu 92 odstotkov svoje produkcijske kapacitete proti 82 odstotkom v letu 1928. V zadnjem lanskem četrtletju je zaposlenost sicer nekoliko padla, a se je letos zopet dvignila. Naročil je sedaj več kot jih produkcija zmore; zlasti veliko naroča ladjedelništvo. Francosko premogarstvo. Francoski premogovniki in francoski plavži so se dogovorili glede cen koksa, ki jih bodo odslej naprej določili za več mesecev in ki naj kolikor mogoče malo kolebajo, da se olajša kalkulacija. Za prvo letošnje tromesečje je cena plavžnega koksa določena s 139 franki proti 138-5 frankov v zadnjem lanskem tromesečju. Import nemškega koksa v Francijo je v preteklem letu zelo padel. Trgovska bilanca Evrope in Amerike v letu 1929 izkazuje nakup Evrope v vrednosti več kot ene milijarde dolarjev; to je več kot je Amerika v Evropi kupila. Najboljši odjemalec Amerike, oziroma U. S. A. je pa Kanada, ki je tudi glede prodaje v Zedinjene države na prvem mestu. Med nakupovalci v U. S. A. je na drugem mestu Velika Britanija, med dobavitelji v U. S. A. Japonska, ki je potisnila Veliko Britanijo s prejšnjega drugega mesta na tretje mesto. Francoska avtomobilna tvrdka Citroen bo najela 5-odstotno posojilo v znesku 125 milijonov frankov. Posojilo je postalo potrebno vsled velike ekspanzije tvrdke. Vsled preloma v pogajanjih med tvrdkama Škoda in Češko-Moravska se je pričel med njima hud konkurenčni boj; tako beremo, da bo že v tej pomladi prišel na trg nov škodov avtomobilni tip, katerega cena je določena na ca. 30.000 Kč. Konkurenčni boj se bo bil, zlasti v avtomobilni produkciji. Borza dela v Mariboru. Od 2. do 8. fe-beruarja t. 1. je dela iskalo 159 moških in 49 ženskih, 93 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 31 moških dn 31 ženskih, 13 jih je odpadlo, 27 pa odpotovalo, koncem tedna jih je ostalo 720 v evidenci. Od 1. januarja do 8. februarja pa je dela iskalo 899 moških in 448 ženskih, 431 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 370 oseb, 103 jih je odpotovalo, 154 odpadlo. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 15. iebruarja 1900. rinn i»r scsp»i Štev. 20. IZDELU3E SOLIDNO Brzojavi: Ks-Ssp&rscSon^ie Ljubljana ZaEoga špirita, raznega žganja in konjaka -Mineralne vode - - VeSfetrgovina UoSonijalne robe * Voleprafsrna kave - M!Snž za dišala UUBLJRNA DUNAJSKA CESTA 33 Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Tofna postreiisa raznovrstno rudninsko vodo. - L..tn. p,ražama za kavo in mlin za difiave z električnim obratom Cenilci na raipalBgo pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Kak-nju sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave obvezilnSga materijala ter glede dobave lesenili škatljic za zdravila. — Vršile se bodo naslednje ofertalrie licitacije: Dne 3. marca t. 1. pri ekonomskem oddelku Komande v Zemunu glede dobave 6000 ton angleškega premoga; dne 4. marca t. 1. pa glede dobave 1000 ton olja. — Dne 8. marca t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave žice, izolatorjev in nosilcev. — Dne 3. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vodovodnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpoeled.) — Dne 2G. febrimria t. 1. se bo vršila pri Ekonomskem oudelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu ustmena licitacija glede dobave 50 ti--soč komadov vreč iz jute. — Dne 3. marca t. 1. se bo vršila pri Računsko-eko-nomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 5000 komadov denarnih vreč s ključavnicami in 3000 ključev za iste. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) Oddaja gradbenih del. Stavbni odbor za zgradbo šolske stavbe v Lescah razpisuje celotna stavbena in druga dela na zgradbi nove osnovne, gospodinjske ter kmetijske obrtne nadaljevalne šole. Ponudbe je poslati do 3. marca t. 1. (Pogoji so interesentom na razpolago pri tajniku stavbnega odbora.) Oddaja zakupa buffeta na postaji Dravograd—Meža se bo vršila potom licitacije dne 4. marca t. I. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni Direkciji.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave t precizijske normale. — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja 1.1. ponudbe glede dobave lepenke; do 26. februarja t. 1. po glede dobave jeklenih cevi. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. februarja t. 1. ponudbe glede dobave elek-ti'i?npon n->fitprr'a'a — Direkcija držav- • nega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovega lesa, 250 m3 jamskega lesa in raznega električnega materijala. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 5. marca t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 15.000 kg masti. — Dne 5. marca t 1. pri Direkciji pomorskega saobra-eaja v 'Splitu glede dobave raznega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje lici- tacije glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 in sicer: Dne 18. februarja t. 1. pri Komandi mesta v Slov. Bistrici in Škofji Loki; dne 20. februarja t. 1. pri Komandi mesta v Mariboru; due 22. februarja t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in ipri Komandi mesta v Ptuju; dne 24. februarja t. 1. pa pri Komandi celjskega vojnega okruga v Celju. — Komanda Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki razpisuje licitacije glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 in sicer: Dne 18. februarja t. I. pri Komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji; dne 20. februarja t. 1. pri Komandi 26. peš. polka v Sisku in pri Komandi Otočačkega vojnega okruga v Otočacu; dne 22. februarja t. 1. pri Komandi 55. peš. polka v Bihaču; dne 24. februarja t 1. pri Komandi mesta v Gospiču in pri Intendan-turi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah.) Dobava kruha. Komanda Savske divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje lici-cije glede dnevne dobave kruha za čas od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 in sicer: Dne 3. marca t. I. pri Komandi mesta v Doljni Lendavi in pri Komandi mesta v Murski Soboti; dne 4. marca t. I. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu; dne 5. marca t. 1. pa pri Komandi mesta v Sušaku. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah.) V5EHVRST- PO-FOTOGRflFIJAH-•SURlSBflHVEKlfiLlVEČBflRVAH- = KONKURENČNE CEHE = K Li Š HRSTSrUL] U BLI Al* & QRLMAT!NOVA UUCA 47.13 med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje „VALDA“ Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, kijih raznaša prah, one vas čuvajo prehlada, grlobola, vnetja krhlja, bronhijalnih katarjev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. iifji nji Zahtevajte vedno izvirne VHLwSf Na prodaj samo v škatljicah z napisom „Valda“ v vseh lekarnah in drogerijah. - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE STRACE JOUIINALE ŠOLSKE ZVEZKE-MAPE ■onmaanMiMi ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE I. T. D. Veletrgovina A. Šarabon Tttlefon 2000 Telefon 2000 v Ljubljani priporoča špecerijsko blago, ?.TdS-.?S&E; raznovrstno R.ačune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih • poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA* Gregorčičeva ulica 23 TELEFON 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune! ■■■■■■■■■■■■■I fižaiatžgBMiitifii®...^.----------- — Kreditni-zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) j| Brzojavke: Kredit Ljubljana s-: Telefon Itev.: 2040, 2457, 254«; interurban: 2706, 2 ' Peterson International Banking Cod© ■,»•«»11« Obrettov.nl. .log. »»KUP '■ ■>">«»»«■ »s»l