Peterle in Vencelj obiskala koroške Slovence ________________________________;............ Parlament koroških Slovencev: Jasne besede prof. Peterleta naš tednik Številka 9 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 5. marca 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Slovenski zunanji minister prof. Lojze Peterle je prejšnjo sredo v pogovoru s koroškimi Slovenci spregovoril zelo jasne besede: „Vprašanja, ki so za koroške Slovence bistvenega pomena, je potrebno reševati skupno; priti je potrebno do skupnega stališča. Najbolj primeren instrument za to je skupno demokratično za- stopstvo!“ Ministra prof. Lojzeta Peterleta in državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja je v imenu Koordinacijskega odbora pozdravil njegov tajnik mag. Marjan Pipp. Pogovora sta se udeležila tudi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in tajnik SPZ dr. Janko Malle. Strani 2/3 POLITIKA ^r- Paul lby je bil pred Nedavnim imenovan za skofa na Gradiščanskem in s tem tudi za Hrvate in Madžare. Ognjiča Csenar je z njim v°dila ekskluziven interne za Naš tednik. Stran 5 8- marec je dan žena. Ob tej priložnosti smo zastavili nekaterim moškim in ženskam nekaj vPrašanj. Vprašali smo Se pa tudi; čemu Zveza slovenskih žena? Strani 12/13 Pevci MePZ .Gallus“ in instrumentalisti so se vestno pripravili na krstno izvedbo Ropitzove kantate v čast škofu Slomšku. SPORT SAK se bo v soboto vrnil s svojih priprav v Makedoniji. Na sporedu je lrriel tudi nekaj tekem s Prvorazrednimi klubi. ^kšne so bile priprave, za NT ekskluzivno poro-Ca Silvo Kumer.. Stran 23 KOROŠKA POJE 93 Alojz Rebula-Jože Ropitz REKE MOJEGA ŽIVLJENJA večernice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku nedelja, 7. marec 1993, ob 14.30 CELOVEC Glavna mestna cerkev Št. lij Stadthauptpfarrkirche St. Egid prvi del: učenci orglarskega oddelka Glasbene šole mladinski mešani zbor Zvezne gimnazije za Slovence otroški zbor Škocijan mladinski zbor Vesela pomlad, Opčine pri Trstu drugi del: Večernice „Reke mojega življenja“ zbori: Mešani pevski zbor SRD „Srce" Dobrla vas Mešani pevski zbor „J. R Gallus“ Celovec solisti Waltraud Mucher (Graz) Gabriel Lipuš (Celovec) Mario Podrečnik (Celovec) recitator Tone Kuntner (Ljubljana) in orkester (Ljubljana, Celovec) dirigira Jože Ropitz Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Potek in izid seje sosveta, ki je bila prejšnji petek (26. 2J na Dunaju, jeznan: na mizi sta bila dva predloga, o njih se je glasovalo ločeno, sprejet pa je bil predlog NSKS in Cerkve, ker pri enakem številu glasov odloča glas predsednika oz. ker je za predlog NSKS in Cerkve glasoval tudi dr. Ma- po zakonu o narodnih skupnostih. Osnovno načelo (vsakršnega) javnega pospeševanja namreč je, da je višina podpor mdr. odvisna od dokazane dejavnosti in uspešnosti. Takšna ureditev se v Avstriji upošteva na vseh področjih in je tudi logična: kolikor bolj bo razgibano in razvejeno delova- Bomo vsaj zdaj razumeli pomen slovenskega parlamenta? tevž Grilc kot predsednik Sosveta. Dr. Sturm mora sicer zagovarjati drugačno pravno stališče, kar seveda ne pomeni, da je tudi pravilno. Ima pa gotovo prav, če ugotavlja, da je Sosvet samo svetovalni organ; zadnjo besedo ima namreč Urad zveznega kanclerja oz. Vranitzky. Kakšna bo njegova beseda, trenutno še ni mogoče ugotoviti. Nekaj pa je potrebno nujno poudariti: v primeru, da zvezni kancler ne bi upošteval večinskega sklepa Sosveta, ne bi izrekel nezaupnice samo svojemu svetovalnemu g remiju, temveč predvsem tudi vsem tistim, ki si prizadevajo za stvarno manjšinsko politiko. Morebitno utemeljevanje, da sklepa Sosveta zato ne more upoštevati, ker ni bil sprejet soglasno, bi bilo nadvse demagoško. Na eni strani so v demokraciji večinski sklepi nekaj normalnega, na drugi strani pa je Zvezna vlada že doslej jasno dokazala, da tudi soglasnih sklepov Sosveta ni pripravljena upoštevati. Tako se npr. glede otroških vrtcev ali radia in televizije še vedno nahajamo — kljub soglasnim sklepom Sosveta! — na mrtvi točki. Poudariti pa je potrebno še naslednje: predlog NSKS in Cerkve je povsem v skladu s pravili, po katerih se mora ravnati Sosvet nje kake ustanove, toliko bolj bo lahko izrabljala za to predvidene subvencije. Če bi v našem primeru Vranitzky kljub temu odločil nasprotno, bi dokazal samo to, kar je že doslej dokazala njegova Vlada: da so ji namreč sklepi Sosveta deveta briga, pa naj so sprejeti soglasno ali večinsko. V resnici se stavlja vprašanje, kakšna je sploh prihodnost Sosveta. Da je Sosvet lahko samo svetovalni organ in ne neko zastopstvo Slovencev, je bilo od vsega začetka jasno. Danes pa niti svoje svetovalne funkcije ne more več opravljati, ker namreč, kot že zgoraj poudarjeno, avstrijska vlada njegovih priporočil oz. sklepov sploh ne jemlje resno. Temu se niti ne čudim. Ker se še vedno nismo dokopali do skupnega, od posameznih pripadnikov narodne skupnosti izvoljenega zastopstva, se z nami razne vlade pogovarjajo kot veter z listjem. Ljudje „na terenu“ pa so (upravičeno) nažrti. Vendar biti nažrt ne zadostuje. Še manj je umestno neprestano zahtevati neko skupno nastopanje, hkrati pa se v dnevni politiki umikati v slonokoščeni stolp. Če niti po zadnji seji Sosveta ne bomo razumeli, kakšen pomen ima demokratično izvoljeno skupno zastopstvo, kdaj potem sploh?! V resnici se stavlja vprašanje, kakšna je sploh prihodnost Sosveta. Peterle pri Mocku: nalnevnem redu tudi naše vprašanje 12. marca 1993 bo Lojze Peterle obiskal Aloisa M očka. Na dnevnem redu bo mdr. vprašanje koroških Slovencev; Peterleta naj bi spremljal tudi državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj. Zato sta se prejšnjo sredo Peterle in Vencelj srečala s predstavniki KOKS vključno z ZSO in SPZ. Koroška stran je zastopnika slovenske vlade seznanila z vrsto odprtih vprašanj — od avtonomnega javnopravnega ter deželnozborskega zastopstva, preko radia-televizije, otroških vrtcev, šolstva pa do vprašanja kulturnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo. Poudarjeno je bilo tudi, naj bi obe zunanji ministrstvi ustanovili posebno delovno skupino za konkretno reševanje vprašanj, ki zadevajo koroške Slovence. Načelno sta se obe strani izrekli za pragmatičen pristop k reševanju odprtih vprašanj; to velja tudi za reševanje vprašanj v zvezi z avstrijsko državno pogodbo. Minister Peterle je obljubil, da se bo pri Mocku močno zavzel za koroške Slovence. Hkrati pa je zelo jasno poudaril, da koroški Slovenci potrebujemo skupno demokratično zastopstvo. Jasne besede. „V tem primeru bi se Slovenija precej lažje zavzemala za koroške Slovence,“ zagotavlja Peterle. „Če smo soočeni s tremi različnimi stališči, ne vemo, katero naj bi zastopali.“ Predsednik ZSO Sturm je nato Peterletu predlagal: „Zavedam se, da bomo morali tudi v prihodnje računati z Vami kot pomembnim političnim faktorjem. Zato sem za to, da začnemo to vprašanje analizirati z vseh vidikov.“ Nato mu je Peterle jasno Do razdvojenosti med koroškim Slovenci je prišlo zaradi povojnih političnih razmer v Sloveniji. Demokratična Slovenija mora sedaj pomagati, da bo te razdvojenosti konec. mag. Marjan Pipp, tajnik Koordinacijskega odbora koroških Slovencev Tudi naše izkušnje v Sloveniji dokazujejo, da si lahko uspešen samo, če nastopaš skupno. zunanji minister prof. Lojze Peterle odgovoril, da taka razprava ne sme služiti zavlačevanju oz. brezkončni debati o tem, „kateri vidik zasluži enico in kateri petico". Janko Kulmesch Ministra Peterleta in državnega sekretarja Venclja je spremljal tudi notranji minister Ivo Bizjak, ki ga poznamo mdr. kot velikega prijatelja naših občinskih odbornikov. Glosa Uvidevnost ali taktična „finta“? V prejšnjem letu ni bilo ne razprave ne uradnega srečanja, na katerem dr. Sturm ne bi propagiral multikulturnosti in postavljal skrbi za ohranitev narodne identitete v ozadje. Na srečanju s prof. Peterletom in dr. Vencljem pa je postavljal spet v ospredje skrb za ohranitev slovenščine, medtem ko multikulturnosti sploh omenil ni. V našem skupnem interesu upamo, da to ni bila samo taktična „finta“ in da je dr. Sturm končno uvidel, kaj naj bi bila poglavitna naloga slovenske osrednje organizacije. —Kuj— Konvencija o osnovnih manjšinskih pravicah v Evropskem parlamentu Seja Sosveta: Ni se razpravljalo samo o financah Osrednja točka dnevnega reda seje sosveta za slovensko narodno skupnost v petek, 26. februarja 1993, na uradu zveznega kanclerja na Dunaju je bila razdelitev državnih finančnih podpor, ki naj bi jih prejele organizacije in ustanove koroških Slovencev Pretekli ponedeljek so na Dunaju v Hiši zveznih dežel avtorji in predstavniki FUENS predstavili javnosti konvencijo o osnovnih pravicah evropskih narodnih skupnosti; konvencija je sedaj v založbi Braumüller v zbirki Eth-nos izšla v štirih jezikih tudi v knjižni obliki. Prva prizadevanja za vseevropsko obvezno manjšinsko pravo segajo v prva leta po drugi svetovni vojni, ko je s ciljem, s takim manjšinskim pravom zagotovil mir in stabilnost v Evropi, bila ustanovljena tudi Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Žal pa se je izkazalo, da so v domala vseh državah egoistični interesi držav doslej prevladali nad upravičenimi interesi manjšin po učinkoviti zaščiti in zagotovilu njihovega obstoja in razvoja. V preteklih letih pa so se prizadevanja za tako vseevropsko manjšinsko pravo bistveno ojačala, saj so najrazličnejše skupine državnih in nedržavnih institucij izdelale celo vrsto predlogov. Vse te predloge sedaj obravnava posebna komisija Evropskega parlamenta, ki ima nalogo izdelati osnutek dodatnega protokola k evropski konvenciji o človečanskih pravi- cah. Konvencija naj bi imela v vseh državah-članicah Evropskega sveta ustavnopravni status in bi tako postala „magna Charta“ manjšinskih pravic v Evropi. Predlog FUENS. Predlog FUENS je bistvenega pomena zato, ker je mišljen kot alternativa in dopolnilo k osnutkom, katere so doslej izdelale državne ustanove. Medtem ko ti osnutki izhajajo z vidika državnih oblasti, ki često manjšinam odmerjajo zgolj najosnovnejše pravice, so s to konvencijo manjšine prvič same v pravno in znanstveno brezhibni obliki formulirale svoje predstave o moderni manjšin-skopravni zakonodaji. Tako je postal možen dialog med državami in narodnimi skupnostmi; zdaj obstaja upravičeno upanje, da bo še v tem desetletju konvencija postala bistveni del človečanskih pravic. Od 1. 2. 1993 naprej Evropski parlament kot bistveni predlog obravnava tudi konvencijo FUENS. Pomen konvencije in dela, ki leži v formulaciji le-te, najbolje vidimo v tem, kako težko koroški (Nadaljevanje na 4. strani) v letu 1993. Ker pred zasedanjem sosveta ni bilo možno uskladiti predlogov osrednjih organizacij in Cerkve, je sosvet moral potem sklepati o dveh predlogih. O predlogu, ki so ga vložili dr. Grilc, dr. Apovnik, dr. Zerzer in dr. Vospernik ter dr. V. Inzko in o predlogu predstavnikov Zveze slovenskih organizacij. Oba predloga izhajata iz okvirne vsote 15 milijonov šilingov rednih podpornih sredstev ter 2,1 milij. šilingov za potrebe vrtcev (5) in zavetišč (2) slovenskih ustanov iz izrednih sredstev za pospeševanje manjšin. Znotraj tega okvira pa se predloga le razlikujeta. Medtem ko predlog ZSO predvideva za potrebe osrednjih političnih in kulturnih organizacij 6,2 milij šil. za bazično financiranje (polovico za ZSO/SPZ in polovico za NSKS/ KKZ), namenjata NSKS in Cerkev tem potrebam le 5,5 milij. šil., in sicer različne vsote (v milijonih šil.): 1,85 NSKS, 0,9 ZSO; 1,65 KKZ in 1,1 SPZ. Cerkvene ustanove naj bi dobile po predlogu NSKS in Cerkve 4 milij., po predstavah ZSO pa 3,24 milij. šilingov. Po obeh predlogih preostane za ostale organizacijske strukture pribl. 6,5 milij. šil. Predstavniki NSKS/KKZ in Cerkve so odstopanje od dosedanje prakse pri dodelitvi podpor osrednjim organizacijam utemeljili z upoštevanjem načel po zakonu o narodnih skupnostih, da naj se sosvet ravna po obsegu dejavnosti posameznih organizacij in po tem, koliko so organizacije zasidrane v narodni skupnosti. Predstavniki ZSO in SPÖ temu niso hoteli ali niso mogli slediti, češ da ni kriterijev. Rezultat glasovanja je bil ta, da so se predstavniki ZSO (4) in SPÖ (3) izrekli za predlog ZSO, proti so se izrekli člani sosveta NSKS (4) in ÖVP (2), vzdrževanj je bilo 3 'd Cerkev, 2 FPÖ) — predlog NSKS in Cerkve pa je dobil glasove predstavnikov NSKS (4), Cerkve (1) in ÖVP (2), proti so glasovali predstavniki ZSO (4) in SPÖ (3), predstavnika FPÖ sta se vzdržala. Ker je po poslovniku sosveta za primer enakega števila glasov (ZA) odločilen glas predsednika (dr. Grilc je izkoristil pravico dirimiranja), je predlog NSKS in Cerkve tako formalno dobil večino in je s tem veljaven. 400.000 za Tango. Sicer je odločitev sosveta le priporočilo, a zvezni kancler je doslej v zadevah podpor vedno s-ledil sklepu sosveta. S čimer se je sosvet vnaprej spoprijaznil, je to, da si more predstavljati linearno zmanjšanje podpornih vsot, če kancler vsote res ne bi mogel realizirati. Omembe vredno je, da večinsko izglasovani predlog prednostno upošteva potrebe krajevnih struktur koroških Slovencev, da bodo prišli denarji, ki jih je predlog ZSO npr. namenil časopisu Tangu (400.000,— šil.), drugim strokovnim in krajevnim organizacijam v prid. Sicer pa so tudi cerkvene ustanove glede svoje razvejane dejavnosti močneje dotirane. Sosvet pa je razpravljal in sprejel sklepe še o vrsti drugih vprašanj, ki za slovensko narodno skupnost na Koroškem niso nič manj važna. Ker doslej ni bilo možno doseči razširitve sloven- skih radijskih in televizijskih oddaj ORF, se bo sosvet pri klubskih predsednikih parlamentarnih strank pisno zavzel za prevzem posebnega naloga za tako razširitev v tozadevni zakon, ko bo v parlamentu govor o reklami v ORF. V zvezi z opozorilom dež. poslanca Haderlapa, da v kapelških krajih ni možno sprejeti televizijskega signala RTV Slovenije, se je sosvet odločil za ustrezno pobudo na pristojnih mestih prav pred razgovorom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta z njegovim avstrijskim kolegom dr. A. Mockom, da naj avstrijska stran omogoča postavitev pretvornikov za sprejem slovenske televizije na celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške. Glede pojasnitve nekaterih vprašanj v zvezi z manjšin-skošolskim oddelkom pri deželnem šolskem uradu se je sosvet izrekel za skupen pogovor s poslovodečim predsednikom deželnega šolskega sveta in z vodjo manjšinskošolskega oddelka. Vida Petrovčič Pismo IZ SLOVENIJE Je Slovenski svetovni kongres, ki je bil ustanovljen na dan slovenske osamosvojitve, junija 1991, pred temeljnimi programskimi in kadrovskimi spremembami? Bo po uspešno opravljeni osamosvojitvi kongres sploh še našel svoj novi kredo? Samostojna Slovenija je bila večni sen večine njegovih tvorcev, predvsem tistih, ki jim je tujina iz političnih razlogov rezala kruh. V kolektivno zavest lipove dežele pa se je sprava, kot eden izmed kongresnih ciljev, zapisala le kot pojem v slovarju novejše zgodovine, nikakor pa ne kot moralni prelom s va, v smislu večje odprtosti in večje demokratizacije slovenske družbe. Franc Miklavčič, član sveta SSK, konference za Slovenijo, meni, da kongres vsekakor ima smisel, vendar ga bo moralo članstvo, če ne prej pa na izrednem kongresu vsekakor doreči. Prav tako pa tudi zahteva, da bi njegov sedež iz Trsta prenesli v Ljubljano. Mnogi pa menijo, da bi se s sedežem kongresa v Ljubljani vlada preveč spuščala in želela vplivati na njegovo delovanje. Kongres želi biti predvsem nestrankarska organizacija. Koliko ji to ob kopici podjetij programa, eno temeljnih, tudi ob sprejemanju lanskega zaključnega računa. France Miklavčič pa opozarja tudi na kadrovske težave, s katerimi se je kongres do zdaj spopadal, tudi zato, ker se je, kot kaže, politika želela preveč vmešavati v njegovo delo. Kadrovske težave. Na seji konec prejšnjega tedna sicer niso razpravljali o nezaupnici predsedniku SSK Bojanu Brezigarju, ker so pobudniki to zadevo umaknili, Miklavčič pa ponovno poudarja, da se na seji sveta sredi januarja ni strinjal s kandidaturo dr. Irene Mislej za predsednico slovenske konference, ker je Mislejeva istočasno tudi podpredsednica Slovenske izseljenske matice, ki je kongresu na nek način konkurenčna organizacija. Umetnostna zgodovinarka dr. Irene Mislej, ki je sicer samostojna kulturna delavka, pa je tudi sodelavka Pharosa Slovenski svetovni kongres na razpotju Bo sprava rešila mrtvo rojeno dete osamosvajanja? komunistično katastrofo. Tudi poldrugi dan trajajoča razprava o programskih ciljih in novi vsebini na seji glavnega odbora kongresa, ki je bila konec tega tedna v Ljubljani, na ta vprašanja ni dala dokončnega odgovora. Sedemčlanska komisija naj bi do sredine junija zbrala in oblikovala stališča o spremembi statuta. Med prihodnjimi nalogami te organizacije pa je omenjeno tudi povezovanje slovenskih razumnikov, znanstvenikov in podjetnikov po svetu. Ker organizacija — sedež kongresa je vrh vsega še vedno v Trstu, zdaj pa je ostal še brez primernih prostorov — ne želi konkurirati ostalim podobnim v Sloveniji, bo moral SSK res poiskati bistveno nove cilje, da ne bo ostal mrtvo rojeno dete slovenskega osamosvajanja. Draga dejavnost. Jože Bernik, podpredsednik Slovenskega svetovnega kongresa iz Chicaga, meni, da je sprava prav gotovo cilj, ki ga niti kongres niti slovenska družba še nista dosegla. Spra- sponzorjev, menda jih je šestintrideset, v njihovih vodstvih so politične stranke predvsem pred volitvami našle primerno finančno napajanje, in ob vladni denarni podpori, uspeva, je seveda drugo vprašanje. Za plačilo štirih polno zaposlenih uslužbencev je samo lani kongres dobil iz državne blagajne 5 milijonov tolarjev. Novembra lani so zaposlili za 8 novih milijonov tolarjev. Tudi vzdrževanje — prostori, 400 kvadratnih metrov na Cankarjevi 1. v Ljubljani, ki so sicer v lasti pravosodnega ministrstva, ki zanje ne računa najemnine — stane. Za hišo na Poljanski cesti 97., na 350 kvadratnih metrih, naj bi nastal prihodnji Slovenski dom za Slovence, ki prihajajo iz tujine, pa kongres plačuje mesečno 500 nemških mark amortizacije. V hiši na Poljanski cesti, ki je sicer last mesta Ljubljana, ima svoj sedež tudi dopisništvo CNN — zasebna družba Libra News Mjuše Sever. Vprašanje, kako ohraniti sponzorje, bo, poleg novega (predsednik in eden ustanoviteljev tega nevladnega sklada je bil pred leti tudi sedanji premier dr. Janez Drnovšek). Tako Pharos kot Slovenski svetovni kongres si prizadevata, da bi ustanovila poseben štipendijski sklad za nadarjene Slovence doma in po svetu, ki bi študirali ali v tujini ali pri nas v svoji matični domovini. Kot je rečeno, bo moral Slovenski svetovni kongres močno prevetriti svoj osnovni smoter, da se ne bo stopil v dejavnosti in programu katere druge podobne organizacije. Zanesenjaki, ki so ga ustanovili pred dvema letoma, in njihovi nasledniki bi se morali zamisliti predvsem nad dejstvom, da premorejo vse demokratične države grob neznanega junaka, mi pa imamo še vedno neznane grobove znanih ljudi. Morda bi bil lahko nov cilj vseh dobromislečih Slovencev po svetu narodova katarza. Šele na očiščeni preteklosti bo mogoče zasnovati nove, tudi finančne posle. Konvencija . . . Nadaljevanje z 2. strani Slovenci sami v mnogih vprašanjih pridemo do skupnih stališč. FUENS je uspelo, da so njene članice — 50 narodnih skupnosti iz vse Evrope — soglasno sprejele besedilo konvencije: tako je predlog dobil neprecenljivo politično težo. Tako finančno kot tudi znanstveno so k nastanku te konvencije največ prispevali Južni Tirolci. Predsednik SV P dr. Brugger je povedal, da Južni Tirolci navzlic svojemu, v primerjavi z drugimi zadovoljivemu sta; tušu vidijo dolžnost pomagati drugim manjšinam v prizadevanjih za enakopravnost in ustrezno vseevropsko manjšinsko pravo. Konvencijo sta predstavila izdajatelja univ. prof. Pan in univ prof. Ermacora. Spregovorili pa so tudi predsednik FUENS senator dr. Mitterdorfer za germanske narodne skuposti, reto-roman dr. Viletta za romanska narodne skupnosti, dipl. inž. Komlossy za ugro-finske narodne skupnosti in podpredsednik FUENS dr. Vospernik za slovanske narodne skupnosti. Mitterdorfer je poudaril, da je Jugoslavija potencialno povsod, če ne bo uspelo priti od zadovoljivega standarda manjšinskih pravic W da je v interesu vseh držav zavedati se tega dejstva. Ermacora je to potrdil, ker da je le z vseevropskim manjšinskim pravofl1 možno premostiti konflikt med pravico do samoodločanja narodov in lokalnostjo pripadnikov narodnih skupnosti do države,v kateri živijo. V ta namen je neob' hodno potrebna uresničitev kolektivnih pravic narodnih skup' nosti, kot jih predvideva konven cija. Vospernik je še posebfi poudaril pomen, ki ga FUEN$ sedaj dobiva za slovanske na' rodne skupnosti, saj je na vzho du Evrope stopila v luč javnost' cela vrsta slovanskih manjšin Koroški Slovenci kot prva slovanska članica FUENS naj igraje pri pomoči tem slovanskim manj' šinam posebno vlogo. Za trenutno razpravo koroški!1 Slovencev je posebnega pom6' na člen 13 predstavljene konveP' cije, ki predvideva pravico do Z0' stopstva narodnih skupnosti v zakonodajnih g remijih in pravice do demokratično izvoljeneg8 lastnega zastopstva, ki narodne skupnost zastopa nasproti df žavnim oblastem in ki ima pravj' co, da uveljavlja kolektivne pravi ce narodne skupnosti. Rudi Voul Politika Dr. Paul lby je bil pred nedavnim imenovan za škofa na Gradiščanskem. V pogovoru za Naš tednik poudarja, da je v narodnostnih vprašanjih že kot generalni vikar sodeloval s krško škofijo. „... človek zunaj narodne skupnosti je do nje objektivnejši“ Naš tednik: Postali ste novi škof v Železnem, v škofiji, kjer so doma štiri narodnostne skupnosti: gradiščanski Hrvati, gradiščanski Madžari ter Romi in Sinti in ne nazadnje večinska skupnost prebivalstva, ki je nemško govoreča. Kako boste med njimi v škofiji spodbujali duha edinosti in občutek vzajemne pripadnosti? * v Paul lby: Najprej je potrebno poudariti, da je pri nas duh edinosti že navzoč. Ta duh je dediščina mojega predhodnika dr. Läszla, ki je v svoji obdarjenosti znal razumeti in govoriti tri deželne jezike. Duha edinosti bi iaz rad dalje krepil. Imam pa tudi sodelavce, ki mi s svojim znanjem jezikov lahko pomagajo, da vzpostavim stike in tako delam za edinost. Predvsem bi se rad naj-Prej naučil opravljati sv. mašo v hrvaškem jeziku — potrebno bo le brati. Mislim, da nekaj pred-2nanja že imam, saj sem se v 9imnaziji učil rusko, pa tudi našega škofa sem spremljal na obiskih v hrvaških občestvih in mi je tako hrvaška beseda ostala v ušesu. še veliko pomembnejše kakor lezik pa je imeti razumevanje do narodnostne skupnosti. Rad bi spoznal težave teh skupnosti, rad pa bi tudi svoje prispeval za razrešitev težav. Se Vam zdi, da zunaj stoječi laže presodi položaj narodnih skupnosti? kislim, da je človek zunaj narodnostne skupnosti do nje objek-tivnejši, kakor član te skupnosti. Materin jezik je zmeraj jezik srca ... Prav gotovo. Zato je dober na- svet, naj bi se naučil to ali ono ljudsko rečenico. Nekaj jih že znam. Če živite na Gradiščanskem, lahko pozdravite hrvaško, lahko pa pozdravite madžarsko. Poleg tega pa se bom naučil preproste besede. Ob svojem škofovskem posvečenju ste se zavzeli tudi za gradiščanske Rome in Sinte, ki bodo kmalu priznani kot narodnostna skupnost. Se bo odslej na Gradiščanskem možno udeležiti tudi maše v romščini? Tega si še ne bi upal potrditi, kajti stiki s to narodnostno skupnostjo so po moji oceni novi. Potrebno pa je popraviti marsikatero krivico, prizadeto Romom in Sin-tom. Lahko Vam povem, da bom predstavnike Romov in Sintov prvič obiskal že 7. marca 1992, in sicer v Oberwartu. Škofija Železno ima tradicionalno dobre odnose z Madžari in Hrvati. Obstaja konkretna predstava o tem, kako bi se Vaša škofija zlasti na Hrvaškem vključila v obnovo te dežele? Konkretnih načrtov še ni. Za zdaj še zmeraj teče akcija Caritas „Ein Dach über den Kopf — Streha nad glavo“. Cilj te kar uspešne akcije je obnova porušenih za sebnih hiš; torej ne gre za zgolj cerkveni projekt. V Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini je vse glasnejša želja, naj bi jih obiskal papež. Boste Vi v Rimu njihovo željo podprli? Ta želja je po mojem mnenju upravičena. Prebivalci teh držav, zlasti še katoličani, bi ta obisk doživeli kot okrepitev svojega položaja. Po drugi strani pa vendarle ne vem, če ne bi bil obisk prenevaren, saj bi se sovraštvo morda še poglobilo; tu namreč ne gre le za sprtost med narodi, ampak pri vsem igra veliko vlogo tudi religija. Verjetno bi namreč morali povabiti tudi pravoslavnega patriarha, visokega muslimanskega dostojanstvenika, in konflikt bi se še bolj zaostril. Ne vem, če ne bi pogovori na visoki ravni zunaj teh držav prinesli več uspeha kakor neposreden papežev obisk. Je vojna na Balkanu povzročila razklanost v sožitju tamkajšnjih različnih Cerkva? Napetosti deloma obstajajo. Vem pa, da na področju nekaterih škofij prizadevanje za medsebojno razumevanje ni zamrlo, V ba-njaluški škofiji se na primer katoličani in pravoslavni še zmeraj pogovarjajo in se povezujejo. Še veliko pomembnejše kakor jezik pa je imeti razumevanje do narodnostne skupnosti. škof dr. Paul lby Sicer pa si v tem vprašanju ne bi upal dati mnenja. Odgovorni dostojanstveniki teh Cerkva morejo položaj gotovo pravičnejše oceniti. Bo Avstrijska škofovska konferenca ustanovila poseben referat za vprašanja narodnostnih skupnosti? Za zdaj takega referenta med škofi ni. Doslej je za Madžare in Hrvate bil odgovoren škof dr. Läszlo, za Slovence pa škof dr. Kapellari. Prav kmalu pa bo srečanje škofov, ne le avstrijskih, ki imajo v svojih škofijah več narodnostnih skupnosti. Tega posvetovanja v Brixnu bi se rad udeležil tudi jaz. Si glede narodnostnih vprašanj želite sodelovanja s škofom dr. Kapellarijem; si želite z njim izmenjavo izkušenj? Glede tega bom z njim prav gotovo sodeloval, kakor sem kot generalni vikar sodeloval z generalnim vikarjem krške škofije. Po telefonu sva si namreč pogosto spontano izmenjala informacije. Nazadnje imenovani škofje dr. Groer, dr. Eder, dr. Krenn, dr. Küng in dr. Schönborn so predstavniki prav določenih duhovnih usmeritev znotraj katoliške Cerkve. Kakšno duhovno smer pa imate Vi? Prizadeval si bom, da moje ravnanje nikakor ne bo škodovalo edinosti vesoljne Cerkve. V skrbi za edinost bom zato hodil po poti, ki jo kot nujno potrebno zagovarja vodstvo katoliške Cerkve v Rimu. Pogovor pripravila naša gradiščanska sodelavka Agnjica Csenar 6 Reportaža petek, 5. marca 1993 Reportaža 7 Slomškove večernice V nedeljo, 7. marca, ob 14.30 v celovški farni cerkvi krstna izvedba nove Ropitzove kantate v čast škofu A. M. Slomšku. Slovenska cerkvena glasba je na Koroškem bolj mačehovsko zapostavljena, tudi zato, ker se njen prvi ugledni predstavnik, škofijski kantor prof. Jože Ro-pitz, ne zna porivati v ospredje, da bi žel zasluženo priznanje za svoje neumorno in uspešno desetletno delo. Ob 130-letnici smrti lavantinskega škofa A. M. Slomška se mu je ponudila prilika za večjo ustvarjalno delo, ko je Krščanska kulturna zveza želela kompozicijo za osrednji koncert „Koroška poje“. Prof. Ropitz je izbral liturgično obliko meniškega molitvenega obreda, ki je bila še pred nedavnim tudi med ljudstvom priljubljena zvrst: vesperae ali večernice. Te so v katoliški Cerkvi uvod v nedeljsko ali praznično obhajanje na predvečer kakega pomembnega dneva. Ropit-zova kantata je obdržala strogo liturgično zgradbo: Uvodni slavospev, psalmodija, berila, prošnje, Magnifikat, sklepna pesem. Vpletel je mnogo ljudskih in predvsem koralnih elementov, na primer pesmi med berili. Zborovski deli (psalmi in kot višek hvalospev Moja duša poveličuje Gospoda) združujejo koralno osnovo z značilnim dvo- in trodelnim ritmom (5/8 oz. 7/8) in večglasno petje v izrazito sodobnem dojemanju cerkvene glasbe izkušenega skladatelja . . . Deloma trd oreh za izvajalce, pevce in instrumentaliste, gotovo pa edinstveni užitek za poslušalce. Tržaški slovenski pisatelj Alojz Rebula je dal kantati naslov: Reke mojega življenja, ko je na mesto svetopisemskih beril postavil odločilne odlomke iz Slomškovega življenja pod imenom reke, ki je spremljala tisto obdobje. Tako označuje Slomščica škofov rojstni kraj pod cerkvico sv. Ožbalta pri Ponikvi na Štajerskem, pa tudi njegovo domačo vernost in povezanost z ljudstvom. Šolanje ga je peljalo po zgodnji smrti matere v Celje (Savinja), pa v Ljubljano in Celovec (bogoslovje). Drava je tako vidla mladega duhovnika, pa tudi dolgoletnega spiri-tuala celovškega semenišča. Labotnica že poje slavo lavantinskemu škofu, ki je leta 1859 premestil škofovski sedež iz Št. Andraža v Maribor. Po svetniški smrti v Mariboru leta 1862 ga je, tako upamo, sprejela Večnostna Drava v veselje nebeškega Gospoda. Domači solisti. Poleg domačih solistov bosta posebna bisera praznične kantate spremljava trobilnega kvarteta Gallus iz Ljubljane in recitator Tone Kuntner, pesnik in igralec iz Maribora. Seveda se bodo pevci zbora Gallus iz Celovca, ojačeni s pevci dobrolskega zbora Srce, še posebej trudili, da bo krstna izvedba tudi umetniško kolikor se da dobro izvršena. V veselem pričakovanju ugotavljamo, da je to v enem tednu že drugi višek kulturnega podajanja Krščanske kulturne zveze, „ki se bo še naprej trudila, da bo v naših vrstah podpirala umetniško ustvarjalnost“ (J. Zerzer). Prof. Jože Ropitz ' ■ , * ' ' 1 ...r Č$- Edej Goltnik ima povprečno 150 ovc; lahko pa bi jih gojil celo več, saj je povpraševanje po ovčjem mesu in drugih ovčjih proizvodih zelo veliko. Volnačeva kmetija v Podkraju pod Peco (občina Bistrica nad Pliberkom) ima 18 ha obdelovalne površine, večinoma so to hriboviti travniki. Pod temi pogoji se je Volnačeve-mu Edeju pred 15 leti zastavilo vprašanje, s čim naj se ukvarja na kmetiji? „Odločil sem se za ovce, ker sem pričakoval, da bo z njimi še najman dela,“ je odkrito priznal Edej, ki pa takoj dodal, da se je ravno glede tega krepko zmotil. Ovce zahtevajo precej oskrbe, predvsem še v zimskem času, ko so v hlevu. Edej Goltnik se je po številnih poizkusih odločil za gorsko ovco, ki je po njegovem mnenju najbolj odporna in ima tudi najboljše meso. Najbolj okusno meso ima jagnjetina med četrtim in petim in mesecem. Zato kolje Edej Goltnik izključno jagneta v tej starosti. „Tu je potrebno zelo paziti, ker je meso starejšega jagneta lahko že čisto Ovce so danes» več kot le alternativa „Če sem odkrit, sem prvotno mislil, da bo z ^ aJmanj dela, toda krepko sem se zmotil,“ je dejal Edej Goltnik iz Podkraja pod Peco. Je'^den tistih kmetov, ki se je odločil za alternativno kmetovanje.Gojiti je pričel gorske o'0 aia ovčje meso in volno, iz katere z ženo izdeljujeta tudi volnene odeje. poroča Silvo Kumer drugačno in manj kakovostno,“ pravi Goltnik. Kupci so glede tega zelo občutljivi. Kako je možno, da ima vse leto jagnetino? Goltnik se je odločil, da pusti ovna po vsakem drugem mesecu za tri tedne pri čredi. Gorska ovca pa je za to vrsto reje posebno primerna. Meso starejših ovc uporablja samo za salame, h katerii dodaja tudi goveje meso. Ker krmi Edej Goltnik izključno brez kuruzne silaže, je meso seveda še posebej kakovostno. Vprašali smo, ali se da samo od tega živeti? Goltnik: „Samo od tega gotovo ne! Poleg ovčjega mesa prodajamo tudi nekaj govejega, zdaj pa sva se z ženo osredotočila tudi na izdelavo volnenih odej (kovtrov). Te odeje v velikosti 140 x 200 cm so izdelane iz izključno domače volne, ki ima veliko prednost v primerjavi z industrijsko volno, ker je oprana doma v maksimalno 25° C dopli vodi in ker je tudi doma kr-tačena. Te odeje naj bi imele tudi velike zdravstvene prednosti in jih danes išče in uporablja vedno več ljudi, ki vedo za pomen naravnih proizvodov. Je torej ta način kmetovanja, kot ga prakticira Edej Golotnik, že pravilni odgovor na grozečo EG? Goltnik: „Mislim, da smo kmetje premalo dobro organizirani. Če bi se lahko kmetje združili in skupno prodajali naše proizvode, sem prepričan, da bi dobro živeli. Tako pa znaten del našega denarja poberejo drugi, ki trgujejo z našimi proizvodi." Edej Goltnik bi imel že pravi koncept za alternativnega kmeta v EG. Kmetje v Pliberku bi se lahko npr. združili in svoje proizvode prodajali v lastni trgovini. Ker danes kupci vedno bolj cenijo domače proizvode, bi bilo gotovo dovlj odjemalcev. Kar manjka, so danes podjetni alternativni kmetje, kot je Edej Goltnik. Sin Edija Goltnika, mali Igor, seveda pomaga pri krmljenju ovc; posebno pri srcu so mu jagnjeta, katerih imajo pri Volnatu tudi pozimi okoli 50. mm ' - # { : JI m. Volnene rjuhe so najnovešji alternativni proizvod pri Volnatu. Iz domače volne proizvaja | „šefica“odeje vseh velikosti. Te odeje mepda omogočajo posebno zdravo spanje. P. n. Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Vor der Kaserne, vor dem großen Tor... V Nedelji štev. 50, na 3. strani beremo pod naslovom „Komentar“ med drugim... Pilsudski na Poljskem, Tiso na Slovaškem... Zakaj pa pisec ne pove, da je bil Tiso „fajmošter“, pa „von unserem geliebten Führer Adolf Hitler“ postavljen za šefa Hitlerjevega pan krta - Slovaške države. Morda mi „spoštovani“ pisec more povedati, koliko „tavžent" Judov je ravno ta „fajmošter“ poslal v KZ. V „Freiheit“ so ravno ti Judi prišli skozi „Rauchfang“ krematorij. Zakaj pa ne poveste našim zgaranim mamcam, kaj se skriva za tujko „holokavst“? Par besed k zadnjemu odstavku, ki pisca bolj „matra“ kot „tavžent bovh“... „Kdor leta 1992 s partizansko pesmijo slavi „osvoboditelje“^. Ali so v prvi avstrijski republiki študenti Marijanišča smeli „svovenje marnvat“? Naj pobara mojega sošolca iz Sveč. Če pa teh „prekletih“ partizanov ne bi bilo..., ali bi mogla naša inteligenca svoje pitane riti v Jadranu namakati? Kje bi tekla meja med Italijo in Slovenijo? Kako gledajo Italijani sedaj na Osimski sporazum? Ali bi mi imeli 7. člen ADP? Ali smo mi - oziroma Slovenija - to dobili podarjeno od Miklavža? Pa še izvleček iz „Našega tednika“, štev. 44 „Gost v Našem tedniku“: „Sam sem član celovškega Gallusa, ki se je nedavno vrnil s tritedenske turneje po Argentini. Spominjam se doživetja, ko smo na beneškem letališču v dvorani čakali na polet. Na naših kovčkih smo imeli nalepke imena našega pevskega zbora, nakar je neki potnik mislil, da smo Slovenci. Vendar, ko je prišel bliže, je slišal med nami samo nemške besede, tako da je takoj dobil drugačen vtis. Začudeno je nato izvedel, da smo res koroški Slovenci. Tole doživetje me je zelo bolelo, kajti očitno se naša slovenska mladina še vedno raje pogovarja v nemščini kot pa slovensko.“ Sedaj naj pa se pisec „Komen- tarja“ zamisli in skloni svojo glavo do tal in trikrat potrka na svoja prša in reče: mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. Saj je bil tudi on „lerar“ ravno te naše slovenske mladine, ki se raje pogovarja v nemščini kot po slovensko. Pa zakaj tak naslov mojega pisma? V nedeljo, 7. 2. 1993, ob približno 16.20 uri sem na ljubljanskem radiu slišal pesem „Vor der Kaserne, vor dem großen Tor“ v slovenščini, navrh pa še koračnico z isto melodijo. Ta pesem je bila znak „Soldatensender Belgrad“. In zdaj samo čakam, kdaj bom slišal še pesem „Wir werden weiter marschieren“! Tovariški pozdrav! Marinjakov Kristi Kotmara vas P.S.: Ob koncu lanskega leta smo po občnem zboru Posojilnice Bilčovs-Hodiše-Škofiče med drugim prepevali tudi partizanske pesmi. Med udeleženci to ni motilo nobenega, to pa najbrž zato, ker med nami ni bilo „študiranih glav“. Pojasnilo k „Nenavadnemu intervjuju“ (NT 8/93) Želja oz. naš načrt je, da bi vsi uslužbenci dobili od delodajalca oz. urada prenakazan honorar za vse delovne ure, kar znaša okrog 100 % več, kot sedaj dobijo izplačano. Denar naj bi prenakazali na za to ustanovljene banke, ki bi bile kot zadruge last delojemalcev; le-te naj bi napravile vse s plačo povezane obračune - socialne dajatve, davke, rezerve za dopust, za odškodnine, za čas zadržanja ali bolezni in končno tudi sklad za odpravnino (Abfertigung). Ker bi te banke kot centrale za obračun plač imele najmodernejše računalnike in specialiste, bi delojemalci ne imeli dodat- nih stroškov, temveč celo bančno jamstvo, da jim ne zapadajo dopusti in odpravnine. Delodajalci, predvsem mali podjetniki, pa bi bili tako razbremenjeni in imeli bi boljši pregled, koliko stane delovna ura sodelavca. Obračun plač (Lohnverrechnung) je postala že samostojna veda! , _ _ ^ kom. sv. Franc Rutar, Dobrla vas Spoštovani! V tretji številki Našega tednika, 22. januar, sta Narodni svet koroških Slovencev in Uredništvo Našega tednika čestitala dr. Valentinu Inzku za njegovo 70-letnico. V iskrenih besedah je pisec tistih vrstic naštel jubilantove vrline in zasluge. Nekaj tednov pozneje pa ga isti časopis v Nenavadnem intervjuju z nenavadnimi vprašanji pokaže v docela drugačni luči. Tednik, ki naj bi ga upoštevali zaradi njegove verodostojnosti in resnosti, si tega ne sme privoščiti. Tudi v pustni številki ne! Saj ni ne smešno ne duhovito, ampak primitivno in neodgovorno. Stana Millonig iz Drašč „Izgubljeni sin“ Krščanski kulturni zvezi, igralcem in godcem iz Roža in prav posebno Foltiju Kernjaku se prisrčno zahvaljujem za nepozaben večer, katerega ste mi nudili z uprizoritvijo Drabosnjakove igre o Izgubljenem sinu. Bilo je že kot pri Pasijonu in Pastirski igri -nepozabno, izvrstno, sijajno! Joško Wrolich, Loče Robež in partizani (NT 23. dec. 92) Vase zamegleno_ pojasnilo o Robežu, g. Franc Černut, me je spravilo v še večji dvom, odnosno je še okrepilo moje prepričanje o pravljičnosti partizanske zmage na Robežu. Tak odličen poznavalec partizanstva, kot ste očivid-no Vi, bi moral tako slavni zmagi na Robežu kar stresti iz rokava, in me ne bi pošiljal na raziskovanje SS arhivov. Ali so samo SS arhivi zanesljivi, partizanska poročila pa ne? Čudim se, da partizanski zgodovinarji, sicer tako vešči napihovalci partizanskih zmag, teh podatkov niso še privlekli na dan. Podatkov pa ni, zato ker jih ni, ali zato, ker jih ne sme biti? Nekaj sem pa le lahko uganil iz'Vašega INSTALLATEUR - INŠTALATER □B§D ©ODO®® BLEIBURG/PLIBERK Tel. 0 42 35 / 21 82 sporočila. Da so se na Robežu partizani branili, SSovci pa napadali. Iz partizanskega širokoust-nega junačenja sem do sedaj lahko samo sklepal, da je moralo biti drugače. Če je bilo tako, kot Vi pravite, potem je na Robežu po partizanski zmagi moralo ostati tudi nekaj „osvobojenega“ ozemlja. O njem pa tudi ni duha ne sluha. Po dveh poskusih raje ne bi še naprej drezal v to zadevo. Naj ostane kot pravljica v. uteho tistim koroškim širokim ljudskim množicam, ki so se šele od partizanstva naprej začele zavedati, da so slovenske. Pa še pravljica o odmevu Ro-beža med „SSovsko logorsko komando“ v samem rajhu in še pravljica ali raca o vezanju nacističnih sil na Koroškem! Koliko teh divizij je pa spet bilo? Gotovo tudi za te podatke ne bom hodil v SS arhive. Naj te race kar ostanejo za ohranjanje morale slovenskega partizanskega duha. Nekaterim tako prijetno zvenijo v ušesih! Nacisti so Vas pregnali iz Koroške prav tako kot nekaj mojih sorodnikov. Ali so Vas mogoče pregnali po namigu domačih nacistov, ki so hoteli dokazovati svojo zvestobo firerju, pa so porabili partizane za pretvezo? Ali ste odšli v pregnanstvo s prepričanjem, da bodo nacisti zmagali, ali pa, da bodo na koncu koncev izgubili? Ali ste bili tedaj prepričani, da se boste vrnili domov po zaslugi zaveznikov ali po zaslugi slovenskih partizanov? Zakaj te močne partizanske sile niso preprečile Vašega pregnanstva, ko so partizani že gospodarili na Koroškem? Nacistom na Koroškem so se zaradi partizanov kaj malo hlače tresle! Saj je vsa koroška industrija brez izjeme, prav pred partizanskimi očmi mirno obratovala „für den Sieg“, partizani so pa medtem ustrahovali Slovence. Zakaj je moj dobri prijatelj, za mene vzor koroškega slovenskega narodnjaka, Užnikov Hanzej, kasnejši Kališnik iz Sel, ušel od partizanov, ko so ga že proti koncu vojne zajeli izven njegovega skrivališča na Sedlcah in se ni prikazal v Selah prej, dokler ni zadnji slovenski partizan zapustil Koroškega? Ko sva o tem govorila, mi je prikazal pravo sliko o partizanih, drugačno od Vaše. Zakaj je drugi Selan - študirani Foltej, moral kot partizan begati pred policisti iz Kožentavre, kot mi je sam pravil? Sedaj mi prihajate še s tisto strahotno štorijo o Neukärnten. O tem so takrat čivkali vsi nacistični vrabci na Koroškem. Vsi slovenski vrabci pa so tam prav tako čivkali, da bodo nacisti vojno izgubili, in da do končnih nacističnih obračunov s Slovenci ne bo pri- Pisma bralcev 9 šlo. S to zavestjo so se tudi partizani vsiljevali po Koroškem. Prav ti partizani bi bili lahko prav zaslužna ustanova, če bi predstavljali zatočišče do konca vojne za tiste slovenske fante, ki so dezertirali iz nacističnih sil. Na žalost ni ostalo pri tem. Politični komisarji so jih porabili za svoje namene. Partizanstvo je postalo za osvobojenje Koroške ne samo nepomembna, ampak celo škodljiva ustanova. Se dandanes se to pozna. Tistim krogom, ki jih Vi omenjate, niso trn v peti partizani, ampak Slovenci. Partizani jim še prav pridejo. Še bolj kot Šlovenci sami so ti krogi poučeni o partizanski humanitarnosti s „starimi kostmi“ na svojem rdečem banderu osvo-bojenja. Kaj je zanje pripravnej-sega, kot da v to bandero zavijejo vse koroške Slovence s krikom Taus über die Karawanken“! Stanje med vojno se na Koroškem ponavlja, samo v milejši obliki. In nazadnje pravite, da naj se obrnem za mnenje o partizanih na zaveznike, na tiste, ki so slovenske partizane spodili s Koro- škega. Na tiste zaveznike, ki so nas med vojno potom mistra Har-risona na BBC prepričevali, naj se ne brigamo za število talcev, ki nam jih nacisti postrelijo, ker da trava tam hitreje raste, čimbolj jo kosimo. (Ne vem, če je pri tem mislil tudi na selske žrtve.) Na tiste, ki danes brezbrižno gledajo na klanje in posiljevanje v Bosni, na tiste, ki jim je bilo za Slovence toliko kot za lanski sneg, razen če bi s potopom slovenske krvi mogli prihraniti življenje peščici svojih vojakov. Zakaj ne bi enkrat mi Slovenci presojali naše koristi čisto s slovenskega stališča, ne pa, kaj bi bilo prav „prijateljem“ ali pa nacistom. In še da se moram ozirati na splošno mnenje naših (kateri so to „naši“, ki jih bojda Vi predstavljate) ljudi. Tistih, ki še vedno verujejo v partizanskega Miklavža z avstrijsko ali slovensko svobodo v malhi? V življenju sem že toliko takih „splošnih“ mnenj prebolel -med njimi ni bilo najmanjše tisto nacistično tik pred vojno na Koroškem -, da se na tako mnenje ne morem več ozirati. Imam svojo pamet in jo v slovenščini povem. Ne mislim pa nobenega prepričevati, da na predvečer 6. decembra ni svetnik Miklavž tisti, ki prinača otrokom darove. Sicer pa, ali je bil ta vihar v kozarcu vode sploh potreben? V NT sem 2. oktobra lanskega leta zapisal: „(Partizani) so se borili za oblast svojih političnih komisarjev, ki jih je imela vsaka partizanska edi-nica. Za te komisarje je vedel vsak partizan, vedel je pa tudi, da tak komisar ne predstavlja države Avstrije niti avstrijske državne miselnosti. Prav tako tudi ne Slovenije, niti slovenskega naroda. Partizani se niso borili niti za avstrijsko državo niti za slovenski narod. PARTIZANI so se borili za oblast PARTIJE.“ Vse naše dosedanje pisarjenje je samo še močnejše nakazalo, da se partizani niso borili niti za svobodo Avstrije, niti za svobodo ali obstoj slovenskega naroda. Sedaj Vi še izrecno poudarjate, da so se partizani borili prvenstveno PROTI nacifašizmu, zelo medlo sicer, ker da spet dviga glavo, vsaj na Koroškem. Na žalost so pa največkrat ta nacifaši-zem s krvavo silo zatirali tam, kjer ga ni bilo - med samimi Slovenci. ZA kakšne cilje so se borili, pa ne poveste! Preostane nam samo tisti namen, ki sem ga zgoraj opisal Življenje me je naučilo, da fanatizma ne moreš gasiti z zdravo pametjo. Prav koroške razmere -tik pred vojno z nacizmom in sedanje s partizanstvom - imajo precejšen delež pri takih izkušnjah. Zato s tem zaključujem tole nepotrebno debato. Vzdignila me je k njej samo trditev v Glosi, da so zasluge koroškega slovenskega partizanstva za osvoboditev Avstrije nesporne. K umetniče-njem takega nesmisla pa se ne bom več oglašal. Zaradi takšnega „nedozorelega ihtenja“ bi me utegnila res začeti „boleti glava“. Vem pa, da je mladostniku, ki dorašča (zori! - to je beseda! Od samega Daudeta!), dostikrat žal, da se pravljica ni izkazala za resnično. Pa se je kljub temu še vedno krčevito oklepa. Franc Krištof, Cleveland ZDA Z A \ i Katoliška Cerkev NA KOROŠKEM Tako je pač, da ima vsaka vrednota tudi svojo ceno. Vaš cerkveni prispevek pomaga katoliški Cerkvi na Koroškem, da lahko še naprej opravlja svoje poslanstvo. Posebej pomembno v naši deželi je ohranjati strukturo Caritas in skrbeti za zaposlenost. Tako na primer s cerkvenim prispevkom financiramo socialno pomoč za mnogo ljudi v stiski, posvetovalnice, telefonsko dušnopastirsko službo, referat za ostarele, pomagamo cerkvenim otroškim vrtcem. Zaradi teh dragocenih storitev je Vaš cerkveni prispevek * S ^ CERKVENI ^ PRISPEVEK dragocen. Recite tudi Vi „da“! Le kaj smo šli gledat? S tem, da si je mlada gledališka skupina iz Roža že tretjič izbrala Drabosnjakovo delo (tokrat Komedijo o izgubljenem sinu), se je še bolj vsidrala na Koroškem. Po tretji predstavi pred polno dvorano v Št. Jakobu v Rožu smo poizvedeli, kakšno je bilo mnenje kritične, a hvaležne publike. Bivši in sedanji gledališčniki pa tudi mnogi gledalci so prišli gledat „svoje“ igralce. Pri glavni vlogi je režiser Franci Končan res zadel v polno, ko je iz Kernjakove družine izbral „izgubljenega sina“, saj je Valentin z vso močjo svoje osebnosti prepričljivo oživil lik iz Svetega pisma, ki je tudi nam tako blizu. Drugi so pod njegovim vplivom dali vse od sebe, posebej še oče, hudič in starejši brat. Kdor je primerjal v nedeljo zvečer s tirolsko amatersko skupino na Avstrijski televiziji, je lahko ugotovil, da so se naši igralci tudi na avstrijski ravni dobro odrezali. Dobršen del gledalcev z vseh koncev Koroške je prišel gledat Drabosnjaka. Po Pasijonu in Pastirski igri je Izgubljeni sin tretje najbolj znano delo bukov-nika s Kostanj in mogoče najbolj izvirno. To ni prevod, čeprav je Drabosnjak uporabljal nemške predloge. Vpletel je svoje dojemanje svetopisemske prilike, dodal lastno razmišljanje o človekovi usodi v likih dobrega in zlega duha, med katerima se mora človek vseh časov odločati, in v živih prizorih močno upošteval vaško življenje domačega okolja. Šibka točka zdajšnje uprizoritve je pristni jezik. Po svojih močeh so se rožanski igralci potrudili izgovarjavo približati kostanjščini. Ali res ni bilo mogoče vključiti vsaj kakšnega igralca iz Drabosnjakovega narečnega okolja? Kar stisne nas pri srcu, ko moramo ugotoviti, da govori najbolj pristno koroško narečje samo še peščica pogumnih zavzetih domačinov. Pa obstaja društvo, ki kliče na pomoč, in „Drabosnjakov dom“, ki vabi na obnovitev in poživitev domačega jezika in domače kulture, seveda le s podporo vseh odgovornih, ki naj bi bili vsaj v konkretnih perečih vprašanjih enotni. Nekaj nas je bilo tudi, ko smo šli gledat v Št. Jakob za uvod v postni čas biblično zgodbo o izgubljenem sinu oziroma o usmiljenem očetu, ki jo je nadarjeni domači pisatelj prestavil v svoj čas. In tudi to so nam tako Drabosnjak kot igralci podali bolj učinkovito, kot to zmore včasih župnik s prižnice. Scena v obliki domače taberne, pristna Dra-bos n jakova izpovedna moč in preprosta naravna igra domačinov so pripomogli, da je občinstvo resnično prisostvovalo igri kot del celotnega prikaza svetega misterija. Uprizoritev Drabosnja-kove „Komedije od zguble-niga sina“ je posrečen kulturni dogodek, gledalcem v duhovni užitek, Krščanski kulturni zvezi pa gotovo motivacija za nadaljnje uspešno delo za ohranitev ljudske kulture. Upravičeno lahko upamo, da bo igra dostopna še večjemu številu gledalcev. Alojz Angerer Srečni obrazi strokovnih sodelavcev, ki so prispevali svoj delež, da je premiera zimske pravljice prav lepo uspela. Z leve: Breda Varl, Sabina Nachbar, Tine Varl, Boris Rošber. Foto: MUR ■■Mi smo mi“ — Otroška lutkovna skupina SKD Celovec je premierno uprizorila svojo zimsko pravljico. Foto: MUR Premiera Otrošketkovne skupine „Mi smo mi“ Slovensko kulturno društvo Celovec je vzelo pod svoje okrilje mlade celovške lutkarje. V okviru Srečanja mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin, ki ga vsako leto v zadnjih februarskih dneh prireja Krščanska kulturna zveza, je Otroška lutkovna skupina „Mi smo mi" premierno uprizorila Zimsko pravljico Darke Čeh. Če to zimo nismo doživeli prave zimske idile v naravi, smo jo preteklo soboto na odru Mo-destovega doma. Snežnobela scena Brede Varl je prevzela številno mlado občinstvo, enako tudi njene lepe prijazne — z eno besedo — ljubke lutke. Vsebina igre je preprosta, primerna za najmlajši rod obiskovalcev lutkovnih predstav. Oblaček, zajček, raček, lisica, miška in muca so ravno pravšnji akterji, ki Pritegnejo pozornost tudi tistih, ki se niso povsem zlezli iz pleničk. Glasovi in sence. Poleg mtk pa so pomembno vlogo odi-grali tudi mladi igralci. Kot običajno, so lutkam posodili svoje glasove, za katere so si prizadevali, da bi bili čimbolj jasni in čimbolj razumljivi. Igralci pa so imeli v tej igri še eno vlogo: režiser Tine Varl je v predstavo vkomponiral tudi igro senc s pomočjo nasprotne osvetljave. Učinek je bil več kot zadovoljiv. Tako je do izraza prišla tudi govorica teles mladih lutkarjev, ne le govorica glasu. Mladi celovški lutkarji, ki so učenci obeh dvojezičnih ljudskih šol in prvih razredov Slovenske gimnazije, so si izbrali primerno ime za svojo skupino. Lahko so ponosni, da so, kar so: obetavni mladi lutkarji, ki si zaslužijo vso podporo in vzpodbudo, da bodo nadaljevali z delom, ki ga že tretje leto uspešno opravljajo pod mentorstvom Sabine Nachbar. Iz malega zraste veliko! Mag. Mojca Uršič DO IZRAZA JE PRIŠLA VELIKA PAHLJ^^ZUČNOSTI_ Gledališče imajotladi radi Na srečanju mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin so mladi teatralci predstavili rezultate dela, ki so si ga zadali v septembrski Gledališki delavnici v Fiesi. Srečanje je zaključil pogovor o predstavah, ki je bil primerno kritičen in konstruktiven. Pretekli petek in soboto, 26. in 27. februarja, se je na odrih Mladinskega in Modestovega doma v Celovcu predstavilo pet različnih otroških in mladinskih skupin s prav toliko predstavami. Najavljena je bila še šesta, ki pa je žal odpadla zaradi zdravstvenih razlogov. Pet predstav. Vse skupine — iz Šmihela, Celovca, Sel, Škocijana, Kotnriare vasi T v Svoi kraj, kjer z veliko prizadev-Radiš — so se prve dni septe Ostjo in požrtvovalnostjo po bra minulega leta v Fiesi ude v°jih zmožnostih pripravljajo žile Gledališke delavnice, ki sredstave. Od oktobra dalje so vsako leto organizira za nW j? ®ledHe premiera za premiero, gledališčnike KKZ. Tam : ^atere bolj uspešne, nekatere vrstniki s podobnimi intetf ■ . 0 manj — vse pa so srečujejo s poklicnimi gl^ |iu!r®vale žar’ brez katerega liščniki, ki jim pomagajo usb’ ske3a teatra ni! jati „pravi teater"; mladi nave* jejo tudi medsebojne stike, hk ^krogla miza. Srečanje ti pa ob delu in pogovoru df ladinskih gledaliških in lutkov-drugega bogatijo z dragocen1' 'h skupin že tretje leto ob za-izkušnjami. V Fiesi si skupno ^,učku krona pogovor o pred-berejo delo, ki ga bodo naš' ^ avah. Na njem naj bi se srečali dirali, poklicni režiserji pa I nSl’ so predstave ustvarjali z dajo prve napotke, kako se sf ^arnenom, da si izmenjajo mne-prijeti s posameznimi probief ln izkušnje. Letošnji pogovor j ■ asPešno vodil Horst Ogris, ki Otroške lutkove in mladin5 6 ze sam nakazoval posamezne igralske skupine se nato vrnf °bre in slabe plati predstav. Se- veda so svoje pridali režiserji, pa tudi mladi igralci in mentorji skupin. Skupna ugotovitev je bila, da je gledališka dejavnost na Koroškem dosegla visok nivo; močan napredek je opazen predvsem v igri, medtem ko govor zaenkrat še šepa, je še preveč površen. A to se da še vse popraviti! Velika pomanjkljivost, ki bi ji bilo vsekakor vredno odpraviti, pa je primerna dvorana. Slednja bi omogočila nastope na nivoju, ki ga te skupine že dosegajo. Tako pa prihaja do absurdov, da obstajajo gledališke skupine, ki niti lastnega odra nimajo. Zatorej je naloga širše avstrijske skupnosti pa tudi R Slovenije, da podpre uresničitev tega cilja, saj gledališka dejavnost predstavlja enega od temeljnih stebrov slovenstva na Koroškem. Mag. Mojca Uršič Slike, ki kakor da visijo v zraku ali pa tudi tlačijo na zemljo___________________ Ob razstavi Gustava Januša v Galeriji Rožek Gustav Januš, Selan, ki živi na Breznici pri Lešah jn poučuje na glavni šoli v Št. Jakobu v Rožu, spada med uveljavljene koroške slovenske likovne in besedne ustvarjalce. Znana je njegova surealistična, morda tudi že skurilna lirika — veliko je objavljal v Mladju —, pa tudi njegove likovne upodobitve — številne so prikazali v Mladju — so zbujale in zbudile primerno pozornost. Značilne so npr. slike, ki spominjajo na petelinove grebene ali tudi na žage. V Galeriji Rožek razstavlja oljne slike, ki se po svoji izpovedi — zunanji vsaj — dosti ločujejo od tistih nazobčanih oblik. Nekatere dajejo slute-vati padajoče jesensko listje, včasih se zdi, kakor da bi opazovalec videl in tudi čul padati in ropotati kamenje s črnega firmamenta dol na ranljivo zemljo. Spet nekatere slike ustvarjajo vtis, kakor da bi vsa pritlehna teža proti vrhu čedalje bolj izginevala, tako da se vrh nekam razpihne, kakor da bi silni vihar sproti odnašal drobečo se materijo. Na nekaterih slikah prevladuje črna barva, za nekatere je to prabarva, najmočnejša in tudi najtoplejša, na drugih pa spet rahlja to črnino rumena ali kaka druga svetla, celo žareča barva. Razstava je odprta do nedelje, 14. marca 1993, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Manjše slike je mogoče kupiti že za 1200,— šilingov. Jutri, 6. 3.1993, v Galeriji Rožek Gustav Januš bere iz svojih literarnih del Kraj: Galerija Rožek Čas: V soboto, 6. marca, ob 19.00 Vsi prisrčno vabljeni! Vprašanja genska»1 2 3 4 5 1. Ali ste mnenja, da ste v poklicnem življenju enakopravni? 2. Ali je v Vašem podjetju kakšna ženska na vodilnem mestu? Če ne -zakaj ne? 3. Kako je to v Vaši družini - ali Vam pomaga mož pri opravljanju del v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok? 4. Ali si lahko predstavljate, da bi Vaš mož prevzel polovico porodniškega dopusta ( če ne - zakaj ne)? 5. Kakšen pomen pripisujete Zvezi slovenskih žena? Ali je ta organizacija po vašem mnenju v zadnjih letih naredila dovolj za ženske? petek, 5. marca 1993 Reportaža Rožo za ian žena? Ali raje položaj predsmice, glavne urednice...? 8. marca bodo ženske prevale dan žena. Nekatere od njih bodo morda dobile tudi še kakšn^o. Pri tem ali drugem zborovanju bomo zvedeli, da ženske danes žiko v poklicnem življenju kot tudi v družini pogostokrat še niso enPravne, pa čeprav je to zapisano v avstrijski zakonodaji. Kakšen pomen tomajo danes ženske organizacije - in predvsem, kaj so d os'v zadnjih letih. Ugotavljamo, Pozicija žensk tudi v slovenskih strukturah ni bolF°t v družbi večinskega naroda. Morda en-rat v mislih preštejete, koliko predsednic, e ženskih poslovodij, ravnateljic, gla- S II vnih urednic itd. imamo. Mislim, da bodo zadostovali prsti ene roke... Vprašanja moškim 1. Ali ste mnenja, da so danes ženske v poklicnem življenju enakopravne? 2. Ali je v Vašem podjetju kakšna ženska na vodilnem mestu? Če ne -zakaj ne? 3. Ste mnenja, da so ženske v družini enakopravne? 4. Je Vaša žena poklicno zaposlena? 5. Ali ji pomagate pri opravljanju del v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok? 6. Ali bi si lahko predstavljali, da bi polovico porodniškega dopusta prevzeli vi? LUDMILA KAVČIČ upokojenka, Št. Jakob v Rožu: 1. Sicer sem že v pokoju, vendar mislim, da ženske tudi danes v poklicu še niso enakopravne. 2. Ko sem bila zaposlena, je bil šef seveda moški, in ta je tudi odločal, kaj se naredi. 3. Danes sem Igčena. Mojemu možu nikoli ne bi prišlo na misel, da bi mi doma kaj pomagal. Raje je sedel v gostilni in je pil. Zato sva se ločila. 4. Menda so danes nekateri možje pripravljeni, da bi prevzeli del porodniškega dopusta. Vendar v naši občini ne poznam nobenega. 5. Ja - Zveza slovenskih žena veliko naredi za nas upokojence. Vsa čast Micki Miškulnikovi - ta nam prinese tudi časopis „Naš upokojenec“, ki je zelo zanimiv. Poleg tega pa stalno organizira družabna srečanja in izlete. MALČI VALEŠKO tajnica v odvetniški pisarni, Pliberk: 1. Po mojem mnenju ne. 2. To je trdo vprašanje. Ne vem, ali bi naš šef nastavil tudi kakšno odvetnico. To morate vprašati njega. 3. Če bi bila poročena, bi mož seveda moral pomagati v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, to je jasno. 4. Raje bi ostala jaz pri otroku. 5. Mislim, da lahko rečem, da Zveza slovenskih žena v zadnjih letih nič ni naredila za ženske, razen, da jih je enkrat na leto povabila na občni zbor. RINA KROPIVNIK tajnica, Bilčovs: 1. Osebno že. Večina žensk pa žal še vedno ne. 2. To ni namerno. Če bi imela pri ustanovitvi naše firme interes kakšna ženska, to pri nas ne bi bil noben problem. 3. Odkar sem zaposlena, se je v naši družini marsikaj spremenilo. Tudi za moža je postalo samoumev- no, da mi pomaga v gospodinjstvu, ker ne gre drugače. 4. Mislim, da bi. 5. Kaj je naredila Zveza slovenskih žena - to je relativno. Je pa tako, da imam vtis, da imajo dobro voljo in se trudijo, da bi kaj naredile. MILENA KOLLER nastavljenka ZSZ, Celovec: 1. Ne. 2. V odborih ni ženske. Ženska je vodja enega oddelka Zveze. Mislim, da bi imele v našem podjetju ženske iste poklicne možnosti kot moški, če bi bile še bolj pridne kot moški. Vendar to po navadi družinske obveznosti ne dopuščajo. 3. Že. Zdaj še več kot prej. Moj mož je zelo priden. 4. Sigurno ne. Dvomim, da bi znal moj mož previti dojenčka. 5. Prej sem še hodila na občne zbore in na kak izlet. V zadnjih letih pa pravzaprav nisem na tekočem, kaj se pri tej organizaciji dogaja. DANICA URSCHITZ prosta sodelavka Slovenskega oddelka ORF: 1. Lahko rečem, da sem pri svojem delu kot ženska enakopravna, tako pri delu kot tudi pri plači. 2. Mogoče se še ni nobena potegovala za to službo. Predstavljam si pa, da bi naš šef sprejel tudi kakšno šefico, če bi bila ta dovolj kvalificirana. 3. Moški v kuhinji bi mi šel na živce. Če pa bi imela otroka, bi pričakovala, da bi mi mož pri vzgoji pomagal. Trenutno imava s prijateljem samo mačka, vendar tega zelo razvaja. 4. Tega si sploh ne morem predstavljati. 5. Ko je bila Zveza slovenskih žena ustanovljena, je bila gotovo zelo pomembna organizacija. Sama sem članica in sem se udeleževala srečanj. Za kakšno konkretno akcijo ZSŽ v zadnjih letih ( razen izletov) pa trenutno ne bi vedela. Pripravila Heidi Stingler J~ERDINAND MISOTITSCH ------------------------------- nastavljenec, Št. Jakob v Rožu gospodinjstvu, ker bi si po svoji volji uredil delovni čas in bi bil sam svoj šef. Zveza slovenskih žena veliko naredi za nas upokojence. Vsa čast Micki Miškulnikovi - ta nam prinese tudi časopis „Naš upokojenec“, ki je zelo zanimiv. Ludmila Kavčič Osebno si lahko predstavljam, da bi bil zaposlen v gospodinjstvu, ker bi si po svoji volji uredil delovni čas in bi bil sam svoj šef. Jože Blažej 1- Ne. 2- Ne. f Ne. Mislim, da nimamo nobene take osebnosti med snskami, ki bi lahko prevzela tako pozicijo. Da. ■Ko sem bil poročen, je žena bila doma. ■ Moram priznati, da svojčas svoji ženi v gospodinjstvu lsem pomagal in tudi pri vzgoji otrok ne. Njeno delo nam šele danes ceniti, ko si sam perem svojo obleko in moram sam pospravljati in kuhati. Če bi se danes še en-rat poročil, bi ženi gotovo pomagal. ■ Da, morda celo ves porodniški dopust. ^j^ŽEj TOLMAJER, tajnik KKZ, Radiše: K Ne. ^irPr[ KKZ je podpredsednica ženska, kar je častna nkcija Nastavljenke so vse enakovredne.Kot tajnik ®m sicer šef, vendar si lahko predstavljam, da bi lahko na izmed deklet prevzela mojo nalogo, če bi mene P°slali domov. ,• Večinoma že. Danes je celo tako, da ženske odločajo, .a) aeJiaredi v družini, in to je po navadi tudi pozitivno. T Občasno. sem malo done privoščim ta- m dremalo. Zaradi poklicnih obveznosti na. Moram pa reči, da drugim družinam e9a družinskega očeta kot sem jaz. ' V današnii citnariii 7P J02EJ BLAŽEJ nastavljenec Mohorjeve tiskarne, Šmihel: 1- Da. g, ^e, ker smo cerkvena ustanova in v cerkvi pač žen-e se niso emancipirane. ■ V moji družini že.- 5 Da: _ Približno eno osminko obveznosti v gospodinjstvu g evzamem jaz. To je kake 4 ure tedensko. ' Osebno si lahko predstavljam, da bi bil zaposlen v HANS MADRITSCH, tajnik KIS, Zilja: 1. Pogostokrat opravljajo ženske enako delo kot moški, vendar po navadi dobijo’za to slabšo plačo kot moški. 2. Pri KIS sta nastavljeni dve ženski, jaz pa sem šef. Mislim, da je pri tem odločilna kvalifikacija. 3. Zakonsko že, praktično pa ne. 4. Če bi bil poročen, bi moja žena lahko brez nadaljnjega šla delat. 5. Predstavljam si, da bi bilo zabavno, če bi lahko delal v gospodinjstvu in bi pri štedilniku pisal stvari za KIS. 6. Da, brez nadaljnjega. DR. MATEVŽ GRILC, odvetnik, Celovec: 1. Popolnoma enakopravne niso. 2. Sicer v naši pisarni nimamo odvetnice, vendar si lahko brez nadaljnjega predstavljam, da bi delal s kakšno žensko kolegico. 3. To je gotovo od družine do družine različno. V naših strukturah pa nosi po stari tradiciji ženska glavno odgovornost v gospodinstvu in pri vzgoji otrok. 4. Da. 5. Zelo malo. 6. Meni se ta problem ne zastavlja več. Če pa bi bil pred to situacijo, se bi verjetno branil. ŠTEFAN RIEGELNIK, nastavljenec Zveze slov. zadrug v Celovcu: 1. Večinoma že. 2. Pri nas ni nobene ženske v vodilni poziciji, ker se za to nobena ni ponudila. 3. Odvisno od značaja ženske. 4. Ne. 5. V gospodinjstvu manj, pri vzgoji otrok že. 6. Tudi če bi imela enakovredno službo, si tega ne morem predstavljati. 13 Glosa 8. marca bomo obhajali Dan žena. Spet enkrat bodo ženske organizacije ugotovile, da je tako imenovani „nežni spol“ enakopraven le na papirju, nikakor pa ne v vsakdanjem življenju - ne v družini, ravno tako malo pa v poklicnem življenju. Dobro! Do tega spoznanja pridemo vsako leto ponovno. Toda kako naprej? Je to problem, s katerim se je pač potrebno sprijazniti? Ali je morda le možno doseči kakšne spremembe? In kakšno vlogo imajo pri tem ženske organizacije? Da tudi v naših slovenskih vrstah pozicija ženske Čemu Zveza slovenskih žena? ni kaj boljša kot položaj žena v večinski družbi, tudi do tega spoznanja smo prišli. In to, čeprav mislimo, da je v naših vrstah še kar precej demokratov. Poglejmo le v naše organizacije - NSKS, ZSO, KKZ, SPZ, SJK, KIS itd. Kdo tam zavzema najvišje funkcije? In kakšno delo opravljajo ženske? No, vsaj pri Zvezi slovenskih žena imamo predsednico. Vendar tudi tam izgleda, je nekaj narobe. Zastopnice te organizacije pravijo, da nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi se lahko lotile kakšnega večjega projekta. In kaj je z akcijami, ki niso povezane z večjimi finančnimi težavami? Sploh je treba ugotoviti, da ta organizacija izgublja na pomenu. Kako je sicer mogoče, da pri povpraševanju med številnimi ženskami niti ena med njimi ni vedela za kakšno akcijo, ki bi jo izvedla ZSŽ v preteklih letih - razen rednega občnega zbora in izletov seveda... Čemu potem sploh še taka organizacija? Glejmo, da se bomo uveljavile same. Ali? stih 14 Rož — Podjuna — Zilja Za okrepitev centralne uprave v Dobrli vasi iščemo absolventa ali Rojstni dan je obhajala Ursula Unterberger iz Št. Ruperta pri Velikovcu. Naše iskrene če- ČESTITAMO absolventko trgovske akademije Znanje slovenščine zaželeno. Če ste angažirani in želite delati v teamu, če hočete sodelovati v večajočem se trgovskem podjetju, pošljite pismeno prošnjo na naslov: Rutar Center v roke g. Andrea Rutar Eisenkappler Straße 10 9141 Eberndorf/Dobrla vas Telefon (042 36) 21 81-25 RUTAR DOBRLAVASBELJAKŠENTVID CENTER OGLAS Obveščam vas, da sem odprl odvetniško pisarno Dr. Branko Perc 10.-Oktober-Platz 15 9150 Pliberk/Bleiburg tel. (0 42 35) 26 45 stitke. Te dni sta obhajala osebni praznik Dini Štornik iz Leš in Polti Müller, pd. Suher iz Rut pri Št. Jakobu. Društvo upokojencev Št. Jakob želi svojima članoma obilo zdravja, osebne sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se iz srca pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Iskrene čestitke za god veljajo Albinu Mautzu iz Sel-Šajda. Na mnoga leta! Na Obirskem je Pavla Župane te dni obhajala visok življenjski jubilej - 77-letnico. Želimo ji obilo veselja in radosti, predvsem pa tudi zdravja! Društvo upokojencev „Podjuna“ čestita svojim naslednjim članom: Jožefu Pasterku iz Kokja, Jožetu Hoblu iz Pogrč in Matildi Lintsche, doma v Vi-jascah. Želi jim vse lepo in dobro ter obilo zdravja. Tudi uredništvo Našega tednika iskreno čestita! V Srejah pri Škocijanu je Mirko Silan obhajal svojo 89-letni-co. Obilo božjega blagoslova in trdnega zdravja in da bi ga Bog še dolgo ohranil med nami, mu želita Društvo upokojencev „Podjuna“ in Naš tednik. Na mnoga leta! Svojo 33. pomlad je v Horcah praznovala Hildegard Hobel. Naše iskrene čestitke! Matilda Wutte iz Vesel pri Št. Primožu je praznovala svoj 40. rojstni dan. Uredništvo Našega tednika ji želi obilo sreče, osebnega zadovoljstva ter veselja. V Mali vasi pri Globasnici je Tatjana Kordesch obhajala svoj 18. rojstni dan. Mladi jubi-lantki veljajo naše iskrene čestitke! Mojci Kuess iz Trabesinj pri Kotmari vasi je te dni obhajala osebni praznik. Najlepšim čestitkam Mešanega pevskega zbora „Gorjanci“ in kotmirške Enotne liste se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Marija Petek iz Št. Lipša je praznovala svoj 70. življenjski jubilej. Želimo ji veliko zdravja in še vrsto srečnih let. Naše iskrene čestitke veljajo tudi Eriki Silier iz Malčap, ki je te dni obhajala svoj 56. rojstni dan, ter Štefanu Riegelniku mlajšemu iz Št. Jakoba v Rožu. Vodja tinjskega poštnega urada Dieter Holzschuh je te dni obhajal osebni praznik. Iskreno čestitamo. ČESTITKA TEDNA Marija Skubl, pd. Jančeva Micka je preteklo nedeljo praznovala svoj 60. življenjski jubilej. Vsa leta je bila zvesta pevka domačega cerkvenega zbora, sodelovala pa je tudi od vsega začetka na srečanju vižarjev, ki ga prireja vsako leto žvabeško prosvetno društvo KPD „Drava“. Še posebej pa je Jančevi Micki pri srcu Oktet „Suha". Če je le možno, išče z oktetovci družbo. Za 10-letnico okteta pa se je izkazala s tem, da jih je na novo oblekla. Slavljenki so prisrčno čestitali cerkveni pevci in pa oktet „Suha“. Rozina Katz je za ta praznik naštudirala posebno pesem, medtem ko se je njen mož Lenart, občinski odbornik EL, zahvalil za sodelovanje in širokogrudno podporo. Želel ji je obilo zdravja in da bi vedno ostala takšna, kakršno jo poznamo: vesela in ljubezniva prijateljica! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Slavljenko Micko Skubl in njen instrument „hudičeve geige“ smo poznali lani na Sv. mestu, ko je sodelovala na srečanju domačih vižarjev. siika: Fera-press Dvojni praznik je obhajal Albin Male iz Sel na Kotu. Prav tako je praznovala njegova ženkica Mici. Obema želimo obilo zdravih in veselih let! Svojo 55-letnico je obhajala Mici Smolle iz Šmiklavža ob Dravi. Želimo ji vse najboljše in obilo zdravja ter osebne sreče. Prejšnji teden je v Bačah obhajala svoj rojstni dan Marija Kargl. Naše iskrene čestitke ter obilo veselja in osebnega zadovoljstva! Osebni praznik je obhajala tudi Danica Letschart-Koschat iz Podgorij. Naše iskrene čestitke! Svoj 60. rojstni dan praznuje Frančiška Lubas iz Vogrč. Obilo zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva ji iz srca želijo Društvo upokojencev Pliberk, uredništvo Našega tednika in Enotna lista. Na mnoga leta! Naslednji člani Društva upokojencev Pliberk obhajajo osebni praznik: Erna Paril z Bistrice, Jožef Miklavič iz Vogrč, Janez Milač z Blata, Jožefa Kral z Bistrice ter Gretka Božič in Ana Dlopst iz Večne vasi. Društvo upokojencev jim želi obilo zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružujeta tudi Naš tednik in Enotna lista. Osebne praznike so slavile pevke cerkvenega zbora Kaza-ze. To so Apolonija Poltnik, Bernarda Komar in Jožefi na Butej. Prav prisrčno čestitamo, želimo jim božjega blagoslova, zadovoljstva in osebne sreče. Ob 40-letnici duhovnika Stanka Olipa želijo svojemu župniku vse najboljše farani loške fare, cerkveni zbor Loče in farni svet. Cerkveni zbor in farni svet sta se slavljencu zahvalila za njegovo delo in trud, ki ju vlaga v oskrbo loške fare. Bog naj Ti vlije moči in veselja, da bi, pri svojem zahtevnem delu, tudi naprej obdržal svoj vesel, odprt in prijazen značaj. Katji in Petru Kert pri Šmihelu se je te dni rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Peter. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno^ čestitajo vsi domači in znanci. Čestitkam pa se rade volje pridružujejo tudi uredništvo NT, SJK in KIS. Posojilnica Borovlje je podarila vsem otrokom smučarske sekcije DSG Sele, ki so se redno udeleževali treningov na suhem, vetrovke. Z njimi se predstavljajo na raznih tekmah, med drugim tudi pri tekmovanjih za Božanski otroški pokal. Smučarski naraščaj v Selah trenirata Lidija in Edi Oraže in dosegata z njimi lepe uspehe (glej tudi rezultate smučarskih tekmovanj na str. 4 ). Deželni glavar Zernatto obiskal šolo v Št. Petru Izredno uspešno potekajo srečanja šolarjev z najvišjimi koroškimi politiki, katere je že nekajkrat organiziral Mladi NT. Tako so pred kratkim prisrčno sprejeli deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta tudi učenci in učenke Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Po pozdravni pesmi šolskega zbora, ki ga vodi prof. Jože Ro-P'tz. je ravnatelj šole dr. Janko Zerzer seznanil deželnega glavarja z delovanjem šole in s cilji, katere si je zastavila v prostoru Alpe - Jadran ugledna šola. Nato so mlada dekleta in seveda tudi fantje izkoristili priložnost in se pogovorili z deželnim glavarjem. Vprašanja so bila raznovrstna. Tako so bile na sporedu aktualne politične teme, gospodarska vprašanja pa tudi vprašanja o privatnem življenju deželnega glavarja. Tako kot vedno, je Zernattu tudi v Št. Petru uspelo navdušiti mladino s svojim sproščenim načinom pogovora, po drugi strani pa tudi s strokovnimi odgovori na deloma zahtevna vprašanja. Po razgovoru pa nam je zagotovil, da se je v Št. Petru počutil izredno dobro in da upa, da bo ostal vsaj tako dolgo deželni glavar, da bo lahko še kdaj obiskal to šolo, ki po njegovem mnenju zasluži več pozornosti. Rade volje se je vpisal v knjigo častnih gostov tudi deželni glavar dr. Zernatto in Se je tako zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubnost vodstva šole. Iz uredništva Tokrat smo posvetili glavno pozornost obisku deželnega glavarja v šentpetrski šoli, saj je srečanje organiziral Mladi NT. Razgovor z deželnim glavarjem je potekal izredno zanimivo in bomo zato nadaljevali s tradicijo, da posredujemo šolam najvišje predstavnike javnega življenja. Tako imajo mladinci priložnost, da pridejo v stik s politiki, katere sicer poznajo le iz sredstev javnega obveščanja. Nadalje smo v tej številki posvetili razmeroma veliko pozornost tudi športnim prireditvam, katerih je bilo v zadnjih tednih kar precej. Mislimo, da je upravičeno, saj verjetno minevajo zadnji dnevi letošnje smučarske sezone. V prihodnji številki pa bodo otroci in mladinci iz raznih občin lahko povedali, kako živijo v domačem kraju, v kolikšni meri Občine upoštevajo interese in potrebe mlajše generacije. Predvsem pa bo mladina lahko tudi zapisala, kaj si želi, da bi Občina zanje naredila. Torej, prisrčno ste povabljeni k sodelovanju! Z leve: Dunja Kropivnik (urednica Mladega NT), ravnatelj dr. Janko Zerzer, dr. Christof Zematto in s. Regina Tolmajer. Na tem mestu objavljamo nekaj stališč deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta, ki jih je zavzel ob priložnosti pogovora z učenkami in učenci Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Sam bi rad hodil v dekliško šolo Zernatto vzpodbudno dekletom, naj kar brez pomislekov vprašajo, kar jih zanima: “...odkar sem obiskal učence Mohorjeve ljudske šole, nimam več toliko problemov pri odgovarjanju na kočljiva vprašanja. Tam me je nekdo od otrok celo vprašal, ali sem vedno zvest stoji ženi, ali ljubim tudi še kakšno drugo. Upam, da tedaj nisem postal preveč rdeč. Danes že nekoliko lažje odgovarjam na taka vprašanja...” Zernatto h ugotovitvi ravnatelja dr. Janka Zerzerja, da se mora šola boriti proti predsodkom, da je zgolj šola za dekleta: “...jaz osebno sploh ne bi imel nič proti, če bi lahko obiskoval šolo, kjer so večinoma dekleta. Žena mi vedno spet pravi, da mi ne bi škodovalo, če bi prinesel v zakon tudi nekaj sposobnosti, ki jih sicer pripisujejo ženskemu spolu.” ...na dejstvo, da je šolo obiskal deželni glavar zadnjič pred štiridesetimi leti: “Tu med vami se počutim izredno dobro. Upam, da bom ostal deželni glavar vsaj tako dolgo, da Vas bom lahko še kdaj obiskal!” Zernatto na vprašanja, ali je smiselno, da naše šole lahko obiskujejo tudi učenci iz Slovenije in drugih sosednjih držav: “Tako dolgo, dokler bom jaz deželni glavar, bo ostalo pri tem, da se po možnosti lahko pri nas šolajo tudi mladinci iz sosednjih držav, ker je tako navezovanje stikov v prostoru Alpe - Jadran možno že v šoli.” Ali bi si lahko predstavljali, da bi na Koroškem nekega dne prevzela funkcijo deželnega glavarja tudi ženska: “To si lahko vsekakor predstavljam. Vendar želim nekaj časa ostati še jaz deželni glavar. Torej, prosim nekoliko pozneje...” ... na vprašanje, kako se počuti kot deželni glavar: “Bolje se ne bi mogel počutiti!” Ali ima pri številnih obveznostih sploh še čas za družino: “To vprašanje je nekoliko boleče. Že takrat, ko sem prevzel to funkcijo, sem se zavedal, da bom imel razmeroma malo časa za družino. Torej je to usoda, za katero sem sam odgovoren.” Kako ocenjuje deželni glavar posledice načrtovanega vstopa Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost: “O tem bi lahko govoril na široko, pa verjetno ni v vašem interesu. Moja ocena vstopa Avstrije v ES pa je taka: predvsem za potrošnike bodo prevladovale prednosti, gospodarstveniki pa bodo morali biti še bolj konku- renčni. Brez dvoma se bodo zaostrile tudi razmere v kmetijstvu. Mladini pa bodo odprte številne možnosti, tako na področju izobrazbe kot tudi poklicno.” Zernatto o cepitvi FPÖ in možnostih Liberalnega foruma: “Brez dvoma je to razveseljiva scena v demokratični državi. Vendar dvomim, da na Koroškem obstajajo liberalci. Če pa se bi to pri volitvah izkazalo, bo to stalo svobodnjake nekaj glasov; potem bom tega seveda vesel. Rad se pustim pozitivno presenetiti.” Če bi se lahko še enkrat odločil za poklic - kateri bi to bil: “Študiral sem pravo in bi se zato v drugem življenju odločil za poklic odvetnika.” Zakaj naj bi ljudje volili ÖVP: “ Danes ljudje ne volijo stranke v prvi vrsti zaradi ideološkega prepričanja, ampak so to volitve osebnosti. Poraz stranke pri volitvah je zato tudi oseben poraz. Zato upam, da sem kot oseba pri mnogih ljudeh vzbudil vtis zaupanja in da me bodo zato volili.” Zernatto o manjšinskem vprašanju: “Mislim, da sem kot deželni glavar precej prispeval k boljšemu sožitju med narodnima skupnostima na Koroškem in s ponosom lahko ugotovim, da se je vzdušje v deželi v zadnjih letih v tem pogledu precej izboljšalo. Slovensko narodno skupnost vidim kot obogatitev naše družbe. Zame je tudi logično, da je potrebno vključiti zastopnike manjšine v procese odločanja v deželi. Tudi moj ded je še znal slovensko, moj oče je to še razumel, pri meni pa je žal vse šlo “čari”. ...o sovraštvu do tujcev: “Nekaj takega človek ne more dovolj obsojati. Zame je to nekaj povsem nerazumljivega. Ker pa se v naši deželi nekateri ljudje morda res bojijo za svoje delovno mesto ali pa tudi za šolsko izobrazbo otrok, je potrebno to vprašanje jemati resno in ljudi pravilno informirati. Avstrija pa ima humanitarne naloge, katere bo opravljala resno tudi v prihodnje. Na Koroškem sploh nimamo problemov glede takoimenovane preplave s tujci, ker predstavljajo le 3% prebivalstva (na Dunaju 14%, na Predarlskem 17%). Torej je bil referendum FPÖ v prvi vrsti politična zadeva.” Zernatto na povabilo ravnatelja dr. Zerzerja, da bi mu pokazal prostore hiše: “Najlepše, kar ima ta hiša pokazati itak sedi tu...” Mladi NT Kako je miška skušala priti do sira Zgodbico o miški, ki je skušala priti do koščka miška prelisičila muco, pa lahko preberete v sira, je napisal Aleš Kravos. Seveda v taki zgodbi Aleševi zgodbi, ne sme manjkati muca, ki miški nagaja. Kako je /CL Mke<: KjZAJKSUh moULa % 'wvuiforn 'njk. Sotsž, AssrnsJk j*. yrLi&L -o ru/^A . ^ mouca,. Vrccl /sa ja iJ/ličJLas g*t -O- 'SASOfO' . S .ju?. ■ 1L r& ASxJissthL - &l nsxj^cus+T&zX v- cuA-Os. oltuoa, A /, 4-------- iMsOidla. ^CC p^c/ •■‘Z. ALZ^/Ll. S . JtišZjbo- -nejTrup+c ruJi&srLGr' JJdi(sC. 1^6 ZCbrtnAo n& -muxsj- . J/Lcoocl, -£>£, -roajZJCO -yi 'idt_JLj9/i puA&s- 03- (zc -/LždA/ . JCtfdLa -pa; riclnp' čJbcA ■O" •6^Lnav,rv^t9'»vfc 'čJisdsnH^' pfi/fl&čA Asdldbp JL^J- irb Kmcc -ol#. d+a^jruJLb ■ Kaj, če srečaš Yetija ...? Kako bi bilo, če bi srečal Yetija, o tem sta razmišljala Miha Nachtigall in Konstantin Zwitter. “Hitro sem še naredil fotografijo Yetija...” Grozno je izglodal a jaz sem enostavno rekel: “Nimaš manir!’’ Hitro sem se skril za ledeno skalo. Yeti je vpil. Iz skrivališča sem videl, kako je ravno jedel. Požrl je celega gamsa. Zobe pa je imel 10 cm dolge. Hotel sem ga,še malo gledati. Zato sem rekel da bom na Himalaji prespal. Nisem pa hotel da bi Yeti videl moj šotor. Zato sem si skopal votlino in tam noter prespal. Drugi dan sem šel napej. Yeti meje opazil in se obrnil proti meni. Še sreča, da me ni našel. Šel sem vedno globlje v led. Naenkrat je bilo konec. Videl sem, da je Yeti v tej votlini stanoval in šel sem hitro ven. Naredil sem še fotografijo. To je bila moja zanimiva ekspediacija na Himalajo, kjer sem srečal Yetija. “Yeti je postal moj prijatelj...” Padel sem v prepad. Ne morem več ven. Naenkrat vidim majhen prehod. Splezam vanj. Notri naenkrat zagledam velik prostor. V eni luknji zagledam pošast, ki spi. Mi- slim si, da je mogoče Yeti. Ne dom naprej. Na koncu predora vi- morem več iz votline, ker je vhod dim luč. Vidim, daje tam izhod, zasul sneg. Naenkrat vstane Yeti in Yeti me spusti na tla, postal sem me dvigne. Potem me nese po pre- njegov prijatelj. Tekmovanje za Ro-žanski otroški pokal Delo z na- v v • rascajem rojeva prve sadove Isabell Sablatnik (Št. Janž) je v svoji starostni skupini zmagala z veliko prednostjo. Velik živ-žav na smučarski tekmi Smučarska tekma Mo horjeve ljudske šole Rožanska smučarska društva - po številu jih je pet - so letos organizirala tekmovanja za Rožanski otroški pokal. Četrto tekmovanje je priredilo Športno društvo Št. Janž v Podnu 13. februarja. Čast šentjanškega društva je takrat rešila mlada, perspektivna smučarka Isabell Sablatnik iz Bil-čovsa, ki je v svoji skupini zmagala z veliko prednostjo. Peto, zaključno tekmovanje bo izvedel športni klub SC Rož 7. marca, prav tako v Podnu. Rezultati 4. tekmovanja za Rožanski pokal v Podnu: otroci I - dekleta (letnik 1984/85) 1. Sablatnik Isabell (ŠD Št. Janž) 42.43 2. Ogris Annemarie (DSG Sele) 44.24 3. Rauter Viktoria (SK Borovlje) 46.36 otroci I - fantje (letnik 1984/85) 1. Durnik Josef (SC Rož) 41.15 2. Fister Ralph (SC Rož) 42.75 3. KUnstl Patrick (SK Borovlje) 44.36 otroci II - dekleta (letnik 1982/83) 1. Lausegger Carina (SK Borovlje) 38.75 2. Michenthaler Christine (SK Borovlje) 40.00 3. Wcrnig Katarina (SK Borovlje) 44.72 otroci II - fantje (letnik 1982/83) 1. Plasch Mario (SC Rož) 38.26 2. Pucher Peter (SC Rož) 39.77 3. Mak Fridi (DSG Sele) 40.10 Na letošnjem šolskem smučarskem tekmovanju Mohorjeve ljudske šole je presenetila Simona Harfe mann, učenka 4. razreda, ki je dosegla najboljši čas dneva in je tako prehitela tudi vse fante. Progo veleslaloma sta postavila Tomi Millonig in Mirijam Kampuš. Za merjenje časa pa so bili odgovor- ni funkcionarji Športnega društva Št. Janž. Rezultati šolskega smučarskega tekmovanja: 1. razred - dekleta / fantje 1. Kunčič Katarina (1.14.17) 1. Einspieler Roman (1.13.82) 2. Andolšek Anže (1.24.83) 3. Pipp Dominik ( 1.27.74) Šolska smučarska tekma LŠ Bilčovs Isabell Sablatnik in Christian Köfer najboljša dneva V četrtek, 25. februarja, je Ljudska šola Bilčovs izvedla v Podnu šolsko smučarsko tekmovanje. Na startu je bilo 60 otrok, ki so tekmovali na dveh progah. Tekmovanje so z nagradami podprli domači podjetniki, starši in tudi Občina. Pohvalne besede za odlično organizirano tekmo, za katero je bil odgovoren ravnatelj Erih Užnik, je našel tudi inšpektor Albin Pallasser. Z najboljšimi rezultati dneva sta presenetila Isabell Sablatnik in Christian Köfer. 2. Bernhard Hafner (22.46) 3. Hannes Bradatsch (23.36) Otroci 1 - deklice - fantje (letnik 1984/85) 1. Isabell Sablatnik (37.63) 2. Barbara Boštjančič (45.42) 3. Melina Reichmanu (48.69) 1. Pepi Durnik (34.29) 2. Markus Maierhofer (39.88) 3. Christian Ruttnig (43.04) Rezultati smučarske tekme: Predšola /1. razred dekleta - fantje (skrajšana proga) 1. Sabine Petschar (26.63) 2. Verena Blatnik (28.66) 3. Maria - Anna Gasser (28.82) 1. Michael Sablatnik (19.93) Otroci II - deklice - fantje (letnik 1982/83) 1. Martina Lausegger (39.35) 2. Zablatnik Breda (43.55) 3. Elisabeth Malle (46.28) 1. Christian Köfer (34.19) 2. Aleksander Schönlieb (37.02) 3. Boštjančič Mario (37.85) 2. razred - dekleta / fantje 1. Oswald Melina (1.08.88) 2. Breitfuß Zala (1.17.24) 1. Rakuschek Aleksander (57.33) 2. Stingler Roman (57.41) 3. Romano Fabio (1.03.22) 3. razred - dekleta - fantje 1. Hartmann Katarina (57.47 2. Kremser Maria (1.01.09) 3. Kropiunik Ilona (1.04.39) 1. Kunčič Johannes (57.72) 2. Pečnik Remi (1.00.14) 3. Nachtigall Michael (1.03.00) 4. razred - dekleta / fantje 1. Harlmann Simona (54.55) 2. Wintschnig Pia (56.58) 3. Aspernik Stefanie (58.78) 1. Waldhauser Daniel (54.84) 2. Lovec Miha (56.37) 3. Ogris Jakob (58.35) ŠT. OŽBALT Občni zbor Kluba koroških ribičev V petek, 26. februarja 1993, je imel Klub koroških ribičev svoj redni občni zbor pri Lakšetu v Št. Ožbaltu. Predsednik Kluba Joži Ottowitz je najprej pozdravil prisotne člane in odbornike, nato pa so se z minuto molka Poklonili spominu na vse rajne člane, ki so se za večno poslovili s tega sveta v minulem letu. Nato je sledilo poročilo predsednika o društveni dejavnosti v pretekli dobi. Poročal je o različnih prireditvah: sodelovali so na nekaj tekmovanjih v Sloveniji, organizirali piknike, informativne večere, občne zbore ribiških družin, nogometni turnir, ribiški sejem, streljanje na ledu, . . . Predsednik Ottowitz se je zahvalil članom Kluba za uspešno sodelovanje. Nato je sledilo poročilo blagajnika Janka Qttowitza o stanju blagajne. Tudi on se je zahvalil članom Za pridno plačevanje članarine in drugih plačil kluba. Sledila je razrešnica bla-Sajnika, ki je bila seveda soglasna. Sledila je razprava o Poročilih in volitve novega odbora in kontrole. Izvolili so novi odbor, ki je v primerjavi 2 doslejšnjim ostal nespremenjen: predsednik — Joži Ottowitz, podpredsednik — Gregor Reichmann, tajnik — iyko Perm, blagajnik — Janko Ottowitz, kontrolorja — Toni Tschanko in Vili ^indisch. CaitnT predsednik Kluba Ewald Gratner se je odboru zahvalil za pridno delovanje " za kar lepo število prireditev in za mnogo truda vsakega posameznika za uspehe v latu 1992. Hvala lepa! Po končanem uradnem delu občnega zbora je sledil družabni večer. V poznih večernih urah smo postajali yadno bolj glasni: nekateri člani Kluba so se že pogovarjali v latinščini o prijemih in ulovih minulega leta; ribe so Postajale vedno večje in težje. Bil je prijeten večer,- Razšli smo se z zadovoljnimi in nasmejanimi obrazi. Lado Rož — Podjuna — Zilja „Od Pliberka do Traberka“ Najavljenih je bilo kar pet zborov, pa je dva med njimi — MePZ Šantanel in MoPZ „Foltej Hartman“ — prehitela bolezen. Tako so se v soboto, 27. februarja predstavili v Vogrčah le trije zbori, ki pa so nam s svojimi ubranimi glasovi podarili prijeten in poln pevski večer. Vezni tekst je brala Vera Sadjak iz NOnče vasi. Pevska srečanja Od Pliberka do Traberka so v svojem bistvu potovanja, saj pevci na njih potujejo iz kraja v kraj. Pesem je njihova izpoved, vsebina marsikatere njihove pesmi pa je tudi opomin. „Ljudje smo popotniki skozi čas in prostor, kjer iščemo svojo srečo, ubiramo pota k ciljem. Žal pa je še vedno veliko popotnikov brez cilja! Mi, kar nas je danes tukaj, zagotovo ne sodimo mednje. Saj smo si v iskanju znali izbrati za popotnico tudi pesem, ne le kos kruha. To pa je zado- sten dokaz, da smo si življenjske cilje postavili višje," tako je v uvodnih besedah spregovoril predsednik SPD „Edinost“ v Pliberku Jožko Hudi. Njegove besede je kot prvi podkrepil MoPZ KUD „Gozdar“ iz Črne na Koroškem, ki nam je pod vodstvom Simona Potočnika v svojih pesmih razodel: Skupaj pojo že 13 let; združila jih je želja po ohranitvi bogate kulturne dediščine naše Koroške, zgornje Mežiške doline, z željo, da ohranijo našo pesem, toplo, prepojeno s čustvi, jo prenašajo na mlajše rodove, da ne potone v pozabo. Nato je nastopil dekliški zbor „ Karantanija" DPD Svoboda s Prevalj, ki je pod vodstvom Suzane Šmon kar na mah osvojil srca poslušalcev, da navdušenje ni in ni hotelo pojenjati. Ob koncu pa je Almira Čegovnik pripeljala na oder svoj MoPZ „Vres“ s Prevalj, ki je bil, tudi zaradi bolezni, številčno manjši, pa vseeno kvaliteten, kot vedno. Vsebina letošnjih koncertov Od Pliberka do Traberka je ziljska ljudska pesem. Tako je Zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem zbrala v letošnjem letu ziljske narodne pesmi, jih priredila za zbore, da so na voljo zborom celotnega slovenskega kulturnega prostora. S tem je prispevala velik delež k ohranjevanju in širjenju koroških narodnih pesmi. Celotno 26. pevsko srečanje pa je tudi sestavni del praznovanj ob 100. obletnici rojstva Prežihovega Voranca. Anita Hudi Korepovi materi v spomin in zahvalo Jože Pasterk iz Kokij je več kot 30 let pel pod taktirko rajne Apolonije Lesjak — Korepove matere. Njegov naslednji prispevek je spomin nanjo, predvsem pa izraz zahvale. Ko sem se leta 1959, v začetku maja, iz Železne Kaple priselil v Dobrlo vas in sem bil v nedeljo navrh v dobrolski farni cerkvi pri maši, sem stal na koru in opazoval organistko in cerkvene pevce. Organistka Apolonija Lesjak me je takoj povabila v cerkveni zbor, kar sem seveda z veseljem sprejel. Pevke in pevci so me prijazno sprejeli, še posebej pa organistka. Zelo rad sem hodil na pevske vaje. Rajna organistka me je naučila novih pesmi, peli pa smo tudi take, ki so mi bile že znane iz časa, ko sem sodeloval pri cerkvenem zboru v Železni Kapli. V tistih letih sta bili v Dobrli vasi ob nedeljah še dve slovenski maši; pri obeh mašah se je orglalo in pelo ob vsakem številu pevcev. Pri prvi maši je bilo po navadi le malo pevk in pevcev, pri drugi, ki je veljala za glavno mašo, pa jih je bilo že več, tako da se je laže pelo. Že tedaj sem opazil, s kakšnim veseljem in navdušenjem je Apolonija Lesjak orglala in vodila cerkveno petje. Nobena žrtev ji ni bila prehuda; orglala je včasih ob delavnikih, orglala pozimi, tudi ko so bile svitne maše, in poleti, tudi ko so bila žegnanja. Bila je prva na mestu, kljub veliki družini, ki jo je imela, in kljub številnim domačim opravilom. Poleg tega je orglala in vodila petje pri neštetih pogrebih. In tako so tekla leta in mineval je čas. Letos avgusta bi bilo 58 let, odkar je prvič igrala v Kazazah; od tega je bila 40 let v Dobrli vasi. Skoraj vsako leto je cerkveni zbor napravil tudi kakšen izlet. Trikrat lahko ugibate, kdo ga je organiziral — bila je to rajna Apolonija Lesjak. Naš zadnji izlet je bil lani, v nedeljo, 13. septembra. Šli smo v Bad Kleinkirchheim oz. St. Oswald, kjer smo obhajali zahvalni praznik, „Erntedankfest“, s slovesno sveto mašo. Daroval jo je tamkajšnji župnik dr. Andrej Kajž-nik — ob sodelovanju našega cerkvenega zbora. Po maši pa smo bili v župnišču gostje dr. Kajžnika. Kakšno veselo vzdušje je vladalo in kako smo prepevali! Takrat še nihče ni slutil, da je bil to za našo organistko zadnji izlet. Bolezen in operacije so jo kmalu navrh do kraja strle. Osebno sem že na tihem opažal, kako njene moči pojemajo, a ona tega sama sebi ni hotela verjeti. Na zadnjih pevskih vajah pred božičem lani je še z neverjetno vnemo orglala in pela. Pevci smo po dve uri in pol pevskih vaj že hoteli nehati in smo rekli, da je že dovolj in poleg tega tudi pozno — naša Apolonija pa bi kar rada orglala in pela celo noč. Zadnjič je orglala in pela na letošnjem prazniku sv. treh kraljev, ko smo v Dobrli vasi pokopali Korešnikovo mater iz Bukovja. Takoj potem se je njena bolezen še poslabšala in je morala ponovno v bolnišnico. Tam so ugotovili, da zanjo ni več pomoči, in so jo odpustili nazaj domov. Kmalu nato, v nedeljo, 7. februarja, je za vedno prenehalo biti njeno preblago srce. Draga Korepova mati! V imenu cerkvenih pevcev in v svojem lastnem imenu se Vam iskreno zahvaljujem za vse, kar ste storili za naš cerkveni zbor. V večnosti bodite deležni zasluženega plačila! Naša dolžnost in sveta obljuba pa je, da Vas bomo ohranili v častnem spominu. Jože Pasterk 20 Radio/TV/Prireditve T PETEK, 5. marca Narečne pesmi A SOBOTA, 6. marca. Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 7. marca n 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna D misel (žpk. Janez Tratar). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 8. marec Mednarodni dan žena — izziv ali melanholija? V TOREK, 9. marec Lepota velike praznine: Sahara. Z avtomobilom R skozi puščavo in goščavo (2. del). A D ■ SREDA, 10. marec Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Koroška poje 1 ČETRTEK, 11. marec U Rož — Podjuna — Zilja. KOROŠKA Nedelja, 7. marca ob 13.00 v TV 2 Poned., 8. marca, ob 17.30 v TV SLO/2 predvidoma s sledečimi prispevki Okrepitev odnosov med Slovenijo in Avstrijo —- manjšina kot subjekt. Pred srečanjem zunanjih ministrov obeh držav. Tradicionalna pevska revija Krščanske kulturne zveze — Koroška poje. Krstna izvedba skladbe domačega komponista Jožeta Ropitzä: Reke mojega življenja — večernice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku. Kriza v vodilnih strukturah koroških Slovencev. Študijska konfrontacija: dr. Matevž Grilc (NSKS) — dr. Marjan Sturm (ZSCO Št. Jakob Lutkovna predstava STOTISOČNOGA (Boris A. Novak) Čas: v soboto, 6. 3. 1993, ob 15. uri Kraj: v farnem domu v Št. Jakobu Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Prireditelj: SPD „Rož" in Slovenska prosvetna zveza Železna Kapla Lutkovna predstava STOTISOČNOGA (Boris A. Novak) Čas: v nedeljo, 7. 3. 1993, ob 11. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Prireditelj: SPD „Zarja" in Slovenska prosvetna zveza Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu vabijo na XV. Zimski pohod „APIHOVA PEČ“ 1993 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v nedeljo, 7. 3. 1993, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu. Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 12. uro. Štartnina znaša šil. 50,— (SIT 400,-) za odrasle in šil. 40,— (SIT 320,—) za otroke in mladince. Štartnina se plača ob prijavi. Pohodniki prejemajo, na startu kontrolni kartonček in značko. Dovoz in parkirni prostor: Iz Št. Jakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/ Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/ Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu 26. srečanje pevskih zborov „OD PLIBERKA DO TRABERKA“ Prireditelji ZKO Ravne na Koroškem, KKZ, SPZ ter kulturna društva iz Pliberka, Št. Primoža, Mežice, Črne na Koroškem, Kotelj, Prevalj in ZKO Dravograd v petek, 5. marca 1993, ob 19. uri na Prevaljah v soboto, 6. marca 1993, ob 19. uri v Kotljah v petek, 12. marca 1993, ob 19. uri v Črni v soboto, 13. marca 1993, ob 19.30 v Št. Primožu Zaključni koncert bo v soboto, 20. 3. 1993, ob 19. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Prežihovega Voran-ca na Ravnah na Koroškem. Čepiče pri Globasnici KEGLJANJE od 4. do 14. marca Kraj: na kegljišču gostišča JUENNA pri Globasnici 5. 3. od 17. ure naprej 6. 3. od 14. ure naprej 7. 3. od 14. ure naprej 11. 3. od 17. ure naprej 12. 3. od 17. ure naprej 13. 3. od 14. ure naprej 14. 3. od 14. ure naprej ob 20. uri PODELITEV NAGRAD Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica Šmihel Ponovitev KOMEDIJE OD ZGUBLENIGA SINA Andrej Šuster Drabosnjak Po izvirniku priredila dr. Herta Maurer Lausegger Režija: Franci Končan v petek, 12. 3. 1993, ob 19.30 v soboto, 13. 3. 1993, ob 19.30 v nedeljo, 14. 3. 1993, ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopajo igralci in godci iz Roža. Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in KPD „Šmihel“ Bilčovs Dia-predavanje Andreja Štremflja in Marka Prezelja 0 VZPONU NA MELUGTSE Čas: v petek, 12. 3. 1993, ob 1 9.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Ta dva slovenska alpinista sta lani oktobra uspešno splezala kot prva šloveka na to 7181 m visoko goro v Himalaji. V svetovnih alpinističnih krogih je ta uspeh največji dosežek leta 1992. Po predavanju bo OBČNI ZBOR Slovenskega planinskega društva Celovec. Suha VEČER LJUDSKIH PESMI — „Vsaka vas ima svoj glas“ Predstavitev kasete in brošure. Nastopajo skupine ljudskih pevcev iz spodnje Podjune. Čas: v četrtek, 18. 3. 1993, ob 19.30 Kraj: v gostilni Motschulablick na Suhi Prireditelj: Ljudski pevci s Suhe, Krščanska kulturna veza in KPD „Drava" Tinje KAJ Ml ŠE MANJKA — duhovne vaje za zakonce Vodi: p. Lojze Markelj DJ, Ljubljana Čas: od petka, 12. marca, ob 18. uri, do nedelje, 14. marca 1993, ob 13. uri Kraj: v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Čepiče pri Globasnici PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Čas: v ponedeljek, 8. 3. 1993, ob 14. uri Kraj: v gostilni Juenna v Čepičah Kulturni spored bo oblikoval Obirski ženski oktet Organizirale bomo avtobusni prevoz. Cena prevoza: 80,— šil. Prosimo, da se prijavite do petka, 5. marca, tel. (0463) 51 43 00 - 40. ODHODI AVTOBUSA: 1 2.15 iz Borovelj — Konzum 12.25 iz Št. Janža — Zadruga 12.30 iz Bistrice v Rožu — odcep za Bilčovs 12.35 iz Velinje vasi — pri Krušicu 12.45 iz Bilčovsa — Zadruga 13.00 iz Kotmare vasi — avtobusna postaja 13.15 iz Celovca — avtobusna postaja Dom v Tinjah v petek, 5. marca, ob 19.30 Podijska diskusija z zgodovinarji: NACIONALNOST — MIT ZGODOVINE, nem. Uvod in vodja diskusije: univ. doc. dr. Andrej Moritsch Na podiju diskutirajo: univ. doc. dr. Marta Verginella, Trst-ltalija, univ. prof. dr. Peter Vodopivec, Ljubljana-Slovenija, univ. doc. dr. Arnold Sup-pan, Dunaj-Avstrija, in univ. prof. dr. Sergij Vilfan, Ljubljana-Slovenija v ponedeljek, 8. marca, od 14. do 17. ure OSKRBA DREVESA NA DOMAČEM VRTU IN OBREZOVANJE SADJA Tečaj za sadjarje — predavanje in praktični prikaz Predavatelj: dipl. inž. Franc Lombergar, Maribor v torek, 9. marca, ob 19.30 Dia-predavanje: KOROŠKI POSTNI PRTI, nem. Predavatelj: Heinz Ellersdorfer, Št. Vid v sredo, 10. marca, ob 19.30 Forum za prijatelje rož: OKRASI NA BALKONIH, nem. Predavatelj: strok, učitelj Matthias Tschinkel, vrtnarski mojster____ v sredo, 10. marca, ob 19.30 Diapredavanje: EKSPRESIONISTI IN NJIHOVI OČETJE, nem. Predavatelj: p. Cornelius Dings SSS v četrtek, 11. marca, ob 19.30 Predavanje: FUNDAMENTALIZEM ALI SVOBODA?, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Wolfgang Beinert, Regensburg od petka, 12. marca, ob 18. uri pogovor in uvod Tečaj za spretne roke: TIFANI za začetnike in napredujoče Voditeljica tečaja: Edeltraud Führer, Celovec GALERIJA TINJE v soboto, 6. 3., ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE DEL HELMUTA BLAŽEJA mešane tehnike ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA: od petka, 2. aprila 1993, do srede, 7. aprila 1993 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RIM z vodstvom v nemščini Umetnostni vodič: P. Cornelius Dings Cena: šil. 4970,— Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik Prijave: do 15. marca 1993 na Dom v Tinjah Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah od sobote, 24. aprila, do torka, 4. maja 1993 POTOVANJE V GRČIJO — premiera na Jonskih otokih Ekumensko srečanje na Kefaloniji. Potovanje z ladjo in avtobusom Duhovno vodstvo: prof. dr. Bogdan Dolenc, Ljubljana Cena: šil. 6480,— Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah__________________ od 21. maja do 29. maja 1993 ROMARSKO POTOVANJE V LURD Vodi: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik 21 Prireditve STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU V VELIKOVCU Sporočamo staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejemamo za šolsko leto 1993/94 učenke v Strokovno kmetijsko gospodinjsko šolo. V šoli je pouk vobeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem. To sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole. Predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanjevšivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samo- stojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šolanje daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih. Obvezni predmeti. To so verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Velikovec, Klosterstraße 2 Telefon 04232/3896 Vpis v Mohorjevo ljudsko šolo Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je vpisovanje v vse razrede možno, in sicer: • v torek, 9. 3., od 11.45 do 13. ure • v četrtek, 11. 3., od 9. do 11. ure • in v soboto, 13. 3., od 8. do 10. ure (zadnji rok za vpisi). V Ljudski šoli Mohorjeve nudimo poleg dobre dvojezične izobrazbe še zavetišče v hiši, glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole, zborovsko petje in ORFF-tečaj. Učenci tretjega in četrtega razreda imajo tudi možnost, da se prijavijo k prostemu predmetu „smučanje“. Obstaja tudi možnost, da otroka prijavite k judo-tečaju in h gledališki skupini. Združenje staršev organizira za šolarke in šolarje tudi različne tečaje, kot so smučarski in plavalni tečaj, lahka atletika, praktični žurnalizem za otroke, slikanje, nogomet (SAK U8 in U10) in judo. Staršem sporočamo, da bo v šolskem letu 1993/94 treba plačevati šolnino (šil. 750,— na mesec — 10-krat letno). Zavetišče stane šil. 1350,— mesečno: cena vključuje prehrano in strokovni nadzor. K vpisu prinesite rojstni list in izkaznico o cepljenju. Vodstvo Mohorjeve ljudske šole Št. Jakob Tečaj PRIPRAVA NA ZAKON Čas: od sobote, 20. marca 1993, ob 9. uri do nedelje, 21. marca 1993, ob 13. uri Kraj: v župnišču v Št. Jakobu v Rožu Seminar PUAK MOŽNOSTI OBČINSKE POLITIKE Blok seminarjev (5 enot po 4 ure) Osnovni tečaj o pravnih možnostih za delo v občini — za občinske odbornike/ce in namestnike/ce ter tiste, ki se zanimajo za občinsko delo na dvojezičnem območju Seminarski vodja: Dr. Karl Staudinger, pravnik in izobraževalec odraslih 1. TERMIN: ROŽ sobota, 27. marca 1993, od 15. do 19. ure gostilna Dobernig, Reka 31, 9184 Št. Jakob PODJUNA nedelja, 28. marca 1993, od 9. do 13. ure gostilna Štekl, 9142 Globasnica 55 Prireditelj: Politično upravna akademija NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata Predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (ijiavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), terjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Kart Sadjak (oglasni oddelek). Hek: Tiskarna Mohorjeve družbe,>0020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča "a naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111,9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddel-ka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. Javna dvojezična ljudska šola Ebentaler Str. 24, 9020 Celovec VPIS v vse razrede Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1993/94 13. marca 1993, od 8. do 10. ure Prinesite s seboj; • rojstni list otroka, • potrdilo o državljanstvu staršev ali otroka Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu posreduje otrokom dobro osnovno izobrazbo v slovenščini in nemščini. Poleg tega je možna prijava k neobveznim uram: • zborovsko petje • instrumentalna glasba (ORFF-instrumenti) • gledališka igra • telovadba • italijanščina Šola je v neposredni bližini Mladinskega doma in Slovenske gimnazije. Mladinski dom dodatno nudi: • varstvo za Vašega otroka • glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole • sodelovanje v lutkovni skupini Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu (tel. 537-411). Brigita Hambrusch, I. r. ravnateljica in IS © PUAK Tečaj za biološko kmetovanje univ. prof. dr. Alfred Haiger (univ. za agrikulturo, Dunaj) ES IN KMETJE: Ali je ekološko kmetovanje rešitev? petek, 5. marec, 19.30 gostilna LOSER, Šmihel/Pliberk Vsebina in potek seminarjev: SEMINAR 1: petek, 5. marec, 19.30, gostilna LOSER, Šmihel/Pliberk univ. prof. dr. Alfred HAIGER, (BOKU Dunaj): sobota, 6. marec, 9.-15.30 gostilna JUENNA, Cepiče, Globasnica 9.-12.00: Zakaj sem se odločil za bio-kmetovanje? (Izkušnje v praksi) (Plodnost tal in problemi plevela) 13.-15.30: 1. delovna skupina: „Osat in kislica“ (njive in zelene površine) 2. delovna skupina: „Proso in amarant“ (koruza in zelenjava) Referenta: R. LÖSCHENKOHL, (Predsednik zveze bioloških kmetov, Koroška) (Bio-kmet, St. Salvator/Metnitztal) SEMINAR 2: petek, 19. marec, 19.30 dipl. inž. W. PIRKLHUBER (info-servis za bio-kmete) Kaj pomeni v biološkem kmetovanju „kvaliteta“? sobota, 20. marec, 9.-15.30 9^-12.00: Kakovost svinjskega mesa (svinjine): „Speckmühle“ -štajerski projekt za rejo bio-(svinj) prašičev 13.-15.30. Kakovost mleka, žita in zelenjave Referenta: Rudolf LÖSCHENKOHL, dipl. inž. W. PIRKLHUBER (Info-servis za bio-kmete) petek in sobota: gostilna JUENNA, Čepiče, Globasnica SEMINAR 3: petek, 2. april, 19.30 mag. Herbert ALLERSDORFER, (Zvezna organizacija bioloških kmetov Avstrije) Trženje pri biološkem kmetovanju sobota, 3. april, 9.-15.30 9.-12.00 „Predelava in ustvarjanje vrednosti pri bio-proizvodih“. Tržne strategije 13.-15.30: Delovni krožek na temo: „Kako ustvarim tržno strategijo?“ Referenta: inž. Hans LASTIN, (Kmetijska zbornica Koroška) inž. A. TRAGLER (Schlierbach) petek in sobota: gostilna JUENNA, Čepiče, Globasnica 22 Sport Kratke športne vesti KLEINKIRCHHEIM Brigitte Esel in Martin Sleik najhitrejša Na šolskih smučarskih prvenstvih celovških ljudskih in glavnih šol so se trije člani ŠD Št. Janž uvrstili odlično. 12-letni Martin Sleik je bil izmed 280 tekmovalcev (od 10 do 14 let) najhitrejši dneva, pri dekletih pa sta Brigitte Esel in Andreja Kruschitz prav tako premagali vse ostale z večjo časovno prednostjo. Razveseljiv je bil tudi nastop 10-letne Simone Hartmann iz Mohorjeve ljudske šole, ki se je v močni konkurenci uvrstila na 5. mesto, njen sošolec Aleksander Valenti-nitsch pa na 10. PODEN Otroško tekmovanje Na otroškem tekmovanju v spomin na Walterja Ogriza so se zbrali vsi najboljši iz cele „Koroške. Isabel Sablatnik (ŠD Št. Janž) je dosegla pri mlajših deklicah odlično drugo mesto - pred Selanko Melanie Dovjak; tudi Repi Durnik (SC Rosental) je zasedel drugo mesto, Friedrich Mak (DSG Sele) pa tretje. GOLDECK Tatjana Zablatnik tretja Na zelo zahtevni slalomski progi je Tatjana Zablatnik (ŠD Št. Janž) dosegla pomemben rezultat: v letniku je bila 3., pri šolarkah II pa 4. ŠD ŠT. JANŽ Daniel Užnik v 6 dneh 5 FIS-tekem 25. in 26. februarja je Daniel dvakrat nastopil v FIS-Super G v Radstadtu na Salzburškem: prvo tekmo je prevozil kot najhitrejši v svojem letniku, in sicer kar 7 desetink pred Schčnfelderjem, in dosegel 82 FIS-točk, v drugi tekmi pa je izpadel. 27. 2. je Daniel tekmoval na svetovnoznani težki veleslalomski progi v Kranjski gori, kjer je tokrat z večjim zaostankom za Schčnfelderjem osvojil 2. mesto v letniku, v splošnem zaporedu pa je bil med 100 tekmovalci 29.; zmagal je znani Jurij Košir. 1. marca si je Daniel ob doslej najmočnejši FIS-zasedbi (zmagal je namreč Gstrein pred Maierjem) priboril zopet nekaj pomembnih FIS-pik in dosegel v letniku tretje mesto. 2. in 3. marca pa sta sledili FIS tekmi na Mokrinah (Naßfeld), kjer si je zopet izboljšal mesto na FIS-lestvici v Super-G. Hypo-Celovec spet številka ena na Koroškem Dob tik pred ciljem ni uspel S porazom v zadnji tekmi so Dobljani le za en niz zgrešili kvalifikacijo za evropski pokal. Trener Branko Golob Hypo-Celovec : SK Aich-Dob3:3 (7,-11,-13,10, 7) V nabito polni dvorani v Št. Petru je okrog 300 navdušenih navijačev poskrbelo za izredno vzdušje. (Čeprav so morali plačati šil. 100,- in otroci nesramnih šil. 50,- vstopnine). S podporo navijačev se je ekipa Dobljanov stopnjevala v teku igre in osvojila 2. in 3. niz. S silovitimi udarci je predvsem Bojan Mlakar poskrbel za tesen izid tekme. Če legionar Aleš Jerala ne bi igral z vročino, kdo ve, kako se bi tekma končala? Na strani Celovčanov je v odločilnih trenutkih zanesljivo točkoval Oliver Anderiasch, ki je glavni vzrok, da Celovčani prihodnjo sezono lahko igrajo za evropski pokal. Dobljani so s končno uvrstitvijo več kot zadovoljni, saj so si pred začetkom prvenstva postavili za glavni cilj obstoj v 1. avstrijski ligi. Na vsak način so bili obogatitev v prvi zvezni ligi in so poskrbeli za napete tekme in dobro vzdušje v domači dvorani. ZVEZNA LIGA 1. Sokol MÖMA 10 10 0 30: 9 33 2. Amstetten 10 6 4 23:19 22 3. HypoVBK 10 7 3 25:14 21 4. Aich/Dob 10 5 5 20:18 20 5. Enns 6. Gleisdorf 10 2 8 11:26 9 10 0 10 7:30 9 Tri ekipe SAK tekmujejo na koroškem prvenstvu Košarka je v zadnjih letih sicer zelo zaživela, toda prof. Malle ne ve, ali se bo načrt naše novooblikovane košarke dal do kon-ca izpeljati. V zadnjih letih se je začela razvijati košarka tudi pri nas, v prvi vrsti po zaslugi prof. Antona Mal-leta, ki že nad deset let prispeva svoj prosti čas v to športno panogo. Uspelo mu je zgraditi ekipe, ki so prvotno tekmovale samo na različnih šolarskih tekmovanjih, od lanskega leta naprej pa tudi prvenstveno (za SAK). Trenutno tekmuje troje ekip na koroškem prvenstvu; mladinci (letnik 76 in ml.), šolarji (letnik 78 in ml.) ter pionirji (letnik 80 in ml.). Te ekipe SAK vodita in trenirata Anton Malle in Tone Pavlič, ki prihaja iz Ljubljane na treninge in tekme. Moč ekip se iz tekme v tekmo stopnjuje, vse tri ekipe pa nedvomno sodijo v koroški vrh. Predvsem od pionirjev si trenerja mnogo pričakujeta, saj so na pripravljalnih tekmah za prvenstvo nekajkrat kar zanesljivo premagali nasprotnike. Večina teh fantov tekmuje tudi na šolskem prvenstvu za slovensko gimnazijo, kjer pod vodstvom Oče naših košarkarjev -prof. Anton Malte prof. Malleta že nekaj let žanjejo izredne uspehe. Ekipe trenirajo v Mladinskem domu in na Slovenski gimnaziji, kjer nudijo prostori nadvse zadostne možnosti. Na vprašanje, kdaj se bo prvič pojavila tudi članska košarkarska ekipa SAK, je dejal prof. Malle: „Pravi čas se ne da povedati, kajti razni dejavniki lahko cel razvoj izredno zavlačujejo in celo ukinejo. Za pravo načrtno delo nam primanjkujejo prostori, predvsem pa kader odgovornih. Košarka ni kot nogomet, kjer je vedno pripravljenih dovolj delovnih funkcionarjev. Za košarko je zanimanje še vedno zelo skromno, zato je tudi za delo pripravljenih zelo malo!“ V primerjavi z nogometom ali marsikatero drugo športno panogo, je košarka tudi na denarnem področju na zadnji stopnici razdeljevanja. Dokler se ta položaj ne bo izboljšal, bo ostala košarka tudi v naslednjih letih le šport za idealiste. Petek, 5- marca 1993 23 Sport Pred 5000 gledalci: avstrijska himna in 3. mesto 1500 km od domovine se Slovenski atletski klub pripravlja na vi-gredni del prvenstva. SAK je preteklo soboto in nedeljo odigral z makedonskimi prvoligaši, in to pred 5000 gledalci. Legionar iz Makedonije za SAK? V Makedoniji je na voljo vrsta odličnih nogometašev, ki so igrali pred letom dni še pri prvoligaših v Jugoslaviji. SAK bo na ostalih tekmah preizkusil nekaj prvoligaških nogometašev, ki bi jih lahko jeseni dobil pod zelo ugodnimi pogoji. Tako so Slovenskemu atletskemu klubu ponudili 26-letnega napadalca Cr-vene zvezde, ki je pobegnil iz Beograda. Igralec je že sodeloval na tekmi SAK : FK Makedonija Skopje (po zaključku redakcije te številke Našega tednika). /z Makedonije poroča Silvo Kumer V Kavadarcih je SAK na mednarodnem turnirju igral v soboto proti osmemu makedonske I. lige, proti Tikvešu Kavadarci. Pred tekmo so v stadionu odigrali najprej avstrijsko himno in nato še makedonsko. Čeprav so bili igralci od dolgega letalskega poleta še nekoliko utrujeni, so igrali zelo dobro; imeli so nekaj odličnih priložnosti, a so kljub temu izgubili z 0:1. Odločilni gol so dali domačini iz off-side - kar je dokazal posnetek v Športskih pregledih makedonske televizije. Tako je SAK igral v nedeljo za 3. in 4. mesto in to proti četrtemu makedonske I. lige, proti Pobedo Prilepo. Domačini so že v prvem polčasu povedli na 1:0, toda SAK je imel v II. polčasu znatno več moči in s pomočjo gledalcev, ki so bili popolnoma v taboru SAK, izenačil. Pri streljanju enajstmetrovk je imel SAK potem boljše živce in tudi boljšega vratarja. Adi Preschern je ubranil dva strela, odločilno enajstmetrovko pa je izkoristil Christian Wölbl. Turnirje dobil Vardar Skopje, ki igra slejkoprej nogomet evropskega formata in ima v svojih vrstah nogometaše, ki po vrsti cikajo v Španijo in druge evropske države. MEDNARODNI TURNIR V KAVADARCIH (Makedonija) Tikveš Kavadarci - SAK 1:0 (0:0) Stadion Kavadarci, 4000 gledalcev Prilep - Vardar Skopje 0:1 (0:1) za 3. in 4. mesto Pobeda Prilep - SAK 1:1 (1:0) 2:4 v 11-m Stadion Kavadarci, 5000 gledalcev, gol za SAK Lippusch (78.). Prvo 11-m je zapravil Lippusch, zadeli pa so Wieser, M. Sadjak, Savič in Wölbl. Vratar Adi Prescheren je branil dve 11-m Finale Vardar Skopje - Tikveš 3:0 (1:0) Rossanda (3. liga) - SAK U 19 komb. 1:1 Gol za SAK: Buchwald U 19 ekipi sta okrepila Erwin Galo in Miha Kreutz. SAK se bo vrnil domov na Koroško v soboto ponoči, že v nedeljo pa igra ekipa U 19 v Globasnici. Aktualni intervju dr. Ivan Ramšak trener SAK NT: Kakšne so razmere v Makedoniji? Dr. Ramšak: Prvi dan smo bili presenečeni, saj je ležal sneg na igrišču, toda menda je bil to edinstven primer v zadnjih letih. Kar se tiče hotelov in ostalega, se je pač potrebno prilagoditi razmeram. Zavedati se je treba, da nismo v Avstriji, ampak na Balkanu. Ste torej nezadovoljni? To ne bi rekel. Mednarodni turnir je bil edinstven in najboljša priprava za kvalifikacijski turnir. Če bi se dalo, bi na turnirju radi sodelovali vsako leto. Pred 5000 gledalci, ki so vsi navijali za SAK, igralci SAK še niso igrali. Pred tekmo so igrali celo našo himno. Tudi igrišče je zdaj v redu. Reči moram, da so nas zelo toplo sprejeli, da za nas skrbijo bolj kot za svoje otroke in da ljudje dajo vse, kar imajo. V mestu nas prebivalci od daleč pozdravljajo in so ponosni, da smo pri njih. Zaradi tega ne morem reči, da smo nezadovoljni, razmeram pa smo se s časom prilagodili. So vsi igralci zdravi? Galo se je na tekmi pod 19 poškodoval, a ni nič hujšega. Drugače so vsi zdravi. Ogledali ste si tudi nekaj makedonskih igralcev? Da. Ker je Jugoslavija razpadla, je v Makedoniji na voljo vrsta odličnih igralcev, ki bi šli radi v inozemstvo. Mislim, da bomo našli dva izvrstna igralca, ki bi nas lahko okrepila v II. ligi - seveda če bomo zmogli kvalifikacijo. Vaščani pojo pet let Priljubljeni moški zbor Vaščani pojo iz Zgornje vešče pri Bilčovsu vabi na jubilejni koncert, ki bo v soboto, 13. marca 1993. ob 20. uri v avli ljudske šole. Vaščani, pod vodstvom glasbenega profesionalca prof. Joška Kovačiča, pojejo stare ljudske pesmi, ki so šle že skoraj v pozabo, in tako zbujajo s svojim petjem pozornost tudi pri ljudeh, ki so se slovenski narodni skupnosti že nekoliko odtujili. Da se bodo te pesmi ohranile tudi poznejšim rodovom, bo Krščanska kulturna zveza ob 5-letnem jubileju Vaščanov izdala tudi zbirko slovensko koroških ljudskih pesmi, ki jo je uredil Joško Kovačič. Vodja priljubljenega moškega zbora Vaščani pojo je uredil zbirko koroških ljudskih pesmi. V času prebujajoče se vigredi se kmetje in tudi drugi ljubitelji narave lotevajo dela na vrtu. Tako vrtnarjenje kot tudi sadjarstvo pridobiva na pomenu, saj je vedno več ljudi, ki jim je pomembna zdrava prehrana s sadjem z domačega vrta. Da pa dobro uspevajo razne vrste sadja, sta potrebna tudi pravilna nega in obrezovanje sadnega drevja v vigrednih mesecih. Ljubiteljem sadjarjenja je na voljo tudi strokovna literatura, katero lahko do- bijo v obeh slovenskih knjigarnah. S strokovnimi nasveti pa je na voljo tudi Kmečka izobraževalna skupnost. Prihodnji ponedeljek, 8. marca (od 14. do 17. urejj pa bo v Domu v Tinjah predaval znani mariborski strokovnjak dipl. inž. Franc Lombergar. Tema popoldneva: oskrba dreves na domačem vrtu in obre; zovanje sadja. Poleg predavanja je na sporedu tudi praktičen prikaz. Sadjarji, ne zamudite tega termina! Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji Ime: Sandy Kosta Starost: 22 let Poklic: hotelirska trgovka Bivališče: Celovec Tvoje trenutno duševno sta-nje? Žalostno, ker ne vem, ali se bo SAK sploh vrnil iz Makedonije. Kdo ali kaj bi rada bila? Franc Sadjak ali Cheerleader pri SAK. Kateri kraj na Koroškem Ti je najljubši? Kavarna Kosta - v sobotah od 14. ure dalje. Tvoji najljubši gostje? Tisti, ki pri meni naročijo pijačo, ko rečem: „Sperrstunde!“ In kateri so Ti najbolj nesimpatični? Tisti, ki pijejo mleko. Če si v gostinskem servisu, moraš računati z vsemi vrstami komplimentov. V primeru, da bi te Jurij Perč vprašal, če bi se hotela z njim poročiti, kako bi mu odgovorila? V Avstriji je bigamija kaznovana. Se bojiš Bierjokla? Zdrava konkurenca ne škoduje. Katera stvar je zate pomembnejša kot seks? „Saver“ seks. Izpolnila si loto-listek, pa si ga pozabila oddati. V ponedeljek bereš v časopisu, da si zadela edino šestico. Kako bi na to reagirala? Dokler imam dve roki za delo, bi me to ne motilo. Si napravila kakšen trden sklep za post? Da ne bom pila kave. Kako pogosto greš k spovedi? Jaz ne grešim. Kaj bi bilo, če Slovenci ne bi obiskovali Koste? Bilo bi dolgočasno. In facit? Zapreti bi morali drugi del kavarne. Hvala za pogovor. -Kuj-