Katolški cerkveni lisf.
»i?	V iVteiiik 9. Velki^a travna.
Seilem naglavnih grehov nabili sol.
< Dalje, i
Drugo grešc šolski učitelji duhovski kakor deželski, koji so za h o/.je reči preleseni in prelc-deni. Komur verozakona v serci ni, on od božjih reči slabo govori, naj ima še toliko prebrisano glavo. Ovakih školnikov pa najdemo med nami, žali Hog! na cente. Učence lepo žebrati f molitiJ uče, santi pa v pričo otrok ne žebrajo: klečati v hiši božji mladežu vkazujejo, samim poklekniti jih je pa sram. K spovedi in k svetimu obhajilu šolce vodijo. učitelje pa učenci malokdaj ali clo nikdar pri božji mizi ne vidijo. — Slabi, slabi so pa izkojitelji ovaki, koji svojim učen-cam pričajo: ..Kar nas slišite, ovo storite, po našim djanji pa se ne ravnajte, kajti sami ne storimo, kto učimo". Besede mičejo. izgledi vlečejo. Ktler pri učiteljih hogoljtihnih izgledov ni, tam ni keršanske luči, niti soli: učenci izrastejo neslani kristjani. Kako na robe hogahoječih je nekoliko školnikov tudi med nami. tega očitna priča je njih prizadeva. se cerkvene službe znebiti. Hišo božjo odpirali. za cerkveno snago skerbeli. za večno luč preti nar Svctejim skerb imeti, k sveti maši spodobno streči. ali pa k molitvi in k božji službi pozvoniti, šolske može rado grozi, ali jih je elo sram. Gotovo se takih učiteljev ludi sveta mati katolška cerkev sramuje. Komur ni za Sina božjiga mar. ki v presvclim zakramenti iz ljubezni do nas med nami prebiva. kako mu hoče biti prava skerb za sine in hčere posvetnih ljudi! — II v ile vredna je torej kcršanska družba šolskih učiteljev po Nemškim . koji so si v roke segli prav p« kal«dican*ko cerkveno službo oskerhcti. vse dolžnosti katolikih cerkovnikov zvesto in pa veselo dopolniti, in svoje soleč prav po keršansko šolati. Takim učiteljem slava in božji blagoslov!
Trelje greši vsak šolski ogleda, naj si bo visi. ali nižji, kleri lo na to gleda, kako sc solei uče. ne pogleda pa iu nc poprasa. kako sc mla-ilenci in deklice zaderzo. kako se vedejo v cerkvi, kako doma. kako v šoli. kako po poli. 1'citclji se torej vse prizadenejo, de solei prav veliko, in pa verlo znajo, ali pa ludi po naukih ravnajo, zatone malokdo zmeni. Pride viši ogleda na skušnjo, in
učenci gladko bero in odgovarjajo iz katehizma, iz pismoslovja, jc šola na cente pohvaljena, gospodam školnikam se v pohvalo slovesno priklanjajo v besedi in v hvalnili pismih : ali so šolci pa tudi zunaj šole hvale vredni, ali svoje stariše čedno imajo, pridno ubogajo, radi molijo, sc greha varjejo. za vse ovo sc malokdo zmeni, na kaj taeiga se ogleda po navadi ne ogleda, nc pohvali, ne posvari: iu taka zamuda je velika škoda. Tako so nase sole navadno samo za šolske poskušnjc dobre, za živ-I je nje pa slabe. Bobra šola ima mladež za življenje šolati, na to pa tudi vsak šolski ogleda prazno gledati.
feterto greši pri naših šolah stara n eni skuta rij a. ki stori de ljudi več skeroi nemška beseda, kakor pa beseda božja, jih več veseli na pol nemško govoriti, kakor pa iz celiga serca Bogu služiti. Kdo poreče, ile ni temu taka? Pred tridesetemi Icli nisi najdel v naših šolali slovcnskiga katehizma. k nar vcčiinu je kaki medel mali katcliizem na pol po nemško. na po! po slovenje otrokam v rokah bil: pa otroci so znali Ic nemško stran gladko čitati. slovenske strani pa malo. ali clo nič. zakaj abeceda je bila za mlade slovanee nemška. Molili srno pred šolo in po šoli. pa Ic po nemško. Clo sveti ro/.cn-krauc smo v procesjali po nemško žehrali. in se hahali svoje merzle nemške molitve. Peli smo v cerkvi tudi po nemško, in tako službo božjo Slo-vcncam nekako zmedli. Po ovakim najdemo male mestiea ( s|«vciio-gr»dece ). terge in sela terdo slovenske. v kterih jc po taki nemškutarii vsa služba božja izblojena. Nekoliko cerkve moli litanije po nemško rekoč: liitl for uns! drogi pa po slovensko rekoč : Prosi lloga za nas ! Kni: Sveto . drugi: lleilig pojo . ali pa car ra jši molče, lio/.ja beseda se na loei po slovensko oznaiiujc . na godni pa po »cmsko p«-je. Ali ni taka zmešnjava po Babilonsko? In naj »o duhovski pastir loti tako krivo razvad«« poravnati, iiemškutarji m- nad rja vsi?i|;ei«, kakor seršeni •»•rdi I i. Takim jc po slovensko peli, ali pa molili preporodu«. knk«»r l«i ljubi B«»g *!•»-veiiskiga ne razumel. Sr huje napak ravnajo. ki v šoli katehizem slovenski mladini po ii«*r:;»k«» urili dajo. >ola. cerkev iu pa očetova l?isa morajo/a
roke deržati. Kar se otrok od matere in očeta nam i, ima šola napredovati, in sveta cerkev veršiti. Ta sc pa le v enim in tistim jeziku po pravi pameti v domačih šolah zgodi.
Kako verio smo svoje dni katehizem po nemško iz glave znali, ki smo imeli dohro glavo: ali iz serca zlo slabo. saj še prav razumeli nismo. kar smo klepetali. Tako se keršanski nauk lc slabo uri, in beseda božja za nemško besedo zamenja.
To žalostno istino nam tudi iz Moravskiga nekdo poterdi pisaje : Pri nas je en zarod šola nemška, cerkev česko-slovcnska. Duhovski učitelji so mogli za dobro vzeti. ako so jim učenci mcrzlc besede po nemško povedali. Dila je šega nar pridniši šolcc s pozlatcno svclinco na persih počastili. Ošabno so taki osvclincani ncuiiiskuiii med drugimi ljudmi hodili. iu nekako svoji' vernike slabo ohrajtali, ki so po domače molili, iu keršanski nauk le po slovenje znali. —
Nar veri škodo je pa taka nemskutarija v domači kojitvi (reji) mladine naredila. Kdo ne v«-, kako lepo in skerbno so svoje dni po slovenskim svoje otroke Bogu služiti, in sc po keršansko nositi učili, vadili, iu kako čedno podučil in keršansko privajen se je mladenč po sveti podal, je deklica kočo svojiga očeta in matere zapustila! Dedek in babica, oče in mati. starji sestre in bratje, tudi hlapci in dekle, dro vsi so si z veseljem prizadjali mladcncc iu deklice v keršanskim nauku podueiti. kersaiiskiga djaija privaditi. Detetu sc je ze v zi-beli milo pelo. njemu pri pestvanju čedno pripovedovalo. Ko je otrok i/.hodilo iu gladko govorili jelo. si# ga zraven molitve tudi lepih pobo/.iJii pesmic naučili, dc sla jih zali deeko ali zala devojka za božično koledo kumeju. ali klimi (botru ali botri) zapela. Otroci pri petih ali šestih ietili stari so že po dvajset iu se več milili pesmic znali, in tako ulično peli. de jih je bilo veselje čuti. Pesmice bile so čedno poiio/.nc. ki so sercc omehčile in pa za Doga iu pa za čednost ogrele. Lchko je v šoli take otroke za v->e dobro in pošteno ol.redili. ako se modro poliva, kar sc jc v sejalo doma. in na sercc nauki sade . ktero je bilo v domači hiši i/ mladiga skerbno ornhlano. Beseda solskiga nauka po tem dobro zemljo najde.
.\li v soli niso vsiga tega elo nie obrnjtali. Po kaj vse to. mi djali nemško-solski možje V Pri očitni skusi:ji imajo otroei le po nemško moliti, lc po nemško peti: sama nemšina velja. - Kako otroei doma Bogu služijo, kako si doma kratek čas delajo, za vse tako se po nemških šolskih napra-vilili šolski učitelji zmeniti nimajo. Kar se v cerkvi. in doma godi. vse tako šolo ne skcrbi. Le kar je noviga in pa po nemško. to je v šoli veljalo.
lil poglej, kaj je iz tega prišlo! Domače s\etc pesmi su potihnile, molitve onemagale: šoleov je bilo sram po slovensko moliti, po domače zapeti. Lepe. svete stare šege s,, po takih iicmškutarijali svojo pravo ceno zgubile. Po tem eajdemo pri ter-žanih . in pa pri na pol p«oicmcai:ih s« lanih na: več ljudi brez vere. brez strahu božjiga. ki >o /n vse božje merzli ko led in pa teriii ko les. Kdo božji bo take leseuc zmerzljake za božje krnijcs{\opi-l oživil iu ogrel? Taki divjaki rastejo tam. kderdomača reja otrok sob' ne podpira in sveta cerki v ne blagoslov i *. Kakova v Moravji. takova jc '.u<li pri nas.
i k.nov
Izlaganjc La>rctai»kili litunij.
(I»alje.»
P o s o d a č a s t i v r e <1 n a. z a nas Bog a prosi!
N. Pavel, izvoljena posoda, v kteri seje presveto ime našiga Gospoda Jezusa Kristusa po svetu nosilo, v listu do Bimijanov 9. 21. od dvojnih posod govori: ene so k časti, druge pa k necasti. rA I i nima lončar oblasti, iz ravno tiste kepe ila eno posodo k časti, drugo pa k necasti storiti?- t. j. k častitljivimi! ali manj častitljiv inui namenu. Ene posode v hiši so tedej častitljive, druge so pa nečastne.
V katolški cerkvi so posode k časti izvoljeni in pred odločeni, naj bodo zmed judov ali zmed nevernikov. ktere Bog po nadlogah obrazi, po skušnjavah poterdi. po milosti in čednostih ozaljša , po podcljcnji časti v svojim zakladu varje in hrani. Posode k necasti so pa hudobni, terdovratni, zaver-ženi, kteri so sami krivi, dc take posode postanejo, kterih sc Dog posluži, ne de bi v njih balzam svoje milosti hranil, ampak dc sprejmejo nesnago jeze in pogubljenja. Ta razločik med ljudmi ne stori njih natora, ampak njih volja, ktera, ccje huda, jih več-niga pogubljenja krive, če je dobra, pa večniga zveličanja vredne stori.
Med drugimi posodami je Devica, od ktere jc tukej govorjenje, posoda nar bolj častitljiva, to je nar bolj časti vredna. Vse človeške posode so zašle, so nepridi.c in ostudne postale. ..Jest sim postal, kakor ubita posoda", je rekel eden zmed pravičnih. Ps. lit). Ii{. ..Izrael je posta! kakor nesrečna posoda", pravi prerok Ozea H, S. - Sama Marija je terdua. ne vbita posoda, ni bila nikoli uc po moči hudičev iga uav dihov anja. tudi ne po silnosti greha vbita. Pa tudi kakor Božja porodnica jc bila terdna. ne vbita posoda, ktere ni ne spočetje ne porod devišiva omadcžval.
Mari ja je prelepa posoda. Zakaj kakor se posode, n. p. kelihi. v kterih mašniki mašujejo. ali kupice. iz kterih bogati vino pijejo, umetno izdelajo, od znotraj in od zunej čedno pozlatijo, z žlahtnimi kamni okinčijo. ravno tako je Dog Marijo od zno-trei in od zunej ozaljšal. od znotrej z nezmerno obilnostjo in lepoto vsih gnad in z Idišobo vsili čednost: od zunej s častitljivim in lepim truplam in s podobo veličastno, kakoršno kažejo njene podobe od s. Lukcža zmalanc.
Marija je izvoljena posoda. S. Pavel hov .\p. djanji 9. 15. imenov an ..izvoljena posoda" zato ker jc častilo ime Kristusovo povsod po svetu nosil in pridigval: kakošna izvoljena posoda je šc le Marija, Božja mati bila, ktera je Kristusa, Sinu božjiga sprejela in nosila, s svojimi rokami objemala, s svojim jezikam hvalila in pozdravljala, s svojim sercam ljubila, in njemu stregla?
Marija je posoda ..okiučana z raznimi dragimi kamilici". Sir. 50. 10. Dragi kamilici in biseri so hiii od nekdej podobe nebeških iu božjih reči. Zato so se sveta Neža in druge device prikazovale ohlcccne v zlate, in z dragimi kamni okinčauc krila, kakor pise s. Ambrož, kar pomeni, dc je njih duša / leskam nebeških čednost ozaljšana bila. Dragi kamnie; so tedej mnoge čednosti, od kterih se Ma-riina posoua, prečudno ozaljšana lesketa: iu lepših zlalitniii kamnicov ni nobena dežela na svetu obrodila od tistih. > kterimi je .Mariina posoda od svojiga stvarnika ozaljšana bila. — Zato tedej Marija, posoda časti vredna, za nas Doga prosi!
(Ilalje .-le»ti. i
Pervo ©trot Je obhajilo \ Vodicah AS50.
Sai/oror pred se. obhajilom.
Moji preljubi dragi otroci! Kar ste k pameti prišli, je dans "za vas nar bolj vesel in srcčindaii: nikoli več tako veseliga in priserčniga dneva ne bote imeli. Dans bole pervič prejeli Jezusa. Ijubcz-njiviga odrešenika. kralja nebes in zemlje: ž njim se boste sklenili, ž njim zjedinili. ki vas je t«»— likanj ljubil, de je za vas kri prelil do zadnje kapliee. — Zavžili ga bote z dušo in s telesam. s kervjo in z mešam, po božji in po človeški na-luri, sej veste, dc Jezus sam pravi: Kdor moje meso je in mojo kri pije. on v meni iu jez v njem ostanem. Vi ste dans bolj srečni, kakor če l>i vam kdo vse dal. kar je na svetu dobriga, lepiga in dragiga. zakaj Jezus, kteriga bote prejeli, preseže vse"lobrote, lepote iu dragote sveta: z njim sklenjeni ste čez vse bogati iu zali.
Dans se znajdete v svatovšiui božjiga jagnjeta. Tukaj ste zbrani pred božjim altarjeni, na klerim se je Jezus Kristus kakor njega dni na gori Kal-varji za vas nebeškimi! Očetu daroval, lložji angeli, če jih tudi z očmi ne vidite, med vami stoje in vam na Jezusa kažejo. Zdaj. zdaj vam ga bom pokazal, ter vsakimu posebej na jezik položil. Za-vžite «ra z vso mogočo pobožnostjo in hvaležnostjo, ker je tako dobrotljiv in milostiv. dc hoče priti v vase mlado seree in de hoče v njem prebivati. Spoznajte, de tako velike sreče niste vredni, za-toraj sami pri sebi recite: tiospod! nismo vredni tolike časti, kakoršna nam jc dans odločena: ponižno in skesani spoznamo. de nismo dosti pripravljeni. iu de če smo tudi pri spovedi bili. imamo še marsikake madeže nad seboj: toraj (iospod! nas ti sam očisti iu s svojo gnado nadomesti. kar manjka še naši pripravi. Tudi še tako v svojih sercili recite: Preljuba, žlahna Devica Marija! mati našiga Odrešenika. in tudi naša priserčna in usmiljena mati! \i naši angeli varhi in tudi vi naši kerstni in birmanski patroni! vse nebesa nam zdaj na strani stojte, dc bomo Jezusa, kralja nebes in zemlje po vrednim prejeli, in mu vso spodobno čast in hvalo skazali.
(Zdaj naj vsak zase grevengo iz serca obudi.) Po sv. obhajili/.
Zdaj otroci! so dopolnjene vase zelje, zdaj j«' zveršena vaša sreča, zdaj imate Jezusa v sebi. zdaj je njegovo presveto meso zjedinjeno z vašim mešani. in zdaj sv. rešnja Jezusova kri po vaših žilicah leče. Zdaj vas je Jezus objel s svojo ljubeznijo iu vas pritisnil na svoje sveto seree. O kako ste zdaj vsi imenitni, žlalini in častitljivi! lložji angeli se vam priklanjajo in se vaše sreče vesele. — Nikar dauašnjiga dneva nikoli ne pozabite, pomnite ga vse svoje žive dni. in do zadnjiga zdihljeja svojiga življenja bodite hvaležni Jezusu za njegove neizrekljive dobrote. Sklenite terdno. de hote celi čas svojiga življenja Jezusa ljubili, po njegovih naukih iu njegovih sv. zgledih živeli, de se hote na vso moč greha varvali. ter si dobrim biti prizadevali. Ostanite vedno zvesti svojimu llogtt. naj pridejo čez vas skušnjave, kakoršne hočejo, raji bodite zasramovani in zaničevani, raji tepeni in umorjeni. kakor de bi s kakim radovoljnim greliam IJoga razžalili. in svojo dušo omadcžvali.
Zaderžitc se povsod lepo. pošteno in keršan-
sko, ne le v cerkvi, temuč tudi doma. na polji in na paši. ker božje oko vas povsod vidi, in božje uho vas povsod sliši. Svoje stariše, kakor vam četerta božja zapoved veleva, lepo spoštujte, radi jih ubogajte, in jim vselej iu povsod pokoršino, čast in ljubezen skazujte. Med seboj bodite mirni iu krotki, nikoli eden drugiga ne zmirjajte. ter nikoli hudiga s hudim nc povraeujle. temuč dobro storite tem . ki vas žalijo in vam krivico delajo.
Ako hote služili, ljudi radi ubogajte: pridni, zvesti iu molčeči bodite, in povsod, ce greste tudi križem sveta. povsod vas bojo ljudje radi imeli. Kadar vas bo kaka težava zadela, kadar hote lačni in žejni, kadar bote bolni, ali v kaki drugi brit-kosti ali zadergi. naj vam nikar nc vpade serce; Jezusa se deržite, vanj zaupajte, k njemu zdihujte, in on vam ho gotovo vselej ljubeznjivo na pomoč prišel.
Ljubi otroci! tudi ta nauk si dans globoko v seree zapišite, dc se hote prevzetnosti in ošabnosti varovali vse svoje žive dni, ker nam sv. pismo pove . de prevzetnost gre vselej pred padcam, in dc se llog prevzetnim ustavi in le ponižnim svojo gnado deli. Čedno sicer pa ponižno se, vsak po svojim stanu, nosite, spakarij nikar nc ljubite, iu le ziniram bolj za znotrajno. dušno lepoto kot za zuuajiio telesno skerbite. — Telesna lepota v kratkim zgine, dušna pa nikoli ne mine, se nikoli ne postara, nikoli ne zgerbanči. Naša duša je pa le takrat zala in lepa. kadar se pred greliam ovaruje in ko v božji prijaznosti živi.
Varujte se z vso skcrhjo gerdih. nespodobnih, nesramnih iu kletevskih besedi: nikoli naj iz vaših ust nobena umazana beseda ne pride, ker zdaj je vaš jezik tudi s sv. rešnjim Telesam posvečen. Ni-Koli nič taciga ne storite in nikoli v nič taciga ne privolite, kar jc keršanski sramožljivosti nasproti. Tudi /. živino, ktero boste pasli, ali z njo delali, krotko iu ljubeznjivo ravnajte, je nikar brez potrebe ne pretepajte, in je nikar ne koluite. ker ziviua je dar božji, iu tudi živina culi. tudi živino boli. Varujte škode, ko hote pasli: nikar nič nc popasite. kar vam je prepovedano, iu nikar dre-veseam ne režite verhov: bodite povsod, kjerkoli se znajdete, zvesti Jezusovi učenci in zveste Jezusove učenke. Naj vam vse to. kar sim vam danes povedal, globoko v sercu ostane in potlej se tudi Jezus od vas nikoli ločil ne ho.
Vam starišcin. materam in vsim vam. ki ste danes te srečne otroke na njih svatovšiim spremili, iu ki Me deležni njih veselja iu sreče, vam zdaj lepo in na vso moč te otročiče priporočim iu vam jih v imenu Jezusa, kteri ho prišel sodit žive in mertve. ki bo toraj tudi vaš sodnik, iu bo od vas od vsiga tanj ko rajtengo terjal, izročim, in vas v njegovim imenu zalotim, de lepo za-nje skerbite; skerhno jih varujte pred greliam in vso pregrešno priložnostjo: lepo jih učite, z lepim /.gledam jim svetite, de hojo zvesti božji služabniki in služabnice ostali, de ne bojo zavergli prejetih božjih gnad. in dc hojo posihmal po vrednim in pa večkrat h angelski mizi pristopili, ker se nič drugač i človek v pobožnim stanu obderžati nc more.
Ljubi moji otroci! zdaj pa še. vsaki za se Kristusa molite, pobožno sv. mašo končajte, in potlej s hvaležnim in veselim sercam domu pojdite, in se danes še posebno varujte vse stresenosti in vsiga šuma. ter svoje serce' h llogu povzdigujte, de 'se Jezus po vašim oserčji ves razživi in vas vse prešine. Tako naj bo (iospod Jezus Kristus
vedno z vami, in vaši angeli varili naj vas sprem ljajo po vsih vaših potih.	Arko.
Scdajni obsir katolike cerkve.
Spisal Valentin Scžun.
XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogcrsko.
(l)alje. i
7. Vas Ovar (Altgebirg) ima sreberne in ku-frene jame in lepo romarsko cerkev. kamor veliko ljudi pride. Prcbivavcov je tu do 8000.
H. Krem ni e, nar bolj staro mesto na Ogerskim v dolini med 7 visokimi hribi, ima do 6000 prcbivavcov. ki so \emci in Slovaki. Tu je velika farna cerkev vsa s kufram pokrita in ima 2 visoka pozlačena turna. Dalje so tu še 4 druge cerkve. V rudarskih jamah se lomi zlata in sreberna ruda, ki toliko sloveče Kremniško zlato v sebi ima.
9. Ostrigo n (Oran, Esztergon) v prav prijaznim svetu na desni strani Donave, ima s tergam Sv. Tomaž in Sv. Juri vred do 11,600 ljudi. Prav lepa je tu farna cerkev in več samostanov. Ostrigoni je sedež nar imenitniši ogerske nadškofijc. V tem mestu namreč je prebival (>eiza, vojvoda Madžarov in tukaj mu je bil rojen sin Vaik, kteriga je v I. 994 sv. Adalbcrt na ime štelan kerstil. Štefan, ogerski pervi iu nar veči kralj in svetnik je v 1. 1000 ostrigonsko cerkev čez vse druge na Ogerskim povzdignil in ji obilne dohodke odločil. Ti so znesli pred nekaj časam do 600.000 tolarjev na leto. Na skalnatim hribu je stala nekdaj terdnjava. ki je pa že od časa cesarja karlna VI. razsuta. Tu je bil nekdaj kraljev dvor in lepa stolna cerkev, njeni stebri so bili iz beliga marmorja. Ali Turki, ki so Ostrigon 15411 — 159.) in 1605— 1683 v lasti imeli, so vse to poderli. Na tem mestu je bil predzadnji ostrigonski knezo-nadškof Aleksander Itudnav 23. Malotravna I. 1822 vogelni kamen k novi nadškofijski cerkvi vložil, ktera še zdaj ni dodelana. Tej cerkvi na Ogerskim ni enake. Pod cerkvijo je pokopališč nadškofov, ('cz Donavo je zadnji nadškof Jožef Ropacsi v 1. 1841 napravil most. Ta mož, poprej škof v Stuhlvciseiiburgu (1822) in v Ve-spriniu (lH5i4) jc v I. 1839 po smerti kardinala in knezo-nadškofa Hiidnava veliki pastir na Ogerskim postal in v I. 1S47 v jeseni umeri. Xa predlog mi-nisterstva Hathianv-Košut je bil v 1. 1848 od cesarja Ferdinanda I. za ostrigonskiga nadškofa po-terjen čast. gosp. Janez Ilam, škof v Satmaru, pravi mož po volji božji in oče ubogih. Med tem vstane strašen punt. Ilam zvest svoji cerkvi in svojimu cesarju . da takratnima velikimu generalu av-slrijanske armade na Ogerskim, knezu Vindisgrccu, 8000 gold. v hitrejši končanje nesrečnih prekueij. To je Košuta bodlo, ko so puntarji jeli napredovati, so hudo žugali škofu llamu. Ta pa sc jc bil jim na Dunaj odtegnil in je že star f rojen 1.1781 ) po dokončani vojski časti, ostrigonski nadškof biti. prostovoljno se odpovedal. Potlej je bil 1. 1849 od sedaj niga p res v. cesarja za nadškofa izvoljen in od papeža Pija l\. poterjen Janez Scitovskiod \agy-Kcr. rojen v Deli, slovaški vasi I. Listopad*« 1785, do I. |s;i9 škof v lioznavi in potlej do vlani škof v Pcčuhah ( FiinfkirchciO. Znano jc. kakojeta ser-čni iu za katolško cerkev vneti mož izmed vsili ogerskih škofov sam prostovoljno \ I. 1849 k tem drugim na Dunaju zbranim škofam se perdružil in po nastopu iiadskolije duhovnam ukazal, de naj se
v svojih opravilih le latinskiga jezika poslužijo. Tako bo gotovo konec storjen nesrečnimu prepiru zavoljo jezikov, in latinski perpomore gotovo veliko edinost katolške cerkve bolj vidno storiti. Hog daj njegovimu perzadevanju za povzdigo katolške vere na Ogerskim tek, kakor ga je imel njegov ne-kdajni sprednik Jezuit in kardinal-nadškof Peter Pazman!
10.	Savnica (Schemnilz, Selmecz-Banva. med visokim gorami, nar veči in nar bolj sloveče rudarsko mesto na Ogerskim z 20.000 ljudi slovaškiga in nekoliko tudi nemškiga jezika, katolške in tudi zlo luteranske vere. Katoičani imajo tu 4 cerkve: hvale vredne so farna cerkev v mestu, cerkev Piaristov (nekdaj Jezuitov J iu cerkev na bližnjim Kalvarskim hribcu, kjer je križev pot. Tudi nov tempelj Lute-ranov zlo slovi. Nar veči imenitnost tega mesta so rudarske jame, ki se v mestu in okoli njega znajdejo, kjer se veliko zlata in srebra perdobi. Več tavžent ljudi ima v tih jamah svoj zaslužek. Te jame so bile že v 1. 752 od Moravccv obdelovane in nekdej veliko bolj bogate.
11.	Hudin (Ofen, Huda), poglavitno mesto Ogcrskiga in sedež množili vikših gosposk na desni strani Donave, ki je tukaj 240 sežnjev široka. Od 1. 1717 stoji zunaj hude zime čez to veliko vodo most na 42 čolnih v Pešt na levo stran. Od 1. 1889—1849 je umni Anglež Guilielm Klark napravil še drugi terden most, ki na 12 silno debelih ketnah visi. Ljudi je v tem mestu do 32.000, ki so v 8 far razdeljeni; katolških cerkva je 12. Med njimi je cerkev vnebovzetja Marije Device velika in gotiške podobe. V vojaški cerkvi sv. Janeza Evangelista ( nekdaj Franciškanarska ) je 1»i 1 cesar Franc v I. 1792 kronan. Tudi cerkve sv. Ane, Ka-pucinarjev in Franciškanarjcv so lepe. V dvorni cerkvi sv. Sigismunda je hranjena nestrohnjena desna roka sv. kralja Štefana. Tu so tukaj od I. 1790 bili spravljeni: meč, plajš, rokovicc in krona, ki jih jc sv. kralj Štefan imel, in kterih so se po-zneji ogerski kralji per svojim kronanji posluzili. Dva visoka vradnika sta bila čuvaja čez te važne reči. Se ve. de sta bila vselej katolške vere. samo ob času Maksimiliana II., ko je bila skorej katolška vera na Ogerskim zginila, jc bil en protestant čuvaj lih sv. reči, in v sedajnih časih je bil od ran-ciga palatina nadvojvoda Jožefa 1847) zopet en protestant v to visoko službo postavljen. — Ob času, ko je cesar Sigismund na Ogerskem kraljeval (1.11187—1437) so se bili tje pervi staroverski Serbljani v Hudimi vselili, in prebivajo tu zdaj v predmestju Tahan, kjer imajo lepo cerkev. Tudi ima njih staroverski škof, zdaj Platon Atanaskovič, v tem mestu svoj sedež.
Strašno je vojska per tem mestu večkrat divjala. V 1. 1526 so bili Turki večidel Hudinskih cerkva in hiš poderli. v I. 1541 tega mesta zopet polastili in zdaj je ono 145 let pod jarmarn ne-vernikov zdihovalo. V 1. 1686 18. dan Rožnika je Kari Lotrinški veliki general cesarja Leopolda I. keršansko armado do tega mesta perpeljal; ali še Ic 2. Kimovca 1686 ga je zamogel posesti. Turki so sc namreč terdovratno branili: pervi, ki je bil iz keršanske armade na ozidje peršel, je bil .Madžar oberst Pctnchazi. Turki so ga zgrabili in obesli, ali keršauski vojaki so planili za njim in ga še ži-viga rešili. 4000 mertvih ljudi vsake starosti in obo-jiga spola je 3. Kimovca po hudinskih ulicah ležalo. - - Druga vojskna stiska za Hudin je bila v
I. 18 19.
1. 1849. Ko je viški vojvoda Velden z avstrijansko armado se nazaj umakniti mogel, je ostalo v Bu-dinski terdnjavi le nekaj oddelkov pod vodstvam serčniga generala Henci. Kmalo je Košutov vikši vojvod Goergev s 30.000 vojakov jel pešico cesarskih v terdnjavi napadati; 15. vcliciga Travnika so letele strele iz njegovih topov v mesto kot toča; 16. ravno tistiga mesca se jc vnel kraljev grad in ga jc veliko zgorelo, in £J. dan veliciga travna zjutraj so puntarji mesto popolnama v last dobili. Ulice so bile polne mertvih, tudi Henci in večidel oficirjev so hili mer* v i, hiše vse poškodvane, njih veliko je bilo od krogel in ognja popolnama raz-djanih. — Brez prelivanja kervi so Avstrijani po-znej Budin zopet dobili. Major M assin je peršel s svojimi vojaki pred mesto, najde mesto in tcrdnjavo od sovražnikov prazno in gre 11. mal. Serpana noter, brez de bi sc mu bil kdo v bran stavil.
(Dalje sledi.)
Povalrfliio naznanilo
nemškima politiskiga časnika iz katolškiga prezira.
Dnevnika, ki bi važne prigodbe sedajniga časa i z katolškiga prezira ali ogleda pretresal, nam je že več let silno potreba, posebno pa v našim veku. ko toliko nevarnost cerkvi in deržavi žuga. Dc pa deržava le na cerkvi varno sloni, jc jasno kot beli dan. — Avstrija sama. veliko katolško cesarstvo, še dosihmal ni odpcrla nobene take močne žile. iz ktere bi obilno in blagonosuo njenim udam dotekala razlaga in razsodba imenitnih pri-godeb in prikazin v prav katolškim duhu, ko žc v družili deželah cerkvi in deržavi v prid teko.
Nikakor ni dvombe. de bi sc ne moglo tudivAv-strii toliko dušnih in denarnih moči obuditi, ki bi zedi-njcnc pričeto delo vcrlo podpirale. Kar dušne moči zadene, jim je že veliko slovečih mož svojo podporo prijazno obljubilo. — Denarna podloga pa ne ima z delnicami (akcijami) po sto goldinarjev uterditi. Dc pa nobeniga nc bo težko stalo, se vdeležiti koristniga pričet ja . sc da vsaka delnica pet krat po dvajset gold. deliti. Dclnik (akclonar) jc slednji, ki ima ali sam zase delnico, ali je pa od njih. ki so vkup stopili, na čelo djan. Delnik sme vsako leto petdeset vcrstic v listu natisniti dati. Dciniki bojo od vodi v ni ga odbora, ki bo list izdajal, sprejeti. Odbor obstoji s perviga iz osem udov, iz štirih duhovnov iu iz štirih svetnih gospodov: zna sc pa tudi pomnožiti. Njegova dolžnost je, list v njegovi nalogi prezreti, vredništvo in razpošiljanje osker-beti in vse dokazane pomote in vprašanju razsoditi. Odbornik mora tudi sam dclnik bili.
Denar, ki se bo za list dobil, je odmenjen za obresti. ki se bodo (pet gold. od sto) delnikam plačevale: ako kaj čez potrebe ostane . sc bo nekej v dobrodelne namene. nekej pa za vstanovljenjc noviga vkiada ali kapitala ohernilo. — Ako se pa potrebe nc zakrijejo, ima list v dveh letih od časa. ko bo jel izhajati, jenjati. Časnik pa pride na svitlo. kakor hitro se bo 300 delnic nabralo. (>lavni vre d ni k ima sploh vodivnimu odboru podveržen bili.
N a m c n lista jc :
t. V politiški zadevi na vstavno-samovladiiih tleh si visoko namero: rKdinost Avstrije z ravnoprav-nostjo vsih narodov" prilastiti, podlago družtveniga reda in vstavi primerne pravice vsih deržav Ijanov braniti. pri tem pa list ne bo ne ministerialiii, ne uporin, ampak nejednostran-ko bo hvalil, kar hvalo, grajal, kar grajo zasluži. Postave in ukazi sc bojo vsim v poduk na ravnost razjasnovali . z oziram na materialne koristi, in prizadeval si bo. perčakovanju od vcliciga politiškiga časnika zadostiti.
K IV. listu Ztjodnjc Danice t*oU.
2. Na ccrkvenim polji bo namen lista: Branje-nje po vstavi obljubljenih pravic katolške cerkve in po-speh vsiga, kar ji tekniti zamore. V pravice d razi h vernikov se ne bo zaletoval; ako bi se pa od ktere koli strani cerkev napadala ali njeni uk temnil, se bo napad krepko odvernil.
Imcnitniši politiške in cerkvene prigodbe sc bojo hitro in, kolikor bo mogoče, natanko razodclc. V dosego tega namena sc bojo z nekterimi v deržavi in tudi zunej tiste zedinili. Lepoznanski list bo prinašal prijetno, verniga duha in domoljubje budivno berilo, in razsodbo važniših izdelkov na polji slovstva, znanosti in umetnosti, /a zmes sc bo primerin prostor porabil.
Izhajal bo list, razun pondcljka, vsak dan zaDu-naj zjutrej (razposlal se bo pa že zvečer poprejšnjiga dne} in bo obsegel celo polo v veliki obliki s štirimi preseki. Veljal bo za celo leto brez poštnine 8 goldinarjev. Ob posebnih perložnostih se bo kaka doklada pridjala. Kdor želi kako delnico prevzeti, je povabljen vsaj do zadnjiga majnika naročbo poslati na Dunaj pod napisani: J. II. A11 m a ii n, Rentier, Stadt. Wollzeilc 7*11.
ltazglctl po kersanskiiu svetu«
K r i v o v c r s k i (anglikanski) š k o f v Jeruzalemu bo mogel mestu kmalo slovo dati. ker mu Praj-zovski kralj nc misli v prihodnje, kakor jc dozdaj bilo, denara pošiljati; zakaj skazalo sc je. de ta škof ni nič perpouiogcl ne krivnverstvu nc Prajzovski mogočnosti. To bi sc bilo pa žc lahko v začetku spoznalo. Kaj hoec vunder škof storiti, ako mora zdaj aiiglikaucc zda j lu-teran biti? Kako naj uči. de bo anglikancam in lute-ranam vstrcgel? Anglikanci in luterani so sicer krivoverci in katolški cerkvi zopervajo; ali njih nauki si vunder niso enaki. Po tem takim mora taki škof ali to učiti, kar vsaka še tako popačena pamet terdi, ali pa tako življenje perporočevati, ki jc tudi uejcverru vser. Pegica protestantov, ki v Jeruzalem pridejo, pač škofa nc potrebuje: domači pa so sc že takrat, ko je škof Dr. Aleksander pervič v Jeruzalem peršel, zavoljo škofeljc iu škofičkov posmehovali, ki so za škofam stopali; navajeni so tudi lepe službe božje, ki jo cerkve uajutroviiu imajo, zato jim je krivoverska služba božja vsa presitim in prcmcrzla.
V časniku rJournal des debats- sc od tega. kako so Rimljani papeža sprejeli, tole bere: Vidi sc, dc sc jc Rim v svojim poprejšnjim prazničnim oblačilu spet spoznal. t*otovo je pa, de to še ni zadosti, svdil-niee gasnejo. umetni ogenj le dim zapusti: ker sc jo pa. odkar so sv. oče v Rimu. nanaglama vse spremenilo . je znamnje, de Rim papeža potrebuje, ako bore kaj več kakor gledališč ali grob biti. Vidi sc znamc-nitni razloček v tem, kako so sv. očeta zdaj sprejeli iu kako so ga poprej sprejemali. Sprejetje je bilo zdaj kakor popred občino, zraven pa slovcsniši in vcliča>tnisi. To sc je žc per vošcii ji razločilo. Veliko bolj se j«- slišalo: Živijo papež! živijo sv. oče! kakor pa: /i\ijo Pij IX.! Zakaj le predobro zdaj Rimljani spoznajo, de -o ljudske slovesnosti, ki so sc sv. očetu v začetku njih vladarstva delale, v očeh in sercih prekueucžcv dostikrat znamnje zopervanja bile. de je bil krič* ..Vi\ a Pio nono!" v ustih te stranke klicanje za zbiro. še cb» zo-pervanje zoper vladarstvo cerkve. ..Pij naj živi", je toliko pomenilo, kolikor: ..Naj žive vojaki per naših pre-kucijah !
— Proti koncu lanskiga lela je prišel mladi K ta-jic. Jernej I.o iz Nankinga v Azii. na Francosko. Sprejel ga je Nanteški škof in ga prav priljudno imel. Ta kletni mladenič je iz rodovinc. ktera jc v-ak ia> * keršanstvam hvalno ponašala: vsim na^protriostim v kljub
je že šesto koleno, kar verna obstoji v katolški veri. Eden iz te rodovine že dela kakor mašnik na poiju svoje obširne domovine. Drugi, mladi Lo, učen v latinšini, eestuje v N cape I, kjer se že 8 njegovih rojakov bogo-slovstva uči. Od ondod misli s svojimi rojaki vred za misijonarja v svojo domovino iti.
V	Peš tu si po ondotnih časnikih Franciškanarji prizadevajo pervoljenje zadobiti, tam ljudske šole napraviti. Ljudstvu njih perzadevanje podpira. Tirjajo pa tudi nazaj tisto poslopje, v kterim je zdaj bukvarnica ondotniga vseueeliša.
V	nekterih predmestjih na Dunaji hudobneži silno vpijejo zavoljo pravic . ki so se katolški cerkvi nazaj dale, in tirjajo clo. de bi se to, kar se ji jc per-volilo, zopet preklicalo. Zato se je pa tudi odbor katolškiga zbora na Dunaji posvetoval . kaj de je danim postavam v pri«) storiti. Kakor sc sliši, je odbor svit-iiinu cesarju po zvoljenih možeh zahvalno pismo podal. Nadjati se je pa. de bodo katolčani vsih dežela mogočne Avstrije ta zgled posnemali, ako si le prav k sercu vzamejo poklic v „Oesterreichischer Volksfreund". kteri se takole glasi:
..\aš blagi in milosti vi cesar in njegovi ministri so po svoji modrosti in pravičnosti katolški cerkvi, naši sveti materi, pravice zopet dali. ki jih mora imeti, de se brani in samo sebe ohrani, Glava in udje, ki so jih dozdaj zapovedi silne deržave ločile, so zopet v poprejšnjo neoverto zvezo stopili: pobožnost in bogoljubnost se lahko brez overc razprostira: nezveste služabnike in gnjile ude zamore cerkev, če »varjenje in podučenje nič ni zdalo. iz sebe segnati: kakor božje kraljestvo potrebuje, lahko ravna, ko ima duhovne voliti, učiti, spraševati in jim službe odločiti; in tudi v vikših in nižjih šolah ji jc taka veljavnost pervoljena in zagotovljena, de ji je mogoče za to skerbeti, de se v njih keršanski nauk brez z;oot in overc uči.
Te blage postave, ki so sc zavoljo nove oblike deržave brez odloga dati mogle, so grozno razkačilc časnike iu veliko dcrhal na pol in slabo omikanih, kakor tudi vse, kteri luč sovražijo, ker niso otroci luči. Nadjali so sc. dc bodo cerkev podkopati in podreti zamogli. čc bodo posamezni, njim prijazni vradniki mo-ravno veljavnost v cerkvi imeli . čc sc bo veljavnost sv. očeta slabila, ec se bo zveza med škofi raztergala . če sc bodo posamezne soseske zapeljale in čc se bo zagotovilo . de nc bodo strahorani udje cerkve, ki so jih na svojo stran perdobili, — zdaj pa vidijo, de so jih njih perčakovanja popolnama goljufale. Zato so zoper ministre vihar perpihali. kakoršniga že dolgo nismo doživeli, kakor dcrhal divjih volkov tulijo po cestah in niar-si kteri ga priprostiga v sili seboj potegnejo.
Potrebni* jc zavoljo tega, de se veliko število katolčanov v podporo ministrov in v njih pokoj čez prave misli ljudstva vzdigne, in lepo po versti. dežela za deželo. toliko mož kolikor jc Ic mogoče, iz vsih stanov v prijazni zvezi, zahvalne in zaupne pisma ministerstvu poda. —
Zato se s tem pokličejo visoko častitljivi škofje, kterih blagoslovljeni zvezi se za te imenitne darove posebno zahvalimo, častitljivi dušni pastirji, duhovni v samostanih . sosesk ni možje, odborniki in udje katolških zborov in vslanovljeiiih hiš. de se vsi visokimu namenu zroče iu pervikrat po stoletjih glas katolške Avstrije, glas spoštovanja, pokoršiuc. hvaležnosti in zaupanja do stopit j cesar>kiga sedeža pošljejo. Hog po dobro delo gotovo blagoslovil".
Spre obe ril i t ve. Časni dobiček nc mika dandanašnji v katolško cerkev se podati, ktero tolikanj preganjajo. In vunder je 18. p. m. blaga Izraclka. gospo-
dična Pavlina Turnovski prosila, de bi jo kerstili in tako v sveto cerkev vzeli. Per kerstu je bil tudi njen oče pričujoč. Njena imenitna botra, gospa Kraus. žena pre-vzvišeniga ministra, je z lepim zgledam prave pobož-nosti vse pričujoče ginila. — 25. p. m. se je pa gospodična Emilia Rettich, hči igravca v c. k. dvornim gle-dališi, še le l(i let stara, pa prebrisane glave in čedne postave, s posebnim veseljem v naročje katolške cerkve vernila. Imenitne gospe so bile priče njene obljube, dolžnosti svete cerkve , ktere bistvo je ljubezen in resnica, natanko in zvesto spolnovati.
Kakor se sliši, so nadškof in kardinal Svarcen-berg besedo dali. se na nadškofski sedež v Pragi preseliti.
Ker so nekteri časopisi, kteri katolško cerkev čez vse sovražijo, zavolj novih postav, ki cerkvi njene pravice nazaj dujo. velik hrup zagnali, misli škofski odbor, kakor pravijo, z vodivnim razpisani na verne te postave bolj natanko razjasniti.
Pretečeni četertik so imeli v Ljubljani inilostljivi škof veliko zahvalno mašo za srečno vernitev sv. Očeta v Rim.
10. t. m. pridejo cesar v Ljubljano in sc bodo 12. t. m. naprej v Terst peljali; v Njih sprejemo se velike slovesnosti pcrpravljajo.
Preme m be v škofii. Gosp. Janeza Križe, do-zdajniga kaplana v Nemški Loki, so. m. škof za fajnio-štra nad podfari Morobic zvolili.
Nesramne podobšine. — V sercc nas jc speklo čuti, dc so se tudi v našo doslej belo Ljubljano limance zanesle, na ktere sc lahkomišljena mladost lovi. Bile so semtertje po vežah razobešene nesramne podobšine. iz kterih je mladina pohlepno pila strup za svojo mlado dušo in si njih gerdi pomen vtisnila v glavo in serce. Kako nevarne nasledke de imajo slabe bukve, novi ne in podobe, vsak sam ve in nihče ne bo tajil, tle so to tri skrite skale, na kterih sc jc že Iadija rnarsi-kteriga mladenča razbila in njegov up jc šel po vodi; na kterih se je že veslo inarsikterc deklice razrušilo iu mir in pokoj — nebo njene duše je voda odnesla. Ako so ljudem posmeh in svetu igrača reči, ki vestno čutilo tako globoko, smertno ranijo, je to silno slabo znamnje. je sopara, ki pred hudo, pogubno vihro ljudi tare in kJavernc stori. Želeti bi tedaj bilo , dc bi naa nikdar več ne obiskala ta kuga. ki ljudi ncvidaina mori, in dc bi sc po tej ali drugi poti za vselej odpravila.
V časopisu, ki se ..Volkshalle" imenuje, list 99, 10. Malotravna. sc bere naslednja pohvala:
Lipica (Leipzig) 5. Malotravna. Razdeljcnimu protest antizmu (to je, krivoverstvu v verskih naukih popolnama razdeljcnimu) nasproti, ki v svoji sredi proste srenje (ki le samo to verujejo, kar se njih spačeni volji perleže), Kristusove sovražnike in puiitarje nabira in hrani, sc je razveselila katolška cerkev pretečene dni toliciga perhajališa vernih, de nikoli taciga poprej. Od leta do leta sc naraša število prejemavcov velikonočniga obhajila , med njimi tudi veliko tacih , ki se ne ustrašijo velike dalje tudi v nar geršitn vremenu peš sem per-teči. rPrav posebno mikavno in ginljivo pa je bilo vi-„diti uboge Krajnce. ki na Saksonskim sadje: ponio-rranče, smokve (lige) itd. okrog prodajat nosijo, in so rk velikonočnimu prazniku iz vsih krajev sem perhi-„teli, večkrat Ic z dvema grošama v mošnji. Med vso rslužbo božjo so klečali. ter so s p«.vzdignjenimi rovkami goreče molili, žive podobe pobožnosti". Cisto življenje brez graje . dc sc še clo natoleovati nič hudiga ne more. tako življenje naše v resnici visoko častitljive katolške duhovšinc veliko perpoinorc. de nauki, ki jih na prižnici z vso gorečnostjo oznanujejo. s pomočjo presvete Trojice na rodovitno zemljo padajo.
Natiskar: Jože/'Blaznik v Ljubljani.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Pogaiar. —