REVOLUCIONARNI NAČRTI
Leta 1980 dnevno okrog 10.000 obrokov hrane iz novega obrata Kolinske na Šmartlnskl cestl
Ialenttsdplinaraa razfakovalno-apHkativna naktga o organiziran)u dniž-beac prchraic v SR Slovenip Jc dobila podporo in priporofila repubHškega se-krctariata za kmeti)itvo, gozdantvo in prehraiabcno industrijo, gospodarske ibornict SRS, zvezc siadikalov SRS, drezbenopoHtttnih skupnosti in orgam'-EadJ. O staajo in penpcktivah razroja družbene prehranc v LJnb^ani je raz-pravl)a) tadi izvriai «vet mtstat afcupiane in podpri prizadevanja HP Koiinske za grada)o ceatnhMga obrata za bddavo pripravfyeae in polpripravljenc hrane v L)abtyaai. Priporotil )e vscm BoaHcem druibene prchranc in drugjm dejavni-kom (gmpodantva, samoupravnim iBteresaim sknpnostim, obiinsldm skopi-Umam), da pri mad^^em razvojn lc defavnosti, ztoti pa pri investidjah v nove SMOgjpvoeti opiritevajoiii podpirajo programski koacept induatri^ko priprav-ftac »raae, ki bo knahi prcdtoien od SOZD HP razukovalni aknpnosti. V za-tctkn lcta 1980 naj bi ccntrabd obrat draibCK prchranc žc zaiel redno delova-(L Delovni uziv ajegov Je DO Tovaru pripravlfene in polpripravl)cnc hrane v padaji s statusom organizad)« posebnega druibcnega pomena, nosilka aive-ttid)e pa Je HP Kottnska.
Rezultat omenjene naloge naj bi bil predlog o kar najboljši oskrbi s hrano Ijubljanskih potrošnikov v VVZ, osnovnih šolah, dijaških in študentskih doroovih, ostarelih v domovih in zunaj njih, delavcev v TOZD in občanov v soseskah. Na-loga naj bi upoštevala specifičnost potreb vsake posamezne vrste zgoraj omenjenih potrošnikov, fiziološko zdravstvene zahteve, dosedanje pre-hiambene navade potrošnikov, naj-sodobnejše tehnološke dosežke o pripravi in distribuciji hrane ter na-jugodnejše ekonomske možnosti.
Za naše bralce povzemamo nekaj pomembnejših podrobnosti iz izjav predscdnika poslovnega sveta SOZD HP Poldeta Mačka, direk-torja HP Kolinska Jožeta Počivavška in dipl. ek. Igorja Bavčarja.
Zagotavljanje vseh zahtev iz zgor-njega uvoda je možno le z veliko se-rijsko pripravo hrane na enem mcstu ter z distribucijo na delilna mesta — relejne kuhinje. Taka priprava hrane vključuje tehnologijo kuhanja, pe-čenja, sestavljanja, porcioniranja in embaliranja obrokov. Pnpravljena hrana mora biti kulinarično in tehno-loško obdelana za takojšno uporabo, polpripravljena hrana pa obdelana do maksimalne dopustne stopnje, ki zahteva dodelavo na mestu potroš-nje.
Velika serijska priprava hrane je v svetu organizirana na različne nači-ne, najsodobnejše oblike pa so: za ožja območja oskrba s toplimi obro-ki, za ožja in širša območja pa z ohla-jeno in z globoko zmrznjeno hrano; eno osebo v nepovratni embalaži in za več oseb v povratni ali nepovratni embalaži.
Centralni obrat naj bi torej zago-tavljal:
—  tople in mrzle obroke priprav-ljenih jedi — popolna kosila — za potrošnike, ki nimajo organizirane družbene prehrane,
—  polpripravljene jedi — pani-rane zrezke, cmoke ipd. — za po-trošnike družbene prehrane s svojimi kuhinjami ter
—  oskrbo z drugimi industrijsko pripravljenimi živili — jogurt, slado-led, kruh, napitki itn.
Pri celodnevni oskibi bi morali leta 1980 pri nas zagotoviti ok. 23% hladnih in 77% toplih obrokov. Hladni obroki vsebujejo solate, sendviče, sladice ipd., ki so za posa-mezne potrošnike lahko samostojni obroki, za druge pa kompletni menu-ji. Topli obroki naj bi imeli v po-prečju dvoje sestavin, lahko pa trudi le eno ali tri. Seveda pride v poštev tudi kombinirana oskrba s toplimi, hladnimi in zmrznjenimi obroki, em-baliranimi v eni ali več porcijah, ver-jetno z nepovratno embalažo.
Za uresničitev predloga se bo mo-rala HP KoHnska kot nosilca investi-cije vključiti v samoupravno organi-zirani sistem preskrbe Ljubljane tako, da bo prek družbenega dogo-
vora prišlo do samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi SIS za preskrbo Ljubljane, v okviru novega obrata pa do poslovne skupnosti. Z možnimi soudeleženci se HP Kolinska že do-govarja.
Za druga območja Slovenije bi naj bili nosilci akdje seveda drugi.
Kaj bomo s tem dosegli?
Rešen bo problem družbene pre-hrane vseh vrst potrošnikov. Zado-voljene bodo biološke, higienske in druge vrednosti — ne nazadnje tudi ekonomska tako pri gradnji obrata, kot pri režiji. Večja bo strokovnost — ob manjši potrebi strokovnjakov. Večja bo reprodukcijska povezanost med pridelovalci in potrošniki hrane. Večje bodo možnosti za iskanje novih proizvodov že pri sedanji pre-hrambeni industriji v Sloveniji in zunaj nje. Bolj usklajen bo lahko na-daljnji razvoj te industrije. In tako naprej.
Novosti, novosti!
Da, kar revolucionamenovosti. Še včeraj smo šteli za družbeno pre-hrano menzo kot edino možnost po sorazmerno nizki ceni pojesti nekaj toplega. Že danes nam ostaja vedno manj časa za opravila, brez katerih si nismo moglr predstavljati družin-skega življenja. Če sta zaposlena oba starša, je kuha čedalje bolj odvečna
in čas kosila se odmika proti večeru. Jutri bo še celodnevna šola za naše otroke k temu tudi prispevala svoje. Ta družbeni pojav je torej treba pri-merno obravnavati in rešiti kot del razvoja vse naše družbe.
Majhnost in razdrobljenost druz-bene prehrane danes zahtevata, da pogledamo kakovost in stroške zanjo v vsej družbeni širini. Kot povsod drugod, je tudi pri prehrani na dlani, da večja količina zmanjšuje stroške na enoto proizvoda. Le tako bomo jutri — da, leto 1980 je tako rekoč jutri — že lahko v Ljubljani poskusili prve obroke pripravljene hrane iz centralnega obrata HP Kolinska. In najbrž ni prezgodaj reči, da bomo kmalu nato slišali o podobnih obratih v Mariboru, Celju, Kranju, ob naši obali... Več deset tisoč dnevnih obrokov iz vsakega takega centra, več sto jedilnikov zanje, upoštevane vse zdravstvene, higienične, kalo-rične in druge zahteve, vse to bo na-menjeno delovnemu človeku, da bo tako pri svojem delu kot doma ra-zbremenjen skrbi za osnovno pre-hrano in se lahko še bolj posvečal drugitn področjem, kjer bo lahko več prispeval družbi in sebi. To pa je res revolucionarni poseg celo v naš vsakdanji ritem. Najbrž v prihodno-sti ne edini, a toliko pomemben, da se velja aktivno vključiti v njegovo re-ševanje.                   ZAPISAL AM