42580
' 'i ; ''t; V
Stev. 1.
"V Mariboru, dne 4. januarja lOOO.
'JTečaj XI,.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inaerate in reklamacije. — Za inserate ee plačuje od enostopne petitvrste za enkrat lo v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35,v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovenski kmetje, vstanite!
Lito 1906 bo za vse stanove v Avstriji izredno velikega pomena. Če se tudi drugega nič ne zgodi, gotovo pa je, da dobi avstrijska državna polovica nov volilni red za državni zbor, ki bo spre menil lidfe državni zbornici in celi državi. Ker pa še nov volilni red ni niti izdelan, zato vsi narodi in vsi stanovi skušajo javno in po skrivnih potih uplivati na izdelovalce novega volilnega reda, da bi ga prikrojili njim na korist. Tudi kmečki stan dviga v vseh deželah glavo ter po^diguje glas v svoj prilog, zato je treba, da tudi slovenski kmet v teh velepomembnih časih ne molči, ampak glasno pove svoje mnenje.
Češki oddelek deželnega gospodarskega sveta na Češkem se je v zadnji seji temeljito bavil z »prašanjem novega volilnega reda ter storil naslednji sklep: „Odbor češkega oddelka deželnega gospodarskega sveta za češko kraljestvo pooblašča svoje predsedništvo, da predloži vladi in sicer v roke poljedelskega ministra grofa Ferdinanda Bukoaja dobro utemeljen« zahteve češkega kmetijstva, naj se pri namerjavani volilni spremembi poseben ozir jemlje na najvažnejši stan v državi, na kmečki stan, in naj sa mu os;gura, da bo v polni meri obdržal svojo veljavo." Ko se je v odboru utemeljeval ta predlog, izrekel je grof Dej m zahtevo, naj se v novi volilni red sprejme tudi določilo, da bodo kmečke skupine in večja mesta ločeno vuhla, kajti sicer bi mesta vedno premagovala kmečke volilce.
Ta odločen in jasen sklep je vzbudil po vsej Avstriji opravičeno pozornost in listi vseh avstrij-
skih strank in narodov ga zabeležujejo. Toda pri slovenskih kmatih ne sme vzbuditi samo pozornosti, ampak vzbuditi jih mora tudi iz spanja, da se bodo začeli bolj zanimati za svoje politične pravice.
Sedaj imajo kmečki in veleposestniški poslanci večino v državnem zboru. Ali hočete torej, kmetje, pripustiti, da se vam vzame z novim volilnim redom ta večina, katera je do sedaj vendar le branila posestvo, četudi ni vselej storila popolnoma svoje dolžnosti ? Ali hočete, da naj vas zastopniki * drugih stanov potisnejo v stran? Ali hočete vedno veijati le za državljane druge vrste? Kmetje drugih avstrijskih narodov odgovarjajo na vsa vprašanja z odločnim in resnim: Ne!
Tudi vaša naloga, slovenski kmetje, je, da daste javnosti odgovor na ravnokar stavljena vprašanja! Pokažite svetu, da so slovenski kmetje politično zreli možje, ki bistro gledajo v bodočnost svojega stanu in svojega naroda! Zahtevajte od političnih društev, da vam priredijo zborovanja, na katerih lahko izrečete iv.je nazore o spremembi volilnega reda! Če vas kličejo politična društva zaradi vsake, tudi malenkostne stvari skupaj, zakaj ti tega tudi sedaj ne storila, ko se gre za tako dalekosežne spremembe v notranjem političnem življenju cele Avstrije ? In naši poslanci! Vsakemu narodu so njegovi poslanci že odkrili svoje mnenje in svoje nazore o tem perečem vprašanju, zakaj bi torej tudi naši gospodje poslanci ne bili tako prijazni, da se se'?aj zglasijo pri svojih volilcih? Povabite jih in ni dvoma, da bodo prišli na naše shode!
Slovenska izobraževalna društva pa imajo dolžnost, da naše ljudstvo kolikor mogoče temeljito po-
učijo o volilnopravnih rečeh. Res, v izobraževalnih drnštvih se ne sme politikovati, toda tega tudi treba ni! Če se bo našemu narodu podala kolikor mogoče temeljito vsa tvariaa o volilaopravnam vprašanju, si bo naš bistroumni kmet znal že sam narediti sodbo, kaj mora zahtevati od novega volilnega reda, da bo koristil slovenskemu kmetu in slovenskemu narodu.
Slovenski kmetje, mi vam resno kličemo, da stopite v sedanjih velepomembnih časih vsi na branik za svoj stan in svoj dom!
Napad na zakonsko zver.o.
Poročevalec pravnega odseka poslanske zbornice je predložil odseku poročilo o predlogih glede revizije zakonskega prava. Predložil je dva zakonska načrta. Pryi določuje, da se odpravita §§ 63. in 64. splošnega državljanskega zakona, ki določata po-svečenje in razliko vere kot zakonska zadržka. Dalje se predlaga odprava § 111. splošnega državljanskega zakona, ki določa, da se mora veljavno sklenjen zakon med katoličanoma razdruiiti le po smrti enega zakonskega, in da je zakon nerazdružen tudi za slučaj, če je bil ob času, ko se je zakon sklenil, tudi le en del katoliški. Hkrati se naj odpravita dvorna odloka z dne 26. avgusta 1814 in 17. julija 1835, ki določata zakonski zadržek „katolicizma". Odpravijo se naj vse izjemne določbe glede judovskih zakonov. Za vse to se predlaga veljavnint, ki naj sega tudi nazaj.
S tem predlogom, ki pride skoro gotovo letošnje leto pred zbornico, se bo začela borba, ki zna dobiti s časom značaj pravega kulturnega boja v . atriji. Zato pa je nujno potrebno, da smo si takoj izpočetka na jasnem o pomenu in dalekosež-nosti tega predloga.
Zahteva se torej pred vsem, da se dovoli za-
LISTEK.
Za križ in svobodo zlato!
Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski.
Kje na svetu je še tak kraj, kakor je Balkan, kje na svetu se odigra toliko tužnih in pretresljivih prizorov, kakor na balkanskem polotoku? Gorat svet, napojen s človeško krvjo, je priča istinita, kako umira Slovan za svojo domovino, vero in svobodo, kako se daruje in žrtvuje za svoje svetinje. Bilkan, kjer se je razprostiralo mogočno bizantinsko cesarstvo, kjer je vzrastlo prvo drevo umetnosti, kraj, kjer je bil mogočni Aleksander Veliki Make dotiki gospodar. Balkan, kjer se je odigrala žalo-igra sedmerih bosanskih kraliev, ta Balkan se še vedno kadi in puhti od tople človeške krvi. Na Balkanu je Kosovo polje, kjer se je strlo po izdajstvu Vuka Brankoviča srbsko carstvo. Na Balkanu sta bila rojena blagovestnika Slovanov sv. Ciril in Metod. In še muogo drugih re*i se je odigralo na Balkanu in se še vrši, odkar gospodari po njem turški zmaj. Pred krvoločno turško divjostju ni varna krščanska raja,*) ni varna žena, ne dekle, da jih lopovi ne odpeljejo. Vsako glavarstvo ali okn žje ima svojega pašo ali bega, ki gospodari p,» svoji volji in na lastno roko. Stoletne krivice so postale
*) raja — brezpravno krščansko ljudi tvo.
nestrpljive in raja sama je dvignila roko, da si ub ani življenje, to, kar še ima. Neko živahno gibanje se je pričelo, začele so se zbirati ustaške čete, kojih vodje so bili strah in trepat marsikateremu ...
I.
„Kosenka, Kosenka! ?" je klical ded Samorad Pavlovič svojo vnukinjo. „Pridi no, pa poglej, kdo jaha na onem vrancu tam doli?!"
Devojka, stara kakih osemnajst let, je priskak-Ijala iz koče k dedu. „Kje?-1
„Tam doli; napenjam oči, napenjam, ali ne vidijo več tako, kakor so nekdaj!"
Dekle je djala roko na oči in gledala. Nato veselo poskoči.
„To je Žarko... sem jaha! Z njim je Slaviša, vodja vstašev!"
Starec je zagledal še drugega jezdeca.
„Resnica, ona sta! Grem, da ju pozdravim, ti pa glej, da bo kaj za grla!"
Starec Samorad Pavlovič se je spustil po strmini do ceste, da sprejme gosta. Kosenka je pa še pogledala jezdeca na vrancu. Okrogli obrazek je za-žarel, temno oko se radostno nasmeialo. Djala je roko na valovite prsi in lahnih korakov odbežala v kočo.
„B g Vas sprejmi, ded," sta pozdravi zdu:a Pavloviča.
„1 vaju, sokola moja!^ odzval se je. «ec. !i
slil sem, da so vaju že pozobali Turki, k?r vaju že d ¡Igo nisem videl v Reštetiču."
„Dolgo?!" se zavzame Žarko. „Pred dvema dnevoma sva bila!"
Starec se je prejel za stremena in dospeli so do koče Samorada Pavloviča.
„Kaj pa dela nevesta? Gotovo sanja o svojem Žarku I" je dejal Slaviša in se ozrl za Žarkom. Ta je že bil pred hišo in Kosenka pri njem. „Nu, kar zletel je naprej!"
„Zelo se ljubita!" de starec. „Gospod Jezus ju varuj turških tolovajev in pa — Holubana!"
„Holubana?" vpraša živo Slaviša in poglec!* starca.
„Da! Prišel je snubit! Ali deklič ga ne mara in odšel je razsrjen. Neka slutnja me obdaja, da ne bo nič dobrega. Resnično, Holuban mi ne gre prav iz sive glave! Slaviša, dobro veš, da oni, ki služijo naše tlačiteije, niso več našega duha, ampak po-turice. In tak je hujši od Turka!"
Slaviša je djal roko na konja in se zamislil.
„Vidiš enako je bilo s teboj in Nevenko! Kdo je kriv,,da je umrla tako mlada in pod nožem?!..." f
„Ne spominjajte me na to, ded! — A!i, kakor gotovo bi rad gledal B >ga tako gotovo dobim tudi Holubana! Ne uide mi, kakor ni ušel Otrin!"
K s nka, ki je bila v pi govora z Žarkom, reče:
„Ded, kaj mi je pravil Žarko?!"
„Kaj pa, griica?" se je nasmejal starec.
kon odpadlim duhovnikom in redovnikom. Sedaj je pred državo nem.goč veljaven zakon osebe, ki je prejela višjo rodove ali storila si .vesno obljubo, tudi če odpade o i vere. Liberalci so jako v skrbeh za take osebe, dani jih je si'no m.ilo. Upajo pa, da bi bila t* z^kon^ka izprememba nekaka izkušnjava in vabil da hi začeli duhovniki odpadati od cerkve.
Razlita vere velja «amo za kristjane in nc-kristjane k< t zakonski zadržek. Katoličan se torej lahko ženi p" državnem pravu s protestantinjo, ne pa z judioj" h 11 nit hamedanku. D »v. ljuic pa postava, da postane brezverec in p tem. preneha ta zakonski zadržek. J^s o je, kon>u se hoče s tem ustreči. Judje bi se radi priženili v kišča&ske družine, da bi dobili pit-m popoln vpliv tudi na nše zasebno življenje. Zdaj gospodarijo na borzah in v časopisju in si žele, da bi po ženitvah prodrli tudi v aristokracijo in v m"ščanske sloje, ki so jim sedaj še zaprti.
Zadržek katolicizma pa določa, da katoličan ne more sklen.ti zakona z nekatoliško osebo, ki je sicer že ločena od svojega zakonskega druga, dokler ta poslednji še živi, tudi če se ta prejšnji zakon po državni postavi smatra že kot razdružen. Ista nekatoliška oseba pa more skleniti zakonsko zvezo z vsakim nekatoličanom. Ta zakonski zadržek torej spoštuje katoliški nazor o edinosti zakonske zveze tudi glede na katoličana, ki je sicer prost in se sme poročiti z vsako drugo osebo, ki je tudi prosta po katoliški postavi.
O predlaganih izpremembah moramo torej reči, da je njih namen, iz zakonskega prava odstraniti glavne določbe, ki se opirajo na verski značaj zakonske zveze, zlasti pa omajati temeljno načelo, da je zak< uska zveza edina in nerazdružljiva.
Pričakovati nam je torej v kratkem hude borbe za katoliški zakon. Dva svetovna nazora si bosta ¡stopila nasproti v avstrijskem parlamenlu: brezbožuost in krščanstvo, ter se borila za zmago.
Dolžnost katoliškega ljudstva pa je, da »to.ii na stra/i in da z odločnostjo brani svetost in ne-razdružnost zakonske zveze!
Ene leto je sedaj minolo, odkar ima baron Gauč v Avstriji državno krmilo v rokah. Prevzel je to službo po Korberju. Baron Gauč sicer ni tako zelo nad.',] jen, kakor prejšnji ministrski predgednik Korber, Slovan m je v srcu neprijazen, ua kmečkem stanu mu seveda, kakor večini visokih gospodov, ni mnogo ležeče, toda vendar so skoraj vse stranke bolj zadovoljne z Gaučem, nego z njegovim prednikom. Vsr.j eno lepo lastnost ima baron Gauč pred Korberjem: pošteno odkritosrčnost. Te Korber ni poznal! IUron Gauč se je znal preteklo leto jako spretno ogniti prepadom, ki zijajo med avstrijskimi narodi in ki pokopljejo navadno vsako ministrstvo. Vrgel je v državni zbor ob ugodnem času vprašanje o spremembi volilnega reda. Vse stranke so zgrabile za to jabolko, in dočim se tepejo za večje in manjše kose, sedi 1 aron Gauč varno in mirno na svojem stolcu. Ker je baron Gauč hud, čeprav previden nasprotnik Slovanov, bo g< to v o skušal po novem volilnem redu obdržati Nemcem v državi premoč Naloga slovanskih pislaucev bo, da preprečijo ures
SM^H
mm
Ministrski predsednik Gauč.
ničenje tega poskusa. Dr. Pavel bAron Gauč Franken-turn je star tedaj 54 let. Rojen je na Dunaju, kjer se je tudi vzgojeval. Bil je pri cesarju že od nekdaj v izredni milosti ter je vsled tega dobival visoke službe. Mož je sila bogat. Bil je večkrat ža minister ter leta 1897 tudi kratko časa vodja uradniškega ministrstva.
Politični ogledi.
Proti programu nemške kmečke stranke. Nemška kmečka stranka ima v svojem programu tudi določilo, da bo vedno branila nravstveno podlago človeške družbe, to je nauke sv. vere. Sedaj pa je eden izmed poslancev, drž. poslanec Zuleger izdal strankin program v tem oziru. Podpisal je namreč proglas za razkristjanjevanje zakramenta sv. zakona. S tem je kmečkim težnjam pač zelo malo ugodil. Če se namreč uvede državna razločljivost sv. zakona, potem so na stežaj odprta vrata lahkomiselnim zakonom, mnogoštevilnim razporokam, tožbam med zakonskimi, razrahljana je sploh zakonska vez med možem in ženo. Kmečke občine bodo dobile v oskrbovanje zapuščene otroke in neprimerno več ub ižcev kot dosedaj. S tem kmetom gotovo ne bo usluženo, kakor sploh nikjer, kjer se izvrši, napad na nauke katoliške cerkve.
Zaupni sliod katoliške narodne stranke na Moravskem se je vrš i dne 28. t. m. v Brnu Udeležilo se ga je okrog 1000 z -iipuih mož iz cele dežele. Poslanec dr. Hruban je govoril „o političnem položaju v državi iu deželi"; poslan; c dr. Koudela „o novem volivnem redu za deželni zbor moravski", poslanec Ševčik pa „o novem deželnem zakonu, glede narodne razdelitve š lskih oblasti in rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblasteh na Moravskem". Resolucija (sklep) pozdravlja posebno odpravo posrednih volitev v kmečki skupini in /.višanje man-
datov v tej skupini na 53. Resolucija zahteva nadalje češko vseučilišče v Brnu; se izreka za splošno in enako volilno prav;co,- a je proti strankarski spremembi volilnega reda, zagovarja razmerno zastopstvo političnih in narodnih manjšin, zahteva vo-livno obveznost in svobodo volitve. Nadalje izjavlja resolucija, da je naloga stranke, verovati in krepiti ne le narodne ampak tudi verske in naravne težnje naroda. Zato se naj organizacija katol. narodne stranke nadalje razvija in povsodi, posibno pri vo litvah, varujejo narodne iu verske težnje. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Veliki strankarski odbor šteje 70 članov, ožji odbor je izvolil za načelnika poslanca Merica Hrubana, dr. Pospišila za 1. in poslanca dr. Koudela za II. podpredsednika. K sklepa je dr. Hruban pozival vse, naj gredo odločno na vo-livno delo. Shod je trajal od polu 11. do 2. ure popoldne.
Razne novice.
*	Rodoljubi! Pristopite mnogoštevilno hkat. tiskovnemu društvu v Mariboru, ki vzdržuje tiskarno sv. Cirila izdaja naša lista „Slov. Gospodar" in „Naš Dom" ter je vsled tega za naš krščanski narod velikanskega pomena. Kdor ima dandanes mogočen in vpliven tisk v svojih rokah, ima oblast nad tisoči in stotisoči ljudi. Od vsestranske moralne in gmotne podpore je odvisno, bo li moglo katol. tiskovno društvo naš tisk tako visoko povzdigniti in ga razširiti, kakor namerava in kakor zahteva naša doba. — Letna udnina znaša 10 K; udje dobivajo „Slov. Gospodar" s prilogo „Naš Dom" brezplačno. Kdor je že poslal naročnino za 1. 1906, pa želi postati član društva, naj do-pošlje še 6 K s pripombo, da je 4 K že plačal kot naročnino.	Odbor.
*	Naše vabilo. Vse Slovence prijazno vabimo, da si naročijo naš list. Oaobito prosimo spodnje-štajerske kmete, da širijo in podpirajo svoj stanovski list. Čim bolj razširjen bo njih list, tem bolj se bo širila stanovska zavest, tem b tj se bodo upoštevale tudi kmečke zahteve. Za celo leto stane list 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Da se olajšajo upravniški posli, naj vsak napiše na nakaznico: star naročnik ali nov naročnik. Dnevne novice bomo odslej urejevali po glavarstvih. Da se hitreje lahko sestavlja list, je pred vsako novico začetna črka dotičnega glavarstva. Vse dopisnike zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje ter jih prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v novem letu. Posebno dobrodošla so nam kratka, jedrnata poročila! Daljša poročila moramo zaradi nedostajanja prostora pogosto krajšati, kar je za nas težavno delo, a dopisnikom navadno neljubo. Torej kratko in jedrnato !
*	Umrl je v Brežicah dne 29. dec. o. Benedikt Gradišnik, frančiškan, zlatomašnik iu spovednik ravnotam. R dil se je dne 5. avg. 1825 v Dobrni. N. v m. p.!
„Da bi odSla v varneji kraj!"
„Pa idi!"
„Pa tudi vi nitrate iti, ded! Sama ne grem," je rekla z žalostnim glas m.
„Samorad Pavlovič ostane tu, kjer se je postaral!" odvrne ded.
„Jaz tudi, kjer sem se rodila!" reče kljubovalno Kosenka.
„Kaj pa Holuban?" pripomni Slaviša smeje.
„Bojim se ga?! Saj je Žarko pri meni!" Iu kot bi hotela svojim besedam dati še večjo veljavo, se ga oklene.
„Misliš, da bo on vedno pri tebi," se nasmeje ded.
„Gotovo! Zato me ima rad!" reče Kosenka in zardi.
„In če zahteva domovina krepke roke? Naj tudi takrat ostane pri tebi ?■*
„Za domovino ideva skupno na bojišče," reče navdušeno Kosenka.
„Saj še ne veš, kako sc rabi orožje," reče v šali Slaviša.
„Ne vem? — Kamor ukažeš — pa poženem kr°g,jo1'i je vzkliknila in potegnila Žarku samokres izza pasa.
„Hrabra Amaconka!-1 kima ded.
„Nu, že vidim," reče Slaviša, „da si rojena za Hajduka. Potem pa le brani svoj dom nasilja!"
„Žarko, ni res, da je najbolje, če ostanem? Povsod se mi lahko kaj primeri!"
Žarko jo objame in vzdigne od tal.
„Mi tukaj brbljamo in se še ne donrslimo, da bi dali ovsa- Tudi vidva sta že potrebna krepčila. Gotovo sta prišla vsa spehana," se spomni ded.
Posedli so na trato, južinali in se pogovarjali, večerno solnce je pa zrlo na veselo družbico.
„Kosenka, ali nam daneš ne zapoješ nobene?" vpraša Slaviša. „Lepo poješ in vedno bi poslušal, ti zapeljivka!"
Kosenka je odbežala v hišo in se vrnila s tam burico.
„Katero naj zapojeta?"
„Katero hočeš!" so.se oglasili vsi h kratu.
Devojka ubere strune, upre oči, ki so izražale vso jasnost in nedolžnost njene duše, v daljavo in poje:
Gledaj, tamo jedna gora zelena, n tej gori bunar-voda ledena, u bunaru*) jedna časa sreberna, a u čaši biela gruda od sniega. Uzmi, dragi, grudu od sniega, pa ju metrn**) s lieve strani od srca; ako ti f.e gruda ondi raztopi, — ocako če srdce moje za tobom.
Še ni zamrl zadnji z ok pemi, kar plane Kosenka po koncu in spusti tamburico
„Kaj vidijo tvoje bistre oči?" vpraša ded.
„Nekdo jaha belca," reče devojka in si zakriva oči. „Vjeruša je!"
*) Bunar, turška beseda, pomi **) »netui, postavi.	t
tndenec.
„Kakor bi vohal, da sva tukaj," se nasmeji Žarko. „Akoprav je že star, jaha pa, kakor bi ga podile čarovnice."
Kakor vihra je prisopel belec s starim Vjeru-šem, povsod poznanim zvijačnikom in dolgim jezikom. Siva, dolga brada mu je padala na prsa. Skoči s konja.
„Če ju ni v gnezdu, sta tukaj! Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Kosenka že zopet poje! Čakaj, kmalu nehaš, kmalu!"
Vjeruša je kar v eni sapi povedal, kar je imel.
„Saj sem že nehala," odvrne dekle.
„Nu, ni še treba prav sedaj! — Kakšne pa poješ, grlica? Ali od neveste...?"
„Poslušajte! Take - le:
Ej, na gori rastel hrast,
rastla breza bela —
a med hrastom in med brezo
reka je šumela,
reka, reka do temena.
vodica ledena
Ah, ne sme se vode piti,
ne zajemati s koriti 1
Prav tako, če stari mož
vzel je mlado ženo,
ah, ne trne, ne sme je biti
in ne sme učiti:
Bil sem svojo žen >
samo uro eno,
teden ves pa plakal...
In, da bile so oči
suhe, štiri še noči
sem nesrečnež čakal."	(Dalje prih.)

4. januarja 1906.
SLOVENSKI GOSPODAR.

i ■
*	Osebne vesti. Č. g. Janez Krst. Pediček, i misijonar, je prestavljen od Sv. Jožefa nad Celjem k sv. Jožefu pri Mariboru.
*	Dnhovske spremembe. Č. g. Jožef Ko-sUnjevec, provizor v Soboti, je postal župnik v Kalobju. Kot provizor v Soboto pride č. g. Franc A d las ni k, kaplan v Mnti. — Prestavljeni so č. g. kaplani: Ivan Lah iz Črešuovca v Muto, Anton Kovačič od Št. Ilja nad Turjakom v Crešnovec, ; Ivan Luskar, provizor v Kalobju, kot kaplan v \ Št. Ilj nad Turjakom. — Č.-g. Vinko Lorenčič, dosedaj kaplan v Rajhenburgu, je imenovan župnijskim upraviteljem v Sevnici.
*	Iz šole. Razširjena je petrazrednica v Št. Pavlu pri Preboldu v šestrazrednico, dvorazred-nica v Stopercah je razširjena v trirazrednico. Za nad uči tel j a Da ljudski šoli v Sp. Polskavi je imenovan definitivni učitelj v Framu Jožef Vodošek; i za učitelje, oz. učiteljice so imenovani: za ljudsko ! šolo v Sevnici začasni učitelj v Artičah Franc Dernovšek; za ljuduko šolo v Vidmu učiteljici Ljudmila G o m i 1 š e k pri Sv. Jedrti nad Laškim i in Ivana P i 11 e r v Kapeli pri Brežicah; na j ljudsko šolo v Št. Rupertu v Slov. gor. je in em -vana Marija Ješovnik, za ljudsko šolo v Rušah učiteljica pri Sv. Križu pri Slatini Ana A m b r u š. Nastavljena je pa učiteljica ročnih del Marija Si ter za šolo v Vuhredu.
*	S poŠte. Poštni uradnik g. Ivan Kreft je prestavljen iz Pragerskega v Gornjo Radgono.
*	Pogreb po f Marko Črnotu je pokazal, kako priljubljen je bil blagi mož pri sobratih in ljudstvu. Udeležilo se je pogreba 34 duhovnikov in obilica naroda. Govoril je v slovo č. gosp. Fr. S. Šegula, cerkvena opravila je izvršil Č. g. kanonik Anton Hajšek iz Slov. Bistrice.
*	„Slovensko-nemška meja na Štajerskem.'1 To je naslov knjigi, ki prinaša zanimive doneske k prosvetni zgodovini in narodopisju štajerskih Slovencev. Kajigo je spisal g. Ante Beg v Ljubljani, dobiti jo je za eno krono. Kdor prečita to knjigo, stopi mu pred oči v vsej strašnosti žalostna resnica, da je meja v veliki nevarnosti. T( da kako jo rešiti? Pisatelj sam pravi: „Ena taka pot (kako pomagati Slovence« ob meji) se je ravnokar izbrala. Slovenska krščansko socialna zveza na Štajerskem namreč razglasa, da snuje potovalno knjižico za te obmejne kraje ter poživlja rodo ljube, da darujejo v ta namen knjig in denarnih sredstev". Prosimo torej rodoljube, da rej store kaj za ohranitev obmejnih Slovencev s tem, da podpirajo ustanovitev podjetja.
*	Imenovan je za okr. glavarja v Slovenj -gradcu okrajni nadkomisar Ernst pl. Lehman v Celju.
*	Novi šolski nadzornik. Nemški listi poročajo, da se bo odstavil dosedanji šolski nadzornik za mariborsko okolico g. dr. Iv. Bezjak, ki je Nemcem trn v peti, ker je Slovenec. Na njegovo mesto baje pride g. Franc B r e n c e, nadučitelj v Št. Vidu pri Ptuju.
*	Vplačevanje neposrednih davkov I. četrtletju 1906 se mora zvršiti do sledečih rokov: zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski in 5% davek od najemninskih dohodkov: 1. obrok do 31. januarja, 2. obrok do 28. februarja, 3. obrok do 31. marca 1906; splošni dohodninski davek prvi četrtletni rok do 1. januarja 1906.
*	Prilogi današnji številki sta „Gnojenje in obdelovanje travnikov in deteljišč" ter „Kme tovalec."
*	Koledar „Družbe sv. Cirila in Metoda" za 1. 1906 se je ravnokar razposlal. Koledar je namenjen pesniku Fr. Prešernu ter obsega spise: Tomo Zupan: Dva Prešernova rokopisa; I. Poboljšar: Drobnosti o Prešernu. Nadalje obsega „Koledar" tudi družbin „Vestnik." Zanimivi koledar se naroča pri družbinem vodstvu in stane posamezni izvod s poštnino vred 1 K 30 v. — Družba izkazuje /a 1. 1904 25.508 K 79 v dohodkov, torej za 10000 K več, kakor 1. 1903. Vendar bi dohodki lahko znašali 50.000 K, če bi vse podružnice storile svojo dolžnost. Vseh podružnic je komaj 151, a še od teh ni poslalo niti vinarja 72 podružnic. Od teh jih imamo na Štajarskem 16 in sicer: Braslovče, Gornjigrad, moška v Št. Juriju ob juž. žel., Laški trg in okolica, Lehen, Sv. Lenart v Slov. gor., Ponikva, Ptuj, Rečica v Sav. dol., Sevnica ob Savi, Šaleška dolina v Šoštanju, Škofja vas pri Celju, Trbovlje in okolica, Velenje, Vransko, Vuhred-maren-berški okraj. — Razprto tiskane podružnice so že tudi lani spale ter so izostale s prispevki. Ali ni tam nobenega rodoljuba, ki bi zbudil speče ude in zbiral doneske za to koristno družbo?
* Potres. Spodno Štajersko zadnje mesece sem vedno pogosteje trese Prej nismo bili vajeni na tako pogosto mikastenje, toda sedaj se že ne ustrašimo več tako, če se včasih malo zemlja zmaje. Bug nas obvaruj, da bi le kaj hujšega ne prišlo. Vse okoli nas je že porušil potres, Zagreb, potem Ljubljano. Pri nas smo tokrat čutili samo nekoliko krepkejši gibljaj. Iz tega se da sklepati, da stanujemo mi Spodnje Štajerci na precej močni podlagi. Toda tudi močna podlaga lahko enkrat popusti, če se jo hodi vedno trest. Zadnji potres, ki je bil v torek, dne 2. t. m zjutraj, se je že precej bolj občutil, kakor prejšnji, vendar škode ni napravil nikjer, kolikor smo mi izvedeli. Sledeče nam došla poročila: Maribor. Due 2. t. m. zjutraj smo čutili dva potresna sunka. Prvi ob 5. zjutraj je bil zelo lahek. Pol ure pozneje je pa bil drugi, kateri je pa že precej stresel hiše, da je zidovje zaškripalo. Potres, ki je imel smer od vzhoda proti zahodu, je trajal kakih pet sekund. Ljudje pripovedujejo, da je bil tudi ob 4. uri zjutraj lahek sunek. — Jarenina: Ob polu 6. uri zjutraj, dne 2. t. m. nas je tresel kake 4 sekundo trajajoč potres, katerega je spremljalo votlo bobnenje. Potresna smer je bila od se-verozapada proti jugovzhodu. Zemlja se je hudo zgibala, tako da je marsikateri prestrašen skočil iz postelje. — Sv. Miklavž pri Ormožu. Due 2. t. m. zjutraj ob 5. uri 23 minut je bil tukaj precej močan potresni sunek, trajajoč več sekund v smeri od zahoda na vzhod. Speče je vzbudil in preplašil. — Pameče. V torek, dne 2. januarja ob polu 6. uri v jutro se je tukaj čutil lahkoten potres. — Dobrna pri Celju. Dne 2. jan. je bil čutiti ob polu 6 uri zjutraj močan, 3 sekunde trajajoč potresui sunek. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 2. zjutraj ob 5. uri 35 minut čutili močnejši in dalje trajajoči potres, ki nas je že nekoliko vznemiril in prestrašil. — Kozje. Dne 2. t. m. zjutraj ob polu 6 uri nai je vzdramil iz spanja zelo močno zibajoč potres, ki je trajal okrog dve sekundi. Šipe na oknih so kar šklepetale. Smer mu je menda bila od izhoda proti zahodu. — F r a m. V torek ob 5. uri 15 minut zjutraj smo čutili tri precej močne potresne sunke. Okna in vrata so klepetala, stenska ura se je močno stresla, uteži se majali ter zadeli skupaj z nihalom. — Ormož. Dne 2. prosinca ob polu 6. uri zjutraj smo čutili tukaj precej močen potresni sunek, ki je trajal nekaj sekund. — Sv. Barbara pri Mariboru. Naznanim, da je bil v torek, 2. t. m močen potres in sicer ob 5. ari 33 minut 30 sekund zjutrai, dva močna sunka od juga proti severu, in takoj zatem štirje močnejši sunki od zahoda proti vzhodu, tako, da s i sklepet de šipe. Vupice, uteži na uri in se pomikali stoli. — Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 2. t. m. ob 5. uri 29 minut zjutraj je bil tukaj 15 dobrih sekund potres. Tn je sunki so šli od juga proti severu. Prvi sunek je iresel 10 sekund, druga dva pa oba vkup 5 sekund. Bilo je slišati bobnenje, kakor bi se peljal težek voz, in šum, kakor močen vihar. — Tinje na Pohorju. Due 2. t. m. čutili smo zjutraj ob 5. uri 20 minut precej močan potres. Suaek je prišel od južno vzhodne strani. Valovajoče zibanie je trajalo 4 sekunde; pri tem se je čul močen šum, kakoršnega povzroči vihar. — Srednji Gasteraj. V torek zjutraj ob tri četrt na šest je bil tukaj precej močen potresni sunek, trajajoč približno 2 minuti. Slišal se je precej močno, v hišah nad pivnico so nekoliko zažvenketali krožniki. — Sv. Anton v Slov. gor. Dne 2. januarja ob 5 uri 35 minut zjutraj smo čutili močen potres. — Ljutomer. Potres smo čutili 2. t. m. zjutraj ob polu 6. uri pri Ljutomeru. Trajal je kakih 20 sekund. — Gode-ninci pri Središču. Pri nas smo občutili 2. prosinca ob 5. uri 36 sekund zjutraj tri močne potresne sunke, trajajoče 5 do 8 trenutkov. Zbudilo nas je iz trdnega spanja. Na stanovanjih je opaziti razpoke. — Črešnice pri Vojniku. Močen potres smo imeli dne 2. t. m. zjutraj med 5. in 6. uro. V posteljo je od večerne strani tako bunknilo, kakor bi s pestjo treščil, in po hiši je vse zavrelo.
—	Zreče. Dne 2. t. m. ob polu 6. uri smo čutili potres, trajajoč okoli tri sekunde; ko se je zemlja valovito vzdigovala. praščale so stene, klopotala vrata in okna. — Št. Rupert nad Laškim. Pri nas je bil dne 2. t. m. po polnoči ob 1. uri in drugikrat ob 5. uri 37 minut zjut-iaj potres, kateri nas je zbudil iz sladkega spanja! Škode ni naredil nobene, le ljudje so se vstrašili. — Sv. Katarina pri R o g a č k i Slatini. Dne 2. januarja ob polu 6. uri zjutraj smo občutili precej močen potres in sicer naj prvo v zemlji votlo bobnenje, potem ropotanje v podstrešju, nazadnje pa se je zazibalo v smeri od severozahoda proti jugovzhodu.
—	Rajhenbnrg. Danes ob polu 6. uri zjutraj
je bil tu do 20 sekund trajajoč potres, ki pa ni napravil nobene škode. — Rogatec. Dae 2. t. m. ob 5, uri 30 minut zjutraj čutili smo tukaj dva zelo močna, kakih 6 sekund trajajoča potresna sunka v smeri od jugovzhoda proti severozahodu. Znatne škode ni. — Pri S v. Petru pri Mariboru smo 1. januarja proti polnoči in 2. januarja zjutraj ob polu 6. uri ču ili potres. Zjutraj je bil močnejši kakor po noči. Najprej je nastalo neko čudno šumenje, temu pa je sledilo precej močno, kakih 15 sekund trajajoče gibanje. — Sv. Andraž pri Velenju. Bil je pri nas v noči od 1. na 2. januarja trikratni potres. Prvič slišalo se je ob polu 12. uri močno podzemeljsko bobnenje in zemlja se je tresla. Drugo enako podzemel jsko bobnenje se je slišalo ob pola 3 uri po polnoči. Najhuje je bilo pa tretjič ob polu 6. uri zjutraj. Zemlja se je en čas tres'a, potem pa se kakih 6 sekund valovito zibala v smeri od severa proti jugu. — Vojn i k. V torek 2. januarja zjutraj ob 5. uri 30 minut nas je zbudil precej močan potresni sunek iz spanja. Potres je spremljalo tudi zemeljsko buJanje. Smer sunka neznana. — Središče. V torek zjutraj ob polu 6. uri smo čutili prav močen potres. Trajal je precej sekund in bil tako silen, da je začela opeka j raz «treh padati in nekateri dimniki so precej poškodovani. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeno.
Mariborski okraj.
m Nečloveški stariši. Razni časniki so prinesli o božiču iz občine Loka pri Framu pretresljivo vest o „nečloveškem" očetu Mihaelu Mom, dom. Čonder. Podpisani obžalujemo, da je ta vest prišla v javnost, ker je lažnjiva in pretirana. Laž je, da je žandarmerija našla 38 letnega popolnoma slaboumnega sina Štefana Mom v svinjskem hlevu. Po zapisniku žandarmerije ga je ista našla na sicer umazani postelji precej zanemarjenega, pa ne v svinjskem hlevu, ampak v njegovem navadnem zadostno razsvetljenem prostoru. Nesramna laž je, da bi bil zvezan z verigami in še celo štiri leta. Spomladi in po leti je pa še okoli hodil! Božjast in bolehuvost mu je od Aninega ude »ključila, da jih ni mogel več pregibati. Čemu še oklepati sključenega človeka, ki se itak iz postelje ganiti ne more!? Po izjavi in zapisniku orožnikov o verigah ni duha ne sluha, ker jih nikdar ni nosil. Pač pa so ga domači, zlasti ko se mu je približeval napad bož-jasti, pridrževali doma, da bi ne ušel in mu se ne bi nič žalega zgodilo. Tudi to ni res, da bi ne mogel prenašati svetlobe dneva. Z očmi je vedno tako utripal, zlasti par dni pred in po napadu božjasti in slaboumnež pa menda vsak ima tako plašne in nemirne oči. Eden izmed podpisanih je sam bil pri orožnikih in zvedel vso resnico. Orožniki tudi ničesar drugega niso sk rili s tem „nečloveškim" očetom, kakor da so ga naznanili okrajni sodniji v Mariboru zaradi prestopka po § 360, ker je zanemarjal dolžnosti do svojih domačih. In nemški časniki pa vpijejo o tako grozoviti, nečloveški hudobiji! Kaj nameravajo? Tebe, slovensko ljudstvo, blatiti pred svetom in pa tvoje duhovnike, saj piše „Marburger Zeitung" in „Tagespost", da je tega vsega župnik kriv. Ljudstvo je neki vedelo, da ima Čonder svojega sina z verigami priklenjenega, a se ni upalo naznaniti, ker je bil Čonder župnikov ljubljenec. Kdo se ne smeje, če pomidi, da orožniki ničesar drugega niso konštatirali, kakor da je oče zanemarjal sina; kdo se ne smeje, če pomisli, da župnik Čondra ne pozna in za njegovega sina niti vedel ni in pa da je župnik komaj dve leti tukaj, Čonder pa je imel sina prikljenjenega štiri leta! Nemški časniki tudi lažejo, da je pred nekaj leti drug Čondrov sin umrl na tak način, da ga je oče priklenjenega imel. In tudi takrat se ljudstvo ni npalo naznaniti iz strahu pred sedanjim župnikom, ki še takrat duhovnik ni bil! Ljudstvo slovensko, te nemške laži naj ti odpro oči, da spoznaš svoje sovražnike ter da jih ne krmiš več s svojim denarjem! Naj Se pripomnimo, da je vsa družina Čon-drova božjastna, da baš sedaj tudi oče nori in da nosi hčerka zevajočo rano na čelo, ker je pri napadu božjasti padla ob železni rob pri ognjišču. Družina je ja ko re\na: koča ni vredna 200 K, mala njivica in par dreves sadnih in kostanjevih, to je celo premoženje čondrovo. In kdo je te laži poročal? Nek framski Nemec, ki se živi in redi samo od Slovencev, je brž bežal v uredništvo „Marburger Zeitung" in — ker sam ni zmožen pravilne, pismene nemščine — tam izpraznil svojo lažnjivo torbo. Pfuj! — Frančišek Muršič, župnik, Franc Stern, župan v Loki.
m Frani. Bolniško-zdravniško poročilo za Čon-


drovega sina se glasi: Bolezen njegova, namreč sključeni udje, je nasledek božjasti. Bedo-li nemški listi preklicali grdo obrekovanje uboge slovenske družine? — Danes teden je bila sprejeta nazaj v katoliško cerkev šivilja Marija Bračko, ki je pred nekaj meseci prestopila k protestantom.
m Silvestrov večer „Slovanske čitalnice" v Mariboru je dne 31. decsmbra jako lepo uspel. Zbralo se je mnogo odličnega občinstva, tako, da je mala dvorana bila popolnoma zasedena. Poleg krasnega petja, katero je izvajal nam že znani kvartet, vdarila je tudi „samska godba" kako živo na svoje inštrumente. Ob 12. uri ugasnile so luči, a se zopet nažgale, vstal je predsednik „Čitalnice" j g. dr. Rosina, ter orisal v svojem krasnem govoru j pregled črez preteklo leto. Končal je svoj govor z navdušenim vzklikom v prilog slovanske bodočnosti, na kar je občinstvo burno odgovorilo. Dolgo v noč . je še ostala vesela družba skupaj, kjer se je prosto i razveseljevala in zabavala.
m Sv. Peter niže Maribora. Na starega j leta zvečer so se naši „pridni" fantje zopet enkrat ; stepli v gostilni Katarine Senekovič. Pobili so ji okna. Žalibog so med njimi tudi sinovi i/, bolj i uglednih hiš. Da jih le ni sram! Prihodnjič povemo tudi njihova imena, ako se ne spametujejo in se še dalje potepljejo.
m Sv. Ilj v Slov. gor. Ljudje že pravijo, drugo ne delamo, kakor po volitvah hodimo. Pa že res tudi pri nas nikjer ni več dovolj, da se enkrat voli. Tako se je tudi v Dobre nju 2. jan. volilo drugikrat v vseh razredih. Zmaga je v vseh razredih na slovenski strani. To je tem večjega pomena, ker občina obsega del sent-iljske fare in velik del Sp. Šentkungote do Pesnice, j Poleg hudih Pesničarjev so prišli na volišče tudi j nekateri zagrizeni Mariborčani — a naši možie so i prišli tudi vsi in so stali trdno kot skala. Slava ' vsem vrlim možem, ki so nastopali tako neustrašeno, j in so pripomogli k tako lepi slovenski zmagi Le hrabro naprej!
m Sv. Anton v Slov. goricah. Vrbljaku ni dosti, da prodaja Nemcem teleta „zahandlal" bi Se rad okoli trideset Antonjevčanov. Mu že mora dobro i nesti ta „kšeft", ker po nedeljah drega zdaj tega zdaj onego, češ, kedaj bodeš prinesel za „Verein"... Zdaj kaže okoli pečat, ki je tudi nemški; le v gornjem kotu je dobila slovenska beseda prostorček, Kako daleč bo le zavozil?! — Vrbjak! Ali veš, kdo je pisaril namestniji, naj se spremenijo pravila toliko, da bo povelje nemško? Sicer pa no em, ali bo šlo tako gladko, ko bodeš tirjal onih (j 10 kron za zastavo z nemškim napisom? Na svid, nje!
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. VVditelj okrajnega glavarstva v Ljutomeru je znan kot najhujši nasprotnik Slovencev med spodnještajarskimi političnimi uradniki. Seveda temu tujen ni ljubo, če se slovenski kmetje vzbujajo in nočejo biti več pod-repniki nemških in cempkutarskib g spodov. Zato pa da razveljaviti vsake volitve, ki so za zavedne kmete ugodno izpadle, tu da na novo volili, češ, mogoče le zmagajo naši podrepniki. Tudi volitve občine Sv. Jurij ob Ščavnici so razveljavljene in kmalu se bo zopet volilo. Zavedni volilci, držite skupaj in ne dajte se hujskati niti iz Gornjeradgone niti iz Ljutomera!
m Antonjevško veteransko društvo lovi ude po sosednih župnijah. Naš list je že pojasnil, da je v tem društvu glavna reč nemskutarjenje. Na svoji zastavi mislijo tudi imeti najprej nemški napis, potem še slovenski. In vendar je vojno ministrstvo potrdilo slovenska pravila in slovenski poveljni jezik. Ti ljudje hočejo biti bolj nemški kot vojno ministrstvo samo! Kaj takega je pač nemogoče pri katerem drugem avstrijskem narodu! Ali moramo biti ravno Slovenci tisti, ki najmanj drže na svoj materni jezik, ki je po cesarski postavi enakopraven z nemškim?! Naj zato noben sosed antonjevški ne pristopi k veteranskemu društvu, dokler ne bo začelo delovati v narodnem smislu. Vsak, ki je zaveden Slovenec, bo poslušal to svarilo in ne bo pristopil k veteranskemu društvu. Mi nismo nikakor proti društvu samem, pač pa odločno ugovarjamo, da bi v dobi narodnega napredka naši dosluženi vojaki na slovenski zemlji širili nemškutarijo!
m Pri Sv. Benediktu v Slov. gor., v ob čini Ščavnici se je na božični praznik zjutraj ponesrečila Marija Helena Čahuk, služabnica pri kmetu Weissu. Padla je s hrama in si zlomila tilnik. Bila je tak<j mttva. Rajna je bila ogrska Slovenka lute-ranske vere in je bila 1. 1896 pri Sv. Benediktu sprejeta v katoliško cerkev. V največjo srečo si je štela, da je postala katoličanka. Kot ponižno in
pobožno družben>co dekliške Marijine družbe so jo tovarišice na Jauževo v velikem številu spremljale na pokopališče.
Ptujski okraj.
p Ptllj. Silvestrov večer v „Narodnem domu" v Ptuju se še baje ni tako dobro obnesel nego letos. Občinstva se je kar trlo, mnogi niso dobili sedežev, da celo primernega stojišča ne. Domači diletantie-tamburaši so uprizorili veseloigro „Idealna tašča" v vsestransko pohvalo, osobito taščina vloga je bila v kaj spretnih rokab. Igri je sledilo nekaj kupletov, katere je na glasovirju jako spretno spremljal g. Langerbolz. T< čno ob 12. uri zaslišimo biti uro — nekdo je na „brdetu" izvrstno posnemal domačo uro, dvakrat bijočo cerkveno uro — in nastopilo je staro leto, sivolasi in belobradi starčes, ter jemalo kaj giujeno od nas slovo. Plinova luč začne p >jemati, tema se stori, starček izgine. Jedva je imenovana ura rdbila, luč se zopet oživi in na starčkovem mestu zapazimo novo leto, zalo gospico z okusno izdelano košarico, polno cvetličnih šopkov, katerih je kar deževalo na občinstvo in na tla. Nato vošči tudi g. predsednik čitalnice, g. dr. Jur-tela, vsem navzočim prav veselo novo leto in začela se je občna zabava, tamburanje in petje, ki je trajalo skoro do belega dne. Kdo pa ie bil prav za prav duša, aranžer tega nepozabnega večera? G. Kopič, učitelj okoliške šole, sicer tih in redkobeseden, a med čitalničarji edin mož, ki vedno dela neumorno ter nam prireja prijetne večere. Bog mu plati!
p Ormož. Hafnerjevo, prej Cvitkovičevo posestvo je kupil mesar Anton S k o r č i č. Kiklovo posestvo je pa kupil pek Minidorfer. — Okrajni sodnik, deželnosodni svetnik dr. P r e s k e r je zopet nastopil svojo službo. Imel ie .vsled bolezni dopust.
p Ptujski okraj, pozor! Okrajni zaston je sklenil nakupiti za 20 000 kron pinegavskih bikov. Opozarjamo naše posestnike, naj se oglašajo spomladi. ko se bodo biki oddajali. Okrajni zastop je v nemških rokah in bo dal najprej svojim privržencem!
p Središče. Med drugimi društvi imamo v našem marodcem Središču tudi „Obrtno zadrugo". Pod zadružno zastavo so združeni vsi obrtniki, mojstri pomočniki in učenci. Društvo je moralična opora vsem in vsakemu posamezniku, ono pa jim tndi pomaga v sili. Da je torej društvo velikega pomena za razvoj posameznika, kakor tudi obrti, je jasno. S svojimi zadnjimi vabili ia nam je zopet pokazala zadruga, daje njeno vodstvo v najboljših rokah in da temeljuje res na pristno slovenski podlagi. S krasnimi vabili nas vabijo obrtnijski pomočniki na svoj venček, ki ga prirede dne 7. t. m. v prostorih gosp. Wenigerholza. Vstopnina je tako majhna, da se pač lahto v-akdo udeleži in z ozi-rom na blag namen, kateremu je namenjen čisti dobiček — namreč Dijaški kuhinji v Mariboru — je želeti prav obilne udeležbo. In to bode tudi gotovo naše vrlo občinstvo storilo. Torej n* svidenje v nedeljo pri WenigerholzuI Preteklo sjboto in nedeljo smo imeli pravo kraško burjo, tako je bril sever.
p Velikanedelja. Nemčurski „Štajerc" je prinesel v zpdnji številki dopis od vel<konedeliskih občinskih volitev, v katerem je kolikor besed tolikor neumnosti in laži. Naših štirih ozir. petih posestnikov, izmed katerih je eden tudi sedanji župm, pri zadnji volitvi niso snopaarji volili nego zavedni slovenski kmetje. Pač pa je prišel znani posilinemški gospod lani v III. volilnem razredu v odbor s pomočjo šnopsarjev, ki so se okrepili v šnopsariji tukajšnjega nasprotnega nam kramarja Skvorca, ki je pač, ko se je narodil, en čas samo slovenski popeval ter se še sedaj, če je v slovenski družbi, kaže vselej dobrega Slovenca, ker se boji, da bi mu zavednejši slovenski kmetje ne izostali, a sicer pa dela proti Slovencem, kjer se le da. Radovedni nmo, kakšne zasluge imata za občino g. Tomaž Hržič in Peter Meško? Če Tomaž Hržič v šnopsariji Škvorca kuha šn^ps, še pač ni zasluga za občino. Nadalje laže „Štajerc", da naložijo nemški kupci vsaki teden v Ormožu 6—8 vagonov svinj. Mislil je menda celo leto! — Če vse ormoške in velikonedeljske nemčurje k tistim svinjam nabašejo, še na teden ne bo osem vagonov. Vsak kupec svoje blago tam kupi, kjer ga b ljše dobi, noben mesar ne vpraša, je-li prodajalec Nemec ali Slovenec, vpraša samo, kako ie blago in kaka je cena. Tudi tukajšnji kramar Skvor/. še ni nikdar vprašal, kaj je tisti, ki mu šnops pošilja, če je le za njegove šnopsarje dober, potem kupi tudi od žida. Tako je v resnici. Naši nemčurji ne bodo več
nas kmetov za norca imeli, si poleg tega žepe polnili in nam naše slovenske trgovce in odvetnike grdili. Vsak, ki je imel s katerim odvetnikom kaj j opraviti, ve, kdo je kmetu večji prijatelj, ali slovenski odvetnik dr. Omulec, ali nemški dr. Delphin? Le idi, neumni dop sun smrdljivega „Štajerca", k nemškemu dr. Delphinu, da ti davek plača, boš videl, kako hitro boš našel duri! Kar pa se gospodarstva dosedanjega občinskega predstojnika tiče, ; omenimo samo, da so ceste take, da mora vedno vsak voznik par ljudi imeti, da vlačijo vozove in i konje iz blata io luže, sicer obtiče, ter opozarjamo, da ima naša občina na trsnici nad 2000 kron dolga. Drugi so si dosedai pri trsaicah denarja delali, naš odbor pa dolgove. Seveda vsak pi svoje, je rekel Z^gorpc, ko je s svedrom kravo drl. In zato še so dobili 600 podpore. Kdo bi tudi velikonedeljsko trsje kupoval, ker so d >bro blago posojevali „fer-| boltarju" Flccherju kar pa ni bilo take kakovosti, ; pa so pr »dali kmetom. Nekemu tukajšnjemu posestniki so lani poslali zastonj svoje trsje, on pa je ; dejal: tega trsja ne sadim, če mi ša povrh plačajo, in ga poslal naz<vj; to je pa^ dokaz i'.borne kakovosti trsia iz velikonedeljske občinske trsnico. Mi j toraj z vso gotovostjo pričakujemo, da se novi g.
občinski predstojnik no boda dal komandirati od | „ferbol arja" Flucherja, ki se nnj briga rajši, da bo svoj hmelj pravočasno prodal, ne pa da svoj j nos vtika v stvari, ki ga jako malo brigajo. Vse drugo prihodnjič. — Kd r ima maslo na glavi, naj j ne hodi na solnce. Več novih odbornikov.
Ljutomerski okraj.
1 Na Ščavnici, v obmejni občini, katere večji del leži v župnijah Sv. Benedikt in Sv. Peter pri Radgoni, manjši del pa v Negovi in Apačah, je pri I občinskih v litvah dne 28. dec. žo drugokrat zm&-i gala na«a stranka v vseh treh rairedih. V III. raz-j redu so dobili naši kand^datje po 48 glasov, nasprotni pa po 33 glasov, v II. razredu naši po 13 glasov, nasproln' pa po 6, v I razredu naši po 5 in nasprotni po 5 glasov. Pri žrebanju so bili iz-i žrebu ni trije naši kandidatje in eden nasprotnik.
1 Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je pripetila v soboto, dne 30. decembra hudi lovska nesreča. : Fant Jožef Rantaša iz Čakove je branil mačko pred psom, pri tem se mu sproži puška in ves strel i mu gre v život poleg želodca. Dasi smrtno zadet, i še je živel poldrugo uro, iu pri polni zavesti sprejel sv. zakramente za umirajoče. Fant je bil še komaj v 20. letu, priden, vzgleden, pa tudi lepe, velike in čvrste postave, da je bilo veselje ga gledati, ko je ob velikih praznikih v šestorici med sv. mašo pri altarju svetil. Res škoda ga je! Pogreb je bil velikanski na novega leta dan po večernicah; gospod kaplan Štuhec mu je pri odprtem grobu govoril slovo. — Mladenči, naj nam služi pokojni Jožef v izgled, njemu pa naj sveti večna luči
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Na starega leta dan 1905 poslovil se je tukajšni krajni šolski svet od svojega priljubljenega in izglednega načelnika g. Matije Slavič, posestnika v Bačečovcih, uda okr. šol. sveta, ki je nič manj kakor 35 let — od tega 13 let kot načelnik krajnega šolskega sveta — deloval za blagor in p>vzdigo tukajšne šole pet-razrednice. V toplih besedah spominjali smo se njegovega delovaoja in zaplug na šolsko-narodnem polju in nam ostane v hvaležnem spominu. — čast vrlemu možu!
1 Radenci. Občinske volitve bomo imeli prihodnjo sredo t. j. 10. jan. t. 1. Dosedaj je bila naša občina po večini v slovenskih rokah. Že 12 let ji načeluje vzoren in značajen slovenski narodnjak g. Anton Divjak. Kakor vsakokrat, tako se trudijo tudi tokrat naši nasprotniki — večinoma privandrani tujci — da bi dobili občinsko upravo v svoje roke, da bi potem bili mi njihovi sužnji na svoji lastni zemlji. To pa se ne sme zgoditi! A treba je, da pridete, slovenski volilci, vsi na volišče prihodnjo sredo ter si volite v odbor same poštene slovenske in krščanske može. Volite složno in zmaga naša bo sijajna. Na dan volitve pokažite, da se ne pustite komandirati od tujcev, ampak da hočemo biti na naši 7emlji mi gospodarji. Že v naprej vam kličemo: Slava! Odpadnikom pa naj veljajo besede pesnikove: Udri strela iz višine v izdajalce domovine!
1 Ljutomerska pošta. S 1. januarjem 1906 se je na ljutomerski pošti nastavil še en poštni sel, da bodeta odslej obhodila vsak dan celo okolico, ki spada v področje te pošte.
1 Pri Sv. Križu na Mur. polju priredi „Veteransko društvo" zabavni večer v nedeljo, dne 21. prosinca t. 1. v gostilni gosp. Franca Jureša v Križevcih. Vstopn na za osebo 40 v, začetek ob 3. uri pop. Čisti dobiček je namenjen za novo veteransko društveno zastavo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi vsakega odbor.
m Sv. Ana v Slov. gor. Dne 5. gruona je umrl Anton H o 1 e r, veleposestnik na Draženbergu. Raini je bil sicer nemškega pokolenja, pa vendar prijazen slovenski narodni stvari. N. v m. p.! — Pa tudi nekaj nenavadnega se je pri nas zgodilo. Vinograd poštarice gospe Filomene Seyfried je dežela vzela v najem ter so začeli v začetku m. ušes. rigolati. Ko pa pride dne 12, decem. nek nadzornik delo pregledovat, hoče nekatere slabejšs delavce odsloviti. Vsled tega se vzdignejo vsi delavci ter ustavijo delo, ker jim je plačilo 45 kr. premalo. Začel se je pravi strajk
1 Mala Nedelja. Umrl je vrl kmet Franc Gašparič. — Požar je vpepelil mlin g. Mih a-I i č a.
Slovenj egraški okraj.
s Pameče Pred kratkim je tukaj olhajal 25letnico svoje poroke vrl' posestnik Lukež Pogač, ki jp že nad 18 let šolski načelnik, je nad 15 let v splošno zadovoljnrst županoval in je že več let skrben cerkveni ključar. Bog mu daj se .•«•' 25 ief srečnega zakona! — Naša cerkev dob letos prelepo novoletno darilo — krasne cerkvena klopi, ki bedo gotovo še povzdignile kine že sicer zale hišo božje.
s Šmartno pri Slovenjgradcu. Miaden ska zvez», si je že hotela zaspati, priredi n.* Sv. Treh kralje/, dna 6. t. m. gledališko predstavo. Predstavlja so „Kralj Eterod". — Doe 25, nov. so iz-borno predstavljala dekleta: „J.tza nad pettiinom".
s Slovensko krščansko-socialna zveza. Dekanijski odbor za marenberski in vuzeniski okraj je imel 28. dec. pret. leta prvo posvetovanje Na dnevnam redu je bila organizacija v marenberškcm sodnijskem okrajn
s Šoštanj. Zveza jugoavstrijsLib šlov. učiteljskih društev bo imela leti s glavno skupščino v Šoštanju, odkoder priredi izlet v Celovec in na Vrbsko jezero.
8 Slovenska Šola na Muti. Vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli, da so se učenke tukajšnje šole družbe sv. Cirila in Metoda dne 21. decem. obdarovale z obleko, izreka šolsko vodstvo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
s Št. Ilj pri Velenju. Veselica, katero je priredilo bralno društvo na dan sv. Štefana, je uspela nad vse pričakovanje. K temu je pripomogla ogromna udeležba; poleg domačinov je bilo zelo veliko gostov iz Dobrne, Šoštanja, Škal, Velenja, Št. Andraža, Pcnkve itd. Igrala se je igra „Trije tički" g tako dovršenostjo, da smo se kar čudili; igra je sama na sebi zelo dobra in dovtipna m jo jo priporočati društvom na deželi. Predstavljala se je s tako spretnostjo, da bi nikdo ne verjel, da so igralci bili prvikrat na odru in da večina njih še gledališke igre -niti videla ni. Želeti je, da bralno društvo, katero prireja redno mesečno poučna predavanja in z dobrimi igrami skrbi za zabavo svojih članov, pridobi v novem letu obilo novih članov, da bo še tem ložje vršilo svojo nalogo. Šentiljčani, oklenite se trdno vašega bralnega društva. — Na splošno zahtevo se bo igra „Trije tički" na dan sv. Treh kraljev ponavljala; zraven se bo igrala še šaljiva igra „Stotnik in njegov sluga". Pred igrama pa se vrši poučno predavanje „O zgodovini Slovencev". Začetek po večernicah. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Konjiški okraj.
k Žiče pri Konjicah. Na Štefanovo je vpri-zorilo tukajšnje bralno društvo igro „Novi zvon na Krtinah." Po par tamburaških točkah, proizvajanih od domačih tamburašev, dvignil se je zastor in gledalci, ki so prihiteli od blizu in daleč, spoznali so lahko, kaj premorejo in dosežejo kmetski fantje ped spretnim vodstvom. Z res mojstersko spretnostjo in lahkoto so se igrale precej težke vloge. Predvsem je ugajal s svojim naravnim igranjem berač Cotelj (Lojze Faktor). Zato pa je žel tudi burno ploskanje, ki ga ni hotelo biti konec. Pa tudi ostale vloge so
bile v dobrih rokah in igralci so jih rešili v splošno zadovoljnost občinstva. Skoro vsa zasluga za to prireditev gre čast. gosp. Jak. Kosarju, župniku ži-škemu, ki je ne le z neumorno marljivostjo vežbal kmečke fante v tamburanju in v igrinih vlogah, ampak je tudi z njemu lastno spretnostjo naslikal in napravil bralnemu društvu ličen oder, ki popolnoma zadostuje njegovim p otrebam. Bodi mu na tem mestu izrečena iskrena zahvala kakor tudi želja, da bi se še i v nadalje s tako vnemo zavzemal za naše bralno društvo in na ta način vzbujal v narodu narodno zavest in omiko. Da se mu pri tem delu delajo od gotove strani nepriiike in tež-koče, to ga naj nikar ne ovira. Doti nim nezrelim samupasnežem, kojim je ptujbki kljukec glavna dušna paša, bomo vedeli že stopiti na prste. Toda o tem mogoče o priliki več!
k Slovensko uradovati je sklenila tudi občina S p o d. D o 1 i č. Vsak nemški dopis se bo nerešen vrnil. Živela vrla občina! Posnemajte!
Celjski okraj.
e Celjske novice. Umrl je kancelist mestnega t rada g. Ferd F e r k.
c Dobava prodca v celjskem okraju. Po-
nndbe z» d<bavo prodca za državno cesto v celjskem okraju za dobo pet let, od 1. 1906 do 1910, se morajo oddati, kolekovane z eno krono do 15. januarja 1906 pri c kr stavbnem oddelku celjskega okraj, glavarstva. Pogoji so istotam na vpogled. Oddali b do sledmi deli ceste: Tržaška casta od k^ 95 (Vrhole) do kn> 118 (Ivenca), od km 119 (Vojuik) do km 137 (Žalec) in od km 138 (Žalec) do km 160 (kranj«ka meja).
c Šola na Frankolovem je imela dne 28. decembra p. 1. bož f-nico. Tamošnia grasčakinja Alice Faber, sopr ira angleškega p-ensralkonzula, o zimskem času bivajočega v hrvatski Reki, je imenitno obdarovala otrok«: 55 deklic je dobilo blagi za obleke, 32 pa nogavice; 26 dečkov je prejelo pahavke (ialr), 18 pa nogavice. Najpridnejši otroci s> dobili molitveniko (24). Vrhu tega so dobili obilico igrač, konjičkov, puž, žog, cel zaboj lccta, sladkarij, bonbonov, tato da so bili obdarovani tudi ctroci, ki še ne hodijo v šolo. Po nadučiteljevem nagovoru do otrok, ko s« ti odpeli krasno božično pesem, se je izvršilo obdarovanja otrok ob navzočnosti baronese Manteufflove, ki je nadomestovala blago dobrotnico. Bog oblagodari milosrčno gospo, ki vedno izkazuje prijaznost napram račemn narodu.
c Dobrna pri Celju. Za občinske volitve na Dobrni izdala je nemskutarska šnopsarska stranka „oklic", po katerem bi se naj slovenski volilci ogrevali za „nemščino". Ko smo prebrali dotično stvar, nismo verjeli svojim očem. Mislili smo, da bo nemškutarija skušala pokazati v svojem oklicu potrebo nemškega občinskega odbora, aii da bo postavila kak načrt za bodoči odbor, ali da bo vsaj grajala dosedanje gospodarstvo v občini, in tako skušala dobiti volilce v nasprotni tabor. Pa o vsem tem ni duha ni sluha — od prvega stavka do zadnjega je samo nesramno zabavljanje proti dobrnskemu župniku in kaplanu in v dveh odstavkih tudi proti župniku iz Sv. Jošta. Nismo poklicani, da bi tukaj govorili v imenu napadenih gospodov duhovnikov, a toliko moramo izreči, da kaj pedlejšega, umazanejšega še nismo brali. In to naj bi bil „oklic" za volitve! Sram je bilo gotovo tndi kovača omenjenega spisa, zato se skriva za ptujskega Drevenšeka, sam si ga pa ni upal podpisati. Od začetka do konca ni druga, kakor govor o „hujskanju črne stranke" in „duhovnikih, ki sejejo sovraštvo" ! Izkopali so nemčurji celo pokojnega gospoda kanonika, o katerem pravijo, „da ni samo skrbel za svoj blagor, ampak tudi za blagor formanov". To bi naj bila menda pohvala za gospoda kanonika! Kratkoviden nemčurski privan-dranec namreč ne ve, da je ravno pod pokojnim g. kanonikom prišla občina iz nemških krempljev v slovenske roke, in da sta bila oba dobrnska duhovnika v obč. odboru. Da pa „pravega kristjana", kakor so nemčurski šnopsar ji in prato-jedci na kva-terno sredo, „obide žalost" in je „žalosten, če pomisli, kak razloček je med sedanjima duhovnikoma in rajnkim kanonikom", mu radi verjamemo, zakaj ' največji razloček je pač ta, da so g. kanonik že ' umrli, sedanja duhovnika pa na veliko jezo vseh nemčurjev se živita! Kako pa so nemčurji „čislali" pokojnega g. kanonika, vedel bi nam povedati Pušjek iz Zavrha in drugi. Kako dtuge občine brez toplic „pridejo do premoženja", naj nemčurji vprašajo v Celju ali v Gradcu in prepričani smo, da se bo
j vsak nemčur na Dobrni branil tistega „premoženja", j ker ga ima itak vsak izmed njih, namreč — dolgov. Veliko govori „oklic" o „dveh svinjskih h^vih". O tem govori vsak nemčur najrajši. Verjamemo! Svoji k svojim! — Nesramno očitanje „laži" pa z največjim zaničevanjem vračamo na nemčurski naslov! Nemčurski lačenpergar in prato -snedcc naj dokaže, kedaj je slovenska stranka trdila, da mora vsak, ki ne pride k volitvi, plačati denarno globo. Seveda je s tem nemškutarija hotela nagniti volilce, naj ostanejo doma. Saj se je čevljar Peter n% dan volitve prijel za glavo, ko je videl veliko tri ni > slovenskih volilcev iti na volišče, ter rekel: „ Za božjo voljo! Kaj pa je tolk ljudi treba!" Pa n <-men se ni posrečil. Da vsa nemčurska sodrga n-ina možgan za pol kile, vedeli smo že dolgo, a da je brez vseh, zvedeli smo še le iz „oklica". Zabita je tako, da ne ve, kaj je krajni šolski svet in kake so njegove pravice. In marsikateri nemčurček bi rad postal načelnik. D t je „nemški Auer" d? jal kedaj denar za „siromršne šolarje", je pa 1« pa. Druge dc-narje da vsak iahko. Denar se je nabral cd topl čarjev. — Kaj so si pa nemčurski gulsžorei in pečenkovci mislili, ko so brali besede „mach ua-cija črne stranke", smo res radovedni. Naj nam to blagovoli povedati tisti, ki je „oklic" v nemškem jeziku sestavljal in ga potem dal prestaviti od Drevenšeka ! Kako so se pa nemčurji hrabro potegov ali za „blagor cele občine", videli smo*na dan volitve! Jedli in pili so res „hrabro"; psovali so se „hrtb-rejše", a propadli — „najhrabrejše". Živila c< računi a „hrabrost" ! — Najlepše je pa to, da dobrnska „spufana" nemškutarija kliče „prave mc?e" na pomoč, da bi ji pomagali „duhovčinos pet k ri spraviti". In zadnje besede cele klobasarije se ?!v sijo: „nazaj k veri!" To „vero" smo dobrnski S'o-venci videli že velikokrat, posebno tudi na dan volile — na kv&terno sredo, ko se je cedila svinjska mnst po nemčnrskih brkah in brčicah. Ta nova vera h kateri hočejo spraviti duhovščino, je pač tista, ki uči, da se celo leto ne gre v cerkev; da se na kvaterno sredo žre prešičja pečenka in konjski galaž; da se razdirajo zakoni, da se živi v div.ih zakonih itd. Kaj ne!? To je res nova vera! Z lo je pa hudomušen slovenski volilec koncem vol i i zatr.eval, da novi bog še ni dovolj kunšten, da Vi svojim otrokom pripomogel do zmage! — Ne' j zanimivega pa je nemškutarija izdala v svoj n „oklicu", namreč to, da so na Dobrni 3 „Neme . Do sedaj smo vedno elrali bobnati, da je na Dob k vse „tajč" od Auer-ja do zadnjega „siromašne-v šolarja", sedaj pa beremo črno na belem : na Dol i so „3 Nemci". Ia za to „3 Nemce" dvignila se o •vsa nemčurska druhal, da jih spravi v občin i odbor. Zato pa ne pravimo zastonj „nemški podrepn i in petolizci". Zakaj pa nemčurska sleva, ki je i >-vala nemčurski „oklic", ni povedala, kateri s n „3 Nemci" na Dobrni? Bili bi ji zelo hvaležni. S -cer smo ji hvaležni že tudi, da je priznala s? > „3 Nemce". To si hočemo dobro zapomniti! — 1\ j še „oklic" kvasi o „miru", o „starih ženah", o „pravičnosti Feldina ia Blažiča", ki na dan vol u i nista upala dati odgovora, ni vredno, da bi se človek menil. Sicer tudi cela klobasarija ni, da b veliko o nji govorili, a da ne bodo tisti, ki so j > v potu svojega obraza tuhtali, mislili kje, da srn > pred njihovim „delom" padli na obraz, posvetili sm> ji, kakor se spodobi, in jo djali tje, kjer ji je n j-primernejši prostor in kraj. „Trem Nemcam" j a vsem nemčnrskim pokvekam pa častitamo, da s) izdali tako imeniten „oklic", o katerem ša br <1 ) pozni rodovi na Dobrni sodili, d? je bil sestavlj i tam, kjer je doma — neumnost. Škoda, da niso "e enkrat volitve; tistim, ki imajo radi gulaž, bi te lahko po ceni postreglo! Hajl! tajčmajutri! — V nedeljo, 31 dec. 1.1. je bila pri nas na Dobrni zadnja seja starega občinskega odbora. Bila je zelo burna. Slovenski odborniki so ostro prijemali Blažiča in Šemerla zastran nemčurske agitacije pri zadnjih volitvah. Poparjena sta oba zapustila sejo. To je bil samo začetek. — Podkupljeni nemčurski fakini «o z barvami namazali novi slovenski napis na šoli, kakor tudi napis bralnega društva. Orožništvo o „olikancev" ni zasledilo.
c Luče. Dne 11. grudna 1. 1. je blagoslov,1 novo šolo - avorazrednico g. župnik Lekše. Nago v . sta imela gg. nadučitelj Žemljic in krajni šolski ogled v Wudler, nadučitelj iz Ljubnega. Po slavnosti so do bili otroci jedila, katera je darovala tvrdka Zan<" in sio in krajni šolski svet. Poslopje, katerega , zidal g. Fran Marovt iz Ljubnega, je jako lepo i primerno zidano. Mizarsko delo je od domačina r. Franca Cigala. — Lansko leto, hvala Bogu, ) nas še ni bilo najslabše. Žito je bilo lepo, posel • jarka pšenica; ta je bila najlepša. Sadja ni b, ,
samo čresenj je bilo nekoliko, češpelj in sliv pa popolnoma nič. Vsaj ne bodo ljudje žganja kuhali! Žalostno pa je za nas kmete, ker nam primanjkuje delavskih moči. Mladi in m>čni ljudje gredo v Ameriko, na Vestfalsko, na Rumuusko itd. Nekateri kmetje bi potrebovali po štiri hlapce, pa še enega nimajo. Davki so vedno večji, kmet pa ne more izkoriščat svoje zemlje, ker nma delavcev. Zato je skrajni čas, da vlada nekaj stori za kmečkega delavca, da ga s tem doma pridi ži.
c Pripravnica na nemški gimnaziji v Celju na bobnu. Ko so celjski Nemci in nem škutarji sprevideli, da s svojimi otroci ne morejo napolniti celjske nemške gimnazije, priskočila jim je brž na pomoč vlada in ustanovila pripravnico za prvi gimnazijski razred, da bi v to pripravnico na lovili potrebno število slovenskih otrok. Res se je dalo nekaj slovenskih starišcv premotiti, da so svoje otroke dali v to pripravnico, v kateri so poučevali sprva učitelji, ki so bili zmožni slovenščine. Ko je bil pa pripravničin obstoj zagotovljen, ubrali so celjski Nemci drugo struno. Na pripravnico je prišel „polnokrvn" Nemec, ki ne razume nobene slovenske besede. Učila se je le nemščina in sicer celih 12 ur na teden, slovenščina pa nič. Otroci se z učiteljem niso nič razumeli in posledica je bila, da so bili slabi redi. Slovenski stariši so spoznali slabost te pripravnice, zato so jemali otroke iz te šole. LidsLo leto je bilo šolskih otrok le še 16, letos pa samo šest. Za teh šest učencev plačuje vlada na leto nad 4240 K učitelju, za lokal, kurjavo in druge potrebščine, tako da stane državo letos en sam učenec na tej nepotrebni pripravnici nad 700 kron. Dolžnost poslancev je, da store potrebne korake, da se ta nepotrebna pripravnica odpravi; vlada ima vedno dovolj denarja, kadar hoče iz slovenskih otrok vzgojit' nemskutarje; če pa se gre za to, da bi postavila š<>lo za sto in sto slovenskih otrok, ki so brez vsakega pouka, takrat pa nima in nima denarja.
c Arclin pri Vojnšku. Letos poteče 200 let, odkar s je rodil pri nas slavni jezikoslovec in profesor dunajskega vseučilišča Ivan Žiga P o -
p o v i č.
c Ljubečna pri Vojniku. Pretočene praznike smo pokopali šolarja Antena K o ž e 1 a, kateremu je zlobna roka ukradla mlado življenje. Anton Kc-žel, šestletni deček, je bil pri sosedovih. Mimo pride neki petnajstletni Zelcer. Zelcer ni pustil nikogar pri miru. Tudi sedaj se spravi na mladega Kožela in meče kamenje vanj. Po večkratnih lučajih ga zadene ravno na čelo tako močno, da je kamen kar odletel deček pa omedlel. Pretresli so se mu mož-p-ni. Nič več se ni prav zavedel; na nedolžnih otročičev dan pa je ležal na mrtvaškem odru. So-učenci se ga spremili na pokopališče v Vojnik. Človeku se milo stori, ko vidi, da mora nedolžen otrok umreti, hudobnež pa ostane za nadlego vsem, ker ni imel dobre vzgoje. Ko bi imal Zelcer stroge stariše, ki bi mu dali pravi strah, bi ne bil že ubijalec — pri petnajstih letih. Nesrečno zadeti Tonček Kožel je bil priden. Posebno svojo mamico je imel rad. Vedno se je je držal za predpasnik. Ko je moral letos v šolo, so mu nagajali, da mu bodo zdaj mamo ukradli, ko bo hodil v šolo. In Tončka je res tako skrbelo za njegovo mamo, da ga niso mogli pripraviti do tega, da bi vzel torbico in šel. .. Počivaj v Bogu, nedolžno dete! Kakor nedolžni otročiči si šel nedolžen in po nedolžnem iz tega sveta, zadet od hudobne roke. Stariši, vzemite si vzgled!
c Gornjigrad. Čez premoženje v novembru umrlega trgovca Jakoba Božič je napovedan konkurs.
c Žalec. Na Štefanovo prirejena veselica požarne brambe je prinesla fondu za nabavo parne brizgalnice 200 K.
Brežiški okraj.
b Videm. Župnikom v Vidmu je določen č. g. Fr. Černenšek, župnik v Cirkovcah.
b Pilštanj. Županu Strašeku je pogorela dne 19. m. m, hiša. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
b Umrl je v Sevnici ob Savi na Silvestrov večer ob 11. uri po noči g. Franc Vršeč, c kr. notar. Naša Sevnica bo blagega pokojnika kot neumornega in nesebičnega delavca na narodnem in narodno-gospodarskem polju pač še dolgo pogrešala. B g naj potolaži njegovo rodbino in naj bo lahka domača žemljica blagemu rodoljubu!
Slovenske dežele.
Volitev na Kranjskem. Danes dne 4 januarja je v okraju Ribnica-Kočevje volitev za deželni zbor. Slovenska ljudska stranka kandidira dvornega svetnika Šuklje, liberalci pa Drobniča.
Nova stranka ? Pred Božičem so v Ljubljani zborovali nezadovoljni liberalci, med njimi dr. Henrik Tuma in dr. Vladimir Ravnihar ter se posvetovali, kako izviti vodstvo liberalne stranke sedanjim nedelavnim možem. Sklenili so, da bo „Naš list" z novim letom izhajal dvakrat na teden.
Kranjski kmetje priredijo letošnjo jesen pod vodstvom g. Gombača poučno potovanje na južno Tirolsko in na severno Laško, da proučujejo vinstvo in kletarstvo. Štajerci se lahko pridružijo.
Narodno gospodarstvo.
Gnojimo travnike!
Ker postaja živinoreja dandanes čimdalje važnejša kmetijska panoga, zaradi izbornih dohodkov, ki jih donaša pri dobrem krmljenju in pravilnem oskrbovanju, in ker se v splošnem na pridelovanje krme dozdaj ni obračalo nobenega posebnega truda, j zato smatram za potrebno, naše živinorejce zopet ( opozoriti, da posvetijo tej stvari večjo pozornost.
Po naših slovenskih krajih se še skoro splošno i opazuje žalostno dejstvo, da trpi živina pomanjkanje i na krmi. Živina vsled tega ni taka, kot se jo da-; našnji čas zahteva in nje cena je ravno zategadel ! primeroma slaba. Da postaja živina vedno dražja, i to uvidevajo tudi naši gospodarji in zato rede leto za letom več živine, a pri tem pa svoje travnike puščajo še vedno v nemar, dasi bi jih večje število I živine skoro moralo opominjati, da travniki sedaj ne dajejo skoro niti toliko krme kot v prejšnjih časih, ker se je rast inska hrana, ki se je v zemlji nahajala, že porabila. Da pa še tudi dandanes dobivajo po nekod dobre košnje, pripisati gre temu, ker je zemlja dotičnega travnika izredno bogata na redilnih snoveh, ali pa jo mogoče preplavlja voda, ki ima v sebi redilne snovi, in ker imajo detelje to dobro lastnost, da sprejemajo iz zraka dušik (redilna snov) in ga prepuščajo travam. Splošno pa lahko rečemo, da trpe naši travniki pomanjkanje na redilnih snoveh. Kako tudi ne, saj se do najnovejšega časa nikdo ni brigal za iste. Dandanes še večina kmetovalcev hodi po stari poti, dela po starem kopitu, ter zametuje nauke, ki so za obstanek in iz-I boljšanje kmetskega stanu neobhodno potrebni.
Da nam bodo torej dajali naši travniki obilo ; pridelkov, posluževati se nam je vseh sredstev, ki se izplačajo za njih izboljšanje. Na travnikih, ki niso močvirni ali na kak drug način neprikladni za j pridelovanje krme, je za povečanje pridelkov glavno i sredstvo gnojenje in mnogokrat tudi brananje, da i odstranimo mah. Za danes gnojenje!
Med najvažnejše redilne snovi, ki jih travniki ; kakor tudi njivske rastline potrebujejo in katere j moramo z gnojenjem nadomeščati, spadajo: dušik, fosforova kislina, kalij in mnogokrat tudi apno. 1 Redilne snovi se v raznih gnojilih nahajajo v raz-! lični množini. Nekatere se posebno odlikujejo po i veliki množini duška n. pr, gnojnica, druge po fusforovi kislini n. pr. hlevski gnoj.
Ako gnojimo s hlevskim gnojem, damo torej zemlji veliko fosforove kisline, v mali množini pa dušik in kalij ; z gnojnico dobi pa zemlja posebno dosti dušika in tudi kalija, jako malo pa fosforove kisline. Zato se na travnikih, gnojenih le z gnojem, dostikrat ne pokažejo povoljni pridelki, travniki, gnojeni z gnojnico, pa se odlikujejo s posebno močno rastjo kobnlčnih rastlin n pr. velika krebe-lica itd., ki v krmi nmo dosti prida. Ako pa gnojimo skupno z gnojem in gnojnico, tedaj je taka gnojitev prav dobra. V krajih, kjer so pa navezani ves gnoj porabiti na njivah in gnojiti le z gnojnico, treba je še razun ž njo gnojiti tndi z umetnimi gnojili, da dobi zemlja vse potrebne redilne snovi. V tem slučaju je troba vzeti na pomoč gnojilo, ki je bogato na fosforovi kislini n. pr. tomaževa žlindra ali rudninski superf sfat. Umetno gnojilo se ali primeša gnojnici ter ni ta način spravi na travnik, ali pa se samo na travniku raztrosi. Ker je gnojnico spravljati na travnik še le na spomlad, in sicer zaradi tega, ker ima že raztopljene redilne snovi in takoj učinkuje, a redilne snovi v tomaževi žlindri ali rudninskem superfosfatu se pa morajo še prej raz topiti, zato je treba, če hočemo to gnojilo z gnojnico vred spraviti na travnik, že dalje časa pred uporabo gnojnici primešati, da se iste v gnojnici vsaj delema raztope. Boljše pa je gotovo, umetno
gnojilo že na jesen raztrositi, da voda do sp »mladi raztopi redilne snovi. Tudi če gnojimo s hlevskim gnojem, ga je treba že na jesen raztrositi in sicer tudi iz prejšnjega vzroka. Pogoj, da se raztope redilne snovi, je toraj voda. Če imamo na razpolago le gnojnico, treba je, kakor rečeno, gnojiti še s kakim fosfatnim gnojilom; vzamemo li tomaževo žlindro ali iudninski superfosfat, treba je enega ali druzega 4 do 6 metersk'h centov na 1 ha. Dasi je rudninski superfosfat skoraj istih lastnosti kakor tomaževa žlindra, vendar se je pri nas razširila v obče le tomaževa žlindra.
Razun gnoja in gnojnice delujejo na travnikih tudi prav dobro kompost in pepel. Toda teh se v gospodarstvu nahaja vedno le v manjši množini, osobito pepela.
Ako smo pa v položaju, da ne moremo travnikom dovoliti ne enega ne drugega domačega gnojila, tedaj se moramo poprijeti samo umetnih gnojil. Ta so postala dandanes najvažnejši pripomoček za izboljšanje travnikov po mnogih krajih. Brez njih bi n.pr. po nekaterih krajih na Nemškem nikdar ne prišli do tako visokega stališča pri živinoreji kot so sedaj. In pač hudo zlo bi jih zadelo, ko bi umetnih gnojil enkrat zmanjkalo. A pri nas? Ako kje čitamo o krasnih vspehih, bodisi na travnikih, njivah, vinogradih itd., doseženih s pomočjo umetnih gnojil, večinoma tega ne verujejo in redki so, ki bi tndi sami to delo začeli izvrševati. A čas je, da so tudi mi otresemo starokopitnosti! Ako hočemo vztrajati na kmetijskem polju, moramo tudi mi napredovati, kakor napredujejo drugi stanovi. Bodimo si svesti, da se dajo doseči pri nas isti, in mogoče še višji pridelki kot po drugih krajih s pravilno rabo umetnih gnojil.
Pri nas se moramo na travnikih skoraj izkjuČuo posluževati umetnih gnojil, ker ako bi gnojili z gnojem, bi pri tem trpele njive pomanjkanje istega. Milo je pri nas gospodarstev, kjer bi pri dobri gnojitvi njiv preostajal gnoj tndi še za travnike, ker se pečamo v veliki meri s pridelovanjem njivskih rastlin, osobito žita. Vsled tega nam je toraj za rodovitnost travnikov skrbeti z umetnimi gnojili. Priznati moram, da so nekaterniki tudi pri nas začeli rabiti umetna gnojila. Toda ker ne razumevajo dobro pomena in namena te gnojitve, vsaj vsi ne, se večkrat to delo opravlja napačno; rado se namreč dogaja, da se pognoji le z enim gnojilom in gnojitev se vsled tega ne obnese tako kot bi bilo želeti. V tem slučaju se navadno vzame tomažova žlindra, vsled katere obogati zemlja posebno na fosforovi kislini.	(Dalje sledi.)
Drobtinice.
Znamke za pisma bodo postale dražje. Namesto dosedanje znamke za 10 v se bo uvedla znamka za 12 v za eno pismo.
Sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Franc Jožef Karol si je pri drsanju zlomil nogo.
Novi črnogorski škof. Za škofa v Ostrogu v Črnigori je imenovan Kiril Mitrovič, dozdaj profesor bogoslovja v Zadru.
Za vojake. Prihodnje dni izide nova strelna instrukcija za karabince, konjcnice in za kratke repetirke pionirskih čet. — Jeseni tega leta se ustanovi na Ogrskem brzojavni in telefonski tečaj za artiljerijo, pri katerem bodo uporabljali izkušnje zadnje vojske. — Rizpuščeni so p* trdnjavski signalni oddelki.
Poljaki ne bodo letos o pustu plesali.
Kakor poročajo listi, sklenilo je lvovsko poljsko društvo „S >kol Macierz" pri svoji zadnji odborovi seji, da o pustu leta 1906 ne bo priredilo nobene veselice s plesom in to z ozirom na dogodke v poljskem kraljestvu na Ruskem. Po zgledu tega društva so tako sklenila tudi druga poljska društva, tako do 83 ne bode v letošnjem pustu plesalo niti v Lvovu niti v Varšavi, sploh ne na Poljskem.
Društvena naznanila.
Bralno društvo pri Sv. Križa na Murskem polja
ima glavno zborovanje v nedeljo, dne 14. prosinca t 1. ob rt. uri pop. v šolskib prostorih. Sodeluje domači pevski zbor. Vsi društveni udje kakor tudi neudje so uljudno vabljeni.
Izobražev. društvo ,Skala' pri Sv. Petru niže Maribora ima v nedeljo, dne 7. jan. po večernicah v bralni sobi svoj letni občni zbor s sledečim vzporedom: Poročila posameznih odbornikov, volitev novega odbora za upravno leto 1906, slučajnosti, sprejemanje novih udov in oglaBitev pevcev za novi moški zbor. Št. Peterski možje in mladeniči,
ki vam je kaj za napredek in učenje, branje in izobraževanje, pridite! Odbor.
Mladeniška zveza v Jarenini priredi dne 14 t. m.
velik poučni shcd: Govori o volilno pravnih sestavih g. drt Korošec Možje in mladeniči, prid,te! Tudi sosede vabimo, da i as posetjo!
Sv Ilj v Slov gor. „Mladeniška zveza" ima na Kraljevo t. j. G. januarja pa večernicah v bralai sobi ol čni zbor. Zboro anje bo jako važno posebno vsled zanimive volitve zrezinega vodstva. Ob -nski volilni red bimo namreč praktično proučevali. Na vzpo edu je mnogo zanimivih točk. Za torej na Kraljevo do večernicah vsi v Čitalnico) B 'g in narod
Svetotrejiška podružnica spodnještajerskeg.i slovenskega čebelarskegt društva zbornje v nedeljo, dne 14. jan. 1906 po večernicah v gostilni g Mlin-riča pri Sv. Trojici v Slov gor. z naslednjim sporedom: 1. Poročilo o delovanju v 1 1905. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi Ferd Mlinerič, načelnik.
Čebelarska podružnica Domova pri Ptuju priredi dne 6. jan. IbOti ob 3. uri popoldne občni zbor v dornovski šoli. Dnevni red: 1. Letno poročilo in odobritev računa. 3. Nove volit e. 3. Nasveti in predlogi.
Kmet. bralno društvo v Slivnici zboru,je v nedeljo, dne 7. prosinca 1906 ob pol 9. uri v šoli. Na običajnem vzporedu, kakor porodilo o d-lovanju 1905, nabiranja novih članov in volitev je tudi poučno i redavaiye c. kr. vinarskega pristava g Jos. Zabavnika K obilai udeležbi vabi odbor.
Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima svoj redni občni zbor dne 7. jan 1906 po večernicah. Vse domačine, ki še imajo kaj dobre volje, kakor tudi one, v tujini živeče rojake vabi uljudao k pristopu odbor.
Benediška mladeniška zveza ima svoj poučni shod in obenem občni zbor v nedeljo, dne 7. januarja po večernicah. Benediški mladeniči, pridite vsi!
Bralno društvo v Zavrču bo imelo dne 6. januarja 1906 po rani božji službi v novi šoli v I. razredu občni zbor, pri katerem bo blagajnik položil sklep računov, tajnik bo poročal o napredku (oziroma nazadovanju) bralnega društva. Potem bo volitev novega odbora, nabiranje novih udov, ter razni nasveti. Vsi rodoljubi ste prav uljudao vabljeni, k obilni udeležbi. Odbor.
Studenice. Kmetijska podružnica, ki se je ustanovila dne 16. jul 1905, in h kateri je pristopilo dozdaj 57 udov, pričenja z novim letom svoje delovanje. Zato priredi prvi teden po sv. Treh kraljih, cd 8. do 15. jan. gospodarski poučni tfčaj; predavalo se bo pri njem o vseh panogah kmetijstva, v kolikor bo v tem času mogoče: O živinoreji in mlekarstvu, o viuogradstvu, sadjereji, poljedelstvu, zadružništvu itd. Predavale bodo tri strokovnjaške moči in je upati od tega tečaja mnogo koristi. Dopoldne ob 9. se bodo vsakikrat- pričela predavanja, popoldne pa bodo, ako bo le vreme dopuščalo, izhodi za praktična razkazovanja. Prijazno se vabiio udje, pa tudi taki, ki še niso pristopili k podružnici, bodisi moški ali ženske, odrasli ali mladina. Z Bogom začnemo in njega prosimo za blagoslov! Kako bo ta tečaj vspet, bomo potem poročali. Pndstojništvo podružnice.
Braalovče. Vslrd sklepa c. kr. okrožaega kot trgovskega sodišča v Celju od 29. novembra 1905 Firm 375/5,
Een. I 255 sklicujemo s tem izvanredni občni zbor „Kmetijskega društva v Braslovčnh, registrovane zadruge z omejeno zavezo", kateri se bo vr-^il v nedeljo, dne 2 . januarja 1906 ob pjl '0. uri dopolJie v stari šoli v Braslovčth. Dnevni red: 1. Rizdružht in likvidacim zadruge. Volitev likvidatorjev. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse one, ki so svoj čas pristopnino vplač tli. Nači lstvo. — -Opomba. Za slučaj, da bi občni zbor ob pol 10. uri ne bil sklepčen, se sklicuje ob enem s tem na isti dan, na istem kraju in z istim dnevnim redom ob 10. uri dopoldne drug izvanreden občni zbor, kateri bo sklepčen pri vsakem številu navz' čih zadružnikov.
Bralno društvo v Konjichh ima na dan 14 januarja 19i"!6 ob 3. uri, po večernicah v društvenih prostorih občni zbor Vzpored: 1 Poročilo predssdnika o delovanju bralnega društva v preteklem letu. 2. Poročilo tajni a in blagajnika
3.	Pregled računov. 4. Volitev noviga odbor* in predsednika. 5. Razni predlogi in nasveti. K obdni odeležbi vabi odbor.
Posojilnična knjižnica na Frankolovem ima redni občni zbor v nedeljo, dne 11, prosinca t. I. popoldne po večernicah v društvenih prostorih s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in knjižničarja. 3. Vplačanje letnine in pristop nov h članov. 4. Volitev odbornikov. 5. Prosti predlogi. K obilni udeležbi se vabijo člani in vsi oni ki ž le pristopiti.
Bralno društvo v Šmartnu pri Slov. Gradcu priredi na dan sv. Treh kraljev popoldne po večernicah gledališko predstavo „Kmet Herod" s sledečim vzporedom: 1. Govor. i. I. Aljaž: Oj z Bogom ti planinski svet. 3. Igra „Kmet Herod".
4.	Vilhar: Slovenac i Hrvat. 5. I Aljaž: Ujetega ptiča tožba.
Kmet slov izobraževalno društvo na Vranskam ima prihodnjo nedeljo, dne 7. januarja ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih (v kaplaniji) svoj letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poslano.
Sv. Anton v Slov gor.
Popolnoma nezasluženo sem bil napaden v štev. 2 >0 (od dne 20. decembra ly05) „Slov. Narod*", da sem v neki predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja" napadel nadučitelja, g. Šijanca. Blagovolite objaviti, da to ni res. — Sicer popolnoma odobrnjem dotični dopis pisal ga pa nisem in tudi nisem uplival na koga drugega. Pozvedoval sera, kdo bi mogel dopisnik biti, pa nisem mogel zvedeti.
Josip Lassbacher,
kapelan.
Listnica uredništva. Prihova: Hvala za dopis, toda prizanesimo jim še tokrot. — Sv. Ana v Slov. gor.: Nekaj pr črtali, ker je že bilo v našem listu ali je zastarelo. — Mladenič G. Sv, Andraž v Slov. gor.: Takih novic ne sprejemamo. Pišite nam kaj drtfgega! Pozdrave! — Mala
Nedelja: Prepričali smo se, da taki napadi nič ne koristijo. Pregovorite jih, da si naročajo ali vsaj čitajo naše liste. — Trije gg. župani so nam poslali neko izjavo zaradi nekega dopisa v „Štajercu". Toda ker ni nobenega kraja zaznamovanega, ne vemo, od krd ? — Kalobje : V sporazumljenju z gospodi takih djpisov ne objavljamo. Prosimo drugih poročil! — Vsem drugim gg. dopisnikom: Zmanjkalo nam je prostora, zato moralo izostati. Oprostite.j^Prosimo kratkih poročil !
Za Žlčkarjev spomenik so darovali p. n. gg. :
Fr. Vračun, župnik 3 K, Ant. Lednik, župnik 6 K, Fr. Koser, c. kr. poštar v Juršincih l K, Ivan Renier, mestni župnik 20 K, Janez Prešren, župnik 5 K, Jožef Mešiček, mestni župnik 5 K, Franc Hiersche, župnik 2 K, dr. Juro Hrašovec, odvetnik, dež. posl. 4 K, Nik. Stazinski, župnik 3 K, Jak. Zupančič, župnik 10 K, Fil. Fink, kaplan 5 K, Jožef Zalokar, pos. v Blanci 2 K, Kari 1 Presker, župnik 10 K.
Loterijske številke.
Gradec 30. dec:	78, 11, 12, 33, 60.
Dunaj 30. dec:	21, 6, 65, 4 38.
Tržne cene v Mariboru od 20. dec. do 30. dec. 1905.
Živila	100 kg	edL		dLo	
		K		K	h
		16	70	17	1 50
		15	—	15	j 80
		15	60	16	1 40
		15	60	16	—
		17	40	18	—
		17	60	;3	40
		16	70	17	50
		4	80	5	'40
		3	6Í!	4	—
	1 kg				
			•12		30
grah......		—	50		52
		—	74	—	80
krompir.....		—	7	—	8
sir......		—	36	—	38
surovo maslo		2	—	2	80
		2	20	2	40
		1	56	1	60
selje, kislo ....		—	20	—	26
repa, kisla ....		—	20	—	?4
	1 lit.				
mleko.....		—	20	—	<52
smetana, sladka		—	40	—	56
„ kisla . . .		—	64	—	72
zelje......	100 glav	_	—	—	—
j«jce.......	1 kom.	— ■		—	10
Vsaka beseda stane 2 yin.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
s • •
• • •
Vsak« beseda stane t vin.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inierati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Hlala hiša (viničarija) se da v najem z ali brez njive oziroma tudi travnik za eno ali dve kravi. Pojasnita daje H. Mallner v Rošpahu pri Mariboru.	833 3—3
Hifta» novozidana, vili podobna, v Mariboru, z vodovodom, lepa solnčna lega, velik vrt, 12 let davka prosta, 5 minut od že'eznice, z eno, dvema in s tremi sobami za stanovanja. Na leto nese hiša 700 gld. in je za 9000 gld. na prodaj. Vpraša se pri Jožefu Nekrep, tesarski mojster v Mariboru, Koroško predmestje.
812 3-1
ooooo
Trgovski pomočnik, mlad,
spreten prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagim pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici, No tranjsko. Pri ponudbah naj se navede, koliko se zahteva plače in kdaj ie vston mogoč.830 8— t"
Razprodaja. Vsled izselitve sem primoran prodajati svoje blago pod lastno ceno: lepo sukoo za ženske in moške obleke, različne barhente, gradi za matrace, posteljno opravo, obrišaliie, moderce, perilo za gospoda, kravate, različne žepne robce. Prod1 m tudi po ceni štelaže, tri prodajalne mize, trgovsko mizo, lodstavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, Glavni t a št. 20.	"	814 5—1
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
Svoji li svojim!
CROATIA
pod pokroviteljstvom kralj .glavnega mesta Zagreba.	i
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in KoroSkem vse premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Olavnl zastop „Croatie" v Marl- i boru, Korolka oesta št. 50	713 51—9 1
Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Trgovski pomočnik, mešane stroke, vojaščine prost, želi službe. Naslov pove unravništvo lista.
839 3 -1
Posestvo se proda, ki leži popolnoma tik cerkve io je pripravno tudi za gostilno, hiša obstoji iz 4 hiš, kuhinje in 2 kleti, 12 ora ov posestva so njive, lep sadonosnik, gozd in travnik. Več pove upravništvo lista. (-43 3-1
Novozidana Hifia v Mariboru, z vodovodom in s prostorom za zidanje še ene hiše, lep vrt in dve stanovanji proti solnčni strani, se za 2800 g!d. prod». Za penzijoniste zelo pripravna Več pove Jožtf Nekrep, tesarski m<jster v Mariboru, Koroško predmestje.	8 7 3 1
Mizarskega učenca sprejme takoj Benkič, mizarski mojster, Maribor, Tegetthoffstrasse 44.
811 3-1
Dijaki se sprejemajo s hrano ali bi ez hrane, blizu gimnazije. Gledališke ul ce št 15.	2 1—1
Nova hiša se proda ali zamenja s kakim vinogradškim posestvom na deželi. Hiša ima 3 sobe, 3 kuhinje, malo sobico, 4 svinske hleve, studenec, vrt z mladim sadnim drevjem, 936Da kjafter njive, Novavas pri Mariboru št. 164 Ferdinand Domnika. 8 3-1
Viničar se išče za večjo in dobro viničarijo, nastop 1. februarja ali pa po pogodbi, oglasi si pri Tomažu Miki Sv. Marjeta pri Ptuju, 5 2—1
Lepo posestvop v dobrem stanu, vse skupaj 8 oralov, se proda po nizki ceni radi starosti. Leži tik velike ceste. Več pove lastnica Marija Kaufman, Vukovskidol, pošta Jare-nina.	840 3 -1
Mlad viničsr z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8-1
Malo posestvoi na glavni cesti, pol ure u mesta Maribora, 1 hiša s trs m i sobami in kuhinjo, celo gospodarsko poslopje, čez 1 oral zemlje pri hiši, se takoj proda Primerno za vsakega obrtnika. Najbolj za kolarja. Več pove lastnik Ivan Križan v Po-beržah št. i'0 pri Mariboru.
838 2—1
V najem želim vzeti hišo za malo trgovino v sposobnem krsyu, ali pa tudi kupiti pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo „Slov. Gospodarja".
826 2—1
Šta mpllje iz kavčuk?, modi-le za predtiskarije, iz-d-dujepo ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
757 45—1
Mlad fant,
22 let star, slovenski rodoljub, ki je vešč slovenskega in nem škega jezika in v gospodarski iti gozdarski stroki kakor tudi v občinskem in posojilniškem taj-nišvu in tudi v odvetniških pi sarniških delih dobro izurjen, želi primerne službe na deželi.	831 3_2
Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo tega lista.
Neoienjen mož želi nastopiti službo za oskrbnika na kakem velikem posestvu. Naslov pri uprav. 4 3-1
zmožen obeh deželnih jezikov, ki je v stanu sam pe ljati trgovino, prevzame vse blago na račun ter položi kavcijo, se proti mesečni začetni plači K 50, prosto brano in stanovanjem ali pa proti odstotkom takoj sprejme pri g. Henriku Dobnik, trgovec v Zre-čah pri Konjicah. 3 2—1
OOOOO
želi prečJistitim sv jim odjemalcem in naročnikom, zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje in priporočujoč se v nadalje
udano	11 1—1
Konrad Kager,
pasar in srebrar v Celju.
}tmm
Oklic.
Od okrajne sodnije Ljutomer se naznani, da se bodo v za< n« mi po dr. Ivanu Farkaš na predlog g. dr. Franio R it iii kot izvrševalcu oporoke sledeče nepremičnine s pritiklino vred »o spodaj določeni izklicni ceni javno dražHale in sicer: > l.tž «t. 42 k. o. Ljutomer izvzemši stavb, parceli št. 78 in 49 (hšt. 03, 66) po 19520 K v ostalni vrednosti po 4185 K 93 h, v lož. št. 223 k. o. Ljutomer za ceno po 129 04 K 24.4.
n	« ^ ** « »	*	« «	„
253 247 35
»
Gomila
266--1382 16 101302 1127 46 169762 488748
„ „ 2 „ „ Stermec , „ 3 „ „ Hermanec B „ s tem da se na predlog izvrševalca testamenta dr. Franjo Rj-sioa po katerem bi se k dražbi samo smeli kupci slovenske nar. • oosti dopuššati, ne bo ozir jemalo, ker ta predli g proti\i L r> ; burandinje Louise Presterl.
Zi dražbo se naroča narok na dan	9 1—l
31. januarja in 1. svečana 1906
pred poldan ob 8. uri v Ljutomeru v stanovanju št. 65.
1'oaudki pod gori navedeno ceno se ne sprejmejo. Znesek dražb» se ne more pri sodniji položiti.
Dražbeni pogoji se lahko pri sodniji v sobi št. 4 pregledajo.
C. kr. okrajna sodnija Ljutomer, odd. I,
dne 30. decem. 1905.
n&juxH*nuK ** **********
I Karol Vezjak,
fc»	669 12—4
¡^ehvvarzgasse Maribor Schwarzgasse
*	p i: roča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, po-f! ' š no sukno, preproge, zastore, konjske žime.* Ji; I . ovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta.
IVovostI Kapakmatrace, priznano naj-7 ' napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče čete
•	' :n n.thkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi
.¿a zelo v rabi.
£ ~ ' t******* ** **********
r>
Sa
Veselo in srečno
: ovo leto <§><§><§>
želim vsem svojim naročnikom ter se naj-topleje priporočam, da me tudi v novem letu z obilnimi naročili počaste, zagotavljam, da bom vselej najbolje in točno ----- -— postregel. =====
K a rn i 6 n n pr-alnica
H. Volk, Šoštanj.
i i—I
**
«H
^ S
Jožef Dufek ^
c čar v Mariboru, Viktrinkghofgasse 30
/ < .»r
■ .
\ V« n

roča veleč, duhovščini k s^ečn ci svojo veliko zalego ^ .¡'enih sveč, voščenih svečnjev, sveč za obhajilo a rste.	7 4 — 1
Oddajam na veleč, župnijske urade na leten račun Kapljajoči vosek prevzamem za polovično ceno. Ku iu nn rumeni čebelni vosek. Trgovci, ki prodajajo vo- ^ sir i > blago, naj blagovolijo zahtevati cenik.	^
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo."
*
Zahvala.
Povodom pogreba, dne 29. decem , nepozabljivega mi dragega
arka Črnko,
brata
župnika v Sevnici ob Savi in uda okrajnega šolskega sveta,
čutim se dolžnega, izreči svojo prisrčno zalivalo vsem, ki so pripomogli, da se je na tako sijajen način izkazala zadnja čast prerano umrlemu pokojniku. Zlasti gre hvala mil. gosp. Hajšeku, dekanu slovenjebistriškemu, ki so vodili pogreb, g. F. S. Šegula iz Maribora kot pridigarju za ganljivo slovo in vsem ostalim duhovnikom iz Kranjske in Štajerske; tržkim gospem za prekrasni venec, tržkemu občin, odboru z županom g. Stark-lom, gg. c. kr, okraj, sodniku Cajnkar-u in c. kr. davkarju S t u m b e r ge r-ju, slav», učiteljstvu z g. Mešičkom na čelu, tržki požarni brambi z načelnikom g. Smrekar-jem, vodstvu c. kr. žandarmerijske postaje, si. pevskemu društvu iz Radeč za ginljive žalostinke, Marijini družbi mladeničev in deklet, ki so svojemu blagemu voditelju prinesle na grob dragocen venec, ter vsem farmanom, ki so v tako nenavadno velikem številu, da menda ni ostal nikdo doma, izkazali poslednjo ljubezen svojemu dušnemu pastirju.
VUHRED, dne 1. jan. 1906.	i0 1-1
•Jožef OrnliO, Župnik.
r i i
it-
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!

440 B2-22
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
Pakraške kapljico in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstrargajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in
; .
' ( S
e £
madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter JuriSid, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča ifranko na vsako pošto): 12 steklenico (1 ducat) 5 K, 24 steklenico (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenice (3 ducati) 12 E 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 E.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenioi 3 E 40 v; 4 originalne steklenice 5 E 80 v; 6 originalnih steklenic 8 E 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jur šic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
«
Si
i <
Kneževo oskrbništvo v Konjicah išče k težkim gospodarskim konjem treznega in vestnega e 2—1

kr.teri naj bi bil oženjen in ne črez 36 let star. Službo je nastopiti s 1. svečanom. Natančneji službeni pogoji se poizvedo pri podpisanem oskrbništvu. — Oglasi se naj pošiljajo na
kneževo oskrbništvo v Konjicah na Štajerskem.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Žalosten in potrt javljam vsem sorodnikom, prijateljem in j | znansem pretužno vest o smrti moje iskreno ljubljene žene
Marije Godec roj. Valicky
katera je dne 21. grudna 1905 okoli pol 5. ure popoludne po dolgi, I 1 in pol leta trgajoči bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti /.a umirajoče, v 44. letu njene starosti Bogu vdana zaspala.
Zemeljski ostanki nepozabne umrle so se dne 28. grudna ob i pol 9 uri dopol. blagoslovili ter na farnem pokopališču na Čreš-
novcu položili k večnemu počitku. I	Ob tej priliki sem dolžan tukajšnjemu 6. g. župniku in č. g.
| katehetu izreči najiskreoejšo zahval > za večkratni obisk rajne in tolažilne besede.
Starilog, dne 25. grudna 1905.
13 1—1
Žalujoči soprog.
Tisk tiskarne sv. Cirila.