&,. 43. V Gorici, V cetvrtek 23. oktobra 1873. ,,So5a" izhaja vsak cetvrtek in volja s po§to prcjcmana ali v Gorici na dom posiljana za druzahniJi polit. dnistva „Soca": Vse leto ..... . f- 4.— Pol leta....... '„ 2.— Octvrt leta.......1.10 Za nedruZalnike: Vse leto ...... f. 4.50 •Pol leta ..... „ 2.30 Cetvrt lets . . . . ,,1.20 Posaraczne §tevilke so dobivajo po 10 Boldov v Gorici pri Paternolliju in So. harju; v frstn ? tobakamieah „Via del Belvedere 179" in ..Via della casernm 60'*. Pri oznanilili se placujc za navadno pristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. ., „ „ 2 krat 6 „ m „ „ 3 krat Za veco cvke po prostoru iD vsak pot 30 In;, /a kolek. y v^-rMiif) in dopisi naj se. blago* nrednikV: Vihtorju J&o- lencxi i vij zivinskega t; ni&fcvo. — Ro own in drngim nepremosfoim se naroSnina zniSa, ako bo oglaso pri uredni&ivn. Jon.delCristo 186 bpw kdcr se nahaja tudi uprav- pisi no no vracajo; dopisi iiaj se blagomjno frankujojo, — Dotal- Glasilo slovenske|aptiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Winklerjeva volitev. 0 njej piSe „Slov, Narod* tako-Io: „Dva Blovauska lista, hrvatski :„Obzortt in ee&ki rPosel s Praby* \\m% t. j. „Slovenski Narod" kregata, da smo rajSi priporofiali Winklerja nego Toukhja. Tu imarao zopet s poilteuimi ljudmi opraviti, ki nam do-bre svete dajejo in n»s karajo, « stvaii ne poznajo disto oi6. Uedaktorji se podueujejo iz beelrih listov o naSih razmerab. Zauosti jim, da so v WN. f.. Pr." laz brali, da je Winkler „verfas«iifigstrenu, a ne vedo, da to nij istma, nego da je g. Winkler narodeu Slo-veuee, hvaljen in slavljen b.i§ od starodovencev naj-bolje. To prosimo, da gori imenovana kon&tatirata in nas ne obirata pri svojih Mateljib. V nphov puduk jim §e povemo, da emo bill prej proti Winklerju samo zato, ker je uraduik. A kakor brz jo pri§lo izbirati med narodwm, od jSlovencev spoltovamm uradnikom, pa med nezanesljivim Tonktijero, - nijsmo ni en hip dvomili. Winkler je mo2, ? narodnih receh se m.iremo zanasati nauj, ker je zmirom nnroden, Tonklju pano-ben inteligenten Siovenec polittene zuaenjnosti no za-upa. Za to so na5; intehgontni volilci Winklerja vo-lili, no pa morda na nub ko.nando. Da je bil poleg t«»sa todi naprodnostm moment odlofttven, tegatudi i;. tajimo.41 Tako je; tudi mi se ?jemamo s to izjavo. Sicer nij mogel tudi fioben razumen Gla-iovec ali ^ori(5ar resno na to misliti, da boino mi v stiski mej Winkler-j^ni in Toakli*jein, vobter zadnjega poi-piiali, all jo tudi sarao pripustili. Preberito §e eukrat vae, kar smo u2e letos o klenkaluem kanlidatii ptsah in primerjajto to z na§im mnogukrat izjavijemm mue-vym o Wmklerju in njegovi kandidaturi. Prvi nam je bil vselej Judez Iskarjot ua§ega drustva, ker mu je kot ujegov glavui osuovatelj letos uasprotno drugtvo z nasprotuimi namerami ustvaril. ijfe'oda" dero naprej, „Gonca* vlefie nazaj. Mi ga imamo za neznacajueza, saj je uze toiikokrat barvo spremenil, koiikorkr.it je menil, da s tem kaj za svoje osobue namenc dosezo, pravi poiiticni kameleon. Mi nijsmo in ne bomo tega nikdar verjeb, da more prnvi mo2 kar naenkrat iz liberalnega klenkalen, po tern UOTEK. Zenstvo pri Grkih in Rimijanih (Konec ) Pod cesarji so dobde 2enske tudi pravieo pode-il>vati; s tem so dobile neizmeruo prt»mozenje, tako da so se rao^kim denar posojevale na visoke obresti. In ker so unele enake pmvice z mozkimi, tudi nsjso bile ve6 tako obrajtane zakonske dol^.nosti. Locitve so se vr§de zaporeloma. Yzi|led temu je dal §e celo cesar Avgustus, ki si je priavojil uze om i^eno in tudi a2e »blag«>slovljenoa Livijo za zeno. Paulus Aemihus je zapodil svojd soprogo rekoS: «Moji devlji so uovi in dobro delanu a nikedo ne ve, kde me 2ulijo.u Tudi zenske nijso ? tem zaoitajale. Seneca je to hudo gra-jal in dejal: BKako se bo prosta 2enska sramovala lo^itve, ko najimenttnejse gospe ne stejo svojih lotvee po kousulih, nego po svojih mo2eh, katero so zapn-stile; in naae iensko so moiijo le za to, da se po tem iocijo, m lodjo se, da se zopet omoi&ijo.* Martial govori o Senski, ki jo imela uze Ueset tnoz; Juvenal o drugi, katera je bila v petsh letih 2ena osui h mol Najzanimivejse je to, kar poroea v Ep. 2 sv. HerOuy• mtis, ki zagotavlja, da je v Rima Jena zivela, ki j-4 bila tri in dvajsetikrat omozena, ift enega mo^a 21 krat iena. Brez ugovora je bil nravni zenski stan za casa ce-sarjev na tako nizkt stoprnji, kakor nikderna novoseg-nih kraljevskih dvorih A poleg tega nijma zgodovjna zopet liberalon, nokoliko (y;Asa z cnim o$esom na „So-co" z drugim na vlado Skilijoe in zadujic klcrikalno-pravimrski postati. Tacuga politieno-verskcga klati* viuza, moramo kakor si budt pri vsaki priliki izpod-rivati, kedur bi si hotel bodisi se svobodujasko ali z uazadnjasko krinko na hinavskem obrnzu ijiulsko za-upanje prislepariti, ali se inu eelo za zastopnika v de-zelni all drzavni zbor vsihti. Res je na drugi strani, da smo vselej poudarjali, ka nij prav, da so vobjo uradniki za .juddko poslance in posebno politiSki uradniki ne. Tega prepriuanja smo §e in Oitanomo, je bomo tudi vselej zagovaijali, kedarkoli so nam kaka pnlika ponudi, neprestano po-ducevajo nase ljudstvo in posebno Tolminee, naj pri vobtvah ne uganjajo sentimeutalne politike, to J3, naj iz gole udanosti in hvale^nosti ne volijo svojih gla-varjev in sodnikov v doatoini ali celo v drzavni zbor, Dobn uradniki jun gotovo doma la^.e mnogo ve5 ko-riatyo, nego v deielnem ali dritavnom zboru, kder so lehko pripeti, tU till naroda ali aobi Skoduj»'jo, A zdaj je glo za ozjo volitev mej naiodnim, obiio spogtovanim uraduikum, kateri je posebno zti sloven-ako aradovanje na GoriSkem jako zaslu#e» in je nai5i deceit tudi v drngem oziru u^e mnogo koristil — pa m"j neznaeajnim sebiene^oni, kateri je se svojim m» sulilepiiim in koristoluvskim posti»panjem in posobnu z osuovo nim-ga dru^vn, in easmka tohko razdrazeb zatrosil ah skoro bi rokli, dusivno braiomorsko vojski vnei ni'*j Slovonci m Sloveuci n\ Ooriskem in nun posebno v Gorici celo joeijalno zivenje popoluem za-ilu§il; kajti njegova ohola bieztaktnost je najbr hudiccv in favno tako zapeljive, kakor sirene. Vse postave, cerkvene in drXavne, so merile na to, kako bi se deviStvo ohranvlo. Tudi so vzgledi, ki pricajo, kako globoko je ta nazor v ljudstvo prodrl. Zgodoviua pao uema lepsega vzgleda aa-ravue nelolzoosti, kakor je pripovest o sv. Petpetuj. 999 'Y pla&neni nalogu je treba jasno oponwiti, da se s^mot&iJj^Mtj- ta nalog: le's tem, da se to&mec temu izrekoma npre. T^ dfLret se glasi a, pp. tako: :;^3i;i(,v Plafiilui nalog, s katenn* se' gosp. 3anezu Pahorja iz Planine b. st. 12. nalaga, (fainia gosp« Petru Licnu iz Pliskovice b. St. 15 v zajein danih 100 gld. 6°{0 obresti od 13. ok-tobra 1871. naprej in 3 gold, stroskov za ta pladilm nalog plaeati v 14 dnevih po vroSbi, ali pa da ima toper ta platilni nalog v ielt 14. dnevih podati svoj apor H je cdina ponwt. PJa&lni nalog se ima tozencu, in tie iili je yec vsakemu v lastoe roke .vromti. Po poSfci ga posiljati nij pripusceuo. Za upor je zadosti, da do!2uik pri sodniji ustno ali pisraeno- izrece svojo nezadovoljnost & plaeilnim nalogom, uzrokor povedati nij treba. Ako dolioik o pravera casu upor pod»,. po tem je plafiilni nalog ob svojo mod. To velja tudi za pri-merljej, t'e je upor potian le zoper en del tifjatve, ah ie ga poda en sain dolznik izmej vseh % njim tozeuib. Tak o pravem ca»u vlozeni upor se mora naznaniti upniku pa cbizmku. Ako kedo drugi natneslo dolznika upor vlozi, mj neobhodno potrobuo, da pooblastilo ima. Ce je dolznik pladilm nalog razvoljuvi], ne octane upnika drugo nego to, da tozbo poda. Zato jo naj botje, da se po §. 19. te postave v navadni tozbi tirja placdo tirjatve in b krati placilni nalog. 6e poda tozenee upor, po tem razpise sodnija narok za obrav-naxo oa podlagi toibe. Prav tako ima sodnija stonti, de vidi, da ne sme izdati placiluega naloga, ona ga torej ne izda, ampak napove narok. Pisaflo vloge za placilni ualog ali za upor se po-dajo le v enem apisu, vsc drugo mora sodnija uradno opraviti Ako iuj dolznik placal, pa se tudi nij uprl ob pravem casu, po tem dovoh sodnija upniku eksekuctjo na podlagi placdnega naloga in postave za okrajSano obravnavo. Upuiku pa, ki ne tirja eksekueije v Sestih mesecih, zastari eksekutivna ta praviea. Tiati, ki je brez knvde zamudil cas za upor, sme prositi, da se stvar postavi v poprej&ni stan in to v 9 dneh p» tem, ko je zamudo pozvedei, ia je zudrzek odpadel. Upnik ima pa vendar pravtco tirjati ekseku-cijo, toda le do zavarovanja, Kedor to poatavo premisli, preprica se, da je zelo nevarna za dolzmke, ki dobro no preglddjo in nata-ko ne razumejo dekretov. Tudi navadui pravdar bi lehko mUltl, da nij sile nobeno, saj nij v placilnem dekrem napovedan dan, katerega ima k soduiji pnt'. JS'epravjcno bi pa bilo, ko bi sodnije take naloge izdajaie Slovencem v nem> ikem ali laSkem jeziku. Zatoraj uaj dobro pazi vsak, kedor od sodnije kaj dobi v roke. Vi gospodje sod-niki pa bodite pravicui nasemu uarodu, saj vidite, da je alovenski jezik neobhodno potreben, da stranke ne trpijo morda nepovrljive skode. Dopisi. V Gorioi 23. oktobra. ~ Ko bo:Io na5t o. citatelji denasnji list brali, bodo nbi vsi sttrje gori^kt pu»lauci izToljem: Winkler, dr. Valussi, grof Coronini iti menda baron 'facea, ce se zaradi tega v zadnjem trenutku stvar drugace ne zasukiie. Pri vseh stireh r — Diyjfl zver jo je imela razt.vgati, in ko je pol inrtva z rogoV ptila, si je v zadnjem trenutku krilo popravda. katero jej je btla zver pretrgala. Neizmerno stevilo ljud8tvemb pravljic ka2e, kakov sovrazn;k jy bilo kr-BCanstvo mesenim strastim. Tako pripoveduje sv. Hie-ronymus neverjetuo pripovest o miadera kisceniku, da se je za 6asa Diokletianovega preganjaja. zv«zaa v prijetaem vrtu se svilnemmi, traki obdan od vseg.i, kar si more oko in uho zeieti, s tem objemckanju in lju-bezni Ifepega dekleta odtrgal, da si ji*jezik oijel in ga jej y obraz pauif. (Vita PantL) Sveta Neza je bda ocito Sleduna, m mladenic, ki jo je poglelal, je tak»j osl*?pe1. .Priznati moramo, da je bil krsdanski upliv za po-boljflanja zenstva jako velik; na drugi strani se pa ne da teji^dajeimelotomeneuje, tudi svojo slabo,.str«n. Jm. mislini, da to nij kaj sreCna misel, ce pravijo, ka zakon dm zato? da bi popravil, kar smffucini, ampak da jo le nasledek p r v e g a g r e b a. t)dvi§tvo Jim je bdo ideal, vse drugo je pa gresno, oeravn* so priznal^ da tudi to mora bili. ,.Se «ekiro devi^va posekajmo zakonski gozd" pravi sv. moi; in najvecim edihi veljawii uzrok je bil temu mozu za zakou, ker tudi device rodi. (Laudo nuptias; laudo conjugmm, sed -tor o devifitvu, in tozi, da je ta srfdni stau deviicva za njega za vedno lzgubljen. Enak sem, pravi, voiu ki polje obdeiuje, katerega sadu pa nikedar ne uzije; ali zejnenra, ki ima reko pred seboj, iz katete pa ne volitvab je bila prec?j zivabna borba moj klerikalui in svobodnjaci ia kedo je na vse zadnje ztnagal — skoro bi rekli, da n-ibeden; kajti, m^j vsemi izvoljenci je edini VaJassi pronbneiran klerikalec, vsi drugi se naklanjajo bo!je na liberaluo strati, od katere so tudi pri vohtvi najvee poJpore ^obivali. Mtacacj§e, nego drngod so se vrsile voiitve v FurlanJji, Ul:i se uam na pr. prjpoveduje, dn so prisli v Romans k volitvi voliinih raoz samo zupuik, eerkovuik in Se en moz (menda je bil cerkvi kljuear), tam s> se drug druzega malo ogledali in po tem sami sebs 'volili. Borba nij mosla hiti posebtm huda. Iz Face a« nam je poro-6aIo, da je tam zid Levi, katcri je b:i sam nd libe-ralnega odbora v Gradi§6?, zupoika volii za volilea; voce ralaCnosti si pae n-i moremo mishti. V sloven^kem dela nase dezele se je pokazala veliko boije vzbujena zavednoit ljudstva pri volttvah voliinih moX in to poicbno na Kra^u, na vipavski strani in na Crfrkljanskein. Stranki Socina io Gla^oya ste si bili skoro povsod hudo v laseh in agitacija je bila od oVh stranij uzc kolikor tobko strait-na. Se ve da zvracajo Glasovci vse to, za kolik .r jo morda edon ali drugi meje dostojnosti prertopil, na naso stran, a mi na vein), ako bi se hoUdo vse do-tidne prepins obrekovanja in napadanja, vsi agitacij-ska sredstva sploh, kutera so se pri letosnjrh volttvah rabila, uatanjeno preiskovati, ked.i bi mor-il sv»>je oci r.izej pobositi Glasovci ali Sofiaoi. Co bomo v tem «>ziru nnpacleni, w bomo znali zagovarjati; nadaljinh razdraieb uecem* rai zaceti. Samo dvuja agitacijskih pripomickov, to je ono Gori-carsko mono nafie* houeino sj tukaj mcj seb>j primer jati in oaj bodo e. citaiolji sodib, katero je btio do-stojniso in poStenejse. nGlas* je v svoji zaduji Stevilki pnobcil pismo podpisano od Soeinega podpredscdnika in tajnika, katero so dobili posamezni na§i zaupnikt, kak»> naj b» oni delali pr» volitvab voliinih moi To pisrao j« po-polnem clostojno pi.-*ano in v nji-m mj prav n^ tacega kar bi ne bdt nze, bog ve, kalikokrat, v na§^m Ustu razpravljali in priporodali. To pismo, katero razorfeva naiim zaupuim m«^em naSe pravi*, oJkritosritoe mish in namere gWde vobtev, je bdo gotovo najpyStent-jSe sredstvo, v dosego za naSo stranko ng^dnegi tzida vo-Iitev in „Glastt je priobeuje z bombastiewm nasiovom: Cujte, kako BSo6ani'* agitujejo! Zdaj dujte pa, kako so ..Glasovd* agitovali I Ufa davno je bilo dognunn, da bo le na5 de^«loi giavar grof Coronini kandidovan v roestth, trgovih in v obrtnijski zbornici. Ko je pa vol.lni odbor v Grad»3ei razglastl svoj program, katereg;t smo zadojt^ priob&li in je Coronini izrckel, da je on odlocno na^proten ss'drnienjt Goriskega z Isird in s Trstoni, kor bi ono nasi dezeli in posebno mestu Gorici nikakor ne has-nilo, je omonjeni odbor razglasil, t.-daj pametnih ljuclij, ki so na§l. edmo pravo po^, srednjo pot ra»j obe:no ex tremoma. To srecno pot so izrazevali pesuikt v svojih umotvorib. Ljubezen mora biti, a ljubezeu naj bo cista in blaga, naj je niti smrt ne razrusi- Dido je to v lepih versih izrazda: BIlle meos, primus qui me sibi junxit, amorcs Abstulit; iile habeat secum, servetque eepulchro*. (Aen. IV. 28.) Zgodovina ima tudi muogo vzgledov rimskih zen, da so v cveteei mladosti in lepoti po smrti svojega moza samo za se zivele in se le umrlega zivo spo-miujale. n2ivo ieao ljub:tiu pravi poznejSi rimski pe-snik, je rados*, rmrtvo pa dolzuost.** 9Uxorem vivam a mare voluntas; Defunctam religio,1* (Status, Sylv. V.) S tem naj bo ta spis koncan, morda se mi bode kedaj prilika ponudila tudi nekoltko be^edij izprego-govonti, o poznejSem razvitku zeustva do dan isnjega dne. ; ' - M. il. pobo2ni ode Ooljak naglo sklical svoje verne otroci^e, ter jim dal odlocno poveljo : Hajd, io delajte in, pri-ti>kajte; Catmelli mora nas po3lanenezntb dubovnikov ne^more soglasuosti kabti. h Tonkli-jov-jgt agiticj-jkog.* prlporaoCka pa vidimo, da se je on zdaj ue samo slovenski m klenkal-cem'popolnem v narocje vrgel, umpak celi zdruieni arraadi, po koje migljaji uze colo z iaznjivimi telegra-ra slovenske volilce zapetjuje. Ad eeptandam benevolent lam nij zubil zadnji r,GIasrt, nitiTonklijevegi telegraraa omeuiti, da je Co-ronini glasjvaJ. za Lavrica ah Lauricb-a. Ubogi go-spod giot, Co je .resniOen iUtlijanski piegovor: „il prete nou perdoun in.u*, niti ubsolucge ne dobosto zaradi tega «trai«in«kega greba in kam pojde na vse zodujo VaSa nesreeua duia? i*a le pom»rite se, ka-mor pojde YaS.», pojde tudi ogromua veciua tolrain-skih, ajlovskih, dozauskib du§ — sploh oamo in* telligentne duse; ne bo se jej tedaj ban dolzega casa, naj pojde kamor hoee! Volitev v me^tih in trgovih se je udele&ilo nefia-vadno muogo voiilcev. V Gorici so klerikaci kaj z> vahno dolali za Oatmeliija, a liberalna stranka, kate-rej so se pridruidi vsi slove.iski trgovi, jo sijajno zmagala. Izmej oddauih giasov je dobd Coronini kibti in Catinelli lu7. Nekoliko se jib je razkropilo na dlruge. Slovenui smo se pri tej volitvi ozirali na neu« trudljivo delaluost kaudid^ta za vsertrausko pospese-vanje matenjainih koristij oa§e dezele in smo eno oko zatisn.li, spomniv^i se ua kavric-evo de2elm> odbor-»§tvo ta ni dr. Abram-ova tajnistvo (go*p. glnvav lize ve, kaj mommo) Nud^jani) se, da bo znal g. grof Coronini kot drzavni posiauoc sposobuo comti so-glasni izkaz.tno mu zaupauje. Ozja volitev mej Winkler-jem in Tonkli-jem se tudi mj vrLila brez agitacije, vsled katerc je zdru-tena Winkler-Lauiceva strauka pridobda uekobko glbsov, Toukli-jeva jib je pa izgubiia. Winkler je zmagal se 156 glasovi pro.ti 83, kateri je dobil dr. Tonkli. Kapla.i Marko Vales se je povruil s Krasa z dolgim nosom, kaptan J. S t r e s je pa ueset iz Go-nee uaperH §ob-* doraov. Zdaj le po uas psoudo-svo-bodnjacdi, kateri smo volih m priporocevali raj4i c. k. Wmklerja uego svobodnjaSkega (V?) dr. Tonkbja ! Le pridno metajte, samo varujte se, da kamenje na Vas nj-.zaj ne padei Danes je volitev zadajega goriskega poslanca. Vo-lilni odbor v Gradisci pripoioea vel.kim poaestuikom bar. Tacco-a, ker jepudpisal njegov program, BL'Eco dfi Litorale' pnporoca tudi bar. Tacco-a, ker je uek-d.i povoljno preatai klerikalui izpit; nGlas,k pa nasve-tuje grota Paco-ta in mi se ta pot izvan edno pridru-zimo nGl?;!.u*' ce je baron Tacuo res prestal ome»»jeni kleiikaliii izpit — in ce grof Pace spr jine kandida-turo. Za'duji nam je Slovencem pravicen, je pohticuo izobrazeu in, kakor sbs-mo, liberuleu; bar. Tacco pa, ce je res yodpi*al program za zUruzenje z latro in Tistom, kar bi Pace nikdar ue stonJ, in se je ob e-oem pri klerikalah spovtdal — nam ne more nikakor ugajati. A vse to se nam pozdeva, da je, WL' Kcou svojo izjavo o Tacco-vem izpitu tako nekako izdihuil, kakor lisica v b.isni, ko nij mogla zrelega grozdja do-seci. ttelligencija v mestib in trgovih, pa mej veliktm posestvom se ne da tako lehko zlorabiti za klerikabe nakauo. kakor uezavedeno ljud^tvo v furlauskih vaseh in kakor veciua politicuu malomarnih mescauov v Gone: pri mestnih vubtvab. V poudeljek je bda volitev novega iupana v Gorici. N isproti &ta si atala kandidaia c. k. notar Pe-rincilo in pi Hosjizio c. k. vpok'ijeni uradnik. Dvakrat ze jo glasovalo, m uobe.ien nij dobd absolutue veciae. Morula sta zrebati in osoila je odlocila sa Periuel-lo-a. Po tem takem ima n.i5e m-.sto »ui boljsa podestii per eorte.- Naj bi po njem tmli nase mesto osoda zadela! S Tohnimfcega, 21. oktobra. [Izv. dop.] V zad njem svojem listu je prim-sel BGlas" dopis s Tolniinskega (beri iz iidovske ulice v Gorici), v katerem nam na-sproti vs.-m dosedanjim porocilom dopoveduje, kako slabo se iele cestui odbor tolmmski se svojim nacel-nikom, okrajmai glavarjem Wmklerj-m vred, ce§, da, mej ttm ko se cestui odbor goriskega giavarstva jako hva'evreduo obnaSa, ne m^re se delovanje cestnega odbora tobniuskega popoluoma odobravati; da, po tem ko je bda cesta Tolmiu-Grakovo-Petrovoberdo deloma, n«mvpc do Podmelec u2e dodelana, so sc le zaceli de- lati bclje potrebno oesto iz Tolmlna do Cerknega; da nij ta zadnja* cesta, za katero je tudidezelni zbor go-riski uze vece deiwrne pomodi dovoli! iz de^elnega zaloga, se dunes nedodelana, da je le sebidtiost ne-katenh Toliuinccv zadolzila. da se zdaj nianje potreb-na crta crez Pitrovubcrdo izdeluje, predno je cerk-Ijaoska dokontoi; da je tudi tolinioski glavar le o-rodje taeih sebeniU Tolromcev, kakor je bil poprej tolminski pa§a Orossmaun; da bi glavar Wi«.kler veii-dar le zamogel k*j storiti, da bi si obciue okraja tol-minskega uapruvilfi vozne poti, in ce ne druzega, da bi jili zamogel v*aj na to uapejjevati; da (Grla>ov do-pisnik) toga ne ve, ali dobi tulmiaski okraj kedaj ta kega glavarja, da mu bode tudi glede. komunikacyo Se katen drug* kraj na rami, ne le saino trg lolram: da pa toliko ve, da se je doz<*aj v tern oziru od ene stra-ni prav kratkovidi.o, od druge straw pa pray eno-stransko ravnalo. ,.,.,, • • r Dobro jo zna moz povedan, le skoda, da misii, da ve kaj, mcd tern ko p.uv za prav no ve nic. On ue ve namrec, v katerem stauu je cestui odbor tolmin-8ki pred 5 leti, ko je bil uatanovljen, ceste tega o-kraja prevzel; pa ne ve, s kukimi tezavauji so ceste v plauinskib krajev delajo, kakor tudi ue ve, da ecstni odbor se svojun nacelnikom vred, kcr n.j, ko je svojo si,./bo nastopil, v obsiruem tolwiuskera okiaji se mk-cler na§el narejeuih eest, m ker po dopisuikovdi be sedak cesto veliko deuarja pozrejo in odbor noma nii-ijonov na razpo»agan,e - ne more deiati eudezov; on ira ve, da v cestnem odboru tolinmsk«m ne audi noben Tolminec, id da uij pn volitvi toga odbora prificl va-ni iz zupamj Tolmiu, LibuSoje, (Voice, Sv. Luc.ja in liahovo, tedaj iz 29 kataatraluih obC.n, ki naj vec davka plaeujejo, ne eu zastupn.k, mej tern ko jih je prislo iz daijib 9 katastraln.h obcul - Seat, da ne more po tern tuketn pn delovanji cestnega odbora „se-bicoost Tulmincev* prav n.c zaitoti.ti; on daljc no ve, katora od obeli cest, namrec ali cerkljanaka, all oua kraj Race cez Petrovoberdo ,,e bolje potrebua, ker miu, da bi to vedel, uianjka prove razu.unosti; on ne ve, da je cobtni oubur, od kur obatuji, pod vocUtvom avo-iega nac-eloiku cesto ceikljausko ah kraj lurijco tvh-kitn oviram vkljub od eerkljaubkM raeje navdol hkozi Tnbu5or S'ap in idnjo do Hace do eeaamke ceste; ou ne ve. da mej tern ko je biia ces»ta kraj Idnjce u/.o iota 1870 toliko dodelana, da je bilouiogoce, josko^i, namrec od kranjske meje uko/i hlap (Uamot je Megmla staro ceata) do eesarske ceste za obceuje odpreti, take da se yi tern tudi prevzv. nadSkoi' gonSki po nji iHial. ko je iS*.i v llerkno birmat, in med teiu ko i-'¦ !o obeirm v Kotu i» na leveiu bregu Soce od av. Laeije do Ladri tudi u*e bvoji, Ce rav«o se alabi vo-zui puti — nc ve namret, (U jo ob.mo nasdjena Ifa-hka dol na, po t,m kj *e je zadnjdi t)Ct let onuot f.-sta oti Pojmelec J»kozi Kuezo i» Orahovo do Korit-nice izdeiala »n tuui v cbeinah Ob.oko m Podberdo dolati zaceia, vcudar 5e tn uie huda brez vuzue poti; on tedaj ne ve, d* no b. buo piavicno, da bi p.ebi-va ci vzhodncga dela okraja. tolni.uske^a so diilj.* o-stah ioc«ni od dnizih preoivalc.v iega ok.aja in de-zelc gonske aplob, zla*U ker aki-a..ju om sami uze skozi 5 let Se posebt-j 100 odstotuo dokladokd.v-kom 7.* e«sio, in bodo m .ml* on avoj. m easu tudi pooiasati, «»a se drugod uie obst.gece ceste, kakor arc, popravijo m-.preaelajo; on ne v*, da se je do-zdaj vaako w..ko ieto zjv ceaio v Kotu poiisvil v pre-uda'rck skl.tdovn.h ce*t p«iu;-reu zuCbtfit, ktteii Si po-r«bi za iato co^to, po tern ko bo raasujeuo, all se una U ce*U predelat. po stari air po uovi cit.; ou, k. je povedal, da je dezdui zb«r gunsk. za .esi.io cao cer-kliaiibko it dfit-iueg.* za.oge u/e vc-c denau.e poui..ci dovolil, ne ve, da se je za uje, pa iuai v zaui.jeui ca^n za euake iiom.,ei .2 drza%ueg.» zaloga po^anjal po^obuo i okrajui glavar W.uk.ar; reve/ ue ve, da iw mn mora, ! ker po vsem trth, da je teiminski gmvar Iq oroije ,se-i biauih Toim necv- ia da mu je mar le za sum trg Tolmiu, zarad takega neumuega z.abrauja vsuk pam -: ten clovek le v zobe araejati, zlaatii ko puini^h, ua je i hila cerkijan^ka cesta po na.vet.b Wiukk-rjcvih dobua ! u-« dok«j Mb usoek, pied^n je b.l duvoljeu le en I ki icar L' cwto kraj IJuce, ki aa sicer de.a vseuin o-• kr»}i in tudi dezeh v prd: vrh tegt BCtiasov- dopis-nik, ki misli, da b» okraj.u glavar veuuar tudi glede i obeiiibkih eest labko kaj atonti zainogd, »e ve, da je ! bite po njegovein (gtav»ijevem> uasvetu v dczelnein I ;kt. Zgodovina nam povo, da, k»iv nijso liiogli vrasih mogoeiii 1110^0 dosefi, dosnglo hojo se zvijueo po ienskali, kar se ha dan dunes gostoimi izgodi'. Zato jiravi prislovieu, da zenzke vladajo svot. Da je ta prislovica inerodiijua, cutijo tudi gospoi^io minci; kajti. kar ko no more nnraviiost od njili1 dower, doseze se' posredno po nitni kuharei. Pravijo da v Jijubljillii He skol'uje le Hrftku. , "Vsled tacega prepricuiga ho novejsi cas joli go-spodje minci na terdiioznacajne mofce po Senah uphvnti. ' Nekaj enacega se jo moralo v o^ji volitvi na Krasu neiniti z namenom, da bodo zeiisko pomugalo na Dumij velieemu pirizeja dru. Kiecepiaza II. — A iu-asem nijso brijske ovce, ki so vse sle za prvo eez germ m sterni. Nekateri pa hoepjo celo reci, daje komam-liiMiiu neceira znac ia pripomogid tudi ineziiar bteklino- •' ' •> ~ ^ ,n • .*•*.„ r....... ....rtt- i- t!i nut nun lio- vie; ces, da se je 0 svojem easu prav v ta namen po-slu/il nekaj blizo tacega, kakor eitamo v basm od lisice ko je videJa krokarja na drevesu s kosom sira kljunn. Pa za zdaj nuj bo — kar je, je. -- Mi KraSevci veudnr smeino biti ponosm: pi\.i-. da smo vao iariko mesetarijo, v katori so Se celo vero zlorabili. tako mozato odbiii; drugie dn sino v ozji volitvi toliko poiiticue zrelosti pokazali, da p vec zaupati znafajneinu uradniku. nego nezuacajnomu in sebicneinu furizeju, Kleceplazu. . . . , , .. Gorifiki oKolic-ani in sosebno vi Unci, le bodito verne ovec. saj sum tudi mi Krasevn, kar prava Kris-tova vora zuhteva. A v poiiticn.ii zadevali in svcyih pravicab ne bodile brez glavc, ce lioCete kaj vec \eljati kakor snzni hlapci. Zarad VaSe nezrelesti .^g";^ fforiftki Sloveuci v napredku scdanjega ^ jka zaostali. kar nam se ufcc tako od vseh stranij ocila. p Nekdaaii Savel v -,Soci", po spreoberncnji pa Pavel v (Joriei- in stotnik serSenje armade, ki je posled-nji «as vsled svojega neutrudljivega delovanja dosegel '),ihteVn^bababrezrezona«. je bila priila koiji volitvi'v Sezano vernih ovae iskat, pa je sam»j 12 ver-toglavih dobila. Brngo so bill sami divji kozli z „re-zouom." Mile jej je bilo pri sreu, ko je videla da e izgresiia pot svojega poklica in se prepneala, da fan-S n pomore%^ ni Bog ni sveti bozjiknz amen 6e -ekai za kratek cas." - Po ozji vohtvi se rbcri volilei pri VorU-ju v Sezana, tarn so bill prav ?i lane S sosebno ker so imeli dr, Lavnea mej se-bo katen se je priSel Krasevcem zahvalit, da so nm pri'prv volitvi'dali veliko ve^ino gasov. - Mej obe-Soin je bil pegovor in dr. L. je vohlcem razkladal, >kaj je ^JJ^^J MWo in pravi: MduUonnsonam postavili cuka Touklija, da bi tide loviih ua br^one so im sle tasee iz gonske okolice, namrec Briei in Gor-jlnje, pa mi Kraievci nijsmo take, ki se kej vsedejo na brgone, mi smo vrabei. VCeljidue 20. oktobra, [Izv. dop.] . .(Di> J.*e Vo3 m> se je 0 IzdavHtelj in odgovorni orednik: TIKTOB DOLENEO. '- Tiskar: PATERNOLLIv GonS 52