St. 81.
V Trslu, v soboto 9. oktobra 1886.
Tečaj XI.
Giastlo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»> iiin ten«.
»EDINOST« zizhaja 2 krat na tad<m vsako »rada in »ibite o noludn0,	VH*
to« prilogo T^i nolu	ari. 5 J>kr., za oatrt A f?l. TS kr. ~~ oa>na prl-
ogasrane £ gl. SO kr za celo leta. — Poii+m<Jzn* St ^ilke i jdi/.h|o pri opravniitvu n vtrannat: v Tr«tu do Cfc kr., v airiol itV v AJdnviČInl oo *» kr - Nar^ntnt, reklamacije id inaerate prejema Opravnlitvo, vla Ttrrimt«, >Ngvi tlikarna«
Val doviti ae pošiljajo Umdalitva »vla Tarrtats« »Nuova TiJ^trafta;. v«*k rao-abitl frankiran. Rokopial o»ez potebn* vroduoati ae ne vražajo. - InserjtA (razne vrste nila in poslanice) ae zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri	oRlu«mi z drobnimi
črk umi ae plačaj h za vaako bna^do 2 kr
0 ženskej odgoji.
{Konec.
Preobloženost s predmeti ni pridna; tedaj bi se morala vsaj nekoliko odvzeti! Ali gospa ne more vendar prihajati neomikana mej svet! Da se pa tolikim predmetom temeljito priuči, doba dveh ali treh let ne zadostuje! Kaj tedaj početi ? Treba li na žen-akih učiliščih popolnoma zatreti poduk v nekaterih predmetih; Število predmetov zmanjšati, ali podaljšati dobo poduka?
Na ta praSanja odgovorili bi mi prav na kratko : odpravi naj se vse to, kar ženskej ne bode koristilo v poznejši dobi v izpolnjevanju njenih materinih dolžnosti, drugo pa, namreč to, kar ženska v svojem živenju potrebuje, moralo bi se temeljitejše obravnavati, da se tem temeljitejše njenega duha prime ter trajno ostane.
Kal cor je prava nezmisel ženska emancipacija, enako absunlno je po-dučevanje kopice nepotrebnih predmetov v ženskih uČnik zavodih. — Učene stvari naj se puste moškim, kajti čeprav bi se sem ter tja tudi mej ženstvom našel kak genij, najdejo se uže sredstva in pota, s ko-jimi se mu na dan pomore; in tudi akoprav bi ženstvo ne imelo svojih dik, ne bi to bilo tako zlo, kakor da se vsa žen»ka odgoja pokvari. Sicer pa čestokrat celo nevedne in neuke ženske svojo materino dolžnost bolje opravljajo, nego one, ki so visoke Sole pohajale. —
S tem hočemo reči, da bi se morali nekoji predmeti na omenjenih učiliščih skrčiti ali čisto ovreči — skrčiti oni, Loj i le tu pa tam ženskim koristijo,kakor kemija, botanika, fizika; ovreči pa oni, ki so jim čisto nepo-
trebni, kakor: astronomija, mitologija, geometrija, algebra, mineralogija, zoologija. —
Kaj bi se tedaj moralo v žen -skih učiliščih podučevati1? — Na čelu vsega poduka moral bi biti krščanski nauk ; dobro v verskih resnicah podučene deklice postale bi tudi čednostne matere, ki bi z svojim lepim vedenjem iu prepričanjem svojo deco vzgojevale v dobre katoličane.
Za tem pa materin jezik; znanje svojega materinega jezika je go-spem prepotrebno, kajti gotovo se omikanemu in dobro mislečemu možu ne dopada, ali vsaj ne prikupi ženska, lepo napravljena in oblečena, ki pa v govoru slovnici vedno v obraz bije. Vsakdo tudi pripozna, da je znanje materinega jezika prepotrebno, osobito slov. materam, kajti od njih je odvisno procvitanje našega slovenskega jezika in z njim slovenske ideje. Ako slovenska mati svoj jezik zanemarja, : gotovo njeni otroci postanejo vse drugo, nego dobri domoljubi. Kolike česti je vredna mati, ki se odlikuje 'po čistej govorici, s čemur daje lep vzgled svojim otrokom! Radi tega smo mi tega menenja, da se materin jezik v ženskih učiliščih nikoli preveč ne podučuje, kajti kakor je materin jezik vsakemu človeku najbolj potreben, prepotreben je tudi slov: materam, da se pozneje na podlagi zadnjega še dalje mikajo. Važen je materin jezik tudi radi tega, ker v njem se naše deklice lahko v pisanju urijo ter svoje misli lahko natančno in v lepem slogu izrazijo, kar je sicer pri malo let trajajočem poduku težko. V tujem jeziku jitn jo pa to čisto nemogoče.
Gledati bi trebalo, da v takih
PODLISTEK.
Zvesto žensko srce!
(Nemški spisala * * prosto pasi. Gradimir.)
Mi rno in tiho ju bilo v globocem senčnatem gozdu. Na strani mladega lepega lovca je stala plavolusa žalostna deklica. H lo je zadnjikrat, ko jo je objemala njegova roka, zadnjikrat, ko jej je žarelo njegovo oko! Grozdana je bila prišla s svojimi roditelji po letu obiskat prijateljsko družino. Na njenib sprehodih v gozdu jo je čest krat srečal bil mla ti gozdar, čegar lepa prikazan je napravila bila globok vtisek na deklico.
Srečevala sta se čestokrat, skoro VBak dun. Ni-ta se sicer nikdar zmenila, da se bosta zopet videla, in vender sta se našla, da bi bil kdo mislil, da sta se iskala. In uže prihodnji dan so imeli oditi Grozda-nini starši-v mesto, in ljubeči Be Človeka sta se imela zopet videti 8e le čez leto dni, takrat, ko bi se dekličini stariši zopet Belili le-sem. Rad bi bil Slavoj Vidovič nasnubil Grozdano; pa nI bil še samostalen In nI mogel še misliti na to, da bi si ustanovil .družino.
»Tedaj, Bog te živi, ljubica mojega srcal« govoril je Slavoj skoro breziglasno. »Qstani mi zvesta, dokler ne boš rooja rjfred v s Biii svetom/« Grozdana privzdigne blond;>8to svojo glavo. Njeno oko se je svetilo same ljubezni in zvestobe. S trepetajočim glasom odgovori: »Jaz ti ostanem zvesta, Slavojl Nikoli ne bom žena drugemu možu I Tvoja sem in bom na veke!«
učilnicah deklice zadoba lepo pisavo. Kakor se človeku tem bolj dopada dobra jed, ako je na mizo prinesena v lepej posodi, enako se dopada vsebina kakega pisma, ako je pisava lepa. Lepa pisava ima tudi vpljiv na lepo čutje.
Dobro bi se morale naučiti deklice tudi čitanja; točen in natančen izgovor ima pri čitanju veliko veljavo ter olehčuje umljivost. tega ali onega čtiva. Po naših mislih ženska, ki ve z dobrim izgovarjanjem brati, lahko v zimskih večerih z branjem razveseljuje in blaži vso družino.
Tudi računstvo bi se v ženskih učilnicah ne smelo zanemarjati, a to naj bi se bolj praktično podučevalo ; ženski kot gospodinji ni treba drugih računov znati, raz ven potrebnejših namreč, da ve, koliko izda in koliko ima dobiti. Visoki računi, algebra, geometrija so gospodinji čisto nepotrebna šara, koja bi se morala iz takih učilnic izbacnoti.
Ne mislimo pa vendar, da za-doščuje, kar smo do zdaj povedali, da je gospa omikana. Ne, to še ne zadoščuje, kajti vse, kar smo dosedaj naveli, ni zmožno deklici dati one dušne hrane, ki jo spremeni v olikano bitjo. Tudi svetna in cerkvena zgodovina je priporočilna, ali obravnavana tako, da jej blaži in plemeni srce. ne pa prepolna raznih dat in številk, ki kaj kmalu iz možgan izginejo. Vse kar nasprotuje ženskej naravi in kar ženskej nikakoršne koristi ne doprinaša, naj se pusti; kar jej pa more plemenititi srce in značaj, to naj se tem temeljitejše obravnuje. — Dobro bi bilo, da se Ženska mladež spozna tudi z domovinskimi nekdanjimi dogodivščinami; domača zgo-
dovina naj bi jej ne biH tuja — sicer tudi ženskej velja pregovor: Ilistoria magistra vitae.
V zadnje jo je pritisnil k sej)i. Potem se ona iztrga iz njegovega naročja, biti domov v svojo sobo, kjer poklekne pred podobo matere hož|e. Dolgo je molila. Našla je v molitvi tolažbo in miri
Grozdanlni stuši so bili bogati in so živeli jako razkošno. Plemenita družba se j -t shajala v njihovi hiši iu lepej, duho-vitej, Ijubeznivej hčetki ni manjkalo če-8tilcev. Vender, vselej, ko se je vrnila iz sijajne družbe v tiho svojo sobico, odprla je predal svoje mize, In iz njega je vzela največi svoj zaklad: Siavojeva pisma in njegovo podobo! In oqle»lujoč si sliko ljubljenega mladega moža, našla je največo srečo. Želeli si je, da bi jej s časom bilo dodeljen«, da bi motila živeti ž njim, ki ga je ljubila iz dna svoje dušel
Markiz Colombo, italijansk plemenitaš, spoznal ja bil Grozdano In strastna ljubezen mu je napolnjevala srce za lepo deklico. On se ji je bližal. Bila je Ijune-ztilva proti njemu, kakor proti vsakemu drugemu omikanemu možu. Vender z nobeno mislijo se ni izneverila Slavoju. Markiz je nasnubil Grozd ino. Starši so bili tega prav veseli. Poznali bo markiza kakor poštenjaka. Mislili so si, da bi bila prihodnjost hčerina pri tem moži popol noma zagotovljena 1
Zvečer, ko se je hila Grozdana umaknila r svojo spalnico in ji v mislih bivala pri Slavoji, vstopi nenadoma njena mati k njej v sob", Grozdana se ustraši, ne da bi vedeli, zakaj. Mati se jI ljubeznivo bliža in poljubivši jo spregovori: »Grozdana, markiz Colouibo te je danes nasnubil; hočeš li postati njegova žena? 1 voj oče in jaz bi rada videla to zvezo. Colombo je ljuheznjiv, lep, pošten človek.
Vsaka deklica, katero bi on volil, smela bi se srečno imenovati. Zadovolji rneue in očeta, otrok moj, ter reci: »da!«
Grozdana je bila pri teh besedah materinih prebleleia kakor smrt. Potem udari v jok, pade na kolena pred svojo mater ter milo prosi: »O mati, zahtevaj karkoli hočeš o meni, le tega ne, da bi se poročila. Tega ne morem in ne smem!« Grozdanina mati zavzeta pogleda klečečo deklico ter de|e: »Smem li te vprašati, kaj je prav zi prav vzrok temu čudnemu tvojemu ravnanju?«	••
Grozdana stopi k svojej mizici, vzame iz predala Slavojevo sliko ter, ponudjvši jo materi, reče: »To je vzrok!«
Stara gospa vzame sliko ter mrzlo opomni: »Jutre bodemo govorili dalje Lehko noč/«
Grozdana je prečula vso noč. Ne, markiza ne poroči; ona ljubi Slavoja in njemu ostane zvesta! Predno se izneveri ljubimcu svojemu, zapusti raji hišo očetovo! Bleda in mrklih oči pride drugo jutro Grozdana k zajutreku. Mrzlo so jo pozdravili starši; a njen oče izpregovorl: »Grozdana, tvoj i mati mi je pravila o tvojem neumnem ljubkovanji. Imam te za premodro, da bi menil, da misliš, resno o i bi ti mai kizovo poHU ibo. Kaj ne, le zaradi dolzega časa si se menila vlansko leto 7. lepim lovcem ?><
»N", oče moj!« odgovori Grozdana popolnoma mirna. »Ljubezen moja do Slavoja je sveta In resna. Njemu ostanem zvesta do smvtil trudi se, da bi me pregovoril; zastonj j^I Jaz hočem Slavoja ali nobenega druzega!«
In minevali bo tedni. Grozdana ni nikoli zapustila sobe svoje. Zaztonj so jo
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ministerski svet obeh državnih polovic je pod prvosedBtvom cesarjevim 5. t. m. določil skupni proračun za leto 1887 In določil, kdaj Be Imati sklicati delegaciji.
V seji poslanske zbornice 5. t. m. so poslanci nemško-avstrijskega kluba predložili tri zakonske osnove, glede ustanovitve delavskih zbornic. Izimši v Dalmaciji se ima v vsakem trgoviosko-zbornič-nem okraju ustanoviti delavska zbornica z enakimi opravili in socijalno samoupravo, kakor jo imajo trgovinske zbornice. Po tem bi se ustanovilo 26 delavskih zbornic, ki bi volile devet poslancev v državni zbor. — Potem se je začela razprava zastran pokritja primankljaja pri državnih železnicah. Za besedo je prosil poslanec Schaub, a načelnik je opomnil, če kdo hoče o tej zadevi govoriti, da se to preloži na prvo prihodnjo sejo, ker se hoče udeležiti razprave finančni minister, kt pa je danes zadržan zarad ministerske konference. Vsled tega se je ta predmet za danes odstavil z dnevnega reda. Potem so se vršile nadomestne volitve v razne odseke in pričela se zopet ras«* prava o eksekutlvnem postopanji ter se 4 in 5 sprejela po odseko?jb predlogih. Knotz je interpeliral ministra notranjih zadev, zakaj se je častnikom ▼ Pragi prepovedalo obiskovanje nemfike kazine. Steiner je interpeliral ministra o zadevah zemljiškega davka. Včeraj je bila zopet seja.
Ogerska poslanska zbornica je 7. t. m. sprejela bankno predlogo v prvem iu dragem čita nji,
Ogerska vlada kakor poroča »Budap. Corresp.«, predloži zakonsko osnovo o po-
starši prosili, naj se shaja z markizom, da plemenitaš poskusi, pridobiti si njeno ljubezen. NI hotela iu ni hotela I Od Sla-voja ni dobivala nobenega pisma več, zakaj njen oče mu je bil pisal, da mu nikoli ne da svoje hčere v zakon. Njegova hči ni odgojena v to, da bi bila v gozdnar\ev| hiši srečna/ Slavoj je Grozdaninerciu očetu odpisal, da deklici daje besedo nazaj, ter da odsehdob ne bo slišala nič več o njem. Grozdana je čitala pismo, katero ji je dajalo zopet prostost; čitala je, kako lehko se Slavoj poslavlja od nje. In vender ni ga nehala ljubiti I Zmerom bolj in bol) se je odmikala svetu in zmerom bolj je bledela. Bližala se je — grobu svojemu! .. .
A tedaj se vzbudi stara ljubezen v srci njenih starSev, in storiti so hoteli vse, da bi jo rešili. Odrekli so jo markizu, ker raj: bi vi leli svojo hčer kot soprogo preprostega gozdnarja z srečnim srcem, kakor pa v grobu I Ko Grozdana izve, d& se starši njeni ne branijo več, dati jo v zakon Slavoju, zajoče od samega veselja, in brez koncaje poljubijevala roke roditeljem svojim ! —
Slavoju pisati ni hotela, nego osebno mu je hotela donesti veselo to novico; kajti vedela je, da jo Slavoj še zmerom ljubi ter so le okolnosti tako nanesle, da ji je besedo vrnil.
Drugi dan so uŽ« sedeli v kupeji, ona in njeni starši, da bi se peljali tja, kjer se edino nahaja sreča in zdravje za Grozdano. Naposled dospejo v vas. StaiSi Grozdanini se napotijo v gostilnico, Grozdana pa hiti v gozd, da hi videla Slavoja česa preje tem bolje V goz inarjevej hiši sta se Imela sniti. Grozdana je bila uže v gozdu. Zopet je hitela v senci mimo sto-
novitvi carinske in trgovinske zveze, kakor tudi o določitvi deleža le tedaj kroni t potrditev, če se h krati more sankcionirati tudi osnova banknega zakona, in sicer, če tudi avstrijska vlada h krati te tri predloge podade najvišjej potrditvi. Ako bi se zakon o carinskej in trgov nskej zvezi ne mogel sankcijonirati do 31. decembra 1.1., tedaj o^erska vlada na vsak način formalno odpove do konca leta 1887 veljavno carinsko in trgovinsko zvezo.
Vnanje dežele.
O bolgarskem praianji imamo te le važniše vesti: Iz Sredca 5. t.m.: Dopisniku v »Agence Havas« je Kaulbars rekel, da bo na popotovanji po Bolgariji povsod sklicaval vplivne može ter ponavljal besede, katere je govoril v Sredcu; on hoče videti, ali po deželi vlada tisti duh, kakor v Sredcu; on se ne boji sovražnih napadov, ako bi pa bil telesno napaden, k malu bi prišlo 100.000 mož. — Buski časniki vidiio v Tlszinej izjavi neposrednjo izpodbujo bolgarske vlade, naj se ruskim zahtevam upre. »Novosti« pišejo; Ni res, da avstrijsko-ogerski interesi zahtevajo zvezo samostojnih balkanskih držav, ker sicer bi Avstrijsko-ogerska naglo morala dati Bosni in Hrcegovini politično samostojno upravo i nehati bi se morala mešati v srbske zadeve. Govor je tudi Rusiji sovražen, ker se upira ruskej pravici glede protektorata v Bolgariji, če tudi to ni nič druzega, nego nadome&tilo za molče dano dovolitev Busije k zasedenju tuiških dežel po Avstriji. Će se bodo ujemala dela ogerskih državnikov z njih besedami, potem bode nemogoče mirnim potem re šiti balkansko prašanje.
Iz Sredca, 5, oktobra: General Kaul bars je sinoči prišel v Orkanije, sprejela ga je deputacija prebivalcev s klicem: »Živel car 1« »Živela neodvisna Bolgarija!« Deputacija je izrekla, da ima prebivalstvo zaupanje v domoljubje vlade in prosi carja, da dovoli, da se volitve izvrše v obroku, določenem od vlade i naj se kaznujejo pri prevratu udeleženi častniki. General Kaulbars je vprašal, kaka je bila letina in koliko davka nosijo prebivalci; razložil j« vzroke, zarad katerih car ne more dovoliti naglega shoda sobranja ter sklenol z vskllkom: Živela Bolgarija! Zaprti Častniki se vsled zagotovila vlade malo po malo oproščajo. Napetost je nekoliko ponehala.
Iz Sredca, C. oktobra: V Vrači je Kaulbars odgovoril deputaciji, ki gaje sprejela, hakor v Orkaniji. Vest je počila,da je več častnikov v Šumli izreklo svoje nezadovoljnost z sedanjim stanjem in da prete, izreči se zoper sedanjo vlado, ako se ta ne udi ruskim zahtevam. V Sredcu je mir popolen, bati pa se je nemirov v Ru-ščuku in Varni, kder bodo v nedeljo volitve vpričo Kaulbaraa. Danes proti večeru pride Kaulbais v Plevno. Glas je počil, da ne
letnih dreves; zopet so pele ptičice, cvele cvetico — pa Slavoja nj bilo nikjer! V tem prihiti do goadnarjeve hiše. Čudna plahota j<j preobda srce: ni bila toli pogumna, da bi vstopila! Zdajci sliši glasove ter brž skoči za drevo, da bi je nihče ne videl. Glasovi prihajali so bliže in bliže in bliže. Grozdana ugleda gr»j-ščaka korakajočega z dečkom, gozdarskim učencem proti gozdnarjevej hiši. Razločno zdaj čuje besede dečkove :
»Bilo je prav zgodaj, ko je naš gospod odšel na svoje stajaliŠČe, In tedaj ga je podrla krogla divjega lovca. Krogla je dobro zadela, in bojtm se, da gospoda ne najdete več Živega.«
Grozdana m slišala nič več. Mimo grajščaka plane v gozdnarjevo hišo, v Slavojevo sobot In tu je ležal ljubljeni mladenič mrtev, mrzel, s prestreljenimi prsi I — Krogla divjega lovca ga ja bila Dsmrtila! —
Sto in sto lučlc gori v cerkvi. Orgije veličastno vršijo po božjem hramu, in » belem oblačilu in z belim pajčolanom pokrita stoji nebeška nevesta pred oltarjem, da bi obljubo naredila, katera jo bo ločila na vekov veke od tega sveta. V prvih klopeh sedijo dekličini sorodniki ter molijo za mlado novico.
Za cerkvenim stebrom pa stoji visoko staaen temnobradat moi. »Bog te živf Grozdana, ti blago zvesto žensko srce I« umrmlja t bo tja nred se. »Vrnem se zopet v Italijo ter bodem skušal, da te poiabim !• —
bode nadaljeval pcpotovanja in da je poklican v Petersburg, ali to je malo ver jetno.
Iz Sredca, 8. oktobra: V Slstovu, naj-večjej popadki na Bulgaiskem, bil je Kaulbars mrzlo sprejet. Povabil je častnike pismeno v pogovor, a ti so mu po slu ustno odgovorili, da so ne vtikajo v po litiko, ampak da so pokorni le ukazom svoje vlade. Iz Sistova je Kaulbars odpotoval v RuŠčuk.
Na Italijanskem je protiklerikalno rovanje postalo tako, da more žaliti vsa-cega katoličana, papeža pa lahko primora, da se izseli iz Italije. V zadnjih dneh so se počenjale reči, katerih celo diplomati ne bodo mogli prezirati. Nedavno so po veličevali necega Lucatelli-ja, ki ga je papeževa vlada zarad umora necega žan darmerijskega brigadirja k smrti obsodila; psovali so papeža; duhovščino in kato llčane in te orgije so se udeležili tudi vladini in občinski organi. V Padovi so tudi te dni po ulicah nosili papeževo podobo, potem jo pa mej zusramovanjem na javnem trgu sežgali, in tudi to so vladini organi mirno gledali. —Florentinski Časnik »Telephon« pa je te dni pisal to le: Tisti kanoni, ki so razsuli Porto Pio, razsujejo tudi — klerikalcem bo to znauo — zadnjo trdnjavo reakcije — vatikan.
Angleški minister Churchill si prizadeva ves svet na noge spraviti zarad bolgarskega ptaŠanja. Nedavno je strašno ropotal in pretil Rusiji na nekem zboru ter se laskal posebno Avstriji. Zdaj pa popotuje po Evropi, da bi vlade na svojo stran dobil; 7. t. m. je bil v Berolinu, od kodar je odpotoval, po nekaterih poročilih v Peterburg, po druzih pa v Monakovo i na Dunaj.
1\ Madrida se brzojavlja: Kraljica je pomilostila k smrti obsojene upornike. Ko jej ja ministerski svet predložil smrtno scdbo, da jo podpiše, spustila se je v jok 1 ni hotela podpisati, če tudi so jo ministri bi 1 ki i. Vsled tega sta odstopila vojni in mornaričin minister in mogoče, da odstopijo tudi drugi ministri. Navdušenje za kraljico je veliko in splošno. 5. t. m. so jej v gledišči napravili veliko ovacijo, čuli so se klici: Živela kraljica! Živel kralj Alfons trinajsti! Obsedni stan se brez odloga odpravi in smrtna obsodba upornikov se promeni v dosmrtno ječo.
/{ Suakima se 7. t. m. poroča, da so Angležem privrženi domačini po trdem boji vzeli Tarnaj, kateri je utrdil Osman Digma. Uporniki so zgubili 200 mož, mej temi nečaka Osman Digme. Mnogo ranjenih je bilo ujetlb, napastniki pa Imajo 20 mrtvih in ranjenih.
DOPISI.
V TrslU, 2. oktobra. (Izv. dop.) Odprava g. And. Gabršehi, dopisniku Kobarida■ v »Slov. Narodu« štev, 22J.,	in %ž?5. Moj članek »O stanovih« v »Edinosti« je našel odgovor v »Slov. Naroau«, in to po g. And. Gabršeku, učitelju v Kobaridu.
Iz prva sem mislil v več člankih obširno odgovarjati «2'2-letnemu učitelju« — kakor se sam z nekakim ponosom imenuje; a v Ustnici uredništva »Edinosti« (št. 79) me prosi g. urednik izrečno, naj svoj odgovor oomejim na kolikor mogoče majhen obseiek*.
To tudi »tukaj« po mogočnosti storim; a možno da bom o tem predmetu Še govoril, bodi si v kakem pedagogičnem listu, bodi si v kakem drugem časopisu, ki pride pred oči najvišim Šolskim do-stoj anstvenikom.
Najpreje si smatram za sveto dolžnost, da gospoda dopisnika odločno zavrnem, češ da bi se bil članek »O stanovih« porodil ia uredniško tni^o — v »Dolenčevej tiskarni«; — ne, gospodine, pisal sem ga jat, ki sem upitan učitelj in, ki so mi učiteljske razmere znane, ne le v Primor-skej, nego tudi kje drugod. Daje moj članek dob/o premišljen, tega lehko zagotov-Ijatn g. svojega 22-letnega kolego. A zagotavljam tudi, da je to, kar sem pisal v mnogem obziru le slanca, kije davi pala; postal bi pa bil lehko moj opis »hudičevo olje«, da sem hotel berzobzirno in natanko slikati učiteljske razmere, kakeršue so v resnici.
Gospod urednik »Edinosti« je za svnjo osebo uže dovolj dobro odpravil g. Ga-brŠeka ; treba, da tudi jaz spregovorim tukaj par kratkih besedij v pojasnilo. Torej »ad rem« 1
K mojemu opisu, kako so na koprsko učiteljišče dohajali rokodelčiči, opomni g.
GabrŠek: »Bi se li ne dale iste misli povedati na vse drug, milejši način itd. »Zakaj ? Ali niso morda istinite1. In zakaj bi Ri hotili resnico prikrivati? Da bi se naslikani »nedoatatki« (torej so vendar le »ned08tatkl« ne dali odpraviti prej. nego v teku »jedne cele generacije«, to je pač nekoliko preveč povedano. Dajo se, dajo odpraviti, samo treba bi nam bilo pravih mož, pravih talentovar.ih uplivnih šolnikov, ki bi z organlzujočo svojo roko krepko posegli vmes. Tudi ne morem verjeti, da IliI »novodobnemu učiteljstvu« moje besede spodkopavale »avktoriteto«.
Se ve, da je treba vedeti, kake učitelje meni g. GabrŠek s tem »novodobnim uči-teljstvom«. Če meni naslikane abaolviraue »ljudskošolnike«, iz znane fabrike izlezle učitelje,— mi, potem naj mu njegova velja! Pa saj ti ljudje (malo je častnih izjem) niso sploh nobene »avktoritete« imeli i/gubiti, ker je nikdar Imeli niso. Će pa meni tudi one učitelje, ki so ti pridobili dostojno učiteljsko omiko; če meni one učitelje, ki so se pred vstopom na preparandijo izobraževali na kaki srednji šoli; — potem se britko moti. Kajti zoper take učitelje nisem jaz bil nikoli, in tudi narod jih ve ceniti in spoštovati vserod zaradi njihove učiteljem primerne omike. Sploh se čudim, jako čudim, da g. dopisniku ni bil jasen moj smoter, saj se vleče kakor rudeča nit po vsem članku. Jaz sem »namrečnasproten le onim učiteljem, katerim je bila piedstn-dija le »ljudska lola*, ker spoznam, da si v onih 4 letih na učitejskem izobraževa-lišči ne morejo pridobiti one vseobčne omike, ki je potrebna in primerna ljudskim učiteljem. Gospod dopisnik pa bi rad učitelje absolv. Jjudsko-šolnike zagovarjal. In baš v tem sva si navskriž.
(Sicer ne le jaz, nego tudi mnogo mojin kolegov je nasprotni!) onim učite ljem absolviranlm ljudskošolnikom, in n Še dolgo, ko mi je sposoben učitelj rekel »Vidiš, naš »kolega« X. je bil še pred 5 leti moj učenec; a zuaj mi je — »tovariš« II!)
(Konec prib.)
Iz Gorice 4. oktobra. (Izv. dop.) Naše »slovensko bralno In podporno društvo« ima si zopet zabiležiti v svojo kroniko lepo slovesnost, katero je priredilo v nedeljo, 3. oktobra za imendan našega Visocega vladarja Franc Jožefa I. Slovesnost se je vršila onkraj »Soče« na slovenskih tleh v prljaznej Podgori. Pričela se je ob 2. uri popoldne z slovesnim blagoslovom in zahvalno pesn>jo, pri katerej t-o zvonovi zvonili in možnarji pokali. Po dokončanem blagoslovu zasvirala je godba pred cerkvijo cesarsko himno, da je bilo vse ljudstvo navdušeno. Na to so se dru-štveniki in mnogo občinstva pridružili godbi, katera jih je spremila po vasi na dvoriftČe gosp. Kocijančiča, dež. poslanca, kder se ja vršila veselica. Prostor, kder se je veselica vršila, kakor tudi prehod od cesarske ceste do cerkve in stolp, bili so zastavami lepo okrašeni. Ob 8 url se je začela veselica, h katerej so se društveniki in drugi rodoljubi iz raznih krajev zbirali. Prvaška godba, katero je društvo najelo, svirala je lepe slovenske in patrijotične točke ter došle goste pri kozarcu dobre vinske kaplice kratkočasila. Mej godbo zbrali so se pevci iz raznih krajev, ki so skupno in posamezno narodne pesmi prepevali. Na to poprime besedo g. H. Klein-mnyer, društveni podpredsednik, ter noreče nazdravi našemu presvitlemu cesarju, kiterej zdravici so vsi navzoči gosti, katerih seje štelo nad 800, trikrat živijo na šemu cesarju zaorili. Drugi pozdrav Imel je naš Častiti predsednik g. Anton dr. Gregorčič, kateri je razložil namen ta vese lice, važnost in korist podpornega društva, ter se lepo zahvalil vsem gostom, ki so veselico počastili, posebno slav. županstvu, gosp. A. Kociiančiču uež. poslancu, ki so tako lepo priskrbeli za olepšanje te patrijotične slavnosti. Nato je bilo srečkanje treh dobitkov, ki se je v pravem redu in v zadovoljnost vršilo. Mej veselico so možnarji pokali, zvečer pa so se lepi umetelni ognji zažigali, celo na Podgorskim hiibu gorel je lep bengaličen ogenj v znamenje udanosti do presvetlega našega vladarja.
Po sedmej url začeli so gosti odhajati vsak na svoj kraj, katere je večinoma godba spremila po Podgorski vasi.
Vsa siavno8t vršila seje v najlepšem redu, da si je bilo tudi mnogo Furlanov navzočih. Podporno društvo pa se sme lahko ponašati, da more napravljati take slovesnosti, katere so ne le društvu samem, ampak tudi narodu na čast.
Rodoljub.
IK Vipave, 4. oktobra. — (Izv. dop.) — Vinarska in sadjarska šola se je torej uže preselila iz Slapa na Dolenjsko; 15. t. m. uže začne poslovati vodstvo v Grmu pri Novem mestu. Pred 8 dnevi smo imeli na Slapem slovesen sklep šole, ki je 13 let Ipavcem pot gladila za boljšo prihoi-tijost, in se je pri tej priliki vzidala v grad grofa Lantbierija na Slapem spominska plošča, ki i)o na veke svedočila o debilnosti te šole. — NaŠ rojak g. Rihard Dolenc, ki si je s to šolo stekel nevenljivo slavo, naB zapusti še tedni na skoro občno
žalovanj* naših posestnikov. — Ne bom tukaj našteval njega zaslug, le to naj omenim; da je on postavil pravi temeli racijon alnejemu vinarstvu ter uvedel zdaj tako živahno kupčijo ▼ vipavskem sadju na Dunaj in v druge kraje. V znak spoštovanja ga je izvolila slapen^ka ob* čina svojim častnim občanom in mu je Izročila 29. septembra v posebnej deputaciji lepo izdelano diplomo. — Vrlemu možu naj bode to majhen dokaz naše hvaležnosti, a želimo, da bi na§;m bratom na Dolenjskem uprav tako oči odprl, kakor jih je nam. Na Vipavskem je bila trgatev ugodna, vršila se je v lepem vremenu ta Vipavci smo, hvala Bogu, vendar Še precej božje kapljice pridelali.
Društveno živenje pa pri nas nekam srava in bi bilo potrebno, da bi se tudi v Vipavi napravila kaka velikanska beseda v korist družbe Sv. Cirila in Metoda.
Torej Vipavci, na noge, ako uže možki nočejo, priporočimo se pa krasnemu spolu, ki ima mej seboj par jako energičnih in omikanih dam. — Pri nas se da vse napravite, le nekaj delalnosti, pa sloge nam je treba.
Iz pomjansko občino, 3. oktobra. Vflecenjeni gospod urednik! Neki dopisi, koje sem čital zadnje tedne v Vašem cenjenem listu, dali so povoda tem le vrsticam, koje, Vas uljudno prosim, sprejmite med svoje dopise.
Už« ie skoro pol drugo, leto, odkar je umrl Jakob Grdina iz Šmarja. Kakor strela bila s-j ie raznesla ta žalostna novica po vsej pomjaoskej občini, pa tudi zunaj nje. Jakob Grdina je umrli izgovarjalo se je težko izdihajoč, ter bolno Čutilo v sicu, kako je to težka izguba ne samo za župnijo šmarsko, temuč za vso županijo pomjansko. Uže pred tremi leti bi bil postal nadžupan, da se niso protiv-nikl poslužili zvijače, ter lehkovernih zastopnikov pridobili na svojo stran. Ni mu bilo jednakega v vsej občini, naj se ga uže sodi od koje koli strani.
Bil je uzoren gospodar, goreč domoljub in kristjan, Človek in mož v polnem pomenu besede. Mlad je sprejel gospodarstvo, zapuščeno, zadolženo. Hotel ga je v red spraviti.
Začel je delati kakor mrav, od zore do mraka. Razdelal je svoje baredt, nakopava], sadil, posebno trte, obJelaval po letu in po zimi. Njegov trud urodil je malo po malo obilnim plodom, kakor pri vs tkem, kdor je delaven. Njegove njive, njegovi vinogradi rodili so toliko, da je pridelal veliko več, nego drugi na veliko večih prostorih. Poplačal je tudi dolgove in živel kakor jeden najboljših posestnikov v Svetmarji.
Pa njemu ni zadostovalo, da na svojem samo za se skrbi. On je tudi dalje gledal.
Postavši občinski zastopnik in Šolski svetovalec, • ledai je, da koristi ne sebi iu svojej hiši, ampak vsej županiji, vsej občini. Kakor občinskemu zastopniku vnele} mu je bila pred očmi korist občine. Ni maral da izgubi dan, dva ali več, samo da pospeši občo blagost, da se povsod občini v prid pošteno dela.
Kakor šolski svetovalec delal je na to, da otroci pridno šolo obiskujejo, ter da se kolikor je več mogoče naučijo. Znal je, da brez uki ni nauku, ter ni maral, aa seje s tem jednemu ali drugemu, Še neprevidnemu ali tudi nespametnemu očetu ali materi zameril. Znal je, da ljudje prej ali pozneje tu li sami uvidijo, da ni mislil slabo, ampak dobro za občinsko dobro. Šola je potrebna dan danes vpakemu, a ona more koristiti samo tedaj, ako so pridno, vsak dan, obisluije.
Morua še več se je zameril nekojim s tem. da je delal na to, da se v Svet« marji ustroji šola tudi za ženske. On je se svojim bistrim umom uvidel, da je tudi ta koristna, da je dan danes tu ii ženskim za potrebo, da znajo brati, pisati in raču-uati.
Znal je tudi, koliko se izda za obleko, posebno žensko, i da bi se mnogo ti stroški zmanjšali, ko bi ženske ne plačevale za vse, ko bi si tudi same znale kaj napraviti.
Njegova ljubezen sesala je tudi dalje, ni ostala nI pri občini. Gospod učitelj B. napeljal ga je na to, da je bral tudi novine; iz kojiii se lahko veliko lepeg i nauči; da je materinski j^zik oui, kojtga ima vsak pravi Človek ljub ti, da je domovina, za kojo se vsak nje pravi slu mora tudi žrtvovati.
Osvedočlvšl se, koliko lepih reči se more človek naučiti iz noviu, žeJel je, da imajo tudi drugi to dobroto, ter ni miroval, dokler se ni ustrojila čitalnica. Vsem je še živo v pameti oni dan, ko se je čitalnica slovesno odprla, a VBakdo tudi zna, da je rajnki Grdina mnogo za njo napravil.
A v čas pri volitvah?! Ali je za potrebo naštevati, kaj je on vse delal?7
Miroval ni po dnevi ni po noči. Ves čas volitev je snoval, kako bi boljše izpadle, kako bi se pokazalo, da ruio Slo-* venci Iti Hrvati v Istri v naŠej zemlji doma, da nečemo, da nam se tlači jezik in narodnost in domovina, ampak da hočemo biti svoji v svojej hiŠt.
Ako bi se povsod med našim narodom t.iko delalo, kakor seje deblo pod vodstvom rajnikega Jakoba (»mine v Šmarju (med ostalimi on je po 10—20 hišnih gospodarjev na dan sklicaval zvečer t-r jih poučeval), gotovo bi z\ vse Slovence in Hrvate v Istri boljše bilo. Z delom pri volitvah ne dela se za ono jedno ali urugo osebo, ampak se dela za dobro vse občine, za cele okraje, za bolje vseh prebivalcev pokrajine, za uobro vsega našega naroda.
Dobrega kristjaDa se je kazal pri vseh pobožnostih, \ vs;ikei priliki, a posebe tudi s tem. da bi Šmarci sezidali prostor-nejo in lepš ► hišo božjo, kolikor je mogoče dostojno vsemogočega Stvarnika.
On mu je gotovo podelil zasluženo plačo, On naj tudi da, da bi rajnki nepo-zabljeui Jakob imel čim več nastopnikov ▼ Šmarju in v vnej pomjanskej občini.
Domače in razne vesti.
Vodstvo družbe »v. Cirila fln Metoda v lLjuhlJanl je imelo dne 4. oktobra svojo V. ?ejo.
Prvomestnik T. Zupan se spominja Imedaua Nj. Veličanstva, odborniki pri nagovoru vstanejo kličoč: živio.
Vzemejo se na znanje poslovanja pr-vomestnikova in tajnikova od zadnje seje, njijino postopanje se odobri.
Neprevideue zapreke so odprtje ustanovljenih 2 otroških vrtov nekoliko za kasnile, a upati je, da bo v kratkem vse v redu tem bolj, ker ste dotični dve podružnici neumorno delavni iu ste glede stanovanja in oprave vse oskrbeli.
Skfene se v mnogih iztisih razširiti
Eoljudui spis o družbi, da bi se tudi bolj .udje zanjo vneli.
Izvoli se potem pododsek, da prerešeta neko notranjo zadevo v prospeh društva.
Triaike novosti:
Koltra. v Trstu. Strašna ta bolezen nas še noče zapustiti; od torka opolunoči do srede opolnoči je zbolelo v mestu 11 ljudi za kolero, od srede do četrtka 10 v mestu in od četrtka do petka 12 v mestu in v predmestjih; do danes zjutraj pa je uže zopet zbolelo 5 ljudi. — V okolici ni torej več kolere, toliko bolj pa razsaja po mestu, — No, Solobarda, ali so Še okoličani krivi, da nas kolera noče zapustiti ?
Ljudska, kuhinja v spodnjih prostorih Monte verde bode jutre začela poslovati. Juba in meso s prikuho bode v tej kuhinji stalo 15 soldov.
Žalostno presenečenje. Za kolero je zbelel te dui tudi nek rokodelec po imenu Jožef Rožanec. Zlvel je na veri z neko domačo žensko, Slovenko, In prav težko se je od nje ločil, ko so ga prepeljaii v bolni r.o za kolorozne. Zato pa je prosil duhovnika bolnice, po izgledu onoga Abrama, o katerem smo poročali pred 14 dnevi, da bi vse potrebne korake storil, da bi se mogel poročiti s svojo žensko na smrtnej postelji. Usmiljeni duhoven se je brž napotil in vse pripravi, kar je bilo potrebno k poroki, Poslal je predvčerajšnjem tudi po nevesto; a ko je ona prišla in se je hotela z duhovnikom podati k ležišču umrjočega Rožanca, ja prišel uprav dr. Lustlg od njega ter je navesti rekel, da je uže prekesno, ker je Rožanec pred nekaterimi minutami umri. Si morete misliti ž ilost nesrečne ženske.
Samomor, Predvčerajšnjem popoldne je načel mestni gozdni čuvaj Jurjevič v gozdiču pod Sv. \lojzijem (v borovcevam gozdiču) mrtvega starega moža visečega na nekem drevu. Komisija je spoznala v mrtvem prebivalca hiše ubožnih, 76 letnega Jožefa Kolarja, rodoma iz Vipave. — Zakaj je starec obupal nad božjo previdnostjo, ni mogoče niti vganiti.
Konja, je sekvestrilala policija vozniku Ivanu Bedanacu, ker je ubogo, tako uže na pol uutvo žival, ki ni mogla več iz mesta voziti, Še prav hudo bičal. — Bi bilo pač treba še več takih konj rešili pred ostudnim trpinčenjem.
Nesreče. 16 mesečno deklico, hčer mizarja Battistella, stanujočega v Kad inu, je mati samo pustila v kuhinji. Deklice se ja igrulo in padlo iz ognjišča v neko kad polno vode, ,v katerej je utonilo. Si morete misliti materno presenečenje, ko je našla hčerko mrtvo v kadi. — Neskrbna mati bo imela zdaj posla s sodnijo, in prav se ji godi.
Policijsko. V noči od srede na četrtek je zaspal v ulici delle Legna popolnoma pijan fakin Kari Braida; drug fakiu, Ivan Laruasi, se mu približa in ga začne slačiti; to pa je zapazila neka« straža m ko je lopov hotel odnesti klobuk, jopico in še druge reči, skoči straži za njim m ga vjame ter zveže in odpelje v ječo. - Neznani tatovi 80 včeraj na par-niku Ika v krali 1 vrečo istrskih lešnikov vredno nad 20 gld. - Zaprli so dve takozvani »aesoloti«, (navadni delavki po ma-gazinib) ker ste se na ulici tepli. — Tri peke so zaprli, ker jih je straža našla, ko bo igrali prepovedano igro. »Jadranska zarja« zdrami se zopet in uči p*ke mo-ralnejšega živenjal
Izpred porotne sodnlje. Mestni dacar Jusip Kozlovič se je v neke| gostilni spri z natakarjem Fran Wilfanom; v prepiru potegnol je dacar noj iz žepa in Wilfanu trebuh prerezal, vsled česar je zadnji umrl v bolnici. Porotniki so Ko-zloviča spoznali krivega uboja in sodniki so ga obsodili na 3 leta teške ječe.
Izpred sodnlje. Nekdanjega grofi. Z'iai plebejca Adeichi-j* Panigai, rodoma iz Škodovake pri CerviDjanu so sodniki obsodili na 4 leta težke ječe, ker je svojo ljubico Katro Petico nevarno ranil.— To je tisti klatež, katerega so Lahoni rabili tudi za agitatorja pri volitvah.
Brezobzirnost Lahonov. Pri firmi Jakop Kohen, ki dela z ribami po-lenovkami, je bil težak BuncuŽe 19 let v magazinu nameščen in so ga znali vedno dobro porabiti. Ali ki»pofikin, nek Furlan, je nekda zadnji čas zvedel, da je B. navdušen Slovenec in da se močno briga za del. pod p. društvo. To mu je bilo zadosti, da je začel ubožega težaka, očeta 4 otrok neusmiljeno preganjati, in ker mu ni mogel ničeša očitati glede poštenosti, ga je neusmiljeno naganjal pri delu in mu vsako reč zvrgel, in to toliko časa, da je moral reva Bunc sam iz službe izstopiti, da na njegovo mesto pride Furlan. — Tako znajo !
Kolera v Istri. Zadnje tri dni je v Istri zbolelo 9 ljudi z.i kolero. — N;»j-hujča je zdaj kolera v prijaznej Dolini.
Kolera na Kranjskem. Mej kaznenci v belej hiši v Ljubljani so se pojavili nekateri slnč iji podobni koleri, ali zdravstveni svet ni konstatiral pravo kolero ; tudi je zbolel nt-k zeležniški kondukter, ki je prišel iz Trsta, na simptomih kolere in je v 24 urah umrl. — Drugih slučajev ni bilo na Kranjskem.
llazplsane so notarijatske Službe v Ajdovščini, Kanalu, Podgradu, Cervmjanu in Voloski. Prošnje se imajo vložiti v štirih tednih pri notarijatskej zbornici v Trstu.
Razpisana je služba maga-cinskega služabnika pri c. kr. carinskem In solnem uradu v Kopru z letno plačo 300 gid. in službeno aoklado 75 gld. uredsko opravo in določeno množino soli Prošnje se imajo vložiti v Štirih tednih pri tamošnjem finančnem nadzorniŠtvu in dokazati je telesno zdravje in znanje deželnih jezikov. Nižji dosluženl častniki z certifikatom Imajo predstvo.
Brezplačno legallzovanje pisem pod sto goldinarjev vrednosti sklenili so izvrševati kranjski notarji dne 4. t. m. na svojem notarskem shodu v Lju bljani. Hvalevredno!
Poraba tobaka v prvej polovici leta 1SSO. V tej aobi je država skupila za vse vrste tobaka in cigare 35,801.109 gid., za 241.858 gld. več, nego v prvej polovici lanskega leta, Poraba tako imenovanih »kratkih cigar« se je zelo zmanjšala, In sicer za 11,701.096 cigar; porabilo pa se je Kuba cigar po 4 kr. za 6 milijonov. Portorlko za 4 in pol mil., virgink za 3 milijone in cigaret za 32 milijonov več.
HlpotekarnaJiremena v Avstriji. Gotovo je važno, da se vsaj v primeri ve, koliko hipotekarnih bremen ima vsaka dežela, ker iz tega se sklepa na nje blagostanje in na to, koliko davkov more nositi. Pri naH se je to omogočilo še le od leta 1881, ko so se uvedle nove zemljiške knjige. Kolikor se je moglo zračunati, znašala so v Avstriji hipotekama bremena v letu 1808 — 2U84 milijonov gold.. v letu 1869 — 2105 milj. v 1. 1870 — 2112 mil., v 1. 1872 — 2271 mil., v 1. 1873 - 2491 mil., v 1. 1876 — 2930 mil., v 1. 1879 — 3019 mil., v I. 1881 — 3048 mil., v 1. 1883 — 3129 mil., v 1. 1884 — 3200 mil. IV številke pač niso veselo znamenja in jasno govore, da gospodarstvo v drŽavi od leia do leta propada, ker se je neprimikljivo posestvo v omenjenej doiii na novo zadolžilo za več od 1000 milijonov gold. Spomina vredno je, da se je najbolj zadolžilo posestvo deželne table na dolenjem Avstrijskem iu Češkem, prvo za 58, iu poslednje za 16°10. Od skupnih hipotekarnih dolgov spada na Češko tretji t na dolenje Avstrijsko četrti del, za tema stoje Moravsko, Štajersko, Koroško itd.
Železnica iz Petersburga v Peking.
Ruska vlada se ozbiljno peci s tem, na zveže s železnico Petersburg s Ptkingom in Santrajem, ali prav za prav vsbodnje morje z velikim oceanom. V ta namen sta bila oba generalna guvernerja vsbodnje Sibirijo in iimurakih dežel poklicana v Pe-tersbur«;, da iu izrečeta svoje menitrve o tej železnišnej črti. Ruskej vladi so se o tej zadevi predložili trij* načrti, se mej sabo le s tem ločijo, da predlagajo razna mestu, od katerih bi se ta svetovna železnica izvedla. Skoraj gotovo pa se ruska vlada odloči za Jekaterinenburg, od kodar bi železnica držala skoz Tonisk, Kijabto, Urgo In Keljan v Peking, mogoče tudi v Šangaj. Ta železuica se zgradi prav tako, kakor zuhvalloska z enim kolovozom. Tudi to železnico, ki trgovino mej Rusijo in Kitajskim jako povzdigne, hoče ruska vlada iz državnih sredstev sama zgraditi.
Trikrat krščen. Župnik v Eisenerzu na zgorujt-m Štajerskem naznanja, dasta zakonska Fran in Marija Kasper, recte Frt-ier, pristojna v občino Oberaicb pri Bruku ti a Muri, v zadnjih uneh svojega novorojenega otroka, dečka, pod lažnjivimi povedbami, v treh raznih Župnijah, tedaj uže trikrat dala krstiti ter 23. septembra, kakor se govori, na spodnje Štajersko napotila; sumi se tedaj, da ta dva zakonska iSčeta zaslužka iz darov pri otrokovem krstu In da dečka me| potjo dasta Še nekclikokrat krstit. Župnik v Eisenerzu je to stvar naznanil tudi sodišču.
Trgovinski promet mej Nemčijo in Rusijo. Ni še mnogo let, kar se je iz Nemčije na Rusko mnogo vefi blaga izvažalo, nego iz Rusije v Nemčijo. To pa se je v zailnjih letih preobernolo. V letu 18'tl je Nemčija na Rusko izvozila blaga v vrednosti 12.974.000 mark, v letu 1871 za 162 510.000 mark, v letu 1874 za 179 730.000 mark. V teh letih je znašala vrednost i z Rusije v Nemčijo izvoženega blaga 6.307.000 mark, 74.910.000 mark in v letu 1873 pa uže 556.950.000 mark, V letu 1884 je znašala vrednost iz Rusije na Nemško izvoženega blaga 486.630.01)0 mark, iz Nemčije v Rusiio pa le 189.580.000 mark. Tudi v dveh poslednjih letih je Rusija na dobičku.
Slaba vest. Urednik nečesa časnika v nekem večjem mestu je v svoj časnik uvrstil to le: »Pri nekem vinskem trgovcu sem zadnji teden kupil steklenico črnega vina. Pri preiskavanju pa se je našlo, da je narejen iz vode, borovnic, špirita in druzih snovi. Ako mi v Štirimivajset tirali dotični vinski trgovec ne pošlje steklenice nepokvarjenega Črnega vina, naznanim brez odloga ime in stanovanje tega vinskega pačuha v svarilo vsem, ki pri njem | kupujejo vino.« — In glej, huda vest se je zbudila pri 23 vinskih trgovcih v mestu, in urednik je dobil od vsacega po eno steklenico nepokvarjenega Črnega vina.
Tržno poročilo.
Kaca — na trgu mirno skoro brez spremembe cen. — Prodalo se je te dni 2000 vreč Rio po f. 59 do f. 68, 400 vreč Santos po f. 62 do i. 68.—, Java Malang. stana f. 70 do f. 72.—, Ceylon plant. f. Ha do i. 131.
Sladkor — mluhova kupčija uže dolgo Saša, zato so pa ceno se slabše postale. Prodalo su te dni 5000 vreč sladkorja po f. j.8.25 do f. 21.50.
Sadje — še prečej živahna kupčija po trdnih cenah. Pomaranče Jatfu f. 4.80 do t. 8.b5, limoni f. 4. do f. 10 —, rožiči UrSki f. ti do 7.50. pulješki £. 10 do 12.-, mundlji f. 80 do f, 'JU.—, lige v vencih f. 11 do f. 13, Smireu-ske f. 35 do f. 45.— , opaša f. 23.—, cvebe z repki f. 18 do f. 21.—, Elemo t: 21 do f. 25, Sultani na f. 24 do f. 28.
Olje — nespremenjene cene, namizno stane f. 54 do f. 72, jedilno £. 38 do f. 43,-, bombažno f. 29 do f. 34.
Petrolje — rusko f. 7,25, amerikansko f. 9.
Domači pridelki — fižol novi rudeći f. 11.-, bobinec f. 12, koks t. 13.50. Maslo f. 84 do f. 92.
Žito — slabo obrajtano, skoro nobene prodaje in so cene le nominalne.
Les — še precej iskun po nekoliko viših
cenah.
Seno — dobro konjsko f. 1.40 do f. 1.60.
Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo cjlcl. 1.85. Za ffospnile! Za ffoftpc!
Nepremočljive, gorke, trpežne in neobičajno v ceno so moje gostotkane. nenavadno prileznu
Meščanske jopice
za jesen in zimo, za K°sP°ule, gospe, dečko in deklice ; vso po enukej ceni mimo f. 1.80 komad, V zalogi imamo slavnozn&nih »meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drup, bor-deaux, plave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi tako janko je najboljše obvarovan mraza, kajti i rilegajo se vsakemu životu. obdrŽe redovito gorkoto m so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.85 imamo na produj za gospe ša dve sort finejSi:	1 —
iz Une znphir volne samo gld. 2.85.
u zephir vol ti1! obšitol samo gld. 4.
Borano poročilo.
Uže zopet naša borsa sluti vojsko zarad Bolgarije, zarad česar |e bila vse te dni mlabovnost in so kurzi postali ne-kol ko niž .
lftunaj«l*a Borna dne 8. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 85 k .
ra	i-X J ~ 1 _ .. „...u.., il/, - (lil
Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5•/, avst. re»»»a , . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
G. kr. cekini .... Kr. državnih mark .
84 116
100 807 278 125 9 5 61
90 55
70
20 9l'|,
94
'60
Na obroke! (72_5)
daje pohištvo tapecarile, razno strižno blago za obleke, ure vsake vrste
M. Coreni
via della Lfegna fitv. 1 P. II.
Trgo1
52
vina
A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča.
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 in 50 stekl.
G led h mere zadostuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen.
Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Julius Feftete, Vtrsenduiiffshaus iu Wien V.. Huudstliurmerstrasse 18/34.
£ iS HJ2 CL>«3 Gospod G. PiccoJi lekarniffar v Ljubljani. Pošljite mi 20 steklenic Vaše slavnoznane želodečne esence ki sem jo z velikim uspehom naročil več bolehnim proti kroničnim bolestim v želodcu	Dr, Zebich, zdravnik
pri sv. Ani, na Hrvatskem Prosim da mi pošljete M6 steklenic Vaša čudotvorne žeiodečne esence, ki se v istini sme zvati »božju roka». J. Flegar župnik v Sušenieviel, Istra. — Ko se je moja soproga jela zdravit z Vašo esenco za želodec, so jej bolečine v maternici /■vnetje maternice) izglnole tako, da se zdi pomlađena	Pateli lekamlčar,
Visinuda, Istra, blučajno sem dobil v roke sklenico Vaša čudežne in zdravilne esence, ki ine je jako ozdravela bolesti v želodcu, ki so me iri leta mudile, in po zuvžitju samo jedne steklenice.
G. Hammer, varnica železn. društva v 1—6	Mariboru.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznini, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
VeČina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalemski I>i»l-zam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosHdaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, knr dokazuje tudi se vsakim dnevom veče pružanje po njemu. Ta balzam bogat na delujočih snovi h kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva mi prebavljen]1* ni ČiSČenje. je zanesljivo .sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebi vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki In zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zubusunju, smrdljivi sapi, gnjusu, rigunju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlutenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane ?BO novcev.	3—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GOIUCI.
Skladišča v Trstu v lekarni Mark u Karasint, na Reki v lekarni ul Redentore, G. Gineiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Puliaca.
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po SiO ftoldov.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu mijtrdovratniše lelodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim nn jetrih in na rranir,t, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostili, zoper beli tok, božjast, zoper scro[ ok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo sum omenjenih bolezni, nmpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	1—52
Prodajejo se v vseh slavnih lekarnicnh na svetu; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karmci Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit i G. B. Rovts, G. B. Faraboschi in M Iiavasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi a« zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
IM
m
i m
Depeša
iliLI
ILET
m
liCf
m liTT iii
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia St. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih iežnikor. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104-16	Cilullo Grlnim,
m
lirn
i
(iz Geneve na Švicarskem) mi
je naročil™na vsak način razpečati 800 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih 7—
Remontoir-ur
finejšega nikla, se navijajo brez ključa, z krono in mehanično ustrojbo kazal, kristalno steklo in z kazali za sekunde; Ll^ll z eno besedo, dobre, izvrstne, nepoln končljlve ure za večnost po sramotni
Lil
1 Wfr. 5-75 _ m
jjl; Enake remontolr žepne ure od jjjfj
| pristnega 131. srebra |
z lino graviranim okrovom, posku-šane po c. kr kovniČnim uredu, stanejo 9 tor. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi
m mi
(rti
m
(Tli
Hi
al
i
i
P fLl iLtti
Genfer Taschen-Uhren-F.liale,
Wien, Ilundstliurjnstrusse Nr. 18|34.
lili lUrf m
H
m UST lili IL5T m UJfjl m

Senzacionalno oznaijilo,
TJ že 88 let obstoječa
5—0
tej. priti.
lom preprog in to?
poprej od Zihtenauerjeve vdove in sinov razpošilja iz svojo zaloge 3—
konjske plahte
190 cm. dolg.', 130 cm. široke, uepo-končljive buž-* temne barve, živih krajcev blteu 3 kilo toŽ"k kom. po f. I,— a.v. ista velikost najboljše vrsti • l..~»0 «
Žveplenobarvane konjske plahte
s Šestokratnimi plavo ali črnorudeSimi krajci blizu 2 metra dolg^, 1 i pol m. široke, izvrstne baže, komad no f. 2.25. Te plahte so brez vsakega vonja, zelo goste, podajejo se radi tega tudi za posteljne o leje in preproge itd — Da'je
razprodajemo dokler je še kaj zaloge ostanke preprog iz jute najlapših barv 10 — 13 m. dolgo, ostanek f. 3.SSO. — Zastori is dveh delov, jedne draperije in dve empras po f.l.VO a. vr. — Posteijne odeje po f. 1.50 a. vr. — Mizni prti 15 kr. a. v.
V zalogi je vsakovrstnih preprog.
Vse blago ki se razgrodnja je brez madežev in se za to garantira. — Neugajajoče blngo se nazaj jemlje. Razpošiljatev po poštnem povzetju.
Aiiressc vormals Lichtenauer"s Wiiwc & Soline
Vfien, 1,, Rothenthurmstrasse 14.
Zgubljene in oslabljene
moške moči in nezmožnost

Ciolov girlpomoček! Vsakdo se popolnoma ozMravj % jfplftlal-iilm offljcnčevlin Klapom
brez našle lniih notranjih neredov na gotov način in za v^dno, često krat cele v dobi 2 dni, ce|o navidezno neozdravljiva nezmožnost v vgakej človeŠkej dobi k kor tudi polucije, se prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 5—52
Svedočbe slavnih profesorjev in zdraviliške brošuriee, na tisoče zahval od po-
1)01 iioniu ozdravelih osob svetujo vsem )olnim rabo ogij'inčevega slapa, ki garantira gotov in trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim po 1-ukoin in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pii pošllj.itvi se dobro pizi, da se ne spozna ksj zavoj zadržuje in od kod prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karo! ^ltnjann
li u naj
VII. MariahilfeiRtrasse 80.
B	. I Troti noš i tj a t vl denarja,
rnsKO*'; p vpov'tj,nf 2.ne*k2'
Obleka za 4'/, gl. in več. ...I	Vse po najnižej ceni, le
SUKnenO v Zalo8' tovarne za sukno
Friderik Brunner
Brno, Frolioherga880 3.
Uglede pošilja brezplačno ln franko, veče zbirke ogledov zi krojače nefrankovano.
l blago
Najboljši
papir z,a eigaretke
20-36	je pristni
LE HOUbuu
franc. fabrikat Ca\vleyey in Hfcnryev v Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Tb papir Ro-ko preporoSrtjo ffo<ipodj'e dri. J.J. Pohl E. Luilvlg, E. Lippnrnnn proteanrjl karaijđ nu Junujsk. vaeufiiliSđu,
radi njegove naJboljSi kakovosti, radi njegova eistott in zato, kar v njem ni nikake drugo zdravju Škodljiva tv.irine.;
' fA»m/CANTS.
17 Rd« Rer»nr«r i PARIŠ
Fnc-Slmilo do rEtiguette
99
Sredstvo varujoče pred kolero
X C E L S I O R«
tekočina /a želodec
Specijf liteta	5-20
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Q
Izvrstno sredstvo za leienie v želodcu in t'žko prebavo za smrdeč vzduh In anđmiških boleznih, čisti in jnči krv. — Želodećna tekočina „ExcelfilorH vživa se lahko v vsjtkem dnevnem čam in pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi o«i o1r< k, jmn ] rav prijeten okus ter je napravljena iz najboljših zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu : RA JA11JND MATER, Piazu Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo.
Prva razposiljalnica sukna, manuf, kurentnega blaga
Pohvalna i preporučna od zdravnikov:
Hranilna moka za otroke
Ivana Gritsoher
IzJelovana pod nadzorstvomjednega zdravnika
Ta popolni izdelek }e znanstveno enak pra-vej umetnej hrani za
Iiojne otroke; ni preveč sladka in radi tega zelo dušna, prav izvrstuo -e po taja kol nadomestilo v pomanjkanju _ materinega mleka za
oddojene otroke In porodnice. Izvrstna kot lečilo v klorozi, v Rlabosti radi starosti kakor tudi za bolehajoče v prsih, ki potrebujejo lehke in tfčne brane.
O dobroti tega važnega lečila govore mnoge zdravniške svedočbe in potrdila zdraulnih ustanov.	1—52—'2
Cena Jedne šaiultce »S kr. Glavna zab^a za Kranjsko in Primorsko pri lek. G. Piccoll »pri An^elju« v Liubljani. — Zaloya v Trstu pri lekarju G. h. Faraboschi, via Corso, lek. Guiseppe p). Lei-tenburg, Piazza s. Giovanni itd.
Iznenadjcnje za gospe!
N -koliko tisoč komadov
velikih zavratnih rut
za jesen in zimo
iz najtineiše herolinske volne z čipkami, popolnih v vseh mopočih modnih barvali, kukor sive, pluve, rudeče. temne, črne, bele, ško:skp in turklnastn itd. je na prodaj radi p-eseljenja 4 — 5
U samo po for. 110 J)
ter razpoš.lia po poštnem povzetju
waarenhaus «zur monarchie,
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse N. 9.
Nil. Ako s« n krat ved rut nnroti, stan« poDtnlua I.) mulo novcor.
Čudo najnovejše obrtnije!
Jtko važen in neobhodno potreben za Človiško blagost in vgodnost, za vse družine In vzlasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, je na novo znajden c. kr. za vso Evmpo privilegovani Auspitz-Schmidl's Zenitb
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novriznajdenim c j kr privit za vso Evropo patent, rezavnem ; sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona- ' rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo h pomočjo 8 letnega dečka V pet minutah. Kako «-> ima ta strni čistiti lu
razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v ominutah iz TieponarejenegR mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minntah pa najčistejše in nnjokusniše maslo.
Da vsakteremu »-moBot'm pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cen h: št. 1 (drži 5 litr.i s termometrom vred po f H • 8 ( « 10 « ) « « i i ii « 3 ( a 2i) „ )	«	„ • « as
I « 4 ( n 45 • )	«	« • • 15
Onatka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz tine in trpele kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznajd-nimi stroji , radi tega, ke- nadkriljuje vse druge v proiz-i vajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-j nostl, ter j« vedno zvest pomoček v družini.
V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-(noti. kojega pričakovanje od tega st,ro]a ne 'bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga i torej lahko brez bojazni naroči.
Razpošiljajo se proti popre t odšteti svoti , ali proti poštnemu povzetju; naročbe naj se adresujejo:	G—13—30
An die dsterr. uuq*rischfi Gnneralvertre-
tung Universal-Export Burfau S. Low. Wien. II. NordbahnBtriissp N. 26 HotH D-.no
Scg^vBirtgasa i
Sukneno Blago za Domače
razpošilja po povzttjem:
l\lo(Yf| 310 m. do 3.20 metrov dolgo, \z t , O boljši tvarlne za popolno zimsko moško
\Z naj-
_	nisko
obleko gld. 4.50, gld, 7, gld. itd.; Itd. 1—10
™flncL „ 10 m. Gncbemira f. 4 ( naju. barv 90 ACllMVU 10 m, todena • 4 ( do'lOO cm.Sir.
A|v|/d n 10 m. flanele » 4.— ( 6 cm. UIIK KU 10 rn.modn.barh.« 3.50( Široko.
platno	1 kom. 29 vatlov f. 4.50
Shirting	1 kom. 30 vatlov f. 4.50
Gradel	1 kom. 30 vntlov f, 6 50
King tkanina *• Sivok 1 kom. 30 vatlov f. 650 Rumburgski cxford I kom. 29'/, vatlov f. 5.— Cenik in vzorci na z^htevanje brezplačno.


%	NAZNANILO!
j«!	Opustujoca moč rtelalskega upora na Beljgljskem kaže še le..sedaj svojo senčno ,m\.
stran, in to ne samo v Zadnej deželi temveč tudi v mejnih obrtnijsklh Švicarskih okrožjah; -»r ta okoliščina je kriva, da sta ml dali dve ondotni-tovarnl nalogo razpečati njijno lalogojft* (■j okolo 10.000 komadov zlatih, srebernih In niklovih ur za gospode In gospe; različnih sort«
<*' za del prave cene. — Vsakteremu je tedaj dana prilika si vkupiti za malo denarja « stvar koje vrednost faktično dvakrat pres-za svojo ceno Pri prevžetju sem odločil te f ^ji zaloge ur po zdolaj navedenih eenah urarjen, razprodajalcem in zasobnlkoiii otdajuti; ( Hb carina in pr* viziia se ml povrne od strani mojih hiš. Radi tega je nemogoče vsakoršna ' prevara poročila se pod kontrolo stroao odpravljajo v 24 urah. — javljam tem potem, da § J|t vsakteremu koj povrnem odtrgavši poštne stroške, ako ura ne ugaja ; pri naročilah iz ml dežele prosim, da se vsakdo poslužuje številk
v Razpošiljajo se povzetjem ali proti predplačenej gotovini.	9R»
St.	sod. cen« f, |>rej. cona f. jm*
Jg 1. Pristna niklova-remontoir ura najfinejše baŽu..........5.75	14 —
<y| 2. Pristna, lina srebrna-remontoir ura cibnderca, najboljše sorte	9.2.»	18,— Jp
^«3. Najfinejša, pristna, sreberna ura za gospe ......	It.—	18.— flfc-
4.	Fina pristna, sreberna-remontoir ura. nnltora z dvemi okrovi	13 5')	26,—
5.	Pristna, 14 kar zlata-remoritoir ura za gospe najanejše baže	17 50	30 —
^ G, Pristna 14 kar. zlata rem-ura za gospe z 2 okrovi, fina sorte	26.50 <10,— iu
w 7. 14. kar zlata, ankora-r.-montoir ura za gospode najfinejša	28 50 05.— ***
8. 11, kar. zlata ank.-rem ura za gospode i 2 okrova najboljše	^p
sorte, jako močna..............................49.50 81.— ft^
jg Remontoir ure se vse naviiajo |\rez ključa, [vso ure so puncirane po 4c c. kr. puncijskem uradu, ra2prodajejo se pod garancij i moje firme.	nr
4	llazpošlljaiev na ne »iranl	1-4^
Adresse Erstes Wi«ner Taschenuhren Versandt-Etablissement
}	Eduard Levit,	|
j	Wlen, Stailt, Adlcrgassc Kr. 12, 2 Etagc.	S,
Lastnik drufttvo. • KDINOS T • -	u oti^ovorm ur«.iniu: VIklOK DOLKNC
Nuova tiskarna V. Doieuca v Trstu.