^1- štev._V Kranju, dne 27. maja 1905._VI. leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarstvi list :
Izhaja vsako soboto zveč*r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravn istvo se nahaja v hiši st. 106 nasproti iupnl
leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne številke |>o 10 vin. — Na cerkve.  — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne or.ira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Resna zadeva.
Pri Huniberku v Rožni dolini je nekdo z dinamitom razstrelil velik kos novega viadukta in s tem provzročil škode za kakih 20.000 kron. Krivca menda niso našli in ga najniže tudi ne 1 odo. Saj je splošno znano, da so italijanski delavci ob novi železniški progi že nakradli velike množine dinamita. Kje in kako ga bodo porabili, to je njihova tajnost, in kontrolira se jih prav težko, če bi tudi kje položili — mine.
Menda je tu navedeni dogodi k vendar nekoliko oč.i odprl našim političnim oblastvoin, da se z Italijani — da so oni storilci, o tem ni dvoma — ni preveč šalili. Pomislili se mora, tla Italijani prav radi in prav verno bero iredenlovske časopise, ki so n.')polnjeni s smrtnim sovraštvom do Avstrije. Oni vsak dan čitnjo, kako jih zatira ta država, ki jih pa v resnici redi, da ne poginejo Takole, seveda pri tem redi gada na svojih prsih. Iz listov se nasrkajo mižnje do vsega, kar ni italijansko, in če v tem narodnem fanatizmu kje polože kako mino, misleč, da bo že kdaj ubila proklete «ščavc», se nam to zdi popolnoma umljivo in ni potreba tako obširnega dementiranja od strani raznih, z vlado večalimanj ivi zanih listov, ko vendar dejstva govore drugače.
PODLISTEK.
Križem po Gorenjskem.
Slike in utUi.
V Beli peči v mnju. Gospod urednik, ne vem, ali vam je sploh še znano, da je Bela peč tudi še na Gorenjskem. "Iz vseh lepili gorenjskih pokrajin dobivate dopise in poročila, le iz zadnje va-i ob koroški meji ni glasu. In vendar je to celo trg in sicer prav važen trg. Na prvi hiši na «Stücklu» se bere z velikimi črkami «Marktgemeinde Weißenfels». To sem opazil najprej, ko me je po dolgi vrsti let zopet letos usoda privedla na Gorenjsko, da si za nekaj mesecev navžijem krepkega gorenjskega zraka.
Izstopil sem na postaji Rateče - Belapeč. Kako sem se začudil, ko zagledam nasproti postaje lepo enonadstropno poslopje na mestu, kjer sem pred petimi leti, ko sem zadnjič obiskal Klanska jezera, opazil le močvirnat, malo rodoviten svet,  Izpil sem v hotelu če-
Zakaj se ni upoštevala duločba z zakonom o velikih alpskdi želemičnih zgradbah, da naj se v prvi vrsti ozira na domačine? Zakaj se je oddalo delo v bohinjskem predoru italijanskemu podaniku Cekonijn, ki se je v začetku zvezal vsaj »pro forma« z neko avstrijsko lirmo, potem pa isto hitro odslovil in vse delo sam izvedel. Zakaj so na V*0h progah nove železnice le italijanska podjetništva s kakim avstrijskim ,Strohinannom'? Saj je vendar vlada morala vedeti, da bo italijanska država izkušala na to, strategično tako važno progo poslati kolikor več možno svojih ogledtihov, ki bodo kot pazniki in delavci pri italijanskih podjetništvih že skrbeli za to, da jih vojna uprava ni zastonj poslala v tujo državo ? Zakaj naša železniška uprava sploh vse zaupa Cekoniju, ki je s sabo iz Italije pripeljal cel polk svojih ljudi, med njimi tudi italijanskih častnikov?
V bohinjskem prodoru je Imel Ookoni sploh neomejeno oblast. Kamenje, katero si je on izbral, je bilo dobro, Ips, katerega je on želel, zadoščal je tudi železniški upravi. Tako ni bilo pri podjetništvu Rella & Co. na Bohinjski Beli. Tujec. kr. gradbeni vodja Kock s svojo mogočno roko segal vmes. Na več krajih se je začelo lomiti kamenje, več domačinov je ponujalo svoje kamenolome. Potrošali so se tisočaki, toda Kock ni bil zadovoljen in ves trud je bil zaman. Ko so pa
trt prav dobrega cvička, katerega mi je prinesel sam gospodar. Gospod Jalen, rojen Kro-par, pošten Gorenjtc, se je bil pred več leti naselil v Ratečah, v vasi, ki je oddaljena kake pol ure od kolodvora. Ko je videl, da se tujci vedno bolj zanimajo za Klanska jezera, je sklenil sezidati ob kolodvoru hotel. V njem je kakih 10 sob za tujce, pred hišo je veranda, kegljišče in vrt. Pravil mi je, da Ljubljančanje prav radi hodijo poleti k njemu, da se divijo lepemu razgledu na Mangart, po katerem ima ludi hotel svoje ime, in imajo tudi odtod najbližjo in najlažjo pot k Klanskim jezerom. Škoda, da se nisem mogel dalje časa muditi tu, ker sem skleni! dan preživeti v Beli peči.
V Beli peči me je pričakoval znanec izza mladih let. Šla sva kosit v prvo gostilno .Stuckl». Pozdravil sem slovenski po navadi. Moj znanec je umolknil. Bližnji od vseh miz, kjer so sedeli, kakor sem pozneje zvedel, sami tovarniški uradniki, so obrnili začudeno poglede name. Spoznal sem takoj ves položaj. Mirno sem zaužil svoje kosilo; znanec
priAli 0"konijevi inženerji na Bohinjsko Belo, da prevrtajo ondolni predor, tedaj je naenkrat strogi Kock umolknil in državna železniška uprava je vso skrb za predor mirno prepustila Gekonijevemu inženerju Zoblu. Radi posebne spretnosti menda? Mogoče! Toda nam se zdi, da ima tukaj svojo roko vmes glavni pobočnik sekcijskega načelnika Wurmba, c. kr. stavbeni nadsvetnik Hannak, ki je bil Cekonijcv inžener za časa gradbe predarlskega predora in kateremu je baje Gekoni ob koncu te gradbe izročil kakih 100.000 kron odpravnine.
Da tedaj Gekoni dela, kakor hoče, du lahko najema samo italijanske podanike in du sedaj z vso gotovostjo lahko pričakuje, da dobi šu gradbo predora v Turah, se nam potem ne bo zdelo čudno.
Bojimo se pa le, da je na govoricah, ki se širijo po Gorenjskem o p o I o ž e n i h minah vendar nekoliko resnice.
Tujski promet in naša podjetnost.
(Dopis iz krogov gostilničarjev.) V zadnji številki »Gorenjca* povprašuje dopisnik v članku  »Karavanški predor — predrt*, ali nam bode nova železnica prinesla kaj dobička ali ne. To nas je napotilo, da
moj je molčal skoro ves čas in tudi meni se ni ljubilo govoriti, čeprav sem imel toliko na srcu. Spomnil sem se onega narodnega greha, ko je dežela prepustila dvojezično šolsko občino nemškemu <Schulvereinu», samo da je občina lažje izhajala, ker je <Schulverein» sezidal šolo — seveda s tem pogojem, daje jezik izključno nemški. Prijatelj mi jo pravil, da slovenski govori v Beli peči le še kaka stara ženica, ki se je semkaj primožila s »Kranjskega*, sicer pa je občina izključno nemška. Nemška stranka v Ljubljani je poslala v Belo peč izvrstnega agitatorja v osebi nad učitelja Eisenhuta, ki zna vzgoje vati mladino v pristno nemško • nacionalnem duhu. Pri tem sem se tudi spomnil, da sem srečal na poti v Belo peč kacih 10 let starega dečka, ki mi je na neko moje slovensko vprašanje odgovoril krafko: »Niks vindiš.* »In kaj s tovarniškimi delavci, saj so vendar večinoma Slovenci,* vprašam tovariša. »Da da, so večinoma, pa saj poznaš našega Gorenjca. Narodne zavednosti mu manjka. Njemu se zdi imenitno, če le lomi nemško in naj se
se zopet nekoliko bavimo s tujskim prometom, o katerem je ravno »Gorenjec« pisal že prav mnogo in si s tem stekel dokaj zaslug za narodno gospodarstvo. Zal. da se drugi slovenski listi le premalo pecujo s to zadevo. Nemški listi imajo o tujskem prometu stalno rubriko, le pri nas delamo tudi v tem oziru izjemo.
Naš namen pa danes ni, vzeti časnike na reščeto, pač pa malo predramiti gostilničarje po naši lepi Gorenjski. Ne šteje naj se nam v zlo, ker pri tem nimamo druzega namena, nego koristiti dobri stvari. Vprašalo se nas bode, kaj pa hočemo gostilničarji storiti, da povzdignemo tujski promet. Saj zadostimo svoji nalogi, ako tujcem, ki pridejo pod našo streho, dobro postrežemo; druzega ne zahtevajte od nas.
Nikakor ne t S tem pač niste zadostili svoji nalogi, niste še izpolnili svoje dolžnosti. Od vas pa ne zahtevamo hogve kako velikih žrtev. Ne! Malo truda, malo podjetnosti in stvar bi bila v tiru. S samimi grabljami ne boste naložili senenega voza, zato treba tudi vil.
Pred letom dni je izšel v založbi g. Iv. Pr. Lampreta »Vodnik po Gorenjskem«, katerega je založnik razpošiljal brezplačno ne le po slovenskih deželah, ampak tudi med naše brate Cehe, Poljake, Ruse, Srbe i. t. d. Velika žrtev je bila to za založnika, katerega naloga pač ni, delovati za tujski promet. A kako so ga podpirali ravno oni, ki bi imeli največji dobiček od tujskega prometa, to so gostilničarji. Le poglejmo inseratni del «Vodnika*. Koliko gostilničarjev pa najdemo tu? Tako malo, da je to sramota za nas gostilničarje. Celo leto je vabil založnik gostilničarje, naj prijavijo inserate in to po ne-čuveno nizkih cenah. A zaman je bil njegov trud. Gostilničarji smo spali. Pri drugih narodih tekmujejo gostilničarji med seboj, kdo bode prekosil s svojo reklamo stanovskega tovariša in no boje se za par kronic. Mi pa si menda mislimo: »Ce kdo pride v naše kraje, je prav, če pa noče, naj pa ne pride.» Pač pa se pulimo za volilno pravico, od katere pa ne bomo imeli dosti dejati v lonec. Prepiramo se, je li bog črn ali bel, drug drugemu gledamo v srce, kdo je bolj veren in katolišk. Za hrbtom pa nam tuji podjetniki
pači še tako. Takega človeka je lahko ger-manizirati. Poglej, iz sosednjih slovenskih Rateč hodijo nekateri otroci eno uro daleč semkaj v šolo, samo da se nauče nemški — no, bolje rečeno, da postanejo Nemci, čeprav imajo doma prav dobro dvorazredno ljudsko šolo, in ti otroci po poti med sabo nemški govore. Gotovo na ukaz iz šole.»
Po kosilu sva šla nekoliko po trgu. Dve novi vili sta me posebno zanimali. Jedno je sezidala tovarna za svojega ravnatelja, ki je virtenberški podpolkovnik v pokoju, drugo pa je dal zgraditi na prav prijazni višini ljubljanski zvonar Samassa. Sicer je pa kraj tak, kakor je bil pred leti.
Od prijatelja sem tudi zvedel, da se je tovarna za verige, ki je bila že blizu propada, zadnje dve leti znatno povzdignila, tako da je sedaj menda prvo eksportno podjetje te vrste v Avstriji. Delevci so po večini Slovenci in ko bi imeli mi toliko narodne žila-vosti kakor Cehi, bi se gotovo ravno s tem, vedno se množečim delavstvom, zopet dalo doseči, da se v šoli, občini in pa v cerkvi, zopet začuje slovenska beseda. — Mimo to-
jemljejo pečenko ter se nam smejejo, ko s kislim obrazom otepamo nezabeljen sok.
Prav trdi člankar v svojem »Karavanški predor — prebit«, da imamo samo dvoje voliti sedaj, ko se bode otvoril promet na novi železnici: ali si zboljsati svoj položaj ali pa vzeti v roke palico in iti s trebuhom za kruhom. Z otvoritvijo nove železnice se prične nova doba v naših krajih.
Prva doba, čas gradnje železnice je našla majhne ljudi, ki niso znali izkoristili ugodne prilike. Cvrtje so pohruslali tuji podjetniki, naših ljudi je pa semteitja kaleri malo ob-liznil ponev. Vsaka šola je draga. Tudi ta šola je nas veljala ogromno število lisočakov, ki so jih tujci odnesli iz naše dežele, katere bi bili pa tudi mi lahko zaslužili, če bi se zavedali. A Če nas je ta šola že toliko veljala, naj bi nam vsaj kaj koristila za bodočnost. Ce smo že prespali prvo dobo, vzdiumimo se vsaj sedaj, ko pričenja druga doba, ko se bo otvoril promet na novi železnici. Naša sveta dolžnost je, privabiti čim več tujcev v naše pokrajine, ker kolikor večji bode tujski promet, toliko večje bode blagostanje vseh slojev. Na noge torej, da nas veliki dogodki najdejo pripravljene, da si ne bomo vsi zaspani brisali oči, ko bodo tuji podjetniki spravi j ili tisočake v svoje ž pe in pri tem smehljaje pomdovali našo okornost.
Dopisi.
Z Breznice, dne 26. maja. Slavni pevski zbor a čne »Glasbene Malice« v Ljubljani napravi v nedeljo dne 4. junija svoj vesdnevni zabavni izlet na Breznico in v Begunje. Izletniki odpeljejo se iz Ljubljane z vlakom ob 5. uri 5 minut zjutraj, ki dospe v Žirovnico ob G. uri 38 minut. Tu bo v gostilni gosp. Marije Cop zajutiek. Ob osmih odkorakajo v pol uie o Idaljeno vas Vrbo k rojstni hiši pesnika-velikana Prešerna, tu zapojo par moških in mešanih zborov Prešernovih pesmi. Odtod se najbržr napotijo v bližnjo župno cerkev Breznico, kjer pojo pri deseti maši. Po maši gredo v eno uro oddaljene Begunje v gostilno g. Ivana Avsenika h kosilu. Tu ostanejo do večera ter se vrnejo v L ubljano z vlakom, ki
varne sva šla s prijateljem po prav dobro popravljeni poti, kjer se sedaj tudi lahko vozi, do belo peskih (klanskih) jezer, kamor sva dospela v kaki pol uri. O teh jezerih pa prihodnjič. Opazovalec.
Moč spomina. Dalje.
On molči nokaj časa, potem pa jo prime za roko ter izpregovoii s tresočim glasom:
»Ljuba Barbka! Še v marsičem te imam poučiti in še marsikaj uravnat: na tubi, kar ti bo v dušno korist. Ti si zdaj v najnevarnejših letih, ko se hudoba najbolj trudi, da bi dobila v oblast in da bi posedla tvoje telo in dušo. Brez števila deklet zaide v njene kremplje, ko pridejo v tvoja sedanja leta, ker nimajo pravih in dovolj skrbnih učiteljev in voditeljev. Ti si pa tako srečna, da si postala služabnica svojega dušnega pasiirja, ki te hoče obvarovati vsake telesne in dušne nesreče.«
Barbka je udano in srečno predala tudi te vaje.
Med tem so se približali božični prazniki, ki provzročajo mnogo pripravljanja že v vsaki
odhaja iz Lesec ob 9. uri 20 minut zvečer. Mi Brezničanjc se zelo veselimo, da preslavni slaveki iz Ljubljane pri svojem izključno zabavnem izletu posetijo našo prekrasno okolico. Nameravali smo jih s svojimi skromnimi sredstvi in močmi kar najdostojneje počastiti, a slavni odbor pevskega zbora nam javlja, da ne pričakuje kakega sprejema ter da ga hvaležno odklanja. Vkljub temu hočemo nekoliko na zunanje pokazati, kako mili in dragi so nam izletniki slavne •Glasbene Matice«. Dobro došli!
Iz IltT0. (Vinske cene.) Ker se je izvrstno vino od 1. 1904, posebno pa fino belo, pri manjših posestnikih skoro razprodalo, tako da ga imajo le veleposestnikiki, se je cena vina za 4 do H dinarjev podražila. Tudi sladka črnina od 10 stopinj jakosti se plačuje v južni Istri po 40 do 44 vin. in bo isti refoško in burgundec do nove trgatve gotovo se popolnoma ruzpečal. K sreči kaže letos trta jako lepo. — Dosedaj je naredila strašna toča v Moto-vinskem okraju n. pr. Kaldiru, Zaversju, Lazih, Bertošičih veliko škode.
Radovljiške novice.
— Seja občinskega odbora radovljiške ga z dne 20 t. m. Predseduje župan g. dr. Janko Vilfan. — Glede končnega prispevka radovljiški sodi .ji za zgradbo sodnega poslopja se sklene, da se napravi prošnja za odpis tega zneska. — Prošnja bivšega dacarja Zorca za nagrado za pobiranje občinske naklade na užitnino se zavrne. — Sklene se, da se na dnevni red prihodnje seje postavi tudi načrt inženerja Kocha o parcelaciji občinskega sveta, oziroma o regulaciji zgornjega dela mesta, radi česar se za sedaj ne more sklepati o ponudbi g. Vinka Resmana za odkup nekaj občinskega sveta. — Ker je mestna hranilnica odpovedala občini stanovanje za občinskega sluga in prostore za občinski zapor, se županstvu naroči, da si najame druge prostore in se obrne v tem oziru najpnj na graščinsko oskrbništvo. — Sklene se popraviti kanal v Zabnici kakor tudi vodnjak pod mestom ob Kristanovi hiši in napraviti novo svetilko ob železniškem mostu.
kmetski hiši, koliko dela in skrbi pa dado v takih boljših hišah, kakor je naše župnišče, to je morala listo leto prvič občutiti tudi Barbka. Pridno j« morala pomagati zadnje dni pri peki in raznih drugih delih. Pri tem pa je imela lepo priliko opazovati suženjsko zaslepljenost našega kmetsktga ljudstva.
Od vseh strani župnije so nosili v župnišče lazlične darove »za praznike«. Te darove je sprejemala kuharica ter jih pokladala v nalašč za to pripravljene posode v temolni shrambi zraven kuhinje. Ze je bila tam naložena cela kopica jajec, svinjine, prediva i. t. d. in že so bili polni vai kurniki velike in male perutnine, a še vedno so prihajale v župnišče pobožne kmetske ženice, možički, pa tudi šolarji in šolarice ter so oddajali svoje darove kuharici.
Med temi darovalci je bilo mnogo zelo revnih kmetskih ljudi, ki so si takorekoč pri-trgali od ust, kar so poslali gospodu*, da bi se mu bolj prikupili. Mnogi taki nespametneži so potem ob praznikih radi grudili in otepali krompir in kislo zelje, da so le »gospodu« mogli posreči.
1. priloga ..Gorenjcu'
1 št. 21 iz 1.1905.
— Radovljiški nolar g. Alfred Rudesch je šel na večleden.ski dopust. Na-domeslujc ga škofjeloški /lotar g. Niko Lenček.
— Poročil se je preteklo sredo v radovljiški cerkvi g. davčni pristav Karo! Biufuch iz Ljubljane z gospodično Ano Lavrenčakovo iz Radovljice. Bilo srečno I
— Umrla je včeraj zjutraj gospa Katarina D e r n i č, rojena Dežman, soproga Cesarskega mojstra in posestnika g. Ivana Derniča, v starosti 36 let. N. v m. p.!
Poljanska posojilnica v pravi luči.
Zdaj smo jih pa dali! Za vselej smo jim sapo zaprli! — govore po zadnjem odgovoru v »Slovencu* na naša očitanja, da pri posojilnici v Poljanah ni bilo vse v rulu, da so se god le, kakor smo tekli »sleparije*. Imejte tudi malo veselja! Nam očitate laži in zavijanja, a vts »Slovencev* odgovor po večini ni drugega kot laž in zavijanje. Da bi napravili boljši utis in umili posojdnico peg; težko da to dosežete z zadnjim zagovorom kljub temu, da ste brezštevilno imenovanega »Slovenca* razširili med tukajšnjim nevednim ljudstvom. Zdaj pa h stvari. Kar smo pisali v »Gorenjcu*, vzdržujemo v polni meri. Dol-žili smo posojilnico, oziroma odbor nerodnosti in pri tem ostanemo. Dokler se ne pojasni, kam je izginila vsola 4600 K, če se ne motimo in kar lojalno popravimo napram zadnji trJitvi 5200 K, dotlej smo v vsej oblasti vzdržali gornjo trditev. Izgovor ua Fr. Grošeljna, Čudeta, ta ne diži. On je bil za svojo osebo zase popolnoma oproščen. Daje sokriv, to priznamo in to toliko,kolikor ves odbor in nadzorstvo, ki je obstajalo za časa njegovega poslovanja m to so bili, če prav vemo, v tem odboru Tominc, Prodovc, Dobenčen, Lužan iz Gon nje vasi in katerikoli. Vse te zadene toliko, nič manj kot Čudeta. To smo tudi v zadnjem poročilu trdili, kar je pa »Slovenec* zavil in zvrnil na sedanji odbor, ki je pa zvečine sestavljen iz takratnega. Zigovor tedaj: Grošelj Fr. je imel vso posojilnico, ključe in blagajno v svoji hiši in je lahko manipuliral
Kuharica se je za vsak dar zahvalila z »Bog lonaj* ter izvolila milostno vprašati darovalca o tem in onem. Tistim, ki so prihajali iz boljših hiš in prinašali dragocenejše daioveje tudi velela, naj se vsedejo za »tat o črvivo mizo v kuhinji, češ, da jim ho dala nekoliko vina in kruha.
Barbki se je neizrečeno dobi o zdelo, da se je tako lepo kar sumo od sebe kopičilo raznotero blago njenega gospodarja Jožefa, in domišljala sije, da vidi nad vsakim darovalcem krilate angelj", ki vdelujejo svetal biser v krono, ki jo bo enkrat prejel v nebesih za svoja dobra dela. Ni pa pomislila, du dobiva Jožef za svoja lahka službena opravila lepo plačo že od diuge strani in ni pomislila, kako se morajo trudili ubogi kmelski prebivalci od julra do mraka, da mor. jo skromno preživeli sebe in svojo družino!
Popoldne pred svetim večerom so zvonovi ubrano in slovesno zadoneli iz zvonika, oznanjajoč vesele božične praznike. Mrzlo je bilo zunaj, da je sneg kar škripal pod nogami, a mladi vaški fantje se niso ustrašili hude zime. Dolgo so zvonili in prilrkavali z milimi domačimi zvonovi tako lepo in veličastno, da so se dobrim
po svoji volji in jemal, kolikor se mu je zljubilo, ravno to je tisto, kar razsvetljuje vse uradovanje. Cemu je pa odbor in nadzorstvo, če ne zato, da pazi in nadzoruje vse uradovanje onih, katerim je ta posel, pred vsem tukaj blagajniški, poverjen. Tedaj odbor, oziroma nadzorstvo ni storilo svoje dolžnosti, ali ni bilo sposobno, tega ne trdimo, les pa je, da je zakrivilo ta nered ali sle-parstvo v večji ali manjši meri in vsled tega ste vsi skupaj sokrivi s Cudetom vred in si, bratci, podajte roko. Da se pa ne bo mislilo, da je Fr. Grošelj, Čude na svojo roko sam uredoval, moramo povedati, da je imel dovoljenje od odbora. Do kake meje mu je bilo to dovoljeno, tega ne vemo. Nasprotniki imenujejo in na kar se posebno opirajo, blagajniške ključe. Mi pa vemo, da so bili eni ključi od blagajne, ki so bili odveč ali v rezervi vedno zapečateni in take je Fr. Grošelj, tedaj zapečatene, izročil tudi svojemu bratu Alojziju Grošelju kot nadzorniku po odhodu iz Poljan tedanjega knpcLua Kromarja. Govori se pa, da ta ni več svojemu nasledniku ali blagajniku Pavletu Dolinarju izročil teh ključev v takem stanu, t. j. zapečatenih. In t daj Fr. Grošelj ni več opravljal očitanih poslov pri posojilnici. Po vseh okoliščinah sklepati je moral tu sploh prej kakor tudi pozm je vladati vzoren nered. Da bi tedaj ne prišle še kake umazai osti na dan, ste odstopili od tožbe ali diugače — ste kapitulirali.
Da se pa ne bo mislilo in kar sc tudi v »Slovencu* trdi, v kak red je poznejši in sedanji odbor spravil posoj lnico, to tudi ni res in je le pesak v oči nevednim ljudem. Znano je, da so stranke morale še sodnim potom nastopiti, da so prišle do denarja. Sira kam, ki so zahtevale, da se jim plača, kar jim gre, se je zagrozilo kar s tožbo, če ne bodo tiho. Zopet druga stranka je imela potrdilo z uradnim pečatom in podpisom, da mu gre 4972 K 60 h, a izplačalo se mu je le 4687 K 27 h, tedaj 285 K 36 h manj kljub vsem ugovorom. Tudi se je že strankam celih 100 K preveč izplačalo. No, pa naj bo zadnje blagohotna pomota, vendar vse to izpričuje, da vedno še ni tistega reda in uzornosti kot bi moralo vladati pri takih zavodih. Čuditi se temu ni. Ne
kiščanskim vaščanom kur srcu tajala nad-zemeljskega veselja in blaženstva.
Tudi v Barbkinem srcu so se vzbudila posebna čutila, ko je zaslišala to praznično zvonenje. a ta čutila so bila prej žalostna nego vesela. Neko neznano hrepenenje, nemir in nezadovoljstvo so se polastili Barbkinc duše. Spomnila se je, kako prijetno je bilo vselej o božiču v prejšnjih lelih gori doma pri ljubih slari-ih iu bratu, letos pa bo morala obhajati lepe božične praznike — pod tujo streho! Preproste, skromne in neznatne so bile vse priprave za take praznike doma; toda vendar ji je takrat bolje dišala vsaka jed in male jaslice, ki jih je sama naredila v kotu za mizo iz zelenega mahu in papirnatih podobic, so se ji zdele krasm-jše kakor zdaj v župnišču. Milo se ji je storilo, ko je premišljevala vse to, in toplo si je želela nazaj v svojo gorsko roj .tno vas. AH, ali ... . Njenega dragega brata To-nela ni več, vse se izpreminja in tudi pri nji ne more ostati vse pri starem. Tako ji je večkrat rekel gospod Jožef in sama je izpre-videla, da je vse res tuko in da drugače ne more biti. Dalje prih.
vemo, je li kje kaj tacega ko pri tej posojilnici, ko blagajnik Prodovc niti svojega imena ne zna dobro podpisati. In on, takorekoč anafabet, še trdi, da on bo vse pustil v najlepšem redu po odstopu. Verjemi kdor more. In takemu zavodu kaj upati? Taka je s to posojilnico. Radovedni smo, kako in kaj bode letos z računi. Do letos so zgoraj navedeno vsolo vpisovali le med imetje, aktiva, če v resnici tudi ni bila. Tedaj je bila to nekaka falsifikacija, radi katere so že enkrat pogoreli v pravdi proti »Gorenjcu*. Zdaj pa še ti ogromni stroški. Če se bodo pokrili iz rezervnega zaklada, ostane potem še kak vinar v fondu ali ne — težko. In tako gospodarstvo in tak odbor naj bo uzoren in pravilen, ko tako neprevidno postopa. Mogoče je to pri nevednih ljudeh, n pri nas ne.
Kar se tiče diugih Fr. Grošeljnovih obsodb, smo že zadnjič pojasnili in še danes povemo, da niso s to stvarjo in posojilnico v nobeni zvezi in naj se gre tudi za toliko in toliko prečen tno žlindro. Ris je pa to, da »te spravili po pristni katoliški navadi hišo ob dobro ime in brezplodnimi pravdami le-tega ob premoženje. In tukaj zadenemo ob stavek v »Gorenjcu*: »Ljudje imajo tako malenkostne pojme, da ni vredno govoriti.* Ta stavek je v »Slovencu* zavit, kajti v »Gorenjcu* meri na katoliške pojme ali boljs<\ čustvo do bližnjega. In tega p. i vas nimate. Za vso vašo stranko imamo zg'ode i to med sorodniki, kakšni bi ljudje ne smoli biti. Uzor-katohški možje, oboževani in vedno v objemu naše prečiste katoliške poldikujoče duhovščine, a javni tožniki in priče proti svojim bratom. Pojdite se solit s takim hinavstvom in takimi farji, ki se bratijo z vami, ki niso nič boljši. Laž je dalje, da bi bili bratje Stanonik obsojeni radi »Gorenjčevih* poročil. Povejte še o sebi, kolikokrat ste bili že tudi deležni teh milosti.
Omenjen je v dopisu tudi konsum. Skoda je izgubiva" i besed o tem, pa naj bo kratko. Vso krivdo zvračate na čudeta. Mi smo vso zadevo že opetovano pojasnili in danes le toliko ponovimo, da glavna krivda pri tem kakor tudi pri drugih konsumih zadene gospode v Ljubljani s škofom na krmilu. Ljudje so le žrtve teh.
In mislimo, da smo dovolj pojasnili iu postavili posojilnico ter vse klerikalno početje v dovolj svitlo luč. Ni naš namen morda zagovarjati Fr. Grošeljna in čemu neki, kuje on prejkoslej nuš političen nasprotnik. Vendar čut pravicoljublju nas prevladuje In tudi tukaj, če smo pisali in bomo morda še pisali o posojilnici, storimo to iz principa ali prepričanja, klerikalna načila pobijati in jih slabili, kjer le mogoče. In tak klerikalen zavod je tudi ta posojilnica, zato ji boj do skrajnosti, dokler hodi ta pota. Tudi mi končamo za danes.
Tedenski politični pregled.
Češki deželni zbor. Položaj v češkem deželnim zasedanju se je zopet poslabšal, ker dobivajo nemški radikalci, ki so za neizprosno obstrukcijo, čimdalje več moči. Posledica ščuvanja z radikalne stranke je, da Nemci narekujejo naravnost ponižujoče pogoje, ki jih Cehi nikdar ne morejo sprejeti za temelj spravnim pogajanjem.
Srbska ministrska kriz«. Vsled kraljeve želje, sc je začel ministrski predsednik po-
gajali b samostojnimi radikalei, da bi se po možnosti izognilo razpustu skupščine. Pogajanja pa so bila brezuspešna. Nove volitve bo izvedlo ali sedanje ministrstvo ali pa bodoče postavno ministrstvo.
Sesli 10 ie primorski škofje v Rima,
da se posvetujejo v uredbi zavoda sv. Jero-nima in o glagoliei kot lilurgičnem jeziku.
Ns Ogrskem še vedno ni prišlo do sestave ministrstva. Vsi dosedanji poskus so se izjalovili. Sedaj je minister Burian oni, ki ima nalogo pripomoči do sestave novega ministrstva. Baje je pooblaščen ponuditi opoziciji, kar hoče krona sploh dovoliti. Ako tudi Burian nc doseže nikakega uspeha, se imenuje uradniško ministrstvo.
Sporazumljenje Rusov in Poljakov. Nedavno se je vršil v Moskvi znamenit shod Poljakov in Rusov. Žalibog bili sta zastopani le dve stranki po ena poljska in ena ruska, vendar med temi se je doseglo sporazumljenje v vseh najvažnejših točkah. Pričelek je storjen: doslej sploh ni bil mogoč trezen razgovor med obema narodoma. Bili so časi, ko sc Poljaki in Rusi sploh niso hoteli vsesti k eni mizi. Cujemo, da se bo v kratkem vršil enak shod v Varšavi. Dela se vstrajno na to, da bi se doseglo sporazumljenje tudi med ostalimi ruskimi in poljskimi strankami. To se pač ne bo popolnoma doseglo, vendar je vsaj z združenjem nekaterih poljskih in ruskih strank 3torjeno veliko delo v bodočnost.
Krvavi dogodki ns Ruskem. Dne 24. t. m. je bil gubernator knez Nakašidže ubil z bombo. Ubit je bil obenem tudi neki kozaški častnik, ki je Sel slučajno mimo. — V Siedlcah je vrgel nekdo na policijskega načelnika bombo ter ga hudo ranil. Tri druge osebe so bile lahko ranjene. Napadalec je ušel.
Naseljevanje  v  Ameriki obdsčeno.
Predsednik Roosevelt je posebno naklonjen zakonskemu načrtu, ki določa stopnjujoči davek do 25 dolarjev od osebe, ki se hoče naseliti v Ameriki. S tem se hoče zajeziti premnogobrojno izseljevanje v Ameriko.
Rusko-japonska vojna.
Iz M a n i 1 e na Filipinskih otokih je došla brzojavka, da sejejužnood otoka Formo za vnela med ruskim in japonskim brodovjem pomorska bitka, v kateri je bil a d m i i a 1 Togo poražen. Podrobnosti še ni.
IzHonkonga, dne 25. maja sc poroča: DoSlo je poročilo, da je ob južnem rtu otoka Formoze zadelo rusko brodovje na japonsko in da so je vnela pomorska bitka, ki se je baje končala z rusko zmago.
General Lini vič poroča v Petrograd: Ko je dne 21. t. m. neki naš oddelek prodiral proti postaji Cantafu, je začel sovražnik nanj streljati. Ko ga je naš oddelek na to napadel, umaknili so se Japonci.
Iz Tokija se javlja: Uradno se poroča, da je 21. t m. popoldne napadel bataljon ruske pehote in šest švadronov konjiče, severne višine Simiangtav, pa je bil odbit. Sovražna konjenica na desnem bregu reke Liav se je začela 22. t. m. zjutraj umikati. Popoldne ob 5. uri je stal sovražnik južno od Taluna. Sicer je pa položaj izpremenjen. — Po uradnem poročilu so bile sovražne konjeniške čete, ki so prodirale od desnega brega reke Ljaoho po ovinkih proti Fakumenu od
japonskih prednjih čet v več praskah premagane ter so se pribežale, ko so imele neuspeh tudi okoli Tufanšana, z glavno silo dne 20. t. m. Liantacu, 20 milj od Faku-mena. Dne 21. t. m. so se umaknile na desni breg reke Malienho. Več kompanij, ki so ostale na levem bregu, je bilo od japonskih čet premaganih ler so se v neredu umaknile proti severu. Na drugih delih bojišča ni izpremembe.
Jfoviiar.
Desetletnica. Danes piaznuje ravnatelj c. kr. Franc Jožefove gimnazije, g. Josip Hubad, desetletnico, odkar deluje kot ravnatelj v Kranju. Povodom tej slavnosti je čestital g. ravnatelju g. prof. dr. Perne v imenu učiteljskega zbora; dijaki so mu pa na predvečer priredili lepo ovacijo.
Langobardsko grobišče v Lajhu. Slabo vreme je zadrževalo znanstveno raziskav;mje tako, da se je moglo šele včeraj zopet pričeti. Odkrilo se je v petek četvero grobov. Dva ženska milica sta imela lepe priložke; pri nogi prve je ležal čeden bronast obroček, pod njim ob kolenu pa, kolikor se da iz popolno preprostega usnja presoditi, mal žep, obit z bronastimi žeblji. Za pasom je bila obleka speta z železno zapono. Ob glavi je imela ko-ralde iz stekla in ilovice (nekatere prav lepe). S koraldatni je bila okrašena tudi glava sosednega kostnjaka; ob desni strani glave je bila še lična s spiralom ornamentirana bronasta lasnica. Nad kolenom je imela celo vrsto lepih raznobarvnih korald, na levi strani ledij glinast vijček ali vretenec, na katero so navijali prejo. Mrliče so pred pokopom večjidel ogiinjali v široko volnato obleko, katere ostanki so se preiskali pod drobnogledom. Mikioskopične preparate je napravil g. mag. pharm. FrancŠavnik, veliki drobnogled kranjske gimnazije je pa dal na razpolago g. prof. dr. VI. Herle, ki hoče tudi narisati preparate. Konser-viranje starin, posebno železnih, se je poskusilo po novem Blellovem in Kreftingovem načinu, po katerih se pri starinah odstranjuje rja. Blell razžari železo, katero mora imeti še precej kovinskega jedra in ga položi potem v žepleno kislino; Krefting pa ovije predmet s cinkovo pločevino in ga položi v natronov lug, v katerem se takoj razvije galvaničen tok, ki odstrani rjo. Poskusi so bili jako ugodni in starine so na lepoti veliko pridobile. Delo nadaljuje g. Šavnik v laboratoriju lekarne. Glede takratnih prebivalcev na ozemlju kranjskega mesta je kustos g. dr. Smid mnenja, da so Langobardi imeli v Kranju stiažišče, čegar posadka je vzdrževala mir in red med Slovenci, ki so morali plačevati dan langobardskim vojvodom na Goriškem in v Furlaniji. Svojo trditev hoče g. dr. Šmid podpreti s pomočjo pisanih zgodovinskih virovin istodobnih starin, najdenih v Kranju in drugih kranjskih in laških krajih.
Spokorjenega grešnika imenuje »Slovencev* dopisnik «Gorenjca», ker smo baje pred kratkim morali hočeš ali nočeš, popravljati več prav debelih laži. V mislih ima pupravka, katera smo priobčili z ozirom na članek »Razkrinkano ovaduštvo* in na neko notico o dr. Debevcu. Priimka »spokorjeni grešnik* bi se sicer kar nič ne branili, saj je nad enim spokorjenim grešnikom v nebesih večje veselje, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ali v tem slučaju moramo ta ča-
stni naslov odklanjati, ker se v svoji skromnosti nočemo dičiti s pavovim perjem. Glasom novičarjevega poročila smo morali sprejeli popravka in prisiljeno spokorjenje pač ne povzroča posebnega veselja med nebeščani, po našem prepričanju' se nam pa sploh ni bilo treba spokoriti, ker ničesar nismo zagrešili. O grehu je le tedaj mogoče govoriti, ako se je grešilo z namenom in ker pri nas namen ne posvečuje sredstev, nikdar ve doma ne pišemo neresnice, kar smo že opetovano izjavili, zlasti pa še glede zgoraj navedenih slučajev. Novičar sicer trdi, da bi iz »Gorenjcev* samih lahko dokazal, da se je že neštevilnokrat ved orna poročala neresnica o »Gorenjcu*, oziroma njegovemu šefredak-terju neljubih osebah, toda tudi to pot je dokaz obdržal zase. Pozvali bi ga, da naj dokaže svojo trditev, a ne spuščamo se več v to neplodno delo, ker potem ta pobožni pošt' njak vedno zleze pod klop. V »Slovenca* od 8. aprila je poročal, da zagotovo ve, da je bil C. Pire osebno informiran o lažnjivosti notice »Razkrinkano ovaduštvo>, da jo je pa navzlic temu dal ponatisnili. Na naš poziv, da naj pride z dokazom na dan, se je prav pošteno izmolčal do zadnje sobote. V sobotnem »Slovencu* je pa prišepal z izjavo, katero je baje podala denuncirana oseba in katera izjava naj bo menda nekak dokaz za novičarjevotrditev: »JazsemsPircem o tem že govoril ter mu rekel, naj tega nikar ne daje v „Gorenjca", ker je že v narodu"*. To naj bo dokaz! Na tak smešen in naravnost otročji način se je hotel »Slovencev* dopisnik oprali impertinenlne časti-kraje. Ali bi ne b lo možatejše, ko bi se bil ravnal po našem zgledu in lojalno popravil storjeno krivico? Mi rade volje popravljamo vsled netočnih informacij piiobčena napačna poročila tudi brez zakonitih popravkov, kakor hitro smo sc prepričali o neistinitosti dotičnih podatkov. Tako smo tudi postopali v obeh navedenih slučajih, česar se pa kar nič ne sramujemo. Kar se še posebej tiče notice »Razkrinkano ovaduštvo*, v kateri se je govorilo o Koblarju in dr. Debevcu, smo prinesli glede Koblarjeve osebe popravek, ker je dekan odločno izjavil (brez potrebe na prižnici), da z vso zadevo ni imel ničesar opraviti. O dr. Debevcu se je pa le nekaj govorilo, da se izgovarja in da zvrača vse na Koblarja. Sprejeli nismo nikake verodostojne informacije, tedaj ludi nismo mogli ničesar ukreniti. Če je dr. Debevec nedolžen, smo mu vsak čas pripravljeni dati zadoščenje. Povdarjamo pa še, da smo popravek objavili iz proste volje z ozirom na Koblarjevo izjavo, ker tudi njemu nočemo delati krivice, ne pa, da bi hočeš nočeš »morali* to storili, kakor poroča novičar, sklicuje se zopet na denuncirano osebo, ki je baje dejala Pircu, da mora v soboto dotično notico popraviti. Dotični gospod je pač govoril s Pircem in ga je prav uljudno naprosil, da naj se ponatisne popravek, ker tudi po njegovem mnenju Koblar v tej aferi ni ničesar zakrivil. To je resnica o tej zadevi in sedaj le še poglejmo, kako se obnaša »Slovencev* dopisnik ali dopisniki v podobnih slučajih. Koliko laži se je tekom petih mesecev nagromadilo v «Slovenca» povodom razgovora v obeh odlokih deželnega šolskega sveta, kako se je poročalo lažnjivo o vodovodu, o okrajni bolniški blagajni, kaj se je vse na zloben način podtikalo posameznim osebam, kako se je
domine i rain (dasi ¡majo danunei jante med seboj), opravljalo, osebe prav re vol verski napadalo i. t. d. Dokazali smo dopisunom neresnice, a niti eden ni kedaj mignil z ma-zincem, da bi bil popravil storjeno krivico. Se nikdar nismo imeli prilike govorili o kakem spokorjenem grešniku. Z ozirom na ta pojasnila je prav lahko govoriti našemu uredništvu na novičarjevo vprašanje: «Kje je falot!» Nihče drugi kakor dotičnik ali do-tičnki, ki pišejo v «Slovenca» lažnjiva poročila in vedoma svojemu bližnjemu kradejo Ča4!
Hoipitacije in ovaduhi.  Ni ga menda okraja na vsem Kranjskem, v katerem bi se v zadnjih treh letih farovška gosprda lako strupeno zaganjala, kakor se zaganja v šolo in učiteljstvo kranj-kega šolskega okraja. Do ljudske šole v Kranju pa morajo imeli posebno slast.   Vsaka, tudi najnezuatnejša do-godbica, jim piide prav, samo da morejo zamahniti po glavah naprednjakov.  Ta klerikalna podivjanost, ki pa poslaja vedno su-rovejša, se mora gabiti že slehernemu. To so res pravi oznanjevalci miru in sprave! Na hospitacijah, ki sta se vršili v Kranju in malo pozneje v Šmartnem pri Kranju, in katerima je predsedoval c. kr. okrajni šolski nalzornik, gospod F. Kalinger, pa imajo svoje posebno dopadajenje.   Pri vsem tem pa je gotovo najžalostneje, da se d.»be v učiteljskem stanu še dandanes ljudje, ki hodijo v farovž denuncirat svoje kolege.   Docela privatne stanovske razgovore in stvarne krili<e neso takoj gorke na nos preču^tili duhovščin!, katera jih kaže nekaj dni pozneje po »Slovencu* seveda v pop dnoma drugi luči. In to opažamo že piecej časa.   Kaj mari tem ljudem resnica,   kaj jim mari taktnost, kaj stanovska zavesi!  Samo lepi nasmeh na posvečenem obrazu in morda celo par grošev »Slovenčeve* novičarske nagrade jim zadostuje v plačilo za vohunsko delo, jim uteši efijaltsko dušo.   Kakor vedno, ostanemo tudi to pot svojim načelom zvesti, četudi smo bili opetovano izzvani, in ne recimo o zadnji hospitr.ciji niti besedice, ker smo edino pravega mnenja, da take stvari ne sodijo v politične liste.   Kdo pa »zanaša politiko v šolo in odtod v klerikalna politična glasila*, je že predobro znano.   Diiektnim krivcem ne moremo do živega.  To ju gotovo, da bodo znani klerikalci besneli proti sedanji šoli še dalje, a izdajicam se morajo že vendar enkrat zamašiti usta. Napredno učiteljstvo noče več gledati prostodušno te vedno se ponavljajoče napade, ki merijo nanj, na nje zastopnike in na ljudsko šolo.  Ker hočemo v t m okraju vsaj deloma omejiti te izbruhe, zato vprašamo danes javno gospoda c. kr. okrajnega šolskega n idzornika za kranjski šolski okraj, kaj misli ukreniti z istimi osebami, ki vzlic njegovemu stiogemu opominu še vedno prenašajo uradne tajnosti bodisi direktno ali indirektno v »Slovenčeve* politične predale.  Razmere so mu že lahko toliko znane, da mu te naloge ne bo težko rešiti.   Nam se gre samo za napredek šolstva in za ugled šole, pa za prav nič dru-zegu! Grobokopov v lastnem stanu pa kratko-malo ne maramo.   Ce je pa klerikalnim učiteljicam in učiteljem že res prav vse dovo-
ljeno, potoni izjavljamo že sedaj, da se bo zadostno poskrbelo, da sc prihodnjih hospilaeij izmed naprednega učiteljska ne bo nihče več udeležil. Tc ho naš prvi korak, drugi pa jim bodo sledili na sličen način.
Prošnja. Sredi meseca julija odkrije učiteljsko društ\o ranjkemu nadzorniku gospodu Andreju 2omra nagrobni spomenik. Z ozirom na to, da nabrani znesek še ne zadostuje in da so i/.rekli nekateri njegovi prijatelji željo, da bi radi prispevali s kakim doneskom v pokritje ne malih stroškov, obrača se podpisanec tem potom do vs hgg. česlilcevranjkega gospoda nadzornika z uljuduo prošnjo, naj blagovole namenjen done ek vposlati čimpreje.
Za odbor učiteljskega društva Fr. Luznar.
Z Bleda se nam poroča, da prirede ondi hrvatski pripravniki zagrebškega učiteljišča med drugim tudi i det na Bled. Spored dne 28. t. m. dohod v Lesce ob 8'54, precej na to maša na otoku blejskem ob 10*50, potem odidejo z Bleda na Brezje. Želeti bi bilo, da se tem bogaboječim izletnikom pridružijo še naši Slomškarji.
Il Krope. Notico o »štrajku* smo posneli po »Slovencu*. Sedaj se poroča, da je bila ta novica popolnoma neosnovana. Uradniki so le zahtevali izključitev dveh ljudi, ki sta sc vedla tako, da ju je odbor izključil.
Dinamitni napad na karavansko železnico. Zaprli so dva italijanska delavca Do-menika Menghittija in Al. Gosullo, ki sta se vdeležila dinamitr.ega uapada na karavansko železnico. V Rožni dolini na Koroškem pri vsakem železniškem mostu patrulirata dva oiožnika,
Otvoritev Kadilnikove koče se bo slove no vršilavnideljoJ'dhe 18. junija ob enajstih dopoldne. Na splošno željo domačinov bo na vrhu Golice opravil mašo društveni odbornik, g. Ivan Mlakar, potem pa blagoslovil kočo. Uredbo koče in posli1' žbo pri nje otvoritvi so prevzele domoljubne gospe Minka Ogorelčcva, Ida Škofova in Jelica Korenčanova v zvezi z odborom kranjskogorske podružnice.
Pojasnilo. Zadnji »Gorenjec* je poročal med loškimi novicami pod naslovom »prepir med fanti» o poboju, ki se je zgodil 14. t. m. v Dražgošah. Tu moramo popraviti, da Jernej Bice ni storil svojega hudodelstva v silobranu, ampak je že vse popoldne iskal povoda, da bi se mogel znositi nad fanti bralnega društva, kije priredilo dotično veselico. Tudi je že poprej obetal, da bo na veselico prišel z nožem. Ni res, da bi bilo njega napadlo kakih pet fantov, ampak on je izzval prepir in potem začel mahati z nožem, ne da bi se ga bil kdo prej dotaknil. Drugi ranjenec je Giegor Lotrič, ne Smid, in ima dve rani v prsi. Ta se v prepir še vtikal ni, ampak je le tam zraven stal.
Planinska podružnica. Zadnjega izleta čez Sv. Jošt, Sv. Mohor, J a m ni k, Kropo udeležilo se je 15 članov, mej njimi 3 damet Izletniki so došli krog 1 ure v Kropo, od Sv. Jošta dalje po novo skrbno markirani poli in je le škoda, daje pozneje nastalo slabo vreme in prelepi razgled o I cerkvice na Jamniku pokvarilo. V Kropi so bili izletniki v Jalenovi gostilni prav dobro postreženi in se vrnili z večernim vlakom čez Dobravo-Oloče v Kranj. Partija, ki je zelo lepa in n kar utrudljiva, ej vsakomur
priporočljiva. 1. junija (napraznik Vnebohoda) je izlet čez sv. Katarino-Grmado v Skofjo Loko. Odhod zjutraj z vlakom ob 6*56, skupni obed v Loki. Sv. Katarina-Grmada so obče-znano dve izmej najlepših izletnih točk tu-tukajšnjega nižjega pogorja in bi prav želeli, da bi se tega izleta prav mnogobrojno tako člani kot vedno dragi gostje udeležili. Hočemo upali, da bode vreme ugodno, sicer je izlet potem v nedeljo 4. t. m. Nekaj provijanta s seboj vzeli! Odbor.
Telovadno društvo „Trziski Sokol1, priredi svoj tretji peš-izlet v društveni opravi dne 4. junija 1906 v Begunje pri Radovljici.
Listaioa uredništva.
V Radovljico I 0. Iv. Fajdigal Važepi dopisa nc bomo objavili, ker v njem butate popolnoma neumestno ob čisto nedolžne in neprizadeta osebe.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 22. L m.
Prignalo se je glav 160 goveje živine, 6 telet, 383 prašičev, 2 ovci, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10—, prosa K 9-50, rž K 8-50, oves K 7*50, ajda K 8*—, krompir K 4*—.
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo po ponudbenem polu oddala dobava 100 ton koksa iu 300 ton kovaškega oglja za dobo od l./l. 1900 do 31 /15. 1906. Ponudbe je najkasneje do 15. junija 1905 do 12. ure opoldne vložiti pri navedenem ravnateljstvu. Ponudbeni vzorci in pogoji so pri navedenem ravnateljstvu (Zug-fdrdei ungs-Bureuu) na vpogled in se proti plačilu poštnine vpošljejo.
Dobavni razpis. Intendanca r. in kr. 3. kora v Gradcu, je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine in predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1905/1906 za oskrbo c. in kr. vojske in c. in kr. domobrambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Gelovcu, Ljubljani, Trslu, Gorici in Pulju. Dobaviti je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva in premog. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo s posebnimi razglasi naznanile.
t
Potrtega srca javljamo v.em sorod nikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna soproga, oziroma mati. hči i. t. d., gospa
Hit. perti? m. pcžman
danes ob pol 8. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti, v 86. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage pokojnice se preneso v nedeljo, 28. majuika, oh 8. uri p. i pol ne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Radovljici in tam pobte k vi-.•nemil počilku.
Sv. masa-zadusnica se bode brala v tupni cerkvi radovljiški. Hi
V Radovljici, 26. majnika 190 •.
Ivan Dernic, posestnik in tesarski mojster, soprog. — Ana, Ivan, Jožef, Frane, otroci. - Jakob Doiman, oče.
Ta pod to varstveno znamko znani Fellrjevi rastlinski e*enčni fluor je, kar spričojejo zdravnika pohvalna priznanja in približno 60000 priinalnih pisem, izvrstno vsako bolezen odvra* enjuce, polnjševalno, lečilno in domače zravilo, ki se • pridom uporablja zlasti pri prollnu in revmatičnih bol« 'inah, nadalje pri bodljajih, trganju po udih, prt glavo- in zobobolu, pri bolečinah v prsih, vratu in v križu ter premnoidh drugih boleznih, ki so nastale vsled pre-hlajenja, kakor tudi pri krču in in nervoznosti. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic sUne franko 6 kron. Dobi se pri C. nI. F« Ur Ju, Stubloa, Elzfn trg, Hrvaiko.       H-8
Jeller „£lSa Huid
Št. 777.
Županstvo v Železnikih.
Z ozirom na poročilo z dne 9.,januarja t. 1., št. 1122, poživlja se županstvo, naj uplenjeni harfi bratov Su-lninek še nadalje hrani, dokler se zglasi kak kupec.
Med tem časom naj županstvo po možnosti poizve za kupce. Morebiti se bodete harfi zamogli prodati kakemu kupcu v Skofji Loki ali v Ljubljani. Svoj čas naj se zopet poroča. 0. kr. okrajno glavarstvo v Kranju dne 14. februarja 190")
81—1 C kr. okrajni glavar: Pire.
Mi r
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnrlstov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnčnikl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so-i
He, prijatelj! 27-14 K<e kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter snši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgn proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Poskusite I   Vzorek dragovoljno!
Vjfdrova žitna kava
Postna 5 kg. pošiljka II4 K 50 h frankoII
„D0MACI PRIJATELJ"
vsem odjemaloem laslonj pojiljoni mesečn k.
Vvdrova tovarna žitn« kave Praga-VIII.
posamezne Štet lite .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škofji Lok' g. M. Zigon, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Berilik,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušici g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A/.man. trafika.
Jan. Šumija ml. v Kranju
se da v najem za tri leta.
Natančneje se izve na domu. 78—8
Krepkega, poštenega
hlapca
se išče. Nastop takoj.
Več se izve v upravništvu »Gorenjca«.      72 —3
košnja
na Sodarjevem vrtu nasproti pokopališča se bo dne 29. maja t. I. popoldne ob 2. uri oddala v najem.
77—2 IT. Florian.
Jfaznanilo preselitve.
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
Letarua pri zlatem jelenu
v moji novi hiši na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo.
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli.
Ljubljana, dne 8. maja 1905.
Josip Mayr
6!) 8
lekarnar
raverse, železniške šine, vedno sveži Roman- in Portland-cement, cevi iz
kamenščine za vodovode, dimnike, stranišča i. t. d., kakor tudi vse drugo za stavbe potrebno blago priporoča po naj nižjih cenah Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič .Merkur'. Kranj. Zaloga Tomaževe žlindre in nepremočljivih voznih plaht.
TJ
•3
ca.
1
a»
M
B
o<
H
3379
061684
Tapttnils in prcprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. isrj-37
H. Sittisp
urar v Kranju
priporoča svojr i/borno zalogo UT, Zlatnine in srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine proslo. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelimsta anker-reinont. roskopf, želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejsa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, Kld. 650. 114-47
'MtMSM Ot JOK* MOH3 COMCOUH&'
Zobo-
Oton Jcydl
pri g*, dr. E. Globo čniku
v Kranja
Zobovja, tudi ne da bi se odstianile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah.
Plombe v siatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije itvriuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
prva in največja tovarna pači in glinastih izdalkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani.-
m. weibl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice 6t. 4.
Stavbeno-umetno ii konstrukcijsko kljoCaviiCarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-61
valjični zaatori (Rollbalken).
160-28
Iz Ljubljane v
Zastopnik:
FR, SEUNIG, Ljubljana,
Novi York
a dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek In četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko .jelen'.
Ono je Bja/* zajamčeno čisto "BJO. >n brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11D47 ime „Schioht" in va>stveno znamko ,,jelen".
Dobiva se povsod!
m        JURIJ SCHICHT m
CČcsHo) največja toVarna sVoje Vrste na cVropsKem Hontinentn. (fofo)
6287
Loterijska srečka dne 20. maja t. 1.
Gradec:        80     21     04     f>2 11
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokiilj v Kranju.     61 4
Najboljša
Najcenejša
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. Šavnika v Kranju.
104-51
kolesa
mr in šivalni stroji -m
se dobe pri 65—4
fovrencuRebolju v pranju.
Tönnies
tovarna za stroje, železo in ko vi noti varna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje losa. P r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vraliloni. Sesalno-genera-t o i s k i plinski m o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesu
Tovarniška zaloga 121 33
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporom svoj« najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
******************************** JX&ltt ji'
»Dobra Kuharica"
■planin M i n k a Vasii^eva
v založništvo Lavosl. Schwenmer-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obreza na f>76 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje n.ijokusnejših Jtdi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in eiegp.ntno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskeg« stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjgah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego zntne nemške kuharske knjige. 10-31
Izšla je knjiga o
,0sebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d.
Uredil in sestavil Valentin Žun, c. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivann Pr. Lampretn, tiskarju
v Kranju. Cena knjige K 1 20, s poštnino vred K 1*30.
aa    q *       za 15 konjskih moči se proda iz proste
lfsflflff 9    ff 9tlf9U9    ro^e na Primskovem (četrt ure od Kranja) ¥ UnilCI   liClMvCt iCf    °^ Kokri. ^raven spada temeljni zid za w vodno napravo in mala hiša s 4 sobami
ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico iste vknjižene na posestvu. 75-2
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino.
Qabljana (Kolizej)       JUA1VG na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v rseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špecijaliteta : Gostilniški stoli.
97 - 61
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
M od rod iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
Izdaja koosercij « Gorenjca«
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
1Y