Telefon št 74.
Po8amna Številka 10 h
N pošti prejeman: sa
eelo leto naprej 26 K — h pol leta > 13 » — » Četrt » » 6 »60» mesec > 2»20»
V spravnlitvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > četrt > » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne In inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkib ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 68.
V Ljubljani, v četrtek, 26. marca 1903.
Letnik XXXI.
Državni zbor.
Dunaj, 25. sušca.
Poslanska zbornica ima jutri sejo. Dnevni red je sicer dolg, toda rešen utegne biti v dveh urah, sko morda ni ta ali drugi poslanec nabasan z gromovitim govorom. Prvi dve točki sta volitvi 9 članov v nagodbeni odsek in 48 članov v carinski odsek. Nekateri člani so namreč izstopili iz nagod benega odseka, da pridejo v carinski, ki je z ozirom na nekatere točke v carinskem ta-rifu važnejši od nagodbenega. V nagodbe nem zakonu so izključene malo ne vse bistvene premembe. Odsek in zbornica bodeta sklenila kopico resolucij, ki navadno ostanejo pozabljene.
Tretja točka dnevnega reda je poročilo imunitetnega odseka glede tožb proti 19 poslancem. Odsek priporoča, da se nekateri poslanci radi žaljenja časti izroči sodišču, to je, dovoli kazenska preiskava.
Dalje je na dnevnem redu predlog poslanca Kittla, da država dovoljuje odškodnine živinorejcem, katerim živina pogine vsled vrančnega prisada.
Zadnja točka je načrt zakona, ki naj varuje znak »Rudečega križa".
Takoj po seji se zbereta nagodbeni in carinski odsek, da si razdelita poročila. Pred veliko nočjo pa zbornica itak ne bode mnogo storila, ker dne 3. aprila se prično počitnice do 20. aprila. Glavno delo bode po veliki noči v nagodbenem in carinskem odseku.
V tem oziru je važno, kaj store češki poslanci. Kakor znano, izdali so v nedeljo manifest na češki narod. V tem manifestu utemeljujejo in opravičujejo svojo taktiko pred volivci. V manifestu navajajo vzroke, zakaj so nagodbo in proračun izključili iz obstrukcije, ter napovedujejo, da bodo v odseku in pri drugem branju v zbornioi proti vladi »storili vso svojo dolžne st ter da se niso odpovedali nobenemu parlamentarnemu sredstvu«. Z drugimi besedami: Ako vlada ne ustreže nekaterim češkim željam, hočejo tudi z obstrukcijo zopet poskusiti boljšo srečo.
Naše stališče z ozirom ra češko taktiko je znano. Slovenski in hrvatski poslanci so zadnja leta hodili vedno vsporedno s če-
škimi, kateri kažejo še vedno največje zanimanje za žalostne razmere na slovanskem jugu. Navzlic temu pa ne moremo zamolčan, da nam češka taktika v mnogih slučajih ne ugaja, oziroma, da se nam zdi nedoBežns. Mogoče, da imajo svoje tehtne vzroke, ki javnosti niBO znani. A nam se ne zdi najboljša taktika, ako posamezni govorniki vedno prete s najostrejšimi sredstvi, v odločilnem trenotku pa nehajo. Aut-aut, in to naj se volivoem jasno pove. Ako je odločna opozicija s stvarnimi dokazi umestna in z ozirom na parlamentarne razmere sedaj morda najboljša taktika, dobro, to naj se volivcem naznani in pojasni. In potem naj bi tudi njihova glasila pisala v tej smeri. Sedaj pa vidimo, da glavno mladočeško glasilo, »Narodni Listy«, najodločneje graja izdani manifest in mladočeško taktiko. To pa ravno več škodi češkemu ugledu, nego vsi napadi Bovražnega nemškega časopisja.
Po naši sodbi »Narodni Listy« precenjujejo »energijo za vsako ceno«. Češki poslanci bo že po Številu preslabi, da bi mogli obstrukcijo vzdržati za vsako ceno. Tudi na češke veleposestnike se danes ne morejo zanašati v vseh slučajih. Na dnevnem redu je nagodba, ki sicer ni boljša od Badenijeve, toda vsi merodajni faktorji hočejo imeti nagodbo z Ogrsko. In proti vsem tem faktorjem naj gredo češki poslanci v boj? No, igrali bi »va baiifjue*. Kar si morejo Nemci dovoliti, tega ne morejo Slovani, in ko bi bili vsi združeni v močno opozicijo. Pa si danes oglejte slovanske klube. Poljaki kot najmočnejša in najvplivnejša slovanska stranka hodijo svojo pot, ki je za-nje morda najboljša.
Češki poslanci morejo torej sedaj z odločno in stvarno opozicijo več doseči, nego z »energijo«, ki jo priporočajo »Narodni Listy«.
Avstro-ogrska nagodbe*.
(Govor poslanca Povšeta.)
II.
Ako si ogledamo v nagodbi carinski tarif, prepričamo se, da so surovine poljedelstva brez varstva. Avstrijska usnjarska in-
dustrija bi gotovo prenesla zmerno carino na kože in strojarske snovi. Ugovarjati se mi more: Kaj pa nam kmetom to mari? Omenil sem ie, da bodo avstrijski živinorejci imeli velike ovire pri prodaji živine v sosedne države, in veseli bodo morali biti. ako obdrže domači trg. Toda ta nam ne bo mogel zboljšati cen, in če še kože slabo prodamo, potem moramo ceno iskati pri mesu. Zato bi bila primerna carina na kože popolnoma opravičena.
Lan.
Dalje je uvoz tujega lanu popolnoma prost. V severnih deželah so sicer velike važnosti predilnice, ki rabijo drevesno volno, toda z gospodarskega stališča ne morem odobravati, da je domač lan brez carinskega varstva. Na severnem Češkem, pa tudi na Kranjskem so ljudje sejali mnogo lanu. In to ni brez pomena, ker kmečke družine so čez zimo pri preji imele delo in zaslužek. Danes iščejo druzega zaslužka. Gotovo bi tudi na severnem Češkem na tisoče družin več zaslužilo, ko bi lan imel več varstva v carini. Mnoge družine bi se čez zimo preživite, ko bi lanena preja in platno imela večjo vrednost.
Vlada bi brez težav mogla pospeševati laneno kulturo, ko bi naročala za armado laneno platno. Armada mnogo potrebuje in rjuhe iz drevesne volne so res ceneje. Toda vo,na uprava zahtev* vsako leto »nnogo milijonov in zato bi mogla tudi nekaj več izdati za platneno perilo, ker je to mnogo boljše od bombaževega.
Vnanja konkurenca.
Meni je največ na tem, da moremo mnogo živine prodati čez mejo. Živinoreja je v planinskih deželah glavni vir dohodkov. Ako nam usahne ta vir, bodo se pomnožile prodaje kmečkih posestev. Amerika je naš največji konkurent za žito, pa tudi za živino; vzela nam je najboljši trg, angleški. Leta 1898 je Anglija iz Amerike dobila 569.000 komadov goveje živine, 6B3.000 ovac in 57l/f milijona met. centov mesa.
Ali ni opravičena moja trditev, da živinorejcem v planinskih deželah slabo kaže ? Kam pa naj gremo s svojo živino ? Zato že-
limo, da imamo vsaj domač trg v rokah. Ia v tem oziru ne smemo imeti državniških pomislekov.
Srbija je doslej na leto prodala 56.000 volov samo na Nižje-Avstrijsko, ker znaSa carina od vola le 4 gld. (Čujte.) In če sem prav poučen, hoče vlada tudi v bodoče Srbiji pustiti tako nizko carino. To bi ie prenesli, ko bi Ogri toliko ne izvozili v naše dežele. Ogri prodajo v Avstrijo na leto za 70 milijonov goveje živine in za 68 milijonov kron prašičev. In če nam še v Nemčijo zapro mejo, kam pa z našo živino? Trgovska bilanoa naše države je bila še precej ugodna, ker smo čez mejo prodali mnogo živine, sladorja in lesa. Zato je dolžnost države in vseh stanov, da branijo poljedelske koristi in vzdrže aktivno trgovnko bilanco. (Pritrjevanje.)
Mlekarstvo.
Poljedelski minister sicer ni navzoč, vendar hočem izpregovoriti, kako je mogoče varovati poljedelstvo, osobito živinorejo. Kmetje smo prepričani, da moramo zboljšati plemena. Ker bode visoka carina jako škodila naši živinoreji, treba bode umneje gojiti mlekarstvo.
Naše planinske dežele so od Stvarnika ustvarjene za živinorejo.
Ali ni sramotno, da na leto kupimo za več milijonov tujega sira?
Ali ni žalostno, da prodamo tako malo surovega masla? Na Nemškem vrže iiter mleka, ki se podela v surovo maslo, 8 36 vinarjev in 1049 vinarjev, ako se podela v sir. Najboljše vrste sira dajejo tudi 19 vin. za liter mleka. Ali bi avstrijski kmetje ne mogli boljše uporabiti mleko?
Naše mlekarstvo je še mlado, in poljedelsko ministerstvo ima precej zaslug. Vendar pa smo šo okorni, neizkušeni.
Vse se dela le površno, za poskušnjo in v malem. S 50.000 kron hoče država pospeševati mlekarstvo! Mlekarne podelajo največ mleka v surovo maslo, ker je najmanj dela. Toda pri nas na Kranjskem kaže skušnja, da surovo maslo daje le po 4 do 4'/< kr. či-Btega dohodka za liter mleka. V Bohinju, kjer imajo izvrstnega sirarja iz Švice, daje liter mleka 58/* do 6 krajcarjev.
Iz tega je razvidno, da bi nam mlekar-
LISTEK.
P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek".
(Dalje.)
Oratorij se je izvajal petkrat zapored, pri drugi produkciji je že dirigiral P. Hartman sam. Produkcijam so pri-sostovali kardinali, ministri, diplomati in elita Rimljanov in mejnarodnih kolonij. Mej drugo produkcijo je došlo umetniku posebno odlikovanje; pobožna in umetniško zelo izobražena kraljica M a r g e r i t a pride v spremstvu dvorne dame in častnega kavalirja v cerkev ter pazno sluša proizvajanje. Po dokončanem drugem delu oratorija pošlje kraljica dvornika po P. Hartmana. Vpričo nebrojne množice se je P. Hartman predstavil Njenemu Veličanstvu in silno mi-lostljive so bile besede priznanja, ki jih je skromni redovnik čul iz ust visoke gospe, katera je primerjala njegovo delo z drugimi oratoriji in brez ovinkov dala prednost temu delu. Navzoči sevč niso umeli nobene besedice, ali ko je kraljica k sklepu pogovora prijela desnico umetnikovo in jo pritisnila k svojim ustnim, tedaj je zaorilo po prostorni cerkvi iz tisoč in tisoč grl in poslušalci so zvedeli, da je umetnik prejel izredno pohvalo in odlikovanje iz ust plemenite kraljice. Ta čin pa je bil enako časten za kraljico, kakor za umetnika. Na dan predzadnje predstave je postal P. Hartman član
/	S
rimske akademije „Arkadijev", kateri pripada tudi papež Leon XIII., se še dandanes živo zanima zanjo in ji redno vsako leto posvečuje eno ali več latinskih od.
Velikanski vspeh oratorija „Sv. Peter" je Hartmana spodbujal k novemu delu. Zložil je responzorij „S i q u a e r i s m i r a c u 1 a" k sv. Antonu, šestglasno vokalno skladbo psalma „M i s e r e r e", za sveto leto čveteroglasni zbor „Aperite mihi portas", pesmi za rožnivenško pobožnost, osemglasno himno na čast svetemu Magnu, himno „Tu es pastor ovium" za papeževo slavnost pričetkom 251etnice, istotako „Oremus pro Pontifice", za katero skladbo se je zahvalil sv. Oče po kardinalu Rampolla in poslal umetniku apostolski blagoslov.
Dne 24. maja 1900 je bila med svetnike prišteta blažena Rita da Cascia. Meseca maja je bila v cerkvi S. Maria del Popolo slovesna tridnevnica in pri večernicah so peli himno, ki jo je zložil svetnici na čast P. Hartman za tenor-solo, zbor in orkester. Himna je naredila na vse navzoče globok vtis in par dni pozneje je bil P. Hartman imenovan članom advokatskega reda pri Sv. Petru.
Leta 1900 je zložil tudi v poletnem času drug oratorij „Sv. Frančišek", o katerem hočemo temeljito govoriti pozneje.
Ruski poslanik, ki je bil navzoč pri produkciji prvega oratorija, je poročal o vspehih na dvor v Petrograd. Carsko mesto zavzema v umetniškem oziru višje stališče, nego bi
kdo mislil. Kaj čuda, da je došlo Hartmanu častno vabilo, naj pride v Petrograd izvajat oratorij. Hartman je najpreje vprašal P. generala, kaj meni o tem, in prejel dovoljenje, da se sme odzvati. Ali Hartman ni poslal pred seboj Sv. Petra, marveč se je odločil za Frančiška, in tako se je oratorij „Sv. Frančišek" najprej izvajal v ruski prestolnici pod osebnim vodstvom Hartmanovim. Častno je bilo njegovo potovanje, kajti vsi javni organi so bili obveščeni, da se pelje v redovni obleki umetnik na vabilo samega cara. Prijazno so mu postregli in mu lajšali pot. Produkcije so se vršile od 2.-25. febr., pelo je 100 ces. pevcev, v orkestru so sodelovali profesorji ces. opere. Solisti so bili same prve kapa-' citete, tako slavna, tudi Ljubljani znana pl. Gorlenko-Dolina. Produkcije so počastili malone vsi člani carske hiše, temu izgledu je sledilo visoko plemstvo, ki je umetnika sprejelo z izredno ljubeznivostjo. Celo pravoslavni metropolit Antonij je sprejel rimo-katoliškega frančiškana v svoji krasni rezidenci in mu izrazil svoje občudovanje. Sodelujoči umetniki so mu poklonili srebrno liro s zlatimi strunami z napisom „Gloria in excelsis Deo", poleg tega prejel je še mnogo drugih daril in spominkov in po 33 dnevnem bivanju v carski metropoli se je P. Hartman slavljen vrnil v Rim.
Dne 8. nov. je sklenil P. Hartman s svetovnoznanim založnikom Ricordijem v Milanu pogodbo, vsled katere preidejo vse njegove kompozicije, prejšnje in bodoče, v last za-ložnikovo.	(Dalje prit.)
stvo moglo donašati milijone. Mogoče, da -bodo te opombe vspodbudile poljedelsko mi-nisterstvo do večjih podpor.
Treba pa je, da izdelujemo tudi ie boljše maslo in sir. Žalostno, da naše surovo maslo ni tako na glasu, kakor n. pr. dansko. Zakaj? Ker na Danskem država skrbi za temeljit pouk. Mi smo dele začetniki. Posebno potrebujemo dobrih sirarjev, za katere naj bi država skrbela.
V Avstriji je propalo sirarstvo, ker nimamo dovolj dobrih sirarjev; večinoma so samouki. Dober sirar ne more biti, ki je dovršil kurz v dveh ali treh mesecih. Treba je večletne skušnje, da se človek izuči. V Bohinju so bili ljudje veseli, ako dobe 40 do 44 kr. za kilo sira. Ko pa je dežela — država ni dala nobene podpore — iz Švice dobila boljše sirarje, prodajejo Bohinjci sir po 60 do 64 kr.
Zato zahtevamo, da nam država preskrbi boljše gospodarske učitelje in šole, kakor skrbi tudi za druge šole. Podpirajte kmeta, dajte mu dobrih učiteljev, da bode mogel izdelovati boljše blago za izvoz. (Poslanec Glockner: Ako poljedelski minister to zve, se takoj izvrši. — Smeh.)
Potrebno pa je, da država tudi varuje naše surovo maslo s primerno carino. Sicer je vlada nekoliko zvišala carino na ameriški loj, ki ga prekuhavajo v margarin ali umetno maslo, katerega v Avstriji izdelajo mnogo stofrsoč centov. Istina pa je, da to umetno maslo ni tako zdravo kakor naravno, četudi je po ceni. Umetno maslo je mogoče z dobičkom prodajati po 56 kr., dočim velja pravo naravno maslo iz mleka najmanj 1 gld. kilogram. Zato bi morali, kakor na Nemškem, vpeljati carino na tuje msslo.
Ze<liiijenje hrvatske opozicije.
Zastopniki stranke prava ter čiste stranke prava so v seji doe 20. t. m. odobrili vse one točke glede zedinenja, kakor smo jih navedli v našem listu. Z minulim torkom je prenehala glasom dogovora izhajati »Hrvatska«, mesto nje pa dobe danes vsi naročniki »Hrvatsko Pravo«. Ta in pa »Obzor« bota poslej zastopala zedinjeno opozicijo. — Obenem se je sklenilo v tej seji, da se vsem somišljenikom opozicije priporoča prirejanje velikih shodov po vseh večjih krajih, na katerih naj se narod vnema za financialno Ba-mostalnost in sklenejo izjave proti novim zahtevam vojaške uprave. V zelo verjetnem slučaju, da se jim zabrani prireditev shodov, naj iščejo pravice pri županijskih oblastvih, če jim pa tudi ta ne ugode, naj se obrnejo naravnost na deželno vlado. Vsak nepostavni čin političnih oblastev pa morajo nemudoma javiti osrednjemu opozicionalnemu odboru.
—	Ta osrednji odbor se je že imel priliko pečati z dokaj važno zadevo. V Karlovcu je bil namreč te dni izvoljen za mestnega župana član stranke prava dr. Banjavčič. Obrnil se je na osrednji odbor z vprašanjem, bi li smel sprejeti to izvolitev. Odbor mu je to dovolil in mu izrazil obenem popolno zaupanje.
Iz mladočeškega tabora.
Nekateri češki listi vedo poročati, da se pripravlja mej češkimi poslanci in drugimi zaupniki češkega naroda velik zaupni shod, na katerem naj bi se izpregovorila jasna beseda o premembi mladoČeSke taktike. Shod bi se vršil po teh poročilih v Pragi in bi na tem shodu odložilo mandate vseh petdeset poslancev. Volivci bi imeli na ta način priliko, da bi z novimi volitvami sami razsodili, naj li so njihovi zastopniki pristaši radikalne ali zmerne politike. Poročilo konečno pravi, da se s tem načinom strinjajo mnogi mladočeški poslanoi.
—	No, o tej stvari doslej še ni sklenjeno ničesar in je tudi zelo dvomljivo, da bi večina zaupnikov zahtevala od poslancev od ložitev mandata, ker je že dospela do prepričanja, da je pot, ki so jo nastopili češki poslanci, v sedanjih razmerah edino umestna.
Protidvobojna liga in Pitreichov ukaz.
Načelništvo protidvobojne lige je v torkovi seji soglasno sklenilo obširen in zelo temeljit odgovor na znani ukaz Bkupnega vojnega ministra. Najobširneje se peča odgovor z očitkom vojnega ministra, češ, da liga odvrača svoje člane od izpolnovanja stanovskih dolžnosti. Ligin odbor odgovarja, da društvu in njega članom kaj takega sploh nikdar ni prišlo na um. Bori se le s splošno dopustnimi sredstvi za omejitev dvobojne razvade. To so pred njo poizkušale razne druge korporacije, katerim pa nihče ni očital, da odvračajo vojake od stanovske dolžnosti. Popolno enako, a mnogo ostrejše postopajo razne stanovske zbornice, odvetniške, zdravniške in dr., katerih člani so tudi mnogi neaktivni častniki. Sicer pa
liga nikogar ne veže in je vsakemu članu, ki se hoče biti, vsak bip dovoljen odstop. Dvoboj mu je prepovedan, dokler je ligin ■Man. — Iz izjav mnogih najvišjih vojaških krogov o nekem starem ukazu vojnega sodišča, ki pa nikdar ni bil objavljen dobe sedno, je razvidno, da želi vojna uprava vse storiti, da se odpravi ali vsaj omeji dvoboj. Ligin odbor mora torej tembolj obžalovati, da se ta društvena smer od strani vojne uprave ne samo ne pospešuje, marveč naravnost prepoveduje sodelovanje vojaških članov. Saveda bo liga i nadalje vkljub vsem zaprekam vztrajala na tem potu. — Tako odgovor. V zbornici ee bržkone že ta teden prične tozadevna razprava, ki jo poleg interpelacije nameravajo izzvati radikalne skupine potom nujnega predloga.
Gmotni propad Hrvatske.
Ogromno izseljevanje hrvatskega naroda v Ameriko in druge kraje je pač najjasnejši dokaz, da se hrvaškemu ljudstvu na rodnih tleh ne godi dobro in da je vsa Hrvatska že prav blizu propada Madjari in hrvatski ma-djaroni seve dosledno laje to žalostno istino, in če hrvatski opozicionalni časopisi s številkami dokazujejo svoje trditve, olioielni krogi molče; češ kaj to nje briga, zboljšanje gmotnega stanja je skrb ogrske in hrvatske vlade. To vprašanje je postalo pereče posebno sedaj, ko se sklepa nova financialna pogodba mej Hrvatsko in Ogrsko. Toda tu postopajo tako tajno, da hrvatska opozicija o tem ničesar ne izve; narod je obveščen le tedaj, ko je treba plačati davke. O tem se poroča zelo natančno in uradni listi vsako leto objavljajo izkaze o plačanih, pa tudi — zaostalih davkih. In ravno ta točka n8irf podaja naižalostnejo sliko gmotnih razmer na Hrvatskem. Tako ima dolga na državnem davku za minolo leto zagrebška žu panija 2,284 000 K, belovarsko križevska 1323.000 K, požeška 1 263 000 K. varaž-dinska ter modruško-reška pa po 860 000 K; skupaj so torej dolžne te županije 6 600.000 K, ostale tri, o katerih računi še niso objavljeni, pa gotovo 2.400 000 K, in znaša tedaj Bkupni dolg na državnem davku ogromno svoto devet milijonov kron. Tu pa niso vštete občinske doklade, ki so po nekodi tolike, da jih prebivalstvo nikakor ne more zmagati. Tu je pač jasen dokaz za »sijajno« gmotno stanje hrvatskega naroda in podan razlog, čemu se narod tru-moma izseljuje.
Dijaške demonstracije v Budimpešti.
Demonstracijam budimpeštanskih vse-učiliščnikov so se zadnje dni pridružili tudi slušatelji ondotne politehnike, Profecor Ilos-var, rektor tega učilišča opisuje zadnje demonstracije tako-le: »Z velikim ogorčenjem kenstatiram, da je to, kar so izvedli dijaki, prvi korak do revolucije in anarhije. Postopal bom z največjo strogostjo. Do četrtka (danes) sem ustavil predavanja, da s tem dam dijakom priliko, da se pomire njih duhovi. Če se pa še v petek ponove nemiri, bom nastopil z vso strogostjo, ki mi je na razpolago. Politehniko bom zatvoril, vsled česar izgube en tečaj tudi oni, ki se nemirov niso udeleževali. Demon-strantje so bili izključno slušatelji univerze." — Tako rektor. Dijaki univerze in politehnike so priredili včeraj velik obhod po mestu in k honvedskemu spomeniku. Dija-štvo je samo prevzelo odgovornost za red. Novih nemirov včeraj ni bilo.
V zbornici so v torek razni člani opo-zicionalnih strank silno ostro prijemali vlado radi nastopa policije pri teh demonstracijah. Večina teh govornikov je izjavila, da prej zbornica ne bo mirno nadaljevala svojega del?, dokler vlada ne odstavi mestnega glavarja Rudnaya.
Iz brzojavk.
Dr ž a v n o z b o r s k e volitve v Nemčiji se vrše dne 18. junija. — Prememba srbske ustave. Uradno se potrjuje, da bo kralj Aleksander v kratkem iz lastne moči premenil srbsko ustavo. — Klofač na potovanju. Iz Carigrada javljajo, da se poslanec Klofač ne sme podati v Makedonijo, ker mu sultanova vlada ni hotela izdati potnega lista. Mora se torej preko Bolgarije podati v domovino. — Boj med kozaki in železničarji na Ruskem. V Rostovcu ob Donu je prišlo dne 15. t. m. k revolucijskim pojavom, kateri bo se krvavo končali. 3000 železničarjev, kateri so imeli rdeče zastave z napisom: »Svoboda, republika in osemurni delavnik!« je začelo krvav boj s kozaki Na obeh straneh je mnogo ranjenih. 30 upornikov so aretirali. Zdaj vlada zopet mir. — Dogodki na Filipinih. Iz Manile je doilo v torek zvečer naslednje poročilo: Včeraj se vstaši napadli mesto Surigaro na otoku Mindanao ter pobili policijskega nadzornika ter večje število moštva. O usodi ameriških uradnikov še ni ničesar znanega. Vojna uprava je v naglici odposlala v mesto večjo vojno moč. — Ustaja n a A n t i 1 i h. Ileuter-jeva brzojavka iz s. Dominga javlja, da bo
se ustaši polastili ene utrdb, ki nadvladuje mesto. V boju je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Boj traja dalje. Mesto je popolnoma v rokah ustašev. Glasom pozneje doSlih brzojavk Be bije boj že v mestu samem, ki pa doslej še ni odločen. Pomočnik guvernerja in poveljnik čet sta bila ubita — V mestu Port of Spain je na-vstala prava revolucija, Druhal je zažgala vladno palačo in jo popolno porušila. Guverner je moral pobegniti v spremstvu močne straže, na katero so demonstrantje strel|ali. — Kriza v sultanovi vladi. Iz Carigrada poročajo, da je podal ostavko turški notranji minister Mehmed Menduh paša. — Volivna preosnova na Rumun-skom. Zbornica je z 61 glasovi proti 7 odobrila dotični vladni načrt. — Kaznovani finski uradniki. Na carjevo povelje je bilo brez pokojnine odslovljenih 13 sodnih uradnikov v Viboriu in Vazi, ker se niso hoteli pokoriti nekemu ukazu pravosodnega ministra. — Predsednik Castro umaknil demisijo. Iz Caracisa javljajo, da je predsednik Castro v kongresu prebral posebno poslanico in nato umaknil svojo demisijo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. marca.
Obletnica smrti in prenos aemelj-skih ostankov pok. kardinala Mis-
sia na Sv. Gori. V torek je minolo leto dni, kar je neizprosna smrt ugrabila nepozabnega nadpastirja goriške nadškofije. Njegovo truplo počiva v svetogorskem Marijinem svetišču, v katerem so mu v kapelici sv. Mihaela priredili lastno grobnico. Ravno na obletnico prenesli so njegove zemeljske ostanke v novo grobnico. Vzeli so krsto iz stare frančškanske grobnice ter jo sredi cerkve postavili na mrtvaški oder. Ob 10. uri daroval je presvetli knez nadškof goriški slovesno bv. mašo-zadušnico ter opravil mrtvaške molitve za pokojnega svojega prednika. Pri bv. maši je izborno pel pevski zbor frančiškanskih klerikov pod vodstvom č. g. p. Aleksandra. Vse je občudovalo izurjene, polnodoneče glasove mladih klerikov. Po dokončanih molitvah vzdignili so krsto ter jo v sprevodu prenesli v novo grob-nioo. Presvetli kneznadškof je blagoslovil grobnico, v katero so na to spustili krsto. K tej žalni slovesnosti je prihitelo še precej vernega ljudstva iz Gorice in bližnje okolice. Poleg knezonadškofa so bili na Sveti Gori mil. msg. stolni prošt, kanonika Wolf in Kodermac, častna kanonika Alpi in Tre-visen, zastopniki kapucinov, jezuitov, usmiljenih bratov ter okoli 30 duhovnikov iz bližnjih in daljnih krajev. S Kranjskega je prihitel č. g. Jan. Gnezda z daljnega Vcj-skega. Aadušnemu opravilu prisostoval je tudi župan g. Anton Mozetič, kot zastopnik Solkanske občine, v katero Bpada Sv. Gora. Na grobnico so poveznili ploščo s pripro-stim napisom: »Jaoobu? cardinalis Miasia« ia pokojnikovim grbom. V kapelici sv. Mihaela počivajo zemeljski ostanki pokojnega kardinala, njegova duša pa vživa plačilo pri Bogu. Njegov spomin bode živel med hvaležnimi katoliškimi Slovenci!
Deželni abor Štajerski se snide h kratkemu zasedanju za dva ali tri dni velikega tedna, da dovoli proračunski provizorij in izvoli deželni odbor. Proračunski provizorij bodo dovolili v tem zasedanju za vse ostale mesece tekočega leta, ker bo deželni zbor sklican k rednemu zasedanju šele v septembru ali oktobru. Jeseni bo potem rešil deželni proračun za tekoče in prihodnje leto.
Deielne učiteljske konference se bodo vsled odloka naučnega ministra morale vršiti na vsakih šest let.
Osebne vesti, Ljubljančan gosp. dr. Maks Gnezda je imenovan primarijem v dunajski bolnici. — Poštni asistent gosp. Š o r 1 i je prestavljen iz Ljubljane v Gorico.
»Hrvatska« je v torek prenehala izhajati m se je spojila s »Hrvatskim Pravom".
Prenehal iahajati je »Narodno gospodarski vestnik", glasilo slov. trgovskega društva »Merkurja«, radi neugodnih gmotnih razmer. Od časa do časa bodo izhajala »Društvena izvestja«.
„Deutsohes Haus" v Trstu. V Trstu se je osnoval nemški odbor, čegar naloga je zgradba doma za tržaške Nemce, v katerem se bo, kakor pravi oklic, »ohranjalo in krepilo nemštvo ob Adriji, gojila nemška umetnost in veda ter dobrosrčnost in gostoljub-
nost«. Za to zgradbo je odbor jel nabirati prostovoljnih prispevkov. V lokalnem odboru so večinoma državni uradniki in profesorji.
Učiteljske vesti. Nadučiteljem v Št. Jurju ob južni železnici je imenovan gosp. Anton Sivka, nadučitelj pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo. Učitelj, oziroma učiteljica pri Mali Nedelji sta postala gosp. Fran in gospa Alojzija Cvetko, dosedaj oba pri Sv. Barbari v Halozah.
Shod v Barkovljah je priredilo včeraj politično društvo -»Edinost«. Razgovor je bil o prihodnjih volitvah v tržaški občinski svet.
Umrl je pred kratkim v Budimpešti g. Ivan k u ž a , sin rajnega gospoda Franca Zuža, bivšega veleposestnika in pivovarja v Žalcu. Rajni je bil bivši deželni poslanec ter ravnatelj rudokopov gre fa Czecheny ja pri Budimpešti. — Včeraj je umrl v Lazih pri Planini g. dr. Ivan Borštnik. Pogreb bo jutri 27 t. m.
—	Strašna rodbinska drama se je
zgodila v Gradcu. 381etni deželnotajniški kancelist KarolLoffelmann jo umoril svojo ženo, dva svoja otroka in sebe. Zeno je v stanovanju zavratno napadel in ji ovil jermen okolu vratu. Ko je bila žena zadavljena, je na ta način umoril še desetletno hčer Hildo in petletnega sinčka Vilija. Dvanajstletnega sina Otona je mej tem poslal po pivo ter ga čakal za vratmi. Ko se je sin vrnil, mu je zasadil nož v vrat, a Otonu sr je težko ranjenemu posrečilo pobegniti. Nato je Karol Loffelmann prerezal si žile na vratu in sa jtako usmrtil. Pravijo, da je bila vz.rok tega strašnega dejanja — beda.
—	V Idriji zgrade letos poleg realki-nega poslopja tudi telovadnico.
—	Dva mesarja opeharil je neki posestnik iz Prelepa pri Skofji Loki. Dala sta mu na kup volov 240 K oziroma 400 K, a posestnik jima ni prignal volov, marveč je z denarjem pobegnil v Ameriko. Eden opeharjenih mesarjev stanuje v Ljubljani, drugi pa na Viču.
—	Medved na Laverci. Včeraj zjutraj so videli na Laverci medveda. Prišel je iz gozda pri Lenčetovem posestvu in korakal mimo poBtaje na barje. Gospod Lenče mu je z drugimi lovci takoj sledil, a medved je bežal proti Igu in uSel na Krim.
—	Slovensko planinsko druitvo na petrograjski razstavi. Znani celjski akad. slikar Alojzii Šubic je po neki risbi iz leta 1848. ustvaril krasno sliko, katero pošlje planinsko društvo poleg drugih na slovaosko razstavo v Petrogradu. Slika predočuje diven razgled z ljubljanskega Grada na Kočno, Ojstrico, Kačji vrh i. t. d. Primerno bi bilo, da bi planinsko društvo vse stvari, katere namerava poslati v Petrograd, prej tudi razstavilo v Ljubljani proti primerni vstopnini. —
—	Trgovec % dekleti. V Trstu je
Italijan Nippi lastnik tingl tangla vabil po časopisih mlada dekleta, da jih izvežba v variete petju. Policija pa je izvedela, da vabi deklice le, da bi jih prodal v Orijent. Priredila je hišno preiskavo, a Nippi je ušel.
—	Občinske volitve v Tinjanu. Tržaško namestništvo je zopet razveljavilo občinske volitve v Tinjanu v Istri, a to le glede prvega volilnega razreda.
—	Nevarno obolel je pred par tedni č. g. Anton Batagelj, vikar v Vedri-janu in sicer na pljučnici vsled influence. Pljučnica se je dobro zazdravila, a oglasila se je stara njegova želodčna bolezen in Bicer tako trdovratno, da mora iskati pomoči pri usmiljenih bratih v Gorici. — Priporoča se tovarišem in sobratom v pobožen »me-mento«.
—	Štrajk ogljarjev. Predvčerajšnjem dospel je v tržaško luko parnik „Principessa Cristina", na katerem je bilo naloženo oglje za tvrdko Jegher in Modugno, ki je razkladanje poverila podjetnikoma Edvardu in Alojziju Robba. Ta dva sta prevzela razkladanje za nižjo ceno, kakor je sedaj v navadi in med delavci v luki se je raznesla veBt, da sta ta dva podjetnika najela razkla-dalce od zunaj in da jih plačujeta po znižanih cenah. Vsled tega je kakih 150 ogljarjev iz svobodne luke stopilo v štrajk. atraj-kovoi so šli danes zopet na delo.
—	Velik poiar v Semiču. Iz Se-miča se še poroča: Dne 22. t. m. nastal je zjutraj okoli 8. ure velik požar v vasi Maline. Pogorelo je 12 hiš z drugimi gospodarskimi poslopji, tudi pet goved in štiri prešiči so bili žrtva ognja. Ljudje so veliki reveži ter potrebujejo nujne pomoči. Škode je okoli 60 000 K, zavarovani niso bili nič.
—	Z Dobrove. (Tatvina. Najdeno.) Pretečeni torek je pri gostilničarju Janezu Oven, po domače Mostarju, štev. 35 tukaj na Dobrovi ob belem dnevu neki potepuh vkradel in brez sledu odnesel 85 K gotovega denarja. — Prejšnji teden je pa doli pod farno cerkvijo na cesti naSel neki šolski učenec lep in precej drag zlat prstan;
gotovo ga je zgubil kak gospod iz Ljubljane. Dobi ga nazaj tukaj v hiši, štev. 53, po domača v županovi ba|ti.
—	Aretirali so v Vidmu nekega Aloj • zija Javoreka iz Ponikev, okraj Kočevje, ki je Antona Vidmarja hotel spraviti v Ameriko, ne da bi Vidmar zadostil vojaški dolž nosti.
—	Zet ga je napadel. V bolnico so pripeljali vžitkaria Josipa Boštijančiča iz Repč, občina Dobrunje. Njegov zet Franc Gaie, a katerim živita v prepiru, ga je pred hišo pričakal in pretepel in slednjič ga še sunil z nožem v levo liee.
—	„Druitvo sa varstvo živali". Dne 16 marca vršila se je v Ljubljani (v hotelu »pri MaliČu«) odborova seja kranjskega društva za varstvo živali, katero je zaščiteljica društva, ekscelenca gOBpa Olga baronica Hein počastila s posetom. Med drugimi velevažnimi sklepi o varstvu živali sklenilo se je 6 daril v skupnem znesku 100 kron za organe policiiske straže in pa 10 daril v skupnem znesku 100 kron za lovske paznike, oziroma hlapce itd. razpisati. Razun te svote se je še 100 kron določilo, katere sme društveno vodstvo takoj mej one razdeliti, kateri so dokazano trpinčenje živali zabranili ali omejili. Nadalje se je sklenilo razpisati za spis najboljše knjižice (v slovenskem jeziku) o vnrstvu živali, namenjene za razdelitev med šolsko mladino, darilo 50 K. K društvu so pristopili kot ustanovniki ekscelenca gospa Olga baronica Hein in pa c. kr. kmetijska družba za Kranjsko.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
KnezoSkolov odgovor na zavijanja.
V predvčerajšnji seji občinskega sveta je župan Hribar prebral naslednje knezo-škofovo pismo :
„V odgovoru, katerega ste poslali preč. gosp. proštu dr. E 1 b e r t u in katerega ste prečitali v seji občinskega sveta, ste napisali, da jaz »sklep občinskega sveta imenujem presurovo žalitev sv. cerkve in duhovskega stana«.
Dopustite mi pojasnilo, da moja obsodba zadeva posebno govor gosp. dr. T r i 11 e r j a, s katerim je dotične sklepe utemeljeval, in v govoru prav posebno popolnoma napačno in obrekljivo trditev : »Na drugi strani je pa nekaj čisto različnega, ako se političnemu listu vidi umestno, kazati občinstvu, kake izrodke rodi in mora roditi Stan, kateremu je cerkev naložila nenraven in nemogoč boj zoper naravo, ki se pa vzlic temu usiljuje narodu za absolutnega in nezmotljivega vodnika in učitelja morale«. Upam, da boste, resnici na ljubo, moje pojas milo ravno tako javno razglasili, kakor ste razglasili napačno svojo razlago.
Zdravgtvujte !
f Anton Bonaventura, knezoškof."
Zupan Hribar pravi, da bo obč. svet preko pisma prešel na dnevni red, vendar mora nekaj besedi opomniti, ker ta očitanja prav za prav lete nanj, da je predlog sploh dopustil. Zupan pravi, da je predlog moral dopustiti, v dr. Trillerjevem govoru pa ni nič takega našel, da bi se moglo reči, da bi se s tem žalila vera, cerkev ali duhovski stan. 4upan je mnenja, da je šlo dr. Trillerjevo očitanje le na adreso onih duhovnikov, ki se nenaravno povzdigujejo nad ljudmi, hočejo biti višje stoječi, „a niso druzega kot mi". Njegovo mnenje je, da so med duhovniki taki, ki niso tako spoštovanja vredni, kot bi radi, da bi jih drugi smatrali. Proti tem je bila naperjena dr. Triilerjeva opazka. Celibat ne sloni na dogmah vere in je le organizato-rična naprava sv. vere.
K tem opazkam župana Hribarja opomnimo, da je dr. Triller i z r e č n o napadal duhovniški stan. Glede častivrednosti duhovnikov se ne bomo prič-kali a Hribarjem, ker nam v takih stvareh sodba ,Narodovcev" sploh ni merodajna. Tudi smo tega mnenja, da gosp. Hribar najbolje stori, da preveč ne govori »o boju zoper naravo.« G. župan je dopustil napade na duhovniški stan, in zaradi tega je bilo škofovo pismo popolnoma opravičeno.
Dr. Triller pravi, da se njegove besede tako tolmačijo, kakor jih tolmači župan, zato nima nič pripomniti in nobene besedice ne prekliče.
(Tako torej ostane še vedno pri tem, da je isti dr. Triller, kateri je tako ogorčeno Be zgražal nad »Slovencem«, sam še hujše užalil in napadel duhovski stan. Op. ured.)
Mej drugimi županovimi naznanili je bilo tudi obvestilo, da se obč. Bvetnik g. S e u n i g še včdno radi »boleh-nosti" ne more udeležiti seje. Kadar zopet pride g. Seunig v obč. svet, bomo to bo-lehnost nekoliko pojasnili, govori se pa, da g. Seunig ne bo več počastil obč. sveta s svojo navzočnostjo. V tem slučaju nam odpade potreba nadalnjega poročanja.
Pričakovali smo, da bo župan tudi naznanil, ako je ie dobil zahvalo za svojo čestitko iz Rima, ker so na druge čestitke že došli odgovori. Ali še ni odgovora?
Župan je prebral pismo nekaterih članov mesarske zadruge, ki se izjavljajo za napravo živinskega prekladišfla.
Kozakov govor. Ob nenavzofino sti občin, svetnika Predoviča, ki je telegra-fiSno naznanil, da se mudi na Dunaju, je občia. svetnik Kozak obširno dokazoval potrebo in koriBt naprave živinskega prekla-dišča in b statističnimi podatki dokazoval, kako se drugod poslužujejo prekladišč, in da ni resnična trditev g. Predoviča, da bo pre-kladišča brez korist'. Ii okuženih okrajev se morejo prašiči izvažati le v take kraje, ki imajo potom prekladišča direktno zvezo, za to pa uvažanje prašičev i i okuženih krajev v Ljubljano ni mogoče. (Kar bo pri tem sporu zanimalo kupujoče občinstvo, bo vprašanje, ali bo v slučaju, da se zgradi prekla-dišče, me« cenejše? To bi bilo v prvi vrsti pojasniti interesiranim davkoplačevalcem.) G. Kozak je v svojem govoru tudi na vsa usta hvalil »napredne« zasluge za razvoj Ljubljane, kar moro tajiti le zagrizen nasprotnik »naprednega obč. sveta". Mi se le čudimo, kako morejo n. pr. napredovati Dunaj in druga mesta, ki nimaio Hribarja in Kozaka. Menda bi se ravno v Ljubljani ves napredek ustavil, ako bi ne bilo teh dveh. Razlika z napredkom drugod in pri nas je le-ta, da drugod praktičneje gospodarijo in si nekaterniki ne domišljujejo, da je vse od njih odvisno. Z denarjem davkoplačevalcev ni težko delati »napredka«.
Podpora gledališču je za to najbohši dokaz. Občinski svet je v isti seji dal »Dramatičnemu društvu« za pokritje deficita v tekoči sezoni 5000 K, za vzdržanje opere v prvi polovici leta 1903. še 2500 K, ob enem pa je izjavil, da bo poleg navadne vsakoletne redne podpore dal »Dramatičnemu društvu" še 14 000 kron za vzdrževanje opere.
B I a m a ž a. Občin, svet je prepovedal g. L. Tratniku prodajati svetila strankam, ki dobe luč od mestne elektrike. Liberalni obč. svet je tu posebno čudno tolmačil obrtno svobodo, za to je na pritožbo g. Tratnika deželna vlada razveljavila to f*mozno prepoved in obč. svet ima sedaj priliko premišljevati o svoji blamaži.
Raznoterosti. Mesarjevi vdovi Mariji Cerne je občin, svet dovolil, da sme rabiti barako v Ribjih ulicah tekom treh let do otvorjenja tržnico proti plačilu letnih 400 kron. Preostanek potresnega zaklada v znesku 9534 K se je oddal meščanskemu zakladu, da se tako omogoči ohraniti meščan, podpore na sedanji višini. Rekurz v stavbnih zadevah gospe Ane Župnek, katerega je župan imenoval »nedostojno pissneora", je obč. svet odklonil, dasi se je gospa Župnek ravnala po nasvetih nekaterih članov stavbinske komisije. Prošnja mestnih šolskih slug, da se jim da uniforma, se je odklonila, naknadno se je pa odobril strošek 1615 K za 25 telefoničnih govorilnic na magistratu.
Ostale točke dnevnega reda se rešijo v pr.hodnji seji, ki bo baje v torek.
Krščanska ženska zveza je včeraj na veleodličen način proslavila jubilej sv. očeta. Slavnostna prireditev v »Kalol. Domu« je privabila ob 6. uri zvečer toliko občinstva iz krogov krščansko misleče ljubljanske inteligence, da je bila dvorana dosti premajhna. To je vesel pojav, ki je tem pomembnejši, ker bo je občinstvo vabilu odzvalo kljub najlepšemu pomladanskemu vremenu Vso točke vsporeda so se najizbornejše izvršile in je soglasna hvala najlepše plačilo vele-oenjenim damam, ki se niso bale ne truda, ne stroškov, da prirede tako lepo slavnost. Krščanska misel napreduje tudi v Ljubljani in pri tem ni nemala zasluga neumorno delujočih krščansko mislečih dam. Č»st plemenitemu krščanskemu ženstvu, ki vedno odločnejše nastopaj za pravico in resnico! Obširneje poročilo o prekrasni proslavi priobčimo.
Javno predavanje, katero je priredilo včeraj bralno društvo v Vodmatu, bilo je mnogoštevilno obiskano; predaval je č. gospod dr. Evgen Lampe o Slovanstvu. Opi Bal je posamezne slovanske narode s topografskega, statističnega in zgodovinskega stališča ter bo posebno oziral na njihove medsebojne odnošaje, borbe in kulturne razmere. Ob priliki se predavanje nadaljuje.
Zopet žrtev električne železnice. Ivan Sušteršič, posestnik v bvetjah pri Medvodah, je pripeljal včeraj opoludne neko Nežo Križaj v bolnico. Pred bolnioo se je konj ustrašil električnega voza in je ušel po cesti. Sušteršič ni mogel konja obdržati za vajeti in je padel z voza. Konj ga je vlekel kakih sto korakov za seboj, da se je po glavi ves pobil. K sreči je prišlo več ljudi na cesto, kateri so konja ustavili in Šusteršiča rešili, »pravili so ga v bolnico, kjer so mu glavo obvezali, potem pa se je odpeljal nazaj domov.
Konj ušel je v torek popoludne ▼ Ste-panovi vasi Koslerjevemu delavcu Jožefu
Cuzaku. Dirjal je na Poljansko cesto, kjer ga je prijel jermenarski pomočnik Leopold Sega. Konj se je v hlevu pri mesarju An-žiču, h kateremu je Cuzak pripeljal pivo, odtrgal.
Nesreča v ulicah na Grad. Anton Cer-nak, 32 let star posestnikov sm v Zadobrovi občina Mar. Dev. Polje, je dne 24. t. mes. ob 7,6. uri zvečer v ulicah na G ad ponesrečil. Peljal je z dvema konjema voz gnoja po ulicah, pa ni pravočasno zavrl voza, tako ua mu je usel in rin>l konja pred seboj z vso hitrostjo naprej. Černak je držal za ro čico in skušal voz s konji vred obdržati, kar pa mu ni bilo mogoše. Voz ga je pritisnil k zidu in ga skoraj zmečkal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na dom, ker je to Bam prosil. Poškodbe so tsko nevarne, da je malo upanja, da bode ozdravel. Vez s konjema Be je ustavil, ko je zadel v dreg za električno razsvitljavo.
Stavbni svet v Levstikovih ulicah se bo v kratkem zazidal. Letos postavijo blizu Vi-diceve še jedno vilo, blizu te je pa kupila Marija Kessler. žena substituta držav, pravd, v Novem mestu, tudi prostor za novo hišo. Splošni utis v te ulice bi bil tudi veliko lepši, ko bi zginila od tam tista rudeča ja-halnica.
Duhovne vaje za realce se vrše te dni
od 24. do 27 t. m.
Najden cekin. Neki pošten mož je v naše uredništvo prinesel cekin, katerega je nekje našel. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v naiem ur«dn'štvu.
Izleti na včerajšnji praznik so bili na vse strani, zlasti pa v ljubljansko okolico in pa na Šmarno Goro, Sv. Jošt, k Sv. Katarini, v Stelanovas, na Ježico in St. Vid obili. Ljudje so popoludsn kar trumoma hiteli ven v prosto naravo, vračali pa se zvečer deloma peš deloma z vlakom domu.
Izgubljene stvari. Posestnica Marjeta Radol s Sp. Brezove, občina Polica v litijskem okraju je zgubila danes dopoludne na poti po sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu bankovec po 10 kron. — V Latermannovem drevoredu je zgubil neki potnik zlat prstan.
—	Na Dolenjski cesti je bila zgubljena zlata verižica z dvema obeskoma, vredna 126 K.
—	Izgubila je v Latermannovem drevoredu gdč. F. G. zlato verižico. Pošten najditelj naj jo izroči v naše uredništvo.
S ceste. Na Morij« Terezije cesti pri mitnici se jo splašil Traunovemu vajencu konj, ki je zdirjal po Bleiweisovi cesti, na Tržaški cesti je padel in se pobil na kolenih. Ujel ga je policaj, ki ga je izročil vajencu, ko je prisopihal za njim.
Na električni železnici bi bil včeraj skoraj povožen dveletni deček Aif. Jukret, sin gostilničarja na Karlovaki cesti. Tekal je sam brez nadzorstva po oesti m je prišel pred električni voz K sreči je voznik to pravočasno opazil in vlak ustavil. — Na sv. Petra cesti pa bi bil skorej povožen hlapec Jakob Konc iz Laverce. Le-ta Be je z vpreženim vozom skuSal z motornim vozom in je na vcgalu Skof|ih ulic in sv. Petra ceste prišel s svojim vozom pred motorni voz. Voznik slednjega voza je komaj voz vstavil, da je, preprečil nesrečo.
.Slovenska Šolska Matica" priredi v sredo, dne 8. aprila t. I. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani predavanje g, ravnatelja Henrika Sohreinerja o »formalnih stopnjah«. — Ker je postalo to vprašanje pri nas »adnji čas zelo pereče, je pričakovati obile u leiežbe vseh interes ranih krogov.
Odbor.
Ukradena ura. Dne 22 t. m. je neznan tat ukradel poštnemu hlapcu Ivanu Zupančiču, stanujočemu v Gradišču št. 10, iz zaklenjenega podstrešja srebrno cilinder uro.
Velika tatvina. Ani Drvarič je na Sv. Petra cesti št. 46 tat ukradel iz koška, ka terega je imela v kleti, okolu 200 kron denarja in zlato uro z zlato verižico v vrednosti 170 kron. Tat je na kleti vlomil vrata, da je prišel v klet. Moral je pač vedeti, da ima ^rvarič denar in zlatnino.
Sest otročičev v bedi je zapustila vdova Koprivec. Ker so otročiči v veliki bedi, naj se jih blagovolijo usmiliti usmiljena srca. Blagohotne darove v ta namen naj se po Silja trgovki gdč. E 1 s n e r.
Tiskovna pomota. V torkovem poročilu o občnem zboru »Društvene godbe« nam je tiskarski škrat povzročil neljubo pomoto, ki so jo pa čitatelji gotovo simi opazili. Pri-četek tretjega stavka sem^ra glasiti: »Dru štveni predsednik g. dr. V. Ravnihar pov-darja, da so odborovi člani, v prvi vrati neumorno delujoči gosp. Bučar...«
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. Ako upoštevamo miierijo, ki vlada na našem glasbenem poliu, moramo z odkritim veseljem pozdraviti Viktor Parmovo opereto »A m a c o n k e«, katere premijera se je vr šila pretekli torek dne 24. t. m. na sloven skem odru. Slovenci imamo opereto, in sicer dobro opereto, ki prekaša mnoge stvari,
ki nam jih nudijo v tem oziru Nemci. V podrobnosti glasbe same se ne moremo danes spuščati, storili hoderao to po današnji reprin. Libretto opereti je vzet iz ruske zgodoviue in ima komičen značaj. Kakor moremo soditi po burnem odobravanju, katerega je izzivala prva vprizoritev pred mno-gobrojno zbranim občinstvom, je opereta ugajala in pričakujemo, da ostane stalno na repertoarju slovenske opere.
Obžalovati je le, da ni bila opereta nekoliko skrbneje študirana, dasi so bili solisti gospa Hanuš-Svobodova, gospici Glivarec in Prohazkova in gospodje Hašler, Ascbanbrenner in L i e r na višini. Zlasti gosp L i e r je vsestransko ugajal in vzbujal a svojo imenitno igro in neprisiljeno komiko mnogo smehu. Imenitna je bila tudi garda Amaconk.
Premijera se je vršila na korist zaslužnemu kapelniku g. B e n i š k u. Prisostvoval je predstavi tudi skladatelj g. Viktor Parma, kateremu je prirejalo občinstvo burne ovaoije.
Razne stvari.
Najnovejie od rasnih strani
BI u vanje ognjenika. Brzojavka iz S Vincenzo od 22. t. m. javlja, da je ognjenik Soufriere te dni izmetal na severne okraje silen dež kamenja in pepela. Prebivaloi ao bežali proti jugu. Mnogo <.seb je zgubilo življenje. — Roparji napadli so mesto Surigaro na otoku Min-dsnao in pomorili mnogo ljudi. — Velika lakot« Be širi v okolici Velikega Varadina. — Cene klobasic sc, na Dunaju zvišajo. — Poveljnik avstrijske mornarice admiral baron S p a u n je kupil v Gorici vilo. 70.etni mož baje namerava stopiti v pokoj. — Sina je zaklal v Pctravi neki posestnik, ker mu je sin prodal nekaj orodja, da je imel denar pri vojaškem naboru. — Veliko sušo imajo na Španskem. — »Nečem poučevati poganov", tako je rekla neka učiteljica na neki občinski šoli bero-linski. Mnogo resnice je v teh besedah, kajti mnogo protestantovskih otrok ni krščenih zaradi nemarnosti starišev in pastorjev. Z »to se je po pravici pritožila učiteljica, češ, naj otroke prej krste, potem jih naj šele vzgajajo v kristjane. Protestantje naj torej rajši doma na Pruskem popravljajo, kar bo zamudili, in naj ne silijo v Avstrijo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. marca. »Slovanska zveza" je imela danes sejo, v kateri je zopet sklepala o svojem stališču napram spremembi poslovnika drž. zbora. „Slovanska zveza" je prvotno na predlog dr. S usteršiča sklenila, da glasuje proti spremembi poslovnika, a ta predlog je bil pozneje na predlog dvornega svetnika P 1 o j a spremenjen in se je sklenilo, da klub glasuje za spremembo poslovnika. V današnji seji »Slovanske zveze" je nastopil dr. Sušteršič za to , naj ostane pri prvotnem sklepu, da klub glasuje proti spremembi poslovnika. Ko se je večina izrekla proti terau predlogu, je d r. Sušteršič odložil klubovo n a o e 1 s t v o. Vodstvo kluba je sedaj v rokah dr. Ivčeviea.
Dunaj, 26. marca. (C. B.) Zbornica je odklonila zahtevo sodišč, naj se izročita poslanca Vencajz in Gregorčič.
Dunaj, 26. marca. Današnja seja državnega zbora je trajala samo dve uri. Prišel je prvič v zbornico novoizvoljeni češki radikalec dr. Baxa, kije v češkem jeziku podal državnopravno izjavo. Nemški radikalci so kričali in razbijali. Malik je vpil: ..Ravnokar je krivo prisegel!" Nastal je velik škandal.
Dunaj, 26. marca. (0. B.) Zbornica je izvršila dopolnilno volitev v na-godbeni odsek ter izvolila carinski odsek, potem pa jela razpravljati o imunitetnih zadevah.
Dunaj, 26. marca. Vojni minister je zopet izdal tajen ukaz, v katerem pravi častnikom, naj delajo proti soc.-demokratični in narodno radikalni agitaciji mej vojaštvom.
Dunaj, 26. marca. V stolni cerkvi sv. Štefana je bila včeraj pred okradeno čudodelno podobo Marijino slovesna sv. maša kot spravna daritev, ki se je je vdeležilo mnogo občinskih svetnikov in drugega občinstva.
Zagreb, 26. marca. Polioija je v permaiienoi, ker se boji tiadaljnih dijaških demonstracij proti ogrski vladi.
Travnik, 25. marca. Šerif Ar-navtovid je bil včeraj po tajni obravnavi obsojen zaradi veleizdaje na dve leti težke ječe.
Praga, 25. marca. V zadevi sv. Vaciavske posojilnice se je pokazalo, da je mnogo akceptov, ki so bili prišteti mej aktiva, ponarejenih. Deficit je radi tega zopet narastel za znatno svoto in bati se je, da je kon-kurz res neizogiben.
Sofija, 2(5. maroa. Iz Kistendila se poroča, da je na planini Golak Saevovo ustasko četo obkolilo 3 tisoč turških vojakov in 1000 bašibozukov. Na pomoč Saevovu je prišel vojvoda Aleksij Posojlijada, ki je s 70 ustaši pričel strahovito streljati na Turke, dočim so Saevovi vstaši naravnost udarili nanje. Iznenadeni Turki so prestrašeni pobegnili. Na bojišču je ostalo 400 mrtvih Turkov. Vstaške čete so imele 12 mrtvih in B ranjene.
—	40 000 kron znese glavni dobitek loterije za sobe grevnice. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 aprila 1 903 in da se VBi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska.
—	Občesnano dajo Kautner jeva napojena semena sa krmsko repo najobilnejii pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zelenjavna in cvetlična temena
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746'0 mm
J	Cm epa- IOTU1)*	Stanj« baro-rnotra. t mm.	Temperatura Celsiju	Vetrovi.	Nebo	lh ■s s ►
241 M /.ve :. | 7.H8-2 | 9'4 | sr jzah.					jasno	00
26	l. ijutr 2 oonol.	73« 4 ^38-3	3-6 18-3	sl. svzh. sr. jvzh.	jasno »	
261 9. zve«. | 7*8-9			| 11-6 | si jzah.		jasno	00
oq| 7. zjutr. |2. popol.		739-4 738-1	3-4 17-4	sl. svzb. sl. jzah.	jasno pol. obl.	
Srednja temperatura sobote 9'8°, norm. 5-2. Srednja temperatura nedelje 11 1°, normale, 5 4.
t
389
1—1
Tutnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
/\nton Westcr
načelnik c. kr. kmet. podružnice, pod-naCelnlk gasilnega društva, odbornik posojilnice In bral. društva
danes dne 25. marca 1.1. ob 11. uri zvečer po kratki in mučni bolezni t 3&. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal.
Truplo predragega ranjkega bode v soboto, dne 28. t. m. ob pol deseti uri v hiSi žalosti blagoslovljeno in na tukajšnje pokopališče preneseno.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Gradu
Predragega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Bled, 26. marca 1903.
Jera Wester, mati. — Alojz kaplan, Janez, Jožef, bratje — Katarina, Marija, Frančiška, Ana, sestre.
**
U
Imam večjo zalogo
VOZOV
vseh vrst. w8 8
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan,
n»m......i ...........
t
izdelovalec vosov
;
Ljubljana, Rimska cesta št. 11. ==
mmmmmmm m m........m m»m »Mf\f
St. 47/pr.
Razpis.
390 3-1
Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je
služba računskega oficijala
z letno plačo 1.600 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K.
Eventuvalno bo izpraznjeno tudi
mesto računskega prakiikanta
pri deželnem knjigovodstvu z adjutom 1000 K na leto.
Pri oddaji tdužbe računskega oficijala oziralo Be bo 1« na take prosilce, kateri so položili izpit iz državnega računoulovja in so izvežbani v računarski stroki.
Prosilci za mesto računskega praktikanta pa morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo ali pa vsaj štiri nižje razrede kake srednje šole, vrhu tega pa še kako trgovsko šolo.
Prosilci za jedno teh mest predloži naj svoje s krstnim listom, s spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika ter o dozdanjem službovanju opremljene prošnje najkasneje do
15. aprila 1903
ali neposredno, ali pa. čo so že v kaki javni službi, potom predpostavljene oblasti podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni edber ucjucdine l^ranjs^e.
V Ljubljani, dne 18. maroa 1903.
v Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903.		Glavni dobitek Kron 40.000 Kron
Sreč 145 12 1	ike za sobe grevnice j ^maver po 1 krono v Ljubljani.	
I Vsi dobitki se izplačajo V gotovini po odštetih 10°|0 zneska, j		
Dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne
vršila se bode	387 l—i
v Kolodvorskih ulicah št. 4
izvršilna dražba
hišne oprave in najraznovrstnejšega in modernega mizarskega orodja, kakor tudi raznih mizarskih strojev na bencin in par.
Dunajska borza
dnč 26. marca.
Skupni državni dolg v notah.....10070
Skupni državni dolg v srebru.....100-70
Avstrijska zlata renta 4% .....121-80
Avstrijska kronska renta 4%.....101-20
Ogerska zlata renta 4% ......121-46
Ogerska kronska renta 4% .....99-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	16-01
Kreditne delnice, 160 gld.......688 7fc
London vista...........239-92'/, .
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	117-07 >/»
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......19-08
Italijanski bankovci.........9o'40
a kr. cekini...........11-30
Mlad pomožni delavec
se takoj sprejme
v parili pek arij i 1.1. Kane v Ljubljani, Rimska eesta 16.
3X6 3-1
r
»
td.
Preden drugej
olja kupite, poskusite prej s po vsem svetu znano snamko:
The Russian-American Oil-Company U
To društvo pošilja :
olja za parne cilindre
ob prekurjenem paru
kakor tudi
olja za stroje in olja za r vretena. -v-A/*
Naša olja bo izredno niske cene, <
ceneja kakor vsak drug fabrikat, tir pripoznana najboljša sedanjega ('asa. Iz vse Evrope s? na razpolago pohvalna piama prve vrste.	a 15 12-3
Zastopnik v Ljubljani:
Mihael Kastner.
>


k.

-
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reci
HANNS KONRAD
tovarna za ure in Izvozna trgovina Most št. 234, Češko.
Spiritni Idki, UMlnl lak, lak
za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 624 25 11—9

Kdor želi imeti dober
harmonij
vrhniškega ali araerl-kanskega sistema, U
naj blagovoli pisati na naslov: A. Luznlk, Vrhnika pri Ljubljani.
2(54 »
Največja
| zaloga oblek |
za
gc$pe in deklice,
gospode in dečke.
GRK*R * n\Ej*c
Ljubljana, Prešernove ulice 9,
svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so
Najpozornejša
postrežba,
najnižje cene, solidno blago.
w V velikej izberi v zalogi, ^m
262 12-6
ST Nakup ln prodaja "Jfctt vsakovrstnih driavnlh papirjev, »refik, denarjev itd. Zavarovanja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proneie za vsako »rebanje. Knlantna izvršitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„H E B € U
l.,Nflllzeilet0in13, Dunal, t., Strebelgassa 2.
_ Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
■tvareh, potem o karanih vrednostih vseh ipekulaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl naav6tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenlh
fflavnlo.	134 176
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.