LE KAJ JE TAKO SMEŠNO?! (foto: vos) KUD IVANA CANKARJA - PLEŠIVEC v sodelovanju z IEAIHOAI VELENJE VABI na 1SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE NARODNE GLASBE, v nedeljo, 21. avgusta, ob 14.00 url na Graški Gori pri Velenju. Program bo povezoval Boris Kopitar. Za zabavo bo po uradnem delu prireditve skrbel ansambel Roberta Zupana. Izkupiček prireditve bo namenjen za obnovo ceste Plešivec-Graška Gora. Na svidenje na Graški Gori! Radio Velenje in tednik Kaj PESEM PObETcJA 94 Poletna akcija Radia Velenje in tednika Kaj gre h koncu. Konec tedna, v soboto, 20. avgusta bomo na sklepni prireditvi Poletnih 13 v Kun-goti pri Mariboru razglasili Pesem poletja 94. Za ta zveneč naslov se potegujejo Brendi (Zelene oči), Vlado Cverle (Mama), Manja Šalamun ( Izidor), Darko Kegl (Moji konji, moja sreča), Moni (Moj fant), Robi Horvat (Črni Peter), Prerod (Pivo me gor drži), Irena Vrčkovnik (Sirena), Ivo Radin (Tota Šta-jerka), Sanja Mlinar (Sončno dekle), Alfi Nipič (Zaplešiva med spomine), Miki Šarac (Ti si moja breskvica), Milan Petrovič (Na moije bova šla), Magnet (Žena naj bo doma) in Agata Šumnik (Brez tebe). Preko celega poletja smo zbirali glasove v ponedeljkovih oddajah Radia Velenje, glasovali so bralci tednika kaj in obiskovalci javnih prireditev, ki smo jih pripravili v središču Velenja in Maribora. Piko na i pa bomo postavili v Kungoti, kjer bomo sešteli vse glasove in razglasili zmagovalca. Ob tej priložnosti bomo sklenili tudi akcijo iskanja najtežje slovenske družine. Spomnimo se, da je v Velenju zmagala družina Kučan iz Prekmuija, ki ima menda tudi največ možnosti za zmago in nagrado - avto Avtohiše Šer-binek. K« 9« IPMSTI CISTI AHeHAUM Več kot leto dni se je moral Marko Štiren, lastnik Bungy jumpinga, ki je v petek s svojo ekipo prvič obiskal velenjsko jezero, truditi, daje dobil dovoljenje za svojo dejavnost. V Sloveniji so pač orali ledino. Svoje naprave so postavili v Portorožu, Iger je od 20. maja letos, ko se je sezona norih skokov z elastiko pričela, občutilo čisti adrenalin že 2000 pogumnežev. V Velei^ju so lahko k tej številki prišteli še kar nek^j tistih, ki so se na znak "3,2,1, bungy!!!" vrgli v sanje, ki so se končale, ko se je gumica umirila. Za vse, ki si želite preizkusiti, kako je, ko letiš, ko padaš, pa veš, da se ti ne more nič zgoditi, ko premagaš samega sebe in neznanski strah, ki te grabi pred podvigom, bodo tu tudi jutri, na Gostovi prireditvi Noč ob jezeru. Ne oklevajte, premagajte sebe in poletite še vi! Ostalo vam bo v večnem spominu. Preveijeno! ■ Bojana Špege/ foto: Stane Vovk Ob koncu tedna bo sončno in postopno topleje. Suša z dolgim vročim obdobjem je bila močnejša od hmelja v Zgornji Savinjski dolini in je po zelo ugodnih pomladanskih razmerah zaustavila njegovo rast in zorenje. Novo nevarnost predstavlja hud napad rdečega pajka, ki seje sicer že pojavil, zato so na zgornjesavinjskih hmeljiščih obiranje pričeli že v ponedeljek, sklenili pa naj bi ga 5.septembra. Pridelek bo kljub vsemu večji od lanskega, gotovo pa manjši od letošnjih predvidevanj. ■/P v TES KMALU S POLNO PARO Zgornja Savinjska dolina ■ iiniiiia Hmelj že pridno obirajo Dolg in obsežen remont četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne gre h koncu in če bo šlo vse po sreči tudi tele zadnje dni, bo v soboto že stekla redna proizvodnjo. Včeraj so v pečeh teka bloka že prvič ponovno zakurili, danes in jutri pa bodo opravili še ostale potrebne preizkuse. Blok je že pripravljen tudi na priključitev odžvepljevalne naprave, ki bo začela poskusno obratovati v začetku prihodnjega leta. Več o tem na tretji strani. v ZA DEŽJEM SONCE - To pravilo za vremenske razmere vsekakor velja, upajmo, da bo obveljalo tudi za zadnje letošnje narodopisne in podobne prireditve v Zgornji Savinjski dolini. Po polomu 25.LUČKEGA DNE minulo nedeljo si namreč glede na predviden program in znano prizadevnost prebivalcev Šmihela nad Mozirjem v soboto na 18.0VČARSKEM PRAZNIKU lahko obetamo prireditev, kakršno si želimo (v LuČah je iz želja nastalo bore malo). ■ (foto: jp) V soboto SCT Olimpija V Velenju bo šele v soboto otvoritev nogometne sezone, saj so nogometaši Rudaija v prvih dveh krogih gostovali. Tekma z ekipo Bojana Prašni-karja bo za "rudarje" gotovo najtežja v jesenskem delu prvenstva. Velenjčani so v 2.krogu proti Vevče Donit Filtrom sicer osvojili točko, z igro pa niso zadovoljili. Vseeno trener Borut Jarc pričakuje enako zavzeto igro kot v l.krogu proti Mariboru in malce športne sreče. Srečanje bodo začeli ob 16.30. ■ (foto: vos) A DOGODKI Šoštanj -krajanom ob hladilniku Tudi krajane Šoštanja, ki živijo v bližini visokih termo-elektrarniških dimnikov, je minule dni pestila huda vročina. Ker pa za soncem vedno pride dež, sojo enako strpno prenašali kot drugi. Manj strpni pa so bili ob prahu, ki seje v poletnih dneh začel pojavljati okrog njih. Hitro so ugotovili, da ta nadloga prihaja iz Termoelektrarne, kjer obnavljajo hladilni stolp. Prah je vdiral v njihova stanovanja, sedal na drevesa, puščal sled v vrtovih, na hišah, skratka vsepovsod. Adrenalin pa se je povečal v njihovi krvi, ko so tudi na avtomobilih zagledali spremembo; poškropljeni so bili z barvo, ki je niso mogli odstraniti. Stanovalci Aškerčeve in Levstikove ulice - pri njih je bilo največ prahu - so začeli pisati pritožbe in jih naslovili na vodstvo krajevne skupnosti, Termoelektrarne, na Zelene Velenja, Vegrad Prah greni vroče poletne dni in Aleo Celje, kije izvajalec del. Pritožbo pa so napisali tudi v šoštanjskem Elkroju in jo poslali na različne naslove: Alei - izvajalcu. Izvršnemu svetu SO Velenje, velenjski in republiški sanitarni inšpekciji in ministrstvu za okolje. Oboji so zahtevali ustavitev prašenja, analizo prahu in njegov vpliv na njihovo zdravje ter ureditev obstoječega stanja (odstranitev prahu s hiš, okolice, avtomobilov...). Vodstvo Elkroja se je pritožilo, da ob obnovi hladilnika prihaja do prekomernega prašenja, kar jim povzroča veliko škode in nejevoljo delavcev. Ker je prah uhajal v proizvodne prostore, so morali okna zapirati "... in pri tej vročini se še slabšajo klimatske razmere, kar zelo negativno vpliva na počutje delavcev in na produktivnost," so med drugim zapisali. Podobno kot krajani so se tudi delavci Elkroja jezili zaradi barve na avtomobilih. Iz dela velenjske vlade Preuredili bodo Titov trg Na zadnji seji je velenjska vlada razpravljala o ureditvi Titovega trga. Projekt sta predstavila avtorja Nande Korpnik in Edi Vučina, v mesecu septembru pa ga bodo v velenjski knjižnici predstavili tudi občanom. Projekt je zasnovan tako, da daje trgu večjo vlogo, tu naj bi bile različne prireditve, ki bi vnesle več živahnosti v središče Velenja. S samim popravilom ploščani ne bodo imeli preveč težav, saj je spodnji ustroj še dovolj trden, nepoškodovana paje tudi kanalizacija. Torej bo potrebno popravili le površino. Na zadnji seji vlade so se odločili za Tonalit plošče. Ta obnova pa bo veljala 65 milijonov tolarjev. Zagotovili jih bodo iz sredstev stavbno zemljiške skupnosti in Sekretariata za javne gospodarske zadeve. Če jim bo uspelo pravočasno zagotoviti potreben material in če bo vreme ugodno, bodo trg uredili še letos, drugače pa prihodnjo pomlad. Odsek za okolje v Šoštanju Na zadnji seji seje velenjska vlada dokončno odločila, da preseli odsek za prostor Sekretariata za okolje in prostor velenjske občinske skupščine v Šoštanj. Tam bodo od začetka prihodnjega meseca tudi zbirali in obdelovali podatke o onesnaženosti Šaleške doline. Prav zaradi selitve pa bo v teh dneh nekoliko moteno posredovanje podatkov o onesnaženosti zraka na ožjem vplivnem področju šoštanjske termoelektrarne. Ob preslitvi uvajajo nov, bogatejši način obveščanja. ■ mz Maksimalno dobra družba za vaš certifikat VPISNA MESTA CERTIFIKATOV V LJUBLJANSKI BANKI SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D. - ekspozitura RUDARSKA, Rudarska 3, Velenje ■ ekspozitura ŠOŠTANJ, Trg svobode 5, Šoštanj ■ ekspozitura MOZIRJE, Na trgu 9, Mozirje A MAKSIMA družba za upravljanje Tudi v Elkroju so zahtevali, da je treba preprečiti vse negativne vplive na obrat in okolico, opraviti analizo prahu in njegov vpliv na zdravje ljudi ter povrnitev nastale škode. Pritožbe so napisali konec junija. Zdi pa se, da se kljub temu razmere niso bistveno izboljšale, saj se je v začetku prejšnjega tedna s hladilnika spet širil prah. Kot se pogosto zgodi v takšnih primerih, je v uredništvu zazvonil telefon, mi pa smo poklicali TEŠ. Dipl. ing. Miro Bukvič, nadzorni projektant, nam je uradno pojasnil, kaj se dogaja v TEŠ-u v teh dneh. Lotili so se nujnih vzdrževalnih del na 23 let starem objektu. Nujna so bila zato, ker se je konstrukcija že začela rušiti, zato je bila obnova potrebna iz varnostnih in iz tehnoloških razlogov. Gre za sestavni delbloka IV, ta pa je poleg vsega še edini brezhiben v sistemu TEŠ-a. Žal je v bližini naselja, zato so v TEŠ-u že pred začetkom delpred-videli nekaj težav. Vse sosede so obvestili, kaj se bodogajalo, poskrbeli so,da je promet urejen, poleg tega pa so vsa dela zavarovali, tako da tiste, ki so bili med obnovo oškodovani, že usmerjajo na zavarovalnico. Pri obnoviarmature je veter, ki ga niso mogli predvideti, raz-našal prah po Okolici, česar niso mogli v celoti preprečiti. Prvi ukrepje bila nova tehnologija, odločili sose za mokro peskanje. Prišlo je tudi do škropljenja barve v okolici objekta. Barva zdravju ljudi ni škodljiva, žal pa se ne da odstraniti ne z avtomobilov ne od drugod. Tudi tu so spremenili tehnologijo; namesto brizganja sedaj uporabljajo valčke. Izvajalca, Vegrad in Alea, prosita Šoštanjčane za potrpljenje do konca septembra, ko naj bi bila dela predvidoma končana,dlje kot do 15. oktobra pa prav gotovo ne bodo trajala. Vnaslednjih dneh lahko pričakujejo še nekaj hrupnih ur,drugih škodljivihih učinkov pa v TEŠ-u ne pričakujejo več. B vos V juniju 125.546 brezposelnih Ljubljana - Prejšnji mesec se je na zavodih za zaposlovanje po vsej Sloveniji prijavilo 2833 novih iskalcev zaposlitve, kar je 2,3 odstotka več kot mesec prej. Tako je sedaj po podatkih državnega Zavoda za zaposlovanje v Sloveniji že 125.546 brezposelnih oseb. Potem, ko je brezposelnost v prvi polovici letošnjega leta padala, je pričela ponovno naraščati predvsem zaradi prijav mladih, ki so končali šolanje. Med brezposlenimi je več moških (68.789) kot žensk (56.757). Največ (kar 41.485) brezposelnih je med mladimi do 26 leta starosti. Julija je bilo kar 23.763 iskalcev prve zaposlitve. Ob prazniku spominska gasilska vaja Velenje - V soboto bodo z obujanjem starih časov pričeli praznovanje krajevnega praznika v Starem Velenju. Kot že nekaj let dosedaj se bo ob 13.30 pričela spominska gasilska vaja. Krajevna skupnost, ki ji bo pri izvedbi pomagal Gaislki muzej Va-lenci, je zbrala preko 30 desetin, ki se bodo najprej pomerile med seboj. Po končanem tekmovanju bodo uprizorili gasilsko parado s starimi brizgalnami, z njimi pa bodo demonstrirali tudi gašenje požara. Vse naj bi potekalo tako, kot je na prvi taki vaji v Starem Velenju leta 1927. Zvečer se bodo prireditve nadaljevale. Nebo bo razsvetlil ognjemet, zatem pa bo iz novega simbola kraja, vodnjaka, steklo pivo. Tako ga bodo krstili in otvorili, zabava pa bo trajala še dolgo v noč. Prva generacija v šolo za častnike Velenje - V mesecu avgustu odhaja iz velenjske občine prva generacija nabornikov na služenje vojaškega roka v šolo za častnike. Na Sekretariatu za obrambo jim bodo jutri ob 8.00, v prostorih Doma obrambe, pripravili sprejem in jih tako pospremili na pot. ■ bš Umetniške fotografije Barbare Jakše Žalec - Kljub avgustu in dopustom kulturno življenje v žalski občini le ni povsem zamrlo. Tako je bila v petek zvečer v Savi-novem likovnem salonu v Žalcu odprta razstava umetniških fotografij članice Društva slovenskih likovnih umetnikov Barbare Jakše. Na njej je nekaj strokovnih besed spregovorila Marlen Premšak, v kratkem kulturnem programu pa sta nastopila violinistka Tanja Miklavc in kitarist Srečko Lavbič. Razstava bo odprta do srede, 24. avgusta, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ■ rox V Velenju med prvimi ustanovili urad za mladino Velenje - Urad Republike Slovenije za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo, pripravlja projekt ustanavljanja mladinskih klubov in pridobivanja prostorov za mlade. To je le en segment, saj naj bi po tem projektu v občinah ustanovili mrežo mladinskih klubov ali enega centra, ki bi jih vodili predvsem prostovoljci. V njih bi organizirali kreativno preživljanje prostega časa, poudarek pa bo na tistih aktivnostih mladih, ki ne najdejo svojega mesta v že obstoječih klubih, društvih... in se zato dosedaj niso nikamor vključevali. Tako bi v sodelovanju z že obstoječimi klubi in društvi pripravljali kreativne delavnice, pro- jekte, tečaje, kulturne prireditve... Po predlogu Urada RS za mladino naj bi v lokalnih skupnostih s sofinanciranjem republike zagotovili večnamenski prostor za delovanje mladinskih klubov, kot možnost pa predlagajo tudi ustanovitev lokalnih uradov za mladino, kjer bi občine zaposlile koordinatorja dejavnosti mladinskih klubov. Velenjski izvršni svet je po predlogu, ki so ga sestavili na Sekretariatu za družbene dejavnosti, sprejel sklep, da občina pristopi k temu projektu. S tem je v Velenju tudi formalno ustanovljen lokalni Urad za mladino. S prerazporeditvijo že zaposlenih delavcev bodo zaposlili profesionalnega koordinatorja, večnamenski prostor pa bodo uredili v Domu učencev na Efenk-ovi. Zavedajo se, da to ni najboljša prostorska rešitev, zato jo tudi obravnavajo kot premostitveno. Prostor bo imel svoj vhod, velik bo okoli 115 kvadratnih metrov, namenjen pa bo predvsem literarnim večerom, razstavam, okroglim mizam, interesnemu druženju mladih... Šanka v njem ne bo. Način financiranja mladinskih klubov naj bi v uradu pripravili jeseni, verjetno pa bo v začetku prihodnjega leta sofinanciranje večjega dela dejavnosti lokalnih klubov, tudi poklicnega koordinatorja, prevzela država. Velenjska občina bo hkrati izkoristila orga- nizacijsko podporo Urada RS za mladino. V začetku septembra se bodo sešli vsi že obstoječi klubi in društva in seveda tudi drugi zainteresirani s člani IS, prisotni pa bodo tudi predstavniki Urada RS za mladino, in začrtali nadaljne delo. Klub naj bi zaživel v roku enega meseca, najpozneje pa do novega leta. Hkrati bodo na IS izdelali idejni projekt naložbe v večnamenski prostor za dejavnosti mladinskega kluba, ki si ga mladi v Velenju želijo že dolga leta. Prvi koraki so storjeni, kot zanimivost naj povemo še to, daje bila Občina Velenje med prvimi v Sloveniji, ki je ustanovila lokalni urad za mladino. ■ bš Tri je dobro le v pregovoru Tri stvari so dobre! Tako pravi naš pregovor in to pogosto naglašajo tudi pivci, ko se po drugi odločajo še za tretjo run-do. Vendar kaže, da se tega števila ne gre vedno držati kot pijanec plota. Tega ne priporoča kak pregovor, tako naj bi po mnenju nekaterih velevala sedanja praksa. Mislimo seveda na to nesrečno delitev naše države. Pri razdeljevanju po občinah smo naredili takšno zbrko, da ne vem, kako se bomo rešili iz nje, še vedno pa se krešejo mnenja (tudi) o tem, kako naj bi Slovenijo razdelili na "malo višji ravni". Pri tem nekateri govorijo o regijah, drugi o območjih, vsi pa seveda mislijo na to, kako razbiti centralistične težave, ki hudo pritiskajo iz ljubljanskih logov. Vsakega toliko časa pride na dan kakšna nova ideja, ki razburka ljudi. Predstavnike mnogih občin je razburila zamisel, da bi imeli v Sloveniji le tri centre. Ob Ljubljani, ki bi bil seveda center nad centri, le še Koper in Maribor. Pred časom je bilo zaradi take ideje zelo vroče v Novem mestu, kjer se je zbralo veliko županov, ki so protestirali proti takšni nameri. Kot smo slišali, proti taki zamisli tokrat ni imela nič kaj veliko Stranka za Primorsko, ki se sicer zavzema za regionalizacijo; poskočili pa so v Stranki enakopravnih dežel. Ta ima namreč sedež v Celju, Celje pa so pri "dodeljevanju" centrov naše države, kar zaobšli. Takšni osi severovzhod - jugozahod nasprotujejo seveda tudi drugod. Ob strani bi po tem predlogu namreč ostala vsa Gorenjska, pa Dolenjska in Koroška. Seveda je res, daje tudi ta razdelitev še bolj v zraku, za razburjenje paje dovolj. Ljudje so namreč sedaj zelo občutljivi in poskočijo že, ko slišijo že samo kakšen namig, četudi še ni pravi predlog. Že prevečkrat so se namreč opekli, oziroma jim je zaradi počasnosti "odpeljal vlak". Zato je bolje povzdigniti glas prej, kot pa prepozno. Zadnji čas se za deželno ureditev Slovenije, torej za ureditev, ki ne bi imela takega centralističnega značaja, najbolj prizadeva Stranka enakopravnih dežel, ki že tudi zbira podpise za potrebni referendum. Toda v vodstvu te stranke se prav zdaj jezijo na to našo nesrečno televizijo, oziroma na eno njenih komentatork, ki da s svojim komentiranjem "deželizacije" zavaja javnost. Seveda v Stranki enakopravnih dežel za tem nega- tivno nastrojenim komentarjem ne vidijo le te komentatorke, ampak vidijo za njo tudi nekatere stranke in centralistične težnje. In pravijo, da so proti deželni ureditvi Slovenije tisti, ki so za referendum o lokalni samoupravi, ki je tako klavrno propadel, potrošili tako težke denarce. Očitno so pri nas "odločujoči" znani pregovor - deli in vladaj - postavili na glavo: ne deli in najlažje boš vladal. Ali pa - skregaj ljudi in še veseli bodo, da bo nekdo odločal. Prepirov, kako naj bo razdeljena država, kje naj bodo centri, kaj naj bi obsegale posamezne regije, kako velike naj bi bile in podobno, je namreč že zelo veliko. In ni jim še videti konca. ■ Kr Remont četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne Blok IV. od sobote spet v omrežju Vse od sredine meseca zgrajena do konca letošnjega so ga opravili z visokotlačnimi tehle dneh še vedno obnavljajo aprila četrti blok šoštanjske termoelektrarne ne obratuje. To soboto pa naj bi ga leta. Njej je bilo treba prilagoditi vlek ventilatorje, povečati elektrofiltre, predeli vodnimi curki, odprli vsa poškodovana mesta betona, speskali vidne armature in jih antikozijsko zaščitili ter popravili poškodovana mesta. V zunanjost, ki je prav tako zahtevna, povzroča pa tudi nekaj neprijetnosti bližnjim krajanom. ■ Mira Zakošek Konec prejšnjega tedna, ko smo obiskali četrti blok, je bilo tukaj še vedno veliko gradbišče. Opravljali so sklepna dela na priključku odžvepljevalne naprave na ta blok. prenovljenega in pripravljenega na priključitev odžvepljevalne naprave, spet vključi v omrežje. Ves ta čas so opravljali obsežna vzdrževalna dela, ki so bila po besedah tehničnega direktorja Borisa Dejanoviča še obsežnejša kot so prvotno predvidevali. Prav zato bo vrednost opravljenih del nekoliko presegla predvidenih 11 milijonov mark. Kljub težavam pa jim je dela uspelo opraviti v predvidenem času. Te dni opravljajo še zadnje preizkuse, v soboto pa naj bi s tega bloka že pošiljali elektriko v slovensko elektroomrežje. Redna vzdrževalna dela so povezali z izgradnjo priključka tega bloka na odžve-pljevalno napravo, ki bo lati notranji odplav pepela, dograditi nove povezovalne dimne kanale. Seveda pa so opravili tudi remont vseh naprav tega bloka. Še posebej zahtevna je bila obnova kotlja, kjer so odkrili več poškodb kot so predvidevali. Med drugim je bilo treba zamenjati priključne cevi kolektorja pregrevalnika. Zahtevna je bila tudi obnova hladilnega stolpa, ki je že vse od leta 1972 izpostavljen vsem atmosferskim vplivom. Na zunanji strani je prišlo že do močne korozije betona in armature, posledice tega pa bi bile lahko katastrofalne in so se tudi že kazale z izpadom dveh betonskih trikotnikov, ki sestavljajo ta stolp. Zdaj so stolp v celoti obnovili. Najprej Modna konfekcija Elkroj Za večinsko last zaposlenih V Modni konfekciji Elkroj že imajo v osnutku pripravljen program lastninskega preoblikovanja, ki temelji na več možnih načinih lastninjenja. Predvsem želijo, da bi Elkroj ostal v večinski lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, v internem odkupu pa bodo lahko sodelovali tudi družinski člani. Na sklade bodo prenesli 40 odstotkov družbenega kapitala, 20 odstotkov je namenjenih interni razdelitvi, preostalih 40 pa odkupu; zlasti od ugodnih pogojev notranjega odkupa si veliko obetajo. Pred prvim preizkusom zaprtega krogotoka tehnoloških voda TEŠ 8 8888888888888$8$88888888888&88888 8 $ 8 8 8 8 8 8 8?» 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 B 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 88 Čistejša velenjska jezera Občina Velenje je bogata z jezeri, ki bi jih lahko izkoristili v turistične namene. Žal pa to doslej ni bilo mogoče, saj so ta zaradi tega, ker se vanja iztekajo tehnološke vode šoštanjske termoelektrarne, hudo onesnažena. Šoštanjska termoelektrarna je opravila na tem področju so se tudi lotili obsežne naložbe, izgranje celovitega zavlekla kot so pričakovali, najtežje pa je bilo na ugreznin-skem področju postaviti velike vodotesne glinene bazene, pri delu pa jih je lani jeseni, pozimi in pomladi, oviralo tudi vreme. Zaprti krogotok tehnoloških voda sestavljajo trije veliki vo-dotesni bazeni (en zbiralni in dva usedalna), črpališče in povratni cevovodi od Termoelektrarne do teh bazenov. V kratkem bodo celoten sistem preizkusili in jih še to jesen tudi predali namenu. Onesnaženo tehnološko vodo bodo po cevovodih najprej spustili v zbiralni bazen, od tu pa v usedalna, kjer se bo voda prečistila, bo pa še naprej močno lužnata, vendar povsem uporabna za ponoven tehnološki proces, zato jo bodo ponovno uporabili. ■ Mira Zakošek Zaprti krogotok tehnoloških voda je velika pridobitev za celotno Šaleško dolino, saj šoštanjska termoelektrarna odslej ne bo več onesnaževala voda. mnogo raziskav in že lani delno uredila improvizirani zaprti krogotok s katerim je zajela približno polovico tehnoloških voda, ki jih je vračala v proizvodni proces, preostanek pa se je še vedno stekal v jezero. Lani jeseni pa zaprtega krotogoka tehnoloških voda, ki bo dokončno razrešil problematiko onesnaževanja voda. Celotna naložba bo veljala dobrih 5 milijonov mark. Pri gradnji so naleteli na veliko težav, zato se je ta tudi bolj Zaprti krogotok sestavljajo trije veliki vodotesni bazeni, zgrajeni iz gline, črpališče in povratni cevovodi. r Glin IPP iz Nazarij Vsakdanji kos kruha invalidom Glin-IPP je v bistvu podjetje za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki so ga ustanovili l.decembra 1992 v okviru firme Glin Holding. Njegov osnovni namen je bil razbremeniti ostale hčerske firme in jim omogočiti lažje preživetje. Velik problem prestrukturiranja nazarske lesne industrije je namreč bilo veliko število delovnih invalidov s posebnim statusom, kijih podjetja ne morejo poslati na zavod, razen seveda ob stečaju. Status invalidskega podjetja so uspeli pridobiti šele konec julija 1993. Do takrat pa so se prebijali kakor so vedli in znali, bili pa so preklemansko vztrajni, iznajdljivi in uspešni. Na začetku je podjetje zaposlovalo 53 delavcev, od tega 23 invalidov, vedeti pa je treba, da jim je Holding dal v najem povsem dotrajane objekte in opremo, da niso imeli niti programa in izdelkov, niti trga zanje, a so si proizvodnjo in prodajo zagotovili v izjemno kratkem času. Seveda ni šlo brez velikih težav. Bili so brez sredstev, hudo otežena je bila zlasti nabava materiala, saj ga Glinovim podjetjem nihče ni dal brez vnaprejšnjega plačila. Zdaj so se že dokazali in nimajo večjih problemov. V mizarskem programu izdelujejobolj enostavna okna za Žagarstvo, seveda pa vsa okna, vhodna in garažna vrata po naročilu ter vse vrste žaganega lesa; zlasti pospešujejo program najrazličnejših palet; po majskem stečaju Stavbnega pohištva so prevzeli del programa strešnih oken, ki jih skoraj v celoti izvažajo in imajo z nemškim kupcem (vsaj) še enoletno pogodbo, za vse to so morali nakupiti precej opreme in predvsem usposobiti delavce; opravljajo pa tudi splošne storitve (vratarji, ekspedit) za vse ostale hčerske firme. Do prihodnjega leta načrtujejo 95 zaposlenih, od tega 36 invalidov. Želijo namreč v kar največji meri zaposliti invalide v okviru Holdinga in iz vse doline in jim zagotoviti vsakdanji kos kruha. Trenutno IPP zaposluje 69 delavcev, od tega 31 invalidov, vedeti je namreč treba, da morajo za status invalidskega podjetja zaposlovati najmanj 40 odstotkov invalid- nih delavcev, ta odstotek pa v Nazarjah precej presegajo. Zelo pomembno je, da osebne dohodke redno izplačujejo, delavci so dobili regres kot je treba, izplačali so vse odpravnine, tudi pri najemanju kreditov pri banki delavci nimajo več težav, kot so jih imeli prej zaradi razmer v nazarski lesni industriji. Od prvotnih 65 odstotkov kolektivne pogodbe so danes že na 95 odstotkih, pa še jih nameravajo povišati, skladno z delovno uspešnostjo seveda. Toni Boršnak: "Delavcem -invalidom bomo uspeli zagotoviti vsakdanji kos kruha" Vsej uspešnosti navkljub jim težav ne manjka. Zaradi sestave delavcev je veliko zdravstvenih težav in samo zaradi bolniške jim v povprečju dnevno manjka 11 delavcev. Tu so še ostale vrste odsotnosti in s tem manjša produktivnost, zato morajo res trdo delati, da so uspešni. Proizvodni prostori so izjemno slabi, oprema iztrošena 98-odstotno, najbolj kritičen pa je notranji transport, saj enega in edinega viličarja vglavnem le popravljajo. Prostorske probleme pa bodo rešili v naslednjem mesecu dni, saj se bodo preselili v veliko, za njih novo, sicer pa staro proizvodno dvorano Stavbnega pohištva. To bo velik napredek, bistveno boljši bodo delovni pogoji, vse bo na enem mestu, bodo pa stroški preselitve precej visoki. Sicer so lani in v prvem letošnjem polletju poslovali pozitivno, tako bo tudi ob koncu leta, saj bodo med drugim naredili za polovico več kot lani, zatrjuje direktor podjetja Toni Boršnak in dodaja: "Naša osnovna usmeritev je nujno vlaganje v posodobitev Čeprav stari, bodo veliki proizvodni prostori za njih kot novi opreme v vseh programih. To pomeni precejšnje izboljšanje delovnih pogojev za vse delavce - invalide, ki smo jim dolžni omogočiti lažje delo in boljši vsakdanji kos kruha. Kdor misli, da na naš žiro račun glede na status podjetja denar priteka kar tako, se krepko moti. Lanskih olajšav pri prometnem davku ni več, vendar Ministrstvo za delo prispeva nekakšno nadomestilo na glavo zaposlenega. Največje blažilo in spodbuda aza naše delo je vsekakor dejstvo, da ne plačujemo prispevkov za pokojninski in invalidski sklad in za zdravstvo. Vendar - ves ta "ostanek" zbiramo na posebnem računu in ga obvezno vlagamo v boljše pogoje za delo. Delati moramo še naprej tako kot doslej. Za nas namreč ni in ne sme biti vprašanje ura v dnevu ali dan v tednu. Naročila moramo izpolniti in jih tudi bomo, saj sem prepričan, da bo v našem delu in poslovanju prevladalo vse kar je pozitivnega. Lani smo se odločili, da moramo zdržati, postavili smo vse na kocko in uspeli. Tako mora biti tudi v prihodnje, v zadovoljstvo vseh sedanjih in bodočih zaposlenih in vse doline obenem," je odločno sklenil Toni Boršnak. ■/P e OPEL. ................ POOBLAŠČENI SERVIS - Kosovelova 16. tel.: 855-975 Vozite se za razred bolje! PONUDBA MESECA OPEL CORSA že za OPEL ASTRA že za 18.032 DEM 24.450 DEM Novo! Kredit na 2 ali 3 leta. 12% letna obrestna mera 30 % polog MOŽNOST TUDI NA LEASING! Se priporočamo in želimo srečno vožnjo! Prapor je razvil glavni boter Franc Tkavc Minulo soboto in nedeljo so slavili člani Gasilskega društva Pobrežje. Sedem desetletij je minilo od ustanovitve društva in to z delom in uspehi bogato obdobje so obeležili na sobotni slavnostni seji. Na zanimiv način so pregledali društveno kroniko, slavnostni govornik je bil predsednik OGZ Mozirje Franc Trbovšek, slavljence in goste je med dru- TRGOVSKO PODJETJE JNTRADE' EXPORT - IMPORT * VIDEOKAMERA VP-E 807 118.400,00 SIT GENERALNI ZASTOPNIK ZA V SLOVENIJI Daljnogled 21.360,00 SIT VP-E405 140.000,00 SIT * FOTOAPARATI FF 222 11.440,00 SIT AF SUM R 19.600,00 SIT AFSLIMZoom 31.200,00 SIT NA ZALOGI velika izbira TV, videorekorderjev, HI-FI stolpov, radiokasetofonov.. INTRADE d.o.o. Maribor Mlinska 22 62000 Maribor tel.: 062/22-66-00 tel.: 062/22-42-80 fax: 062/22-66-13 SAMSUNG gimi pozdravil tudi predsednik SO Mozirje Franc Miklavc, za prijetno kulturno vzdušje je s cit-rami poskrbel Robanov Franci, s lepo pesmijo dekleta z Rečice ob Savinji, ob jubileju pa so seveda podelili priznanja republiške in občinske gasilske zveze ter društvena priznanja najzaslužnejšim članom in sosednjim gasilskim društvom. Tako je Gasilska zveza Slovenije GD Pobrežje podelila Plamenico 2.stopnje. V nedeljo popoldne so na Po-brežjih slavili še enkrat. Po gasilski povorki so na slavju razvili nov društveni prapor, botri so prejeli posebna priznanja, zanje pa se je v imenu vseh zahvalil predsednik SO Mozirje Franc Miklavc. Slavljenci so bili deležni številnih čestitk, predsednik OGZ Mozirje Franc Trbovšek paje vse strnil z besedami, da so na Po-brežjih pred 70 leti zaorali globoko brazdo gasilstva in takrat posejano seme je obrodilo bogato letino. Ob slavju povejmo še to, daje zmanjkalo le malo dni pa bi bili na Pobrežjih še bolj veseli in ponosni. Čisto malo seje namreč zataknilo pri dobavi novega gasilskega vozila, ki pa ga bodo z novim slavjem krstili pred mesecem požarne varnosti. Več kot upravičene so bile torej čestitke tokratnim slavljencem. Lovci in jamarji praznovali Kljub slabim vremenskim obetom so v nedeljo preboldski lovci in jamarji organizirali praznovanje dveh svojih visokih obletnic. Lovci namreč letos praznujejo 75. let delovanja svoje lovske družine, jamarji pa 25-letnico ustanovitve jamarskega kluba Črni galeb. Ob tej priložnosti so skupaj z Turističnim društvom pripravili povorko po Preboldu, nato pa v Gaju še zabavno prireditev. Na njen je najprej spregovoril starešina lovske družine Marko Razboršek, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije in Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Franc Auberšek. Praznovanja v Preboldu se je udeležilo trinajst lovskih družin. Delo in uspehe preboldskih jamarjev je predsavil Darko Naraglav, v imenu turističnega društva paje vse prisotne pozdravila dr. Ljudmila Krajnc. V kulturnem programu so nastopili Savinjski rogisti in domači pihalni orkester. g rox I------------------1 Planinci v Lučah in na Raduhi lliiltitlliiiinif itn "Slava vsem, ! ki ste našiV' j Ta izrek je bil osnovno vodilo nedeljskega planinskega slavja I v Lučah ob Savinji. Slovesnost ob spominski plošči so name- | nili 16.avgustu pred 100 leti, ko so se v Lučah zbrali člani Savin- I jske podružnice Slovenskega planinskega društva in domačini > in od tod krenili na Moličko planino, kjer so svečano odprli J Kocbekovo kočo. Bila je to prva slovenska planinska postojan- I ka v tem delu takratne Štajerske, ki so jo poimenovali po takrat- | nem načelniku Savinjske podružnice SPD, najzaslužnejšemu I planincu tistega časa in gornjegrajskemu nadučitelju Franu ■ Kocbeku, torej so v nedeljo slavili tudi 100-letnico te koče. Po . nedeljskem jutranjem slavju so se planinci na veselem srečanju J zbrali na Loki pod Raduho, kjer je bila tudi maša za vse I ponesrečene v slovenskih gorah. Čudovit program so zjutraj v Lučah pripravili domačini, kot I ga samo oni znajo, udeležence je med drugim pozdravil tajnik ■ PZS Janko Pribošič, izjemno pomembne dogodke pred 100 leti . pa je orisal predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora ' planinskih društev Martin Aubreht. Predvsem je poudaril veli- I kansko narodnozavedno vlogo naših prednikov, ki so sredi | nemško govoreče države pogumno ustanovili slovensko plan- I insko organizacijo, ki se je postavila v bran potujčevanju naših ■ gora. Dodal, da bi tudi v nedeljo krenili na Moličko planino, ven- ' dar Kocbekove koče že zdavnaj ni več. Ko so Lučani pred leti I obnovili kapelico na Molički peči so resno razmišljali tudi o ob- | novi Kocbekove koče, pa niso našli razumevanja pri celjskih I palanincih, ki upravljajo s tem ozemljem, je grenko poudaril ■ Martin Aubreht, svoj nagovor pa je pričel in sklenil z mislijo, J da je bila nedelja praznik domačinov in planincev, praznik vseh ' ljudi, ki v srcu dobro mislijo - in to so bili vsi, ki so se zbrali v I Lučah in na Loki pod Raduho. ■JP I Gornji Grad Eno samo gradbišče ■ za lepše čase ! V Cirkovcah bodo v soboto praznovali i m ® as m * M m « ss m « » m m m ss m a m m m m s m m k m m ; Otvoritev športnega igrišča , V tej hribovski vasici so v zadnjih letih za razvoj kraja ogrom-i no storili. Zadnje akcije so se lotili lansko jesen, ko so začeli i graditi večnamensko športno igrišče. Ko so izračunali predra-■ čunsko vrednost - 6 milijonov tolarjev, se je marsikomu zdela J naloga neuresničljiva, ne pa njim. Kot vselej doslej so tudi tokrat , družno zavihali rokave in objekt je danes nared. Opravili so več i kot 1.000 ur prostovoljnega ročnega dela, več kot 100 ur prosto-> voljnega dela z buldožerji in opravili več kot 500 ur prostovol-1 jnih traktorskih prevozov. Skratka, vse kar seje dalo, so opravili t udarniško, deležni pa so bili tudi finančne družbene pomoči in i vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, da so dobili ta objekt, se ■' vodstvo in seveda tudi tamkajšnji mladi iz Srca zahvaljujejo. 1 Na novem športnem igrišču bo vse sobotno popoldne (20.av-J gusta) nadvse razgibano. Ob 15.uri bodo začeli slovesno otvo-, ritev, ki jo bodo nadaljevali z vaškimi igrami, tem pa bo ob i 19.uri sledila zabava z ansamblom Šaleški odmev. ■ vos Slavnostni govornik pred spominskim obeležjem je bil predsednik Savinjskega MDO planinskih društev Martin Aubreht Resnično, središče zgornjega dela Zadrečke doline je v tem obdobju eno samo gradbišče, "posledica" tega pa bodo izjemno pomembne pridobitve. Delavci velenjskega Vegrada zaključujejo dela pri izgradnji 1,5 kilometra dolgega primarnega voda za kanalizacijo skozi kraj, je pa to druga največja tovrstna naložba v Sloveniji. Zdaj se trudijo z zadnjo tretjino vse razdalje, dela pa naj bi Do konca leta bodo v Gornjem Gradu, Novi Štifti in Bočni pridobili kar 340 novih telefonskih priključkov r--------- - — - Primarni vod kanalizacije bo kmalu zgrajen, čakajo pa že nove naloge Gornjem Gradu in Novi Štifti bodo v dveh mesecih pridobili 270 novih številk, do konca leta pa naj bi sklenili še akcijo v Bočni, kjer bo novih 70 priključkov. S to akcijo je delno povezana še ena. Ko so namreč kopali jarke za nove telefone do Šokata, so jih izkoristili še za napeljavo kabelske televizije do tega lepega zaselka. S tem so ubili vsaj dve muhi na en mah. Tamkajšnjim preb- ivalcem so namreč s pomočjo Televizije Slovenija končno zagotovili normalen sprejem prvega in drugega programa slovenske televizije. Če se spomnimo samo novega sodobnega bencinskega servisa, ki so ga pridobili pred kratkim, in če omenimo njihove nove načrte, potem je jasno, da se v Gornjem Gradu dogaja marsikaj pomembnega. ■ JP Gasilci s Pobrežij ob 70-letnici V nedeljo prapor, kmalu vozilo ODDAHNILI SO SI - Krajani Podvolovljeka so si skupaj z vsemi obiskovalci te lepe doline ob Lučnici končno oddahnili. Končno zato, ker so dolgo in predolgo trajale takšne in drugačne peripetije glede obnove v katastrofalni poplavi 1990 povsem uničene ceste. Obnova najbolj kritičnega dela v dolžini dveh kilometrov gre h koncu. Grobo asfaltno prevleko so izvajalci položili že konec preteklega tedna, v teh dneh pa nadaljujejo z zaključnimi deli. foto:jp) sklenili v mesecu dni. Že zgrajen del primarnega voda so temeljito preizkusili strokovnjaki in bili zadovoljni. Za tem bodo na vrsti sekundarni vodi, kjer jih še ni, postavljeni pa so že temelji za čistilno napravo. To je seveda še premalo, saj Gornjegrajčane sedaj čaka boj za sredstva za čistilno napravo. Prav tako pomembna je akcija širjenja telefonskega omrežja. V Šmihel nad Mozirjem • >«iit*««»«»«»»*«t«ii»*ai«ir«15 21 PTICA PEVKA REKA V ŠVICI IZOTOP TORUAllo) VRSTA IGLAVCA, HOJA ANTON NOVAČAN 12 PRIPADNI. CA BELCEV AM KEMIK. NOBELO VECICARLt SAD. SEME PINUE 2 ČRKA GR ABECEDE MESTO V JJ FRANCIJI INDU BOG OGNJA ANSAMBEL TREH GODCEV STOPNJA PRIDEVNIKA BREZ PRIMERE SVOD, NEBES ILUSTRA TOR MAVEC ZAGREB IGRALKA BEGOVIČ NAGLAS. POUDAREK ODŽAGAN KOS DEBLA ŠPORTNA JADRNICA ST.MESTO V APULUI RISTO SAVIN PRELAZ V AVSTRIJI 19 SODOBNIK KELTOV IGOR TORKAR ALOJZ ZUPAN RDEČE KRVNIČKE OKOLICA. MILJE 14 ČRKA GRŠKE ABECEDE AMERIŠKA MERA ZA MLEKO SODRGA. DRHAL MONGOL. SKI POGLAVAR A& AM FILM IGRALKA TAVLOR ETIOPSKA NAGOVOR NA BESEDJ^ ZA GOSPOD 4 H ( * 3 4 5 k 17 \l 1 1 9 10 11 M 1 b 1a Šmartno pri Velenju" nekoliko zamrlo (novo ime je dobilo društvo šele po letu 1925). -Društvena knjižnica je v najboljših časih (npr. 1. 1932) premogla okrog 1000 knjižnih enot. Društvo je delovalo do prve vojne in ob ponovni ožitvi vse do leta 1940. 1894 V virih omenjena šolska bukvama v Plešivcu. 1895 V virih omenjena šolska bukvama v Zavodnju. 1898 V Šoštanju ustanovili podružnico "Savinjskega Sokola", ki postane eno izmed središč vsestranskega kulturnega življenja v Dolini. - V virih omenjena farna bukvarnica pri Sv. Martinu v Velenju. 1900 V virih (med naročniki izdaj Mohorjeve družbe) potrjeno "Kmetsko bralno društvo " v Šmartnem pri Velenju. 1904-1906 V Šoštanju pričetek delovanja prenovljene oz. novoustanovljene "Šaleške čitalnice" (naslednica Basistove čitalnice), sedaj s sedežem v prostorih hotela Austrija (kasneje preim. Hotel Jugoslavija, danes Kajuhov dom). Nova "Šaleška čitalnica" delovala do leta 1924. 1919 V Šoštanju ponovna oživitev Sokolov. V okviru šoštanjskega Sokola deloval "Sokolski odsek" v Škalah pri Velenju, ki pomeni jedro kasnejšega "Sokola Velenje ". Duša velenjskega Sokola je bil Anton Kumik, gojili predvsem gledališko dejavnost. 1920 V Šmartnem ob Paki ustanovili odsek šoštanjskega Sokola. 1920-1940 V Šoštanju je poleg Sokolov kulturno dejavno "Delavsko-prosvetno društvo Svoboda", oz. po njegovi ukinitvi društvena "Vzajemnost" ter "Katoliško prosvetno društvo", ki je imelo sedež v Družmirju (pri cerkvi sv. Mihaela). 1934 Ustanovljena "Vaška čitalnica" v Št. Ilju pri Velenju. *** (nadaljevanje in dopolnitve prihodnjič) fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 14. avgusta, ste se ogreli za muzikante: 1. ZEME: "Ostani z nami, muzikant" 8 glasov 2. KLAVŽAR: "Na zdravje, Štajerci" 3 glasovi 3. PRIMORSKI: "Še en bičerin" 2 glasova 4. KOVAČI: "Štiri desetletja" 1 glas 4. ROM POM POM: "Avto sem si kupil" 1 glas Predlogi za nedeljo, 21. avgusta: 1.KLINC: "Na sodišču" 2. POLJANŠEK: "Veselo v Kamnik" 3. ŠAL. ODMEV: "Praznični dan" 4. ŠTAJERSKIH 7: "Štajerc in Primorka" 5. VESNA: "Florjanska polka" ■ Vili Grabner Zgodilo se je... 18. velikega srpana LETA 1898 V Slovenskem narodu so objavili tudi naslednjo "vročo" novico iz Šoštanja: "IZ ŠOŠTANJA se nam piše: "Naši takozvani "Nemci"privoščili so si že lani veselje o kresu s tem, da so slavili v slovenski občini Topoišica pangermansko Sonnwendfeier (kres, o. p. DK), pri koji so popevali staro-nemške pesmi. Letos izbrali so si prostor za kres v bližini narodnega trga, a nesreča je hotela, da se je kres že sežgal po noči pred slavnostjo. Seveda so jim nevoščljivi Slovenci kalili nedolžno nemško veselje in predsednik nemškega pevskega društva gosp. Viktor Hauke ni vedel nič pametnejšega, nego da je vložil zoper nekatere mlade zavedne narodnjake kazensko pravdo zaradi hudodelska požiga. Državno pravdništvo v Celji ustavilo je preiskavo, in lin-ea criminali (na liniji zločina, o. p. DK) ter je odstopilo zadevo tukajšnjemu okrajnemu sodišču, pri kojem se je vršila glavna razprava 16. t. m. od 1/2 10. dopoldne do 5. ure popoldne. Ker so celo obteiujoče priče zanikale vse okoliščine, po kojih bi imele po glasu kazenske ovadbe pričati, bili so vsi obtoženci od obtožbe popolnoma oproščeni. S tem je zopet dokazano na kakov podel način naši nasprotniki ravnajo s čustvi in s častjo zavednih narodnjakov. " Prepričan sem, da je pri tem "nemškem" kresu zares prišlo do samovžiga, oziroma da se je kres zares vžgal povsem po nesreči! Kaj pa menite o tem Vi, dragi bralci? LETA 1929 Na današnji dan pred petinšestdesetimi leti so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli nov Slomškov dom. O blagoslovitvi novega doma so objavili daljši zapis tudi v klerikalnem slovenskem časopisu Slovenec. Del tega zapisa z naslovom "Dan veselja v Šoštanju" danes povzemamo tudi mi. "Blagoslovitev Slomškovega doma. V spomin sedemdesetletnice združenja štajerskih Slovencev v eno škofijo po velikem Slomšku se je letos v lavantinski škofiji otvorilo in blagoslovilo že več društvenih domov. A največji med njimi in eden največjih v Sloveniji sploh, je bil blagoslovljen 18. avgusta v središču zelene Šaleške doline, v mestu Šoštanju. Vsa slovesnost je bila kakor en sam mogočen izraz veselja nad dovršenim velikim delom. Vsa župnija gaje gradila. Zato seje pa tudi vsa župnija veselila. Toliko mlajev, toliko vencev in cvetja, zlasti pa toliko od veselega ponosa žarečih - oči še ni videl Šoštanj, ko ta zgodovinski dan, ki ga bodo pomnili še pozni rodovi. - Lep sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Andreja Karlina v soboto zvečer je bil dokaz vdanosti šoštanjske župnije svojemu nadpastirju, kakor je sploh vse slavje pokazalo, kako složno in zvesto stoji ta župnija za svojimi dušnimi pastirji. Sledila je svečana razsvetljava Doma z lampijoni in raketami ter serenada prevzvišenemu. Slavnostna akademija, prvič v nabito polni novi dvorani, je pokazala, kako živahno je društveno življenje v tej župniji. Saj so nastopili kar štirje različni pevski zbori in končno združeni blizu 100 pevcev naenkrat. Enako ko petje je ugajala spevoigra Mlada Breda. Višek slavja je bil seveda v nedeljo. Poleg Orlov je prihitelo še na tisoče ljudi iz cele Šaleške doline, a tudi od drugod. Najbolj je dvignila vso slavnost pričujočnost prevzvišenega, ki je ob 10. uri slovesno blagoslovil Dom, potem pa mladeniško čilo govoril o pomenu Doma sploh in posebej še Slomškovega doma. Naj bi Slomškov duh vladal vedno v teh danes blagoslovljenih prostorih, to je bila končna želja g. nadpastirja. Pri sv. maši je dovršeno prepeval domači cerkveni zbor in igrala domača godba "Zarja ". Slavnostno zborovanje je otvoril g. župnik. Popoldanski orlovski nastop je bil silno pester in je pokazal zlasti z veliko udeležbo in navdušenjem med gledalci, kako veliko privlačno moč ima še vedno ta najlepša mladinska organizacija." K temu, nekoliko dolgemu članku, zares ni potreben noben komentar. Mogoče samo to, da tudi tega doma žal nimamo več! ■ Damijan Kljajič 10. jubilejne poletne kulturne prireditve POZAVNE NA VELENJSKEM GRADU V počastitev desete obletnice 1 oletnih kulturnih prireditev, ki jih prireja Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje, bo v nedeljo, 28. avgusta ob 20.00, gala prireditev na velenjskem gradu, na kateri bo nastopil Slokarjev kvartet pozavn iz Švice. Častni gost na prireditvi bo Žarko Petan, program pa bo povezovala Betka Šuhelj. Ob tem dogodku se bodo spomnili vseh, ki so ustvaijali poletni program, s katerimi so v Velenju že pred desetimi leti prebili poletno mrtvilo in poleg nekaterih redkih turističnih mest v Sloveniji ustanovili poletni festival najrazličnejših kulturnih prireditev. Vstopnice 500 SIT. ŠALEŠKI OKTET Koncert Šaleškega okteta, ki bi moral biti, v petek, 19. avgusta, je prestavljen na kasnejši termin. Limit Štore in Zdravilišče Dobrna pripravljata Razstava likovnih del Arpada Šalamona To soboto ob 19.30 bodo v Hotelu Dobrna na Dobrni otvorili razstavo likovnih del Arpada Šalamona. Akademski slikar, profesor Alojz Zavolovšek, je v vabilu o njem zapisal: "Risarsko in slikarsko snovanje Arpada Šalamona, razvidno iz mnogih razstav, lahko razdelimo v več likovnih zvrsti; na akvarele, olja, risarske in grafične tehnike, na likovne stvaritve in plod slikarskih inovacij. Slično bi lahko rekli za njegove grafike, ki so plod njegove ustvarjalnosti, plod likovnih iskanj in eksperimentiranja. Je iskalec likovnega iskanja v barvi, teks-turi in kompoziciji, kjer se likovna vsebina podreja formi in inovacijam, čustvenim in grafičnim rešitvam ..." Vabljeni! ■ bš JJ * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * KAJ: KONCERT BAJAGE KDAJ: 14. AVGUSTA OB 21.h KJE: V CELJU, NA ŠPICI CENA VSTOPNIC: 1400 SIT Potem, ko je v soboto, 13. 8.(!) že kazalo, da se je proti nastopu Bajage v Celju zaroti-lo prav vse, celo nebo (15 minut pred napovedanim začetkom koncerta se je namreč ulilo kot iz škafa), je bila nedelja za ljubitelje glasbe tega beograjskega rockerja vendarle srečen dan. Kljub nekoliko hladnemu vremenu in vlažnim tlem na travniku med celjskim letnim bazenom in reko Savinjo (na tako imenovani Špici), seje na prizorišču zbralo precej obiskovalcev. Zaradi velikosti prostora je težko oceniti njihovo število, vsekakor pa jih je bilo dovolj, da so ustvarili potrebno prijet- no koncertno vzdušje. Kot je to pri nas že v navadi, se je koncert namesto ob 20. začel ob 21. uri z nastopom lokalne predskupine, ki je predvsem z izvedbaami nekaterih svetovno znanih hitov in seveda zahvaljujoč osebnemu poznanstvu s številnimi obiskovalci iz prvih vrst občinstva, za svoj nastop požela kar lep aplavz. Nekaj minut pred pol deseto so na oder končno prišli Bajaga & instruktori. Sa druge strane jas-tuka je bila uvodna skladba, s katero so nastopajoči takoj na začetku vzpostavili pristen stik z občinstvom in ga potem uspeli zadržati vse do konca koncerta, ki so ga po več kot dveh urah igranja in dveh bisih zaključili okrog polnoči. V teh dveh urah smo lahko spremljali resnično izdelan profesionalen nastop, v katerem je Bajaga s spretno kombinacijo balad in nekoliko hitrejših skladb uspel obdržati veliko odzivnost sicer pregovorno hladne slovenske publike. Uspešni beograjski glasbenik, ki je v 10 - letni karieri s svojimi Instruktori uspel prodati več kot tri in pol milione plošč (kar je za relativno majhen trg zavidanja vreden podatek), je nizal hit za hitom (teh mu res ne manjka), pa naj je šlo za stare uspešnice kot so 20. vek, Ti se ljubiš, 220 u voltima in čudovita balada Zažmuri, ali pa novejše skladbe, kot sta na primer Muzika na struju in nekoliko mračna Grad. Občinstvo je navdušeno aplavdiralo, plesalo in pelo, s čimer si je na koncu prislužilo tudi dva(!) dodatka, ki soju nastopajoči z veseljem (vsaj vtis je bil takšen) odigrali. Odlično ozvočenje in dobro organizirana redarska služba sta prav tako v veliki meri pripomogla k dobremu in varnemu počutju obiskovalcev. Edina stvar, ki se je v celotnem večeru zdela nenavadna, je bil približno 15-minutni odmor med samim Bajaginim nastopom, ki je spominjal na premor med dvema polčasoma kake nogometne tekme. Kot kaže je bilo občinstva dovolj le za dober koncert, ne pa tudi za dober zaslužek, zato so organizatorji tudi organizirali premor, v katerem je bilo mogoče tudi kaj popiti in s tem nekoliko povečati zaslužek. Nenavadno, a na tej turneji menda običajno, kot je napovedal njen zvezdnik Bajaga. Sicer pa, kot pravi v eni svojih pesmi z zadnjega albuma, Ovo je Balkan. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... JANET JACKSON Priložnosti, da lahko bogati posamezniki izkažejo svojo velikodušnost in sočutje s trpečimi žal nikoli ne zmanjka. Tako je Janet Jackson pred kratkim pretresla novica, da v Ruandi vsako minuto ugasne po eno človeško življenje. Takoj je podarila večjo vsoto denarja za nakup hrane in medicinskih pripomočkov, s katerimi želi pomagati beguncem in žrtvam vojne katastrofe v tej afriški državi. Njenemu svetlemu zgledu naj bi kmalu sledil tudi njen brat Michael. MICHAEL JACKSON V kratkem naj bi izšel novi (za zdaj še brez naslova) single svežega mladoporočenca Michae-la Jacksona. Singlu bo sledil CD z njegovimi največjimi uspehi, njegov naslov pa bo History book one. Spomladi prihodnje leto pa se namerava ta 34-letni ameriški pevec podati na evropsko turnejo. NIRVANA Že nekaj časa je na tržišču album skupine Nirvana Live in Seattle '93. Kot pove že sam naslov, gre za izdajo koncertnih posnetkov z enega zadnjih nastopov skupine v Seattlu konec leta 1993. Na CD-ju tehnično povprečne kvalitete najdete tudi skladbi Rape me in Smells like teen špirit. UGLY KID JOE Ugly Kid Joe pripravljajo v nekem studiu v Los Angelesu material za novi album, ki naj bi pomenil nadaljevanje njihovega leta 1992 izdanega uspešnega prvenca America's least wanted. O samem poteku snemanja in naslovih novih skladb za zdaj še nič ne govorijo. Ve se le to, da bodo na novem albumu še trši in še hitrejši. MOTLEY CRUE Nekoč zelo popularna ameriška težko metalna skupina je zašla v veliko krizo. Število prodanih izvodov njihovega zadnjega albuma MotIey Crue je daleč pod pričakovanji. Podobno je tudi z obiskom na njihovih koncertih. Medtem ko so pred leti z lahkoto polnili stadione in velike dvorane, so sedaj zaradi slabega obiska (samo 1000 obiskovalcev) morali odpovedati nastop v New Yorku. Njihov vodja Nikki Sixx zato že razmišlja o razpustitvi skupine. MADONNA Leta ne prizanašajo niti največjim zvezdam. Madonna jih je pred dnevi, točneje 16. avgusta, dopolnila že 36. Čestitamo! ■ Mitja Čretnik Poletna noč v mestu Velenjska sova včasih zeha Mirko Lebar osvojil Mont Blanc "Bilo je čudovito..." Mirko Lebar iz Žalca je po doslej zbranih podatkih edini alpinist brez nog, ki je sam splezal na Triglav, Grossglockner in Mont Blanc. 21. julija so on in njegovi prijatelji alpinisti, od katerih je treba omeniti vsaj Mirka Cesarja iz Mozirja, po štirih dnevih plezanja osvojili najvišjo goro v Evropi. Zvečer istega dne so že sestopili do prve postaje zobate železnice. "Navzdol je šlokot bi smučali, sneg mi je škropil mimo glave, bilo je čudovito..." je po nekaj dneh urejanja vtisov povedal v Žalcu. Danes 38-letni Mirko Lebar je izgubil obe nogi pri sedemnajstih v železniški nesreči. Pred tem se je ukvarjal z gimnastiko, po nesreči pa z nobenim športom posebej. Ena od njegovih želja je bila, da bi šel na Triglav. Pred dvema letoma jo je omenil Miranu Cesarju, ki mu je rekel, da velja poskusiti. Če pride na Ojstrico, Triglav ni več vprašanje. Še istega leta je osvojil ta simbol slovenstva in se na vrhu odločil, da gre naslednje leto na Grossglockner. Tam je padla odločitev o Mont Blancu. "Pri nas je tako, da se vedno na vrhu odločimo, kam bomo šli naslednje leto. Tako smo se že odločili, da bomo poskusili drugo leto v Južno Ameriko in osvojiti enega od vrhov v Andih. Seveda pa bo potrebno prej zbrati veliko denarnih sredstev." Poleg treningov, na katerih si krepi in razgibava predvsem roke, Mirko Lebar za svoje odprave sam zbira sredstva sponzorjev. Če mu bo uspelo zbrati približno 20 tisoč dolarjev za plezanje v Andih, bo tokar precejšen podvig. Pravi, da se sedaj, ko ga že malo bolj poznajo, laže dogovarja s sponzorji. Njegove dosežke je opazil tudi predsednik države, ki mu je že takoj po vrnitvi iz Francije poslal brzojavko s čestitkami. V njej mu želi še veliko podobnih uspehov. Kdo ve, kam se bo odločil splezati, ko bo naslednje leto stal na enem od vrhov v Andih. "Nekam pa prav gotovo", pravi. Če se živahnost in življenje v mestu res meri po utripu na mestnih ulicah, potem težko rečemo, daje Velenje živahno mesto. Prej zaspano. Ker pa ima noč baje še vedno svojo moč, poletna pa še posebej, sva z Alešem prejšnji petek zvečer, ko se je delal prvi mrak, preverila "nočni program" v mestu. Dobro, vedela sva, daje turistična sezona (seveda ne v Velenju) na vrhuncu, in zato sva pričakovala, da bo mesto nekoliko manj bučno, pa vendar nas je tisti petek bilo kar nekaj zabave željnih. Prvi pozdrav sva doživela že kar v križišču pri avtobusni postaji. Menda edina velenjska klo-šarka, ženica srednjih let, ki vas je prav verjetno že kdaj okregala s kakšno vrečko v roki, se je hudo-vala tudi na najin avto. Brez vzroka, seveda. Recimo, da je bil to uvodni avizo v ta nočni program. Kam sedaj? Sva si rekla, da bova najprej naredila "giro". Počasna vožnja skozi Staro Velenje naju je prepričala, da lokali v njem ne samujejo. Pločnik pred Čukom in Alfom je bil primerno poln, večji vrt pri Vlasti prav tako. Pel takrat še ni nihče, sicer paje bila noč še mlada. Po slavni Cesti talcev sva se odpeljala proti restavraciji Jezero. Pri Vegradovem samskem domu sva zavila na parkirišče in malo prestrašila celo gručo beguncev, ki so si v toplem večeru na dvorišče prinesli stole in mirno sedeli. Hitro sva se umaknila. Parkirišče pred restavracijo je bilo mirno in prazno, restavracija prav tako, saj se je delovni čas iztekal, ob jezeru pa sva osvetlila dva češka turista, ki sta pravkar lezla iz vode. Ha, novost zame je bil lunapark ob Beli dvorani, ki paje ob 22.30 tudi že spal. Prvi vtisi so bili zaspani, kot slaba komedija v televizijski sovi, pri kateri te prime, da bi menjal program. Midva sva bila ujeta v velenjsko SOVO, zato sva jo mahnila proti Škratu. Parkirišče nabito polno, en avto ven, drugi noter, trgovina prav tako polna, dobro založena, osebje prijazno. To je prav gotovo ena najbolj živahnih nočnih točk v Velenju, sicer pa se zato tudi trudijo. Po Stanetovi cesti sva pohod nadaljevala in pristala v Karaki, ki v tem poletju doživlja nov razcvet. Krasen vrt je bil v prijetnem večeru nabito poln, višek se je drenjal v notranjosti. Za marsikoga je bila to prva točka v petkovem večernem programu, nekakšna uvertura, kamor lahko zaideš tudi bolj zgodaj, pa te čez pol ure še ne mine, da bi mrknil domov. V tem včeru je bil to najbolj vesel lokal v mestu, zagotovo. Od tu sva jo mahnila v Šalek. V Ančki so redni gostje polušali radio Alfa in se, izgleda, kar zabavali, v L-u je bilo na vrtu zasedenih le nekaj miz, notranjost pa je bila mrtva. Le "Marina, Marina, Kavboje v Saloonu razveseljuje c svoja gramofona rešuje pločevink Heinekena, v času Marina" se je drlo iz zvočnikov. Pri sosedu, po novem se lokalu reče "Jes Pub", prej je bil to "S", se je zabavala cela množica rosno mladih gostov. Nova najemnika, Simon Klanfer in Tomaž Ma-jerič, sta lokalu vrnila svežino, čeprav naj bi bil ta odprt le do 22. ure. Kakšne posebne ponudbe, ob klasični kafičarski, v njej ne boste našli, to je pač lokal, v katerem se mladi ob dobri tehno in disko glasbi čisto dobro zabavajo. Imelo naju je, da bi se zapeljala na Gorico, pa se sploh nisva mogla spomniti, kaj bi lahko preverila. Odpisala sva jo že v križišču, zato pa sva se ob pogledu na grad spomnila, da je v atriju ta večer ragljala raglja Mete Vranič. Bila sva seveda prepozna za predstavo, v lični domači gostilni pa sva zmotila kopico gostov, ki so prijeten kuturni dogodek (okoli 30 obiskovalcev je bilo prisotnih) podaljšali ob kozarčku. Sedaj je bila noč že tako stara, da bi morali zaživeti lokali, ki imajo "status" nočnih. Zato sva se najprej odpeljala do Saloona. Potem ko so ga obnovili, se tja vračajo mnogi kavboji, ki so si vmes iskali zabavo tudi kje drugje. Nabito sicer ni bilo, vendar je bilo v zraku čutiti, da se bo večer tu še razvil. Adolf Štorman naju je prijazno sprejel na vratih, saj tu skrbi za red in diciplino, slikati pa se ni pustil. Dobro, pa l.j. Simon, prostorsko stisko za s pomočjo osmih (Izpraznjenih) našega obiska pa je bil telefon Sharon Stone (žal) zaseden. kdaj drugič, v jesenski predvolilni mrzlici bo verjetno za. Že veste, da imamo v Velenju novo diskoteko? Milorečeno edino, ki pa se bo morala še zelo potruditi, da jo bomo Velenjčani sprejeli. V Hotelu Paka, v prostorih nekdanje Rdeče vrtnice, so podjetni mladci, s finančno pomočjo lastnika, dali lokalu novo podobo. Notranjost je popolnoma preurejena, disko je velik, za tiste, ki si želijo malo miru, so v enem kotu urejeni separeji, sicer pa si lahko poskočne mladenke na plesišču ogledate iz vseh kotov diskoteke, ki še nima imena. Ne le, da bo diskoteka spremenila ime, Zdenko Sevšek, ki jo vodi, pravi, da si želijo popolnoma drugačno strukturo gostov, predvsem pa bi radi, da v lokal ne bi zahajali le najstniki. Vsi zaposleni so po novem Slovenci. Ob vikendih bo na programu disko glasba, med tednom bodo pripravljali tudi tematske večere. Na vratih vam bodo zaračunali 300 tolarjev, 100 za vstopnino in 200 za kon-zumacijo. To je bilo dosedaj mesto, ki smo se ga domačini izogibali, Zdenko pa se zaveda, da bo preteklo še precej Pake, preden se bo to spremenilo. Vendar tega, da Velenje nima klasične diskoteke, ne moremo več reči. In potem nama je ostala še ena točka. Ker so bili v M4, ki je ob vikendih ponavadi poln, na kole- To pač ni bil 25."Lučki dan" »••■(•»••■■»••■•»■•»S "Od štanta do štanta, ali od šanka do...?" ktivnem dopustu, sva jo mahnila proti Rdeči dvorani. Pred Win-nerjem je sedelo nekaj zdolgočasenih gostov, pred Maxom pa je bila gneča nekoliko večja. Vendar moram reči, da je Max doživljal že boljše čase in da mu v zadnjih tednih mnogi očitajo zaspanost. Zvočniki, namenjeni gostom na terasi, so bili nemi, zato smo bili prisiljeni "uživati" ob glasbi iz sosedovega vrta, v notranjosti je bilo soparno in zatohlo vroče, na plesiču pa se je vrtelo nekaj mladenk. Ura je odbila polnoč, ko sva imela vsega dovolj. Prav nič presenetljivega nisva odkrila. Še Egi, ki je včasih znal poskrbeti za nekaj divjih minut, seje zresnil, odkar dela pri Ambrožiču na ljubljanski televiziji. Njegov prijatelj Andrej si je sicer proti jutru jadmo poslikal telo in poskrbel za nekaj zgražanja tistih, ki ga ne poznajo, vendar se zaradi tega ni splačalo zehati. Ja, velenjska SOVA je poleti zaspana, sicer pa je vedno veljalo, da si moraš zabavo poiskati in zanjo poskrbeti sam. Če ne znaš, je vseeno, če gledaš kar ljubljansko Sovo. ■ Bojana Špegel, Aleš Ojsteršek Naš prezgodnji prihod na plesišče vas Je pač prikrajšal za nekaj plesalk, sicer pa je v čudežnem "meltlng pot" Velenju res veliko vprašanje, koga pripeljati v goste ali kaj narediti, da se v noč podajo še tisti, ki konec tedna, sicer neradi (ampak vseeno), preživijo doma. I-------------------1 Redki so se res potrudili, a je svoj del krivde naj prevzame tudi turistično društvo, čeprav je ob vsej neenotnosti menda bolj ali manj nemočno. Ampak - tehtnega opravičila za lanski in letošnji polom te prireditve pravzaprav ni. Roko na srce, v Lučah je bilo v nedeljo vseeno kar veselo. Domačinov in obiskovalcev je bilo precej, domačih godcev in najrazličnejše ponudbe tudi. Celo nekaj malega so pripravili, denimo bilo to premalo že za spomin na nekdanji vsebinski blišč pletenje štrikov, pre sanje tolkca, koše so izdelovali, predice so se pokazale, a je bilo vse bolj ali manj skrito očem. Niso pa bili skriti prodajalci suhe (in drugačne) robe, ki so dobesedno zasedli cesto v zgornjem delu vasi. Kar je v nedeljo bilo, je minilo. Si torej lahko zakličemo na svidenje v Lučah prihodnje leto na 26. prireditvi? ■ yp Do naslednjega šanka seveda, saj je ob srebrnem jubileju še ne tako davno najboljše turistične in narodopisne prireditve v Sloveniji (brez pretiravanja!) ostala le njena bedna senca, ali še to ne. Vsebinski vzponi in padci takšnih prireditev so nujnost, v Lučah pa tokrat niso hoteli strniti vrst, če jih namreč hočejo, jih znajo, očitno so domače zdrahe zadnjih let storile svoje in nekoč čudovita prireditev je padla na dno. Od srebra in jubileja torej ni bilo nič, morda pa bo prav 25-letnica prelomnica? Morda, sicer naj v Lučah mirno pozabijo na svojo prireditev in se poveselijo na veselicah, kar tudi znajo! Morda bodo v Lučah (nekateri) užaljeni, a nič ne de. Bili so užaljeni tudi na Ljubnem in še kje, pa so se pobrali, in iskrena želja za ponovni vzpon velja tudi za Lučane. Ob vsem tem je težko razumljivo, da so se od 34 vabljenih za sodelovanje na letošnji prireditvi odzvala le dva ali tri društva; So tudi tisti, ki na nobeni prireditvi ne zatajijo fbctu Fantje se skupaj s Škrati veselijo hladne pijače, podobna pridobitev nočnega (no, tudi dnevnega) Velenja pa je še Hallo pizza. 18.avgusta 1994 ZANIMIVO S ČAS 9 6. srečanje najboljših in najzanimivejših Sonce je pospremilo prve zvoke citer, ki so nežno odzvanjale iz odra na vrtu pred velenjsko Namo v petkovem popoldnevu. Ljudje so se zbirali, ob kozarčku prisluhnili in umirjeno uživali. Ko so nebo malo pred uradnim delom prireditve "Prešmentane citre, tak' milo pojo" prekrili temni oblaki, iz njih paje prineslo nekaj dežnih kapljic, se jih ni ustrašil nihče. Ne številni nastopajoči, ki se jih je zbralo preko 30, ne preštevilni obiskovalci. Vedno več jih je bilo, nekateri so se ustavili med sprehodom, drugi so že redni udeleženci te tradicionalne poletne prireditve, ki jo že 6 let uspešno pripravljata velenjska Nama in Kulturni center Ivana Napotnika. Melodija iz filma "Cvetje v jeseni", ki je mnogim Slovencem približala citre, je otvorila srečanje. Seveda jo je zbranim zaigral njen avtor Miha Dovžan. Vesel pozdrav je vsem namenila voditeljica Smilja Baranja, potem pa so se s po dvema skladbama predstavili najboljši in najbolj zanimivi slovenski citrarji. Kar 26 različnih Citre, ljudska pesem in havajke glasbenih točk je bilo na sporedu. Med njimi je bilo resnično veliko rosno mladih citrarjev, kar potrjuje, da so citre doživele svoj razcvet. Tudi po zaslugi festivalov, kot je ta v Velenju. Prava zanimivost so bili havajski kitaristi, saj gre za inštrument, ki v naših krajih ni najbolj znan. Vseeno je organizatorjem uspelo na oder pripeljati sedem ljubiteljev te nenavadne kitare, katere zvoki spominjajo na lepa havajska dekleta, poležavanje na plaži, španski melos... Zanimivo. Med nastopajočimi sta bila tudi dva mlada Velenjčana, Marko Barle, dijak srednje gostinsko turistične šole in gimnazijka Janja Čas. Z njima smo tudi poklepetali pred nastopom. Marko nam je povedal: "Citre sem pričel igrati pred šestimi leti, Marjan Marinšek je imel v časopisu oglas, da poučuje, pa tudi posoja citre. Odločili smo se skupaj s starši. Najprej sem sicer hotel igrati kitaro, v glasbeni šoli žal ni bilo prostih mest, ko pa smo videli oglas za poučevanje citre, me je mama prepričala, daje to lep inštument in tako smo se odločili. Nikoli mi ni bilo žal. Prve strune sem ubiral na sposojenih citrah, bile so že stare, ko sem že nekaj časa vadil pa smo šli po nove v Vodice. Te imam še sedaj. Včasih lahko pri lažjih skladbah tudi sam ustvarjam, vendar večinoma igram po notah. Letos sem končal nižjo glasbeno šolo, poučuje me tovariš Poplas iz Slovenj Gradca. Rad bi šolanje nadaljeval, zato upam, da bo to mogoče v Velenju. Sicer sem učenec srednje turistično gostinske v Celju. Vseh nastopov ne znam več prešteti, veliko jih je bilo, sedaj občasno igram tudi v Topolšici v hotelu Vesna. Sicer sodelujem na srečanjih citrarjev v Velenju, Grižah, sedaj pa bo srečanje še na Ko-pitniku, kamor meje povabil Peter Napret in mislim, da se bom udeležil. Vzorniki? Vsi so mi vzorniki, od vsakega se lahko kaj naučim, saj so vsi dobri." Marko in Janja sta včasih igrala tudi v duetu, pred leti je bilo to, sedaj sta vsak na svoji poti. Janja jo opisuje takole: "Citre sem "od- krila" pred sedmimi leti. Bili smo na Lučkem dnevu in tam me je navdušil neki neznani gospod. Po tem sem v Našem času našla oglas za poučevanje citer, pa sem se prijavila. Citre sem takoj vzljubila, sama sem se odločila, da bi jih rada igrala, zato mi učenje od prvega dneva ni delalo težav. Glasbo citer sem poznala že prej, rada sem poslušala Miha Dovžana in Cito, poslušala sem ju že od malega. Takoj, ko sem v Lučah povedala, da bi se rada učila citre, sta me starša podprla in bila prav navdušena. Vadim toliko, kot mi dopušča čas. Igranje na citre me sprošča, zato velikokrat vzamem citre v roke, ko imam največ dela. Največ igram nemške skladbe, ki jih prinese moj učitelj, pa tudi slovenske narodne so mi zelo všeč. Nastopov ne znam več prešteti, v Velenju sem dosedaj nastopila štirikrat. Svojo bodočnost večkrat povezujem s citrami, tudi jaz sem končala nižjo glasbeno šolo. Učenja ne bom opustila, četudi bi morala na študij v Avstrijo." ■ B.Špegel., foto:A.Ojsteršek Musijevo berilo (2) Peter Musi /.../ je učiteljeval v Šoštanju od L 1822 do 1. 1873. V času, ko ni bil v šoli, je deloval literarno in na gospodarskem polju. (Fr. Hribernik: Šoštanj in okolica (zg. opis), tipkopis, 1948, str. 90-91). - Hribernikovi biografski podatki o Musiju (Mesto Šoštanj, 1930) so v datiranjih sicer nekoliko netočni, vendar "vzornega učitelja" Musija tudi ta redki šoštanjski "zgodovinski opis" opredeljuje kot osrednjo osebnost takratnega središča Šaleške doline. Peter Musi (rojen na Vranskem 27. junija 1799, in ne julija, kakor piše Hribernik (n. d., 55), kot sin posestnika Josipa Mumija in Ane, roj. Tre-boutz) je bil 1. 1922 nameščen v Šoštanj kot začasni učitelj in orga-nist (SBL U), kjer je bil 1. 1823 potrjen za učitelja, 1. 1827 imenovan z odlokom lavantinskega škofijskega konzistorija za vzglednega učitelja in 1. 1870 za nadučitelja. (I. Andoljšek: P. Musi, SP 7-8, 1956, 232). Leta 1831 seje poročil z Ber-to Allesch, hčerko Johanna Alle-scha, graščaka iz Emmersdorfa pri Celovcu, ki mu je rodila 7 otrok. (SBL//; Andoljšek, n. d., 233) "Musijeva poroka nam kolikor toliko pojasnjuje dostop v višje kroge in osebno občevanje z nadvojvodo Ivanom." (Andoljšek) Spoštljivo se šoštanjskega učitelja na ljudski šoli spominja v svojih Spominih njegov učenec Josip Vošnjak: "Šoštanj je imel v trgu starodavno šolo v magistralnem poslopju, na kateri je tačas poučeval "Musterlehrer" /zgledni učitelj/ Peter Musi. Bil je res vzoren učitelj, celo od Slomšeka čislan, kateremu je pomagal sestavljati šolske knjige. Mož visoke rasti, su-hoten, okroglih, rdečih, obritih lic, Z resnim, bolj tužnim in skrbnim obrazom, korakal je vsak dopoldan in popoldan od svojega stanovanja v mežnariji pri sv. Mihaelu v trg in mimo naše hiše v šolo. /.../Musi je še učiteljeval, ko sem jaz že bil dovršil svoje študije. Veselil se je mojega napredka, kadar sem ga obiskal, posebno še, da sem bil tak navdušen narodnjak, kajti bil je slovenskega mišljenja že v času, ko še drugi vedeli niso, da smo sploh Slovenci na svetu." (J. Vošnjak: Spomini I (: V ljudski šoli), Lj.: SM 1905/6; ponatis 1982, str. 15-16) Peter Musi: "Čas trojne stopinje ima: Počasi prihodnost nastopa, kakor blisk pričeočnost beži, vekomaj tiho pretečnost stoji." Sredi avgusta 1. 1854 je Musi v Šolskem prijatelu priobčil naslednjo novico iz Šoštanja: - O velikej gospej, t.j. 15. velikega serpana 1. 1. /tj. 15. avgusta 1854/ smo našo bukvarnico otvor-ili. Nabralo seje do sedaj 80 raznih delov, ki 174 zvezkov obsežejo/./ Razdajalo seje v čitanje 145 zvezkov. Naj bolj se sega po drob-tincah, življenji svetnikov in novicah. Naj gorljivejši bravci so se skazali Martin Melanšek, Jakop Kešpank, kmetovalca/,/ in Mica Lah v službi pri gosp. fajmoštru. Nadjam se, da nam zima dokaj čitavcov bo poklonila, temveč ker nobenega plačila, tud nobene priloge za knige ne terjamo od brav-cov. - p. Musi, knižnik. (Rdc*Ist: Ms 31: Šp 1854, str. 16) Izhajajoč iz te "listonoše iz Štajarskega" /zastar. pismonoša/, kakor so imeli v Šolskem prijatelu poimenovano stran aktualnih dopisov iz slovenskih krajev, je bil Musi torej med prvimi znanimi "knižniki" /beri: knjižničarji/. Še več: Musijevo dejanje z odprtjem prve znane javne bukvarnice v Šoštanju sodi na sam začetek organiziranega knjižničarstva v Šaleški dolini, ki je imelo v prihodnost segajoč pomen in dobro osnovo za nekoliko kasnejši porast šaleškega čitalništva (prva čitalnica je bila na Šaleškem ustanovljena jeseni 1882 pri Basistu v Družmirju - v nekdanji Stropnikovi gostilni, last takratnega družmirskega župana Mihe Tajnika, ki je s čitalniškim knjižnim fondom tudi upravljal). Bližnje farno bukvišče je seveda obstajalo že poprej, podružnične cerkve so skrivale bolj ali manj skromen in interni knjižni fond, vendar tega ne moremo prištevati h kontinuiteti nosilk bralne kulture v Dolini. Za župnijsko cerkev sv. Mihaela so otipljivi podatki izpričani za leto 1854 (Fr. Hribernik, Mesto Šoštanj, 1930, str. 11), ko so "zgradili nasproti kaplaniji cerkveno hišo /.../, v kateri so se tudi iz-posojevale knjige iz "farne bukvarnice". (Na mestu tega poslopja je bil kasneje zgrajen (in porušen) znameniti Slomškov dom.) Tamkaj, v cerkveni hiši - šmihelski mežnariji -, je tisti čas domoval Peter Musi. -O ustanovitvi oz. delovanju šoštanjske "bukvarnice" v letu 1854 govorita dva vira, oba tesno povezana z Musijem. Ni namreč jasno, ali je zasledena šoštanjska bukvarnica delovala v občinski šolski stavbi na trgu, kjer je Musi poučeval (elementarni pouk idr., in bila potemtakem "šolska bukvarnica "), ali v mežnariji pri Sv. Mihaelu, kjer je Musi stanoval in pomagal pri "nedeljski šoli" (tu je namreč delovala od 1. 1854 "farna bukvarnica ". Pri župnijski cerkvi je bila v stari mežnariji v letih 1977-1799 po Splošni šolski naredbi iz 1. 1774 ustanovljena prva trivialna šola v Dolini, v Musijevem času že premeščena v občinsko hišo na glavnem trgu.) K "šolski knjižnici" v šolskem poslopju nas mdr. navaja tudi Toneta Ravnikarja Oris zgodovine osnovnega šolstva v Ša-leški dolini do I. sv. vojne (30 let CSŠ, 1989, str. 30), medtem ko Hu-dalesova Šoštanjska kronika (del obj. v ŠR 2,1989, str. 196) bukvarnico samo posredno lokalizira v kontekstu zgodnje šoštanjske šole in Musijevega učiteljevanja na njej. Vsem skupni Hribernikov vir pa omenja šoštanjsko "farno buk\>ar-nico" brez oprijemljive povezanosti z Musijem. Predpostavljamo lahko, da je Musijava bukvarnica imela značaj (prve) javne knjižnice, ki najverjetneje ni delovala v prostorih "župne vzorne šole", pač pa v prostorih šmihelske mežnarije, kjer so bili dani prostori "za velikonočno izpraševanje, za ogrevanje oddaljenih župljanov po nedeljah in praznikih pozimi in za poučevanje od šole oddaljene mladine, ne obiskujoče vsakdanje šole..." (Hribernik, Mesto Šoštanj, 1932, str. 11) /Pri tem je imel nedvomno tudi Musi dejavno in zaslužno vlogo.// Tu/ "so še dobivali reveži vsak mesec podporo in od slučaja do slučaja po pogrebih denar ali kruh." (ibid.) - Ni pa povsem izključeno, da je (Musijeva) bukvarnica delovala na obeh - dveh mestih, na obeh s pričetkom 1.1854. Predstavljeni viri nam torej izpričujejo naslednje: Prva javna (predčitalniška) šaleška knjižnica - farna ali šolska bukvarnica je bila ustanovljena 15. avgusta 1854 v Šoštanju. 174-zvezkovni bukvarnični fond je šel med bralce natanko PRED 140 LETI! Čedna obletnica, na katero smo ob mukotrpnem posodabljanju osrednje knjižnice v Velenju in njenih podružničnih enot v Šoštanju ter Šmartnem ob Paki skorajda pozabili. Pa ne zaradi Musija, zaradi nas samih - tako nepreračun-ljivih in nepredvidljivih v večnem življenju s Knjigo. ■ Ivo Stropnik Vse za invalide! Z veseljem smo poročali, da velenjsko Podjetje za urejanje prostora na srečo invalidov v vozičkih postavlja posebne betonske elemente, ki invalidom bistveno lajšajo ali sploh omogočajo prehod s pločnika na cesto in seveda obratno. Invalidi so veseli, na podjetju zadovoljni, obojim pa je to zadovoljstvo precej zagrenil proizvajalec teh elementov, mariborski Gradiš. Po nekajkratnih pohvalah v javnih občilih in drugod je elemente takoj podražil - za 100 odstotkov. Že načrtovana nova naročila bodo zato morali v velenjskem podjetju nekoliko skrčiti. Bravo Gradiš! Svete maše kar tako! V nedeljo so pomembno obletnico slavili planinci, združeni v Savinjskem meddruštvenem odboru. Zbrali so se na Loki pod Raduho in na tem lepem kraju je bila tudi maša za ponesrečene v slovenskih gorah. A se vse to celjskih planincev sploh ne tiče. Že v ponedeljek so na Okrešlju pripravili mašo z enakim namenom - za ponesrečene v slovenskih planinah! Na nedeljski slovesnosti v Lučah jih tudi ni bilo in prav tam smo zvedeli, da ovirajo ponovno izgradnjo Kocbekove koče na Molički planini. Kot da je ves savinjski planinski svet njihov. Bi morda pripravili kakšno mašo še zase in svoje vedenje!? Gre za pozabljivost? Pred leti smo mnogokrat sišali: Na Šoštanj pa kar pozabljajo! Te slabe lastnosti se nekateri še vedno niso rešili. Pred letom dni so v Šoštanju v zgradbi, kjer ima prostore tudi kerajevna sklupnost, odprli nove prostore Ljubljanske banke. Nad vhodom je ravna steklena streha. Steklo je že dolgo počeno. Morda tudi zato, ker je izvajalec del pozabil nekaj debelih desk na njej. Na drugi strani Pake ob Kajuhovem spomeniku so in menda še vedno razkopavajo zemljo. Blizu spomenika je že dolgo kup smrekovih vej. Jih bodo uporabili za gradbeni material!? F0T0KARIKAIDRA Brez besed (foto: vos) ZA RAZVEDRILO m P Oven od 21. marca do 20. aprila V Če fo priznate ali ne, vam pohvala zelo godi. V naslednjih ' dneh jih boste slišali kar nekaj, res pa je, da bodo nekateri to počeli iz preračunljivosti, mnogi pa vas bodo obsipali z njimi čisto upravičeno. Čas je že bil, da tudi drugi opazijo, da ste se vendarle precej spremenili. Tudi za svojo zunanjost boste poskrbeli - izgledali boste prav sveže in mladostno. Tako pa se boste tudi počutili. Bik od 21. aprila do 20. maja Vs Obdobje mirnih dni, brez večjih stresov in pretresov, se bo še ^ nadaljevalo. Čeprav se boste prepričevali, da vam ni mar, kaj se dogaja okoli vas, ne bo čisto tako. Dogodki vas bodo sami zajeli v vrtinec, ki se bo iztekel šele čez nekaj tednov, prinesel pa bo nekaj prav zanimivih stvari. Če boste še malo manj zahtevni v ljubezni, je pred vami lep kos letošnjega poletja. Takšen, ki ne izgine hitro iz spomina. Dvojčka od 21. maja do 21. junija I Zaposleni boste kot že dolgo ne. Nič čudnega, neko delo ste tako dobro opravili, da bodo ponudbe kar deževale. No ja, nekaj bo vmes že neresnih, veliko pa čisto resnih, zato se potrudite, da ne boste česa zamudili. Finančna stiska, ki traja že nekaj časa, vam ne godi več, prvo večje plačilo za opravljeno delo pa lahko pričakujete že v prihodnjih dneh. Kar se ljubezni tiče, boste le fantazirali in sanjali. Rak od 22.junija do 2 2.j u li j a O Q Čoso za počitek boste imeli bolj malo, saj se bo delo, ki ne bo moglo počakati, kar vrstilo. Po svoje boste v tem prav uživali, saj boste ob vseh težavah in težavicah ves čas prepričani, da nimate časa, da se jih lotite. Zaradi prezaposlenosti seveda. In ob vsem tem boste dobili še pozitiven odgovor na neko vašo prošnjo, s tem pa so povezane precejšnje spremembe v vašem življenju. Lev od 23. julija do 23. avgusta A / V naslednjih dneh vam bodo zvezde naklonjene predvsem ^ na poslovnem področju. Če boste hoteli, boste lahko vsaj delno spremenili vse, kar vas že nekaj časa jezi, tega pa ni malo. Zaradi tega se boste prav verjetno sprli s sodelavcem, za vašim hrbtom pa bodo padale kar krepke na vaš račun. Nič hudega, vi se boste krasno počutili in temu primerno se bo to kazalo no drugih področjih. Sploh v ljubezni, kjer bo spet lepo. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 11 D boste mirni, dokler ne boste dokončali dela, ki vas že * nekaj časa preganja. Če se boste imeli dovolj radi in se ne boste preveč razdajali drugim, vam lahko to uspe že v tem tednu. In šele, ko boste uredili to, boste lahko mislili tudi na druge, bolj zabavne stvari. Predvsem pa si boste lahko vzeli čas samo zase, saj vam zabave in rekreacije precej primanjkuje. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra ^ Spočiti boste in precej bolj dobre volje, kot sicer. V službi vas bodo pregovorili in uspeli od vas dobiti tudi take stvari, ki jih sicer ne poklanjate prav radi. Za dolg čas preprosto ne boste imeli časa, saj vas bodo kar naprej nekje želeli v svoji družbi, preostali čas pa boste delovno preživeli. Zdravje odlično, nad fnancami se ne boste mogli pritoževati, le partner bo malo zamerljiv. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra f [I Nekaj se dogaja z vami, pa sami ne veste čisto natančno, ^ kaj. Če si boste lahko priznali, boste ugotovili, da ste precej naveličani vsega in vseh okoli vas. Le partner vas razume, kar zelo cenite in znate tudi bogato poplačati. Načrti za prihodnost so visoki, ste pa na lepi poti, ki pelje le navzgor. Težko vam jih bo kdo zagrenil, poskušali pa bodo. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Prišli ste do točke, ko prave občutke vznemirjenja v vas povzroči le še eden od številnih hobijev. Ne glede na ceno, ki zna biti visoka, boste ves prosti čas usmerili le vanj. Pazite, če ne želite, da bo v domači strehi pričel tleti ogenj, si vzemite čas tudi za partnerja. Naveličanost poskušajte premagati s kratkimi izleti, majhnimi darilci in še čim. Denarnica bo še nekaj časa tanka. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja lO zanimivih dneh se bo življenje spet ustalilo in posta- vilo v tirnice, ki so vam zelo znane. Da se ne boste prehitro nasitili vsakdanjika, poskrbite, da se boste vsak dan vsaj malo sprostili. Prav nič ne bo narobe, če se odločite za rekreativno ukvarjanje s športom, ali morda z nadaljevanjem šolanja. Partner vas bo podprl, saj vas ima najraje, kadar ste nasmejani in zadovoljni. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^CO*. vse črno, kot včasih izgleda, v vašem primeru pa sploh ne, saj skozi težke oblake že uide kakšen snop svetlobe. Če si res želite urediti življenje, sledite prijateljevi odločitvi in najprej poskrbite za svoje zdravje. S partnerjem se bosta iz dneva v dan bolje razumela, čeprav vas bo včasih motilo, da je v vaši senci in nima nobene želje, da bi dosegel kaj več. Ribi od 21. februarja do 20. marca Omajana samozavest se vam bo po nekem precej nenavadnem dogodku povrnila, dobili boste neverjetno voljo in elan in zato v naslednjih dneh poračunali in izbrisali še nekaj temnih lis iz vašega življenja. Če se boste prepričali še v to, da si ne boste zaradi vsake malenkosti kravžljali živcev, vam bo spet lepo. Le na ljubezenskem področju bo še nekaj dni vladala zmeda. Zaradi prevelikih nasprotij med željami in možnostmi seveda. Denar bo! Gumbi in gumbki otroški modni dodatki Vse mamice vedo, da ni le njihova želja, da njihovi malčki lepo izgledajo. Že čisto majhni otroci so enostavno radi lepi. "Pi, pi" so ponavadi prve besede, ki jih uporabijo, kadar jim je njihova podoba v ogledalu všeč. Po drugi strani paje res, daje treba kar globoko seči v žep, če želimo, da je naš otrok vedno urejen. Ali pa tudi ne. Če ste iznajdljivi in vsaj malo domiselni, lahko iz kakšnega "starega" kosa otroške garderobe naredite prav zanimivo "novo" oblačilce. Takšno, ki ga bodo vaši malčki z veseljem nosili. V trgovini z bumbi poiščite domiselno oblikovane gumbe. Različnih barv in oblik naj bodo - več kot jih bo, bolje bo. Srčki, obrazi, razni sadeži, svinčniki, fantazijsko poslikani - vse naj bo prisotno. Potem izberite morda enobarvno majčko in jih prit-dite nanjo, prav zanimivi pa izgledajo na fantovskih naramnicah, ali klobučku vaše male frajlice. Tudi jeans jakne bodo hvaležno "prenesle" kakšen gumbek. Ne le, da boste hitro gotovi, veselje boste naredili tako sebi, kot vašemu otroku. Če bosta pri izbiri gumbov in šivanju sodelovala, pa še posebej! KUHARSKI UM Ravioli v solati Potrebujemo: (za 4 osebe po pribl. 270 kcal) 300 g svežih raviolov, polnjenih z zelišči ali z zelenjavo, 6 mladih čebul, 1 neškropljena limona, 4 zreli paradižniki, morska sol, prgišče črnih oliv, 2 žlici vloženih velikih kaper, 2 sveži vejici bazilike, 1 šopek sveže vrtne kreše, 8 žlic zelo dobrega olivnega olja. Čebuli odrežemo zeleni del in ga pustimo samo približno 3 cm. Čebule razpolovimo in narežemo na tanke obročke. Limono operemo z vročo vodo, jo obrišemo in nastrgamo lupino. Nato limono iztisnemo, čebulo ma-riniramo v limonini lupini in soku. Paradižnike olupimo, jih razpolovimo in jim odstranimo semena. Njihovo meso narežemo na zelo majhne kocke, ga solimo in pustimo, da spusti malo soka. Olive razkoščičimo in narežemo na četrtine. Kapre odcedimo. Lističe zelišč potrgamo s pe- Vitamin E povečuje potenco? Da, vitamin E igra zelo veliko vlogo pri reguliranju delovanja hormonov. Poleg tega pospešuje prekrvavitev in daje srcu nov zagon. Z Zdravniško kontroliranimi kurami vitamina E lahko pri moških povečamo njihovo potenco. cljev, operemo, otresemo do suhega in grobo sesekljamo. Olivno olje zmešamo z narezanim paradižnikom in njegovim sokom, olivami kaprami in zelišči, osolimo in bogato popopramo ter postavimo v hladilnik. Raviole kuhamo 8-10 minut v obilici vrelega kropa, da so pod zobmi še rahlo trdi (al dente). čebulo vmešamo v hladno solatno omako, dodamo odcejene raviole in premešamo. Dober tek! Majhen kuharski trik Po mariniranju je puranovo meso še mehkejše. Surovo meso zelo dobro vsrka aro-matične snovi začimb in zelišč. Kadar pečemo na žaru, pripravimo marinado iz olivnega olja, rožmarina, narezane limone ali limoninega soka, zveže zdroblejnega popra in po želji veliko česna. ** ** * * #* * z «** v # * ■ E Z *** : D N **** * K *. * * * A Z 1 * *#* * POT* * * * #** * * © dobro © srednje © slabo Oven Hi Dničiii lak Lev Devica Tektrvlca Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar BiH delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © Školjke - celoletni spomin na morje še najlonsko vrvico, nanjo jih nizajte tako, da za vsako naredite čvrst vozel. Tako si lahko naredite ogrlico, zapestnico, okraske za vašo torbo iz naravnih materialov.... • Če vam je usplo najti kakšno večjo školjko, jo napolnite z zemljo, vanjo pa posadite majhen kaktus. Na sprehodih ob morski obali lahko naberete različne vrste školjk. Če ste jih prinesli domov, si sedaj vzemite čas in jih koristno uporabite. Ne samo, da boste pri delu uživali, iz njih lahko naredite marsikaj. Poglejmo nekaj idej. • Če ste zbrali veliko školjk, jih razvrstite po vrsti, vmes pa pomešajte nekaj barvnih kamenčkov. Če jih ni obarvala narava, lahko to storite sami. Pomešane postavite v stekleno posodo s pokrovom iz plutovine. Tako bodo lep okras in hkrati spomin na morske dni. • Če ste našli školjko, ki vam je še posebej všeč, stopite do zlataija. Iz nje naj vam s pomočjo zalata ali srebra izdela obesek. Čisto malo potrpežljivosti pa potrebujete, če se boste odločili, da si boste s školjkami okrasili škatlico, v kateri hranite nakit ali kaj drugega. Le primerno lepilo morate izbrati, potem pa se lotite dela. V školjke z debelo iglo prevrtajte luknjice. Potrebujete MODRO-BELA KRONIKA Policijska postaja Velenje Hudo poškodovan motorist V četrtek ob 10.25 se je na lokalni cesti v Hrastovcu pripetila prometna nezgoda, v kateri se je 19-letni Matjaž R. iz Velenja hudo telesno poškodoval. Matjaž je vozil po lokalni cesti iz Velenja proti Šaleku. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjske hiše Hrastovec lb v levi nepregledni ovinek, je trčil v osebni avto, ki gaje iz nasprotne smeri vozil 35-letni Srečko Ž. iz Velenja. Pri tem se je Matjaž hudo telesno poškodoval, na zdravljenje pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Izginila Citroen ZX in R-5 V času med S. avgustom in 8. avgustom, je neznanec s parkirnega prostora pred zgradbo GIP Vegrad na Prešernovi cesti v Velenju odpeljal zaklenjen avtomobil znamke Citroen ZX, reg. št. CE S5-213, temno sive barve. S krajo je tat oškodoval GIP Vegrad za 1,3 milijona tolarjev. V noči iz srede na četrtek paje nezanec s parkirnega prostora na Šaleški cesti v Velenju odtujil osebni avto R-5 campus plus, bele barve, reg. št. CE H5-000 in lastnika romana T. iz Velenja oškodoval za milijon tolarjev. Pogin rib v reki Paki V sredo je prišlo v reki Paki, v dolžini približno 4 kilometre, do pogina rib. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je do pogina prišlo zato, ker je v reko izteklo okoli 50 kubičnih metrov pepelne brozge iz TE Šoštanj, kjer je prišlo do okvare na črpalki. Ker je bil vodostaj nizek, je prišlo do prenasičenosti vode s pepelom, kar je pri ribah povzročilo zlepljenje škrg in pogin. Pomorjenih je bilo okoli 2000 mladic in večje število merskih ribic. Materialna škoda še ni ocenjena. Vlom v Stiskamo Neznani vlomilec je v času od 1. julija do 11. avgusta dodobra izpraznil imovino mladinskega kluba Stiskama. Odnesel je ojačevalec Technics, dva kasetofona znamke Sony, CD-plejer znamke Yamaha in reflektor. Stiskamo je tat "olajšal" za 240 tisoč tolarjev. Begunec padel v zasedo Velenjski policisti so v četrtek prijeli Ivana P. iz Velenja, ki je bil na begu iz mariborskih zaporov. Pregon po Velenju je trajal približno 2 uri, potem pa je Ivan naletel na policijsko zasedo. Vrnili so ga tja, od koder je zbežal. Pretep s posledicami V soboto, okoli 02. ure zjutraj, sta se ob Šaleški cesti v Velenju srečala 28-letni Matjaž K. iz Šoštanja in 19-letni Bojan Z. iz Velenja. Med prepirom, v sporu sta menda že dalj časa, je Bojan vrgel Matjaža po betonskem cestišču. Matjaž se je pri tem hudo telesno pokodoval, zdravijo ga v slovenjgraški bolnišnici. V Gaberkah grozil s pištolo Velenjski policisti so v soboto zasegli 19-letnemu Fahirju P. iz Velenja starejšo pištolo cal. 7.62, ki jo je imel brez dovoljenja. Fahir je s pištolo pred tem grozil skupini pred gasilskim domom v Gaberkah. Zaradi ogrožanja varnosti se bo moral zagovarjati na sodišču, na razgovor pa ga bo povabil tudi sodnik za prekrške, saj za orožje ni imel ustreznih papirjev. Dve kršitvi javnega reda in miru V tem tednu so velenjski policisti pridržali v posebnih prostorih dva kršilca reda in miru. V sredo je Meho A. na Zidanškovi v Velenju napadel Huseina J., ki seje pred njim zatekel v stanovanje. Ta je tudi zaprosil za posredovanje policistov, ki so Meha zalotili na kraju in ga zaradi suma, da bo s kršitvijo nadaljeval, pridržali do iztreznitve. V četrtek zvečer je Juso J., državljan BIH, pijan razgrajal v Vegradovem samskem domu na cesti Simona Blatnika. Žalil je varnostnika in stanovalce, poleg tega pa še razgrajal. Ker je ob prihodu policistov kazal znake, da bo s početjem nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. * * \ glin gg žagarstvo Uiarska II, i3331 Nazarje, Iti,: P) 831-321,832-422,832-613, laHs (W3) 831-928 PONUJAMO VAM: - termoizolacijska okna raznih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla, - polkna s fiksnimi lamelami, - polkna z gibljivimi lamelami, - vrtne hišice, - vse vrste masivnih oblog, 20 Pokličite nas Policijska postaja Mozirje Vlom v Kovinarstvo Ljubno V noči na ponedeljek prejšnji teden je neznanec vlomil v podjetje Kovinarstvo v Ljubnem ob Savinji, kjer je iz telefonske centrale odtujil 27 tisoč SIT in bon za 5 tisoč SIT. Pri vlomu je na objektu povzročil za okoli 20 tisoč SIT škode. Osumljen več goljufij V torek, 9. avgusta, so mozirski policisti k preiskovalnemu sodniku privedli 36-letnega obrtnika Milana Hočevarja iz Nazarij, ki je osumljen več kaznivih dejanj goljufije. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, od takrat do torka pa so ugotovili, da obstaja sum, da je oškodoval še 3 občane v mozirski občini, 2 v Celju in 1 v Velenju. Gre za obrtnika, ki je montiral žaluzije in lamelne zavese. Od strank naj bi sprejemal predplačila, dela pa naj kasneje ne bi opravil. Do sedaj imajo policisti zbranih 16 prijav tovrstnih kaznivih dejanj na območju Celja, Krškega in Slovenj Gradca. Če je med vami še kdo, ki se mu je pri sodelovanju z obrtnikom zgodilo kaj podobnega, vas prosijo, da se zglasite na najbližji policijski postaji. raval zaviti v levo. V tem času je za njim pripeljal 38-letni Celjan Milenko P, ki je prehiteval kolono. Med vozili je prišlo do trčenja. V nezgodi sta voznik Miran in njegova sopotnica Tatjana K., stara 19 let, iz Črnega Vrha,utrpela hude telesne poškodbe, sopotnik v Milenkovem vozilu, 37-letni Celjan Besim B., pa lažje. V trčenju štirje hudo poškodovani V petek ob 14.50 seje na magistralni cesti Arja vas - Velenje v bližni naselja Velika Pirešica, zgodila prometna nezgoda, v kateri so bile štiri osebe huje telesno poškodovane. 34-letna Magdalena iz Mežice je vozila osebni avto iz smeri Vinske Gore proti Arji vasi. Pri kamnolomu pred Veliko Pirešico je zapeljala v levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 65-letni Franc L. iz Kranja. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem so bili voznica in njeni sopotniki, 37-letni Branko Z„ 12-letni Primož Z. in 4-letni Jaroš Z., hudo telesno poškodovani. Huda prometna nesreča pri Latkovi vasi V petek ponoči je 81-letni Nikola N. iz Ljubljane na ravnem delu ceste v Latkovi vasi iz neznanega razloga zapeljal na levo stran ceste in pri tem trčil v bočni del počitniške prikolice, ki jo je iz nasprotne smeri pripeljal 47-Ietni avstrijski državljan Walter B. Po trčenju je Nikola po levi strani vozil še dobrih 20 metrov, nakar je čelno trčil v tovorni avtomobil, ki gaje iz ljubljanske smeri pripeljal 55-letni Andrej J. iz Šempetra. V trčenju je Nikola umrl na kraju nesreče, Andrej in Walter pa sta ostala nepoškodovana. AVTOSHOP PadcfOMek. d.a.a. Cesta talcev 3 (pri trgovini PEKO) 63325 Šoštanj, tel. & fax: 063/ 882-283 IM 0 V 0!!! VSE ZA VAŠ AVTO TUDI V ŠOŠTANJU! Policijska postaja Žalec Usoden je bil umik v desno V sredo ob 17.30 seje prišlo na lokalni cesti v Vrbju do prometne nezgode, v kateri je bil hudo telesno poškodovan motorist. 51 -letna Frida Q. iz Žalca je z osebnim avtom vozila iz smeri ceste na Vrbje proti Vrbju. Na ravnem delu ceste je pričela prehitevati voznika kolesa z motorjem, 25-letnega Adolfa M. iz Vrbja, kije vozil v isti smeri. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Da bi voznica preprečila čelno trčenje, je močno zavirala, nato paje zapeljala v desno in pri tem z desnimi vrati trčila v krmilo Adolfovega motorja. Ta je pri tem padel in se hudo telesno poškodoval. V celjski bolnišnici je ostal na zdravljenju. * rezervni deli * avto-kozmetika * dodatna oprema * avto-elektro material * avtoradii in zvočniki BLAUPUNKT * zavorni sistemi * pločevina TA HIP ZELO UGODNO: pokrov motorja R4 11.910,00 blatnik R4 2.530,00 svečke Champion 238,00 olje Castrol GTX3 859,00 hladilnik R4 13.648,00 prevleke 3.588,00 sončne strehe že od 17.000,00 (z našo montažo 5 let garancije) avtoradio Blaupunkt 15.000,00 Prepričajte se o izjemni ponudbi! v novo nastalo podjetje, ki nadgrajuje znanja iz preteklosti! Trčil med prehitevanjem kolone V četrtek ob 19.20 se je na magistralni cesti Celje - Ljubljana izven naselja Prekopa zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi huje, ena pa lažje poškodovana. 20-letni Miran S. iz Čepelj je vozil osebni avto iz smeri Vranskega proti Kapli. Ko je pripeljal do odcepa za Prekopo, je name- P0LZELA 38 i informacije tel.: (063) 721-052 PE Velenje (Era Standard), tel. 854-621 int. S *SUZUKI* - ugodni krediti od 1 - 4 let, 30% polog, dev. klavzula, od 10 -11,5 % letna obr. mera NOVO pri OLDY-u! *FIAT PUNT0* že od 17.350 DEM in NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU: *LANCHIA* NU0VA DELTA 25.990 DEM •Obiščite nas ali telefonirajte v ERA Standard - tel. 856 759! CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA AVT0KLEPARSTV0 AVT0LICARSTV0 AVT0VLEKA AVT0TRG0VINA AVT0MEHANIKA JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7, 63320 Velenje tel./fax: 063 856 - 852 PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL CITROEN! Takojšnja dobava vseh tipov vozil! Možnost plačila na leasing ali kredit. Ob plačilu z gotovino še dodaten 5% popust. Opravljamo kvalitetne avtokleparske in avtoličarske storitve na sodobni ravnalni mizi, lakirni komori in mešalnici barv. V avtotrgovini vam nudimo vetrobranska stekla in rezervne karoserijske dele za vse tipe vozil! Del. čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VLJUDNO VABLJENI! Novo vodstvo bo gotovo ustavilo triletno nazadovanje Na letošnji skupščini AMD Šaleška dolina, ki je bila v mesecu aprilu, je bil izvoljen nov upravni odbor društva. Za predsednika upravnega odbora so iz-volili Aleksandra Čanča, za sekretarja Milana Kneževiča, za društveno dejavnost Jožeta Zakoška, za šport Jankota Založnika. Gospod Založnik je svojo kreativno uspešnost že izrazil na motokros prireditvi v letošnjem maju - z drugačno, drzno in izzivalno postavljeno motokros progo. Škoda je, da na tekmovanju ni bilo tekmovalcev sosednjih držav. Pri njegovem nadaljnjem delu, bi radi gospodu Janku Založniku ob takšnih inovativnih idejah pomagali vsi nekdanji športni fiik-cionarji - veterani. Na sploh želimo člani društva - veterani novoizvoljenemu upravnemu odboru AMD Šaleška dolina čimveč uspeha na vseh področjih njegovega delovanja, za kar obstajajo objektivne materialne osnove. Vsekakor jim želimo dobre, pozitivne odnose v društvu, kar je pogoj za uspešno delo, med člani, funkcionarji in vodstvenimi ljudmi. Opozoril pa bi na dejstvo, ki me je zbodlo v zvezi z izvedbo skupščine, in sicer: zakaj sta bila na skupščino od desetih članov iniciativnega odbora veteranov povabljena le dva člana? Zaradi takšne (NE)zasedbe na skupščini ni bilo predlogov iniciativnega odbora članov - veteranov, kot tudi iz istega vzroka ni bilo pripomb na društveno stanje oziroma pripomb na dosedanje delo društva. Iz poročil (in dejanskega stanja) je razvidno, da sta mandatno obdobje pozitivno zaključila le vlečna služba ter športna dejavnost. Sicer pa je -po drugih dejavnostih - društvo zabredlo v slabo finančno stanje, ki pa bi se lahko znatno popravilo ob dobro načrtovani društveni politiki. Nepridobitne so bile naslednje dejavnosti: - avtobusni promet ni služil v korist članstva, pa tudi sicer ni ustvarjal prometa, in je zaključil poslovno leto na pozitivni ničli, - samopostrežna avtopralnica je stagnirala zaradi dotrajanosti opreme, v poslovnem letu 1993 je beležila 186.000,090 SIT izgube, - avtopark društva: od skupnega števila 25 osebnih vozil, 2 avtobusov in 7 motornih kolesje sedaj v društvu le 6 vozil, le-ta so po oceni dosedanjega vodstva v skupni vrednosti komaj 2.411.000,00 SIT. Društvo ima še vlečno vozilo in avtobus. Z ustanavljanjem zasebnih avto šol, ki jih je sedaj vdolini že pet, so se zmanjševale potrebe po vozilih in je bil sprejet sklep za odprodajo odvečnih vozil, denar od prodaje pa se vlaga v posodabljanje in izboljševanje društvene dejavnosti,v zagotavljanje pogojev za vsestransko kvaliteto dela; vendar pa je bil denar odprodanih vozil porabljen za osebne dohodke zaposlenih v avto šoli. Člani veterani se sicer strinjamo, da je avto šola postala samostojno podjetje s tem, da se zavzema za kvaliteto poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil. Rekreacijski center TRE- BELIŠKO je v letih brez gospodarja propadel do te mere, da so nekateri objekti že propadli, kot na primer vrtne utice. Center v zadnjih letih sploh ni služil svojemu namenu in je v preteklem letu izkazal 487.000,00 SIT izgube. Veteranom je to stanje ' nesprejemljivo, kajti ta center je bil zgrajen z delom naših rok, z udarniškim delom, vanj je bilo vloženega ogromno našega časa, da ne govorim o naših nadaljnjih vlaganjih, dograjevanjih, izbojšavah. Dosedanjemu vodstvu v treh letih delovanja ni uspelo zaustaviti stagnacije društva, kar potrjujejo finančni pokazatelji, podani na redni skupščini aprila letos. V upravnem odboru so pretežno delavci, ki združujejo delo pri društvu v rednem oziroma honorarnem razmnerju. Legitimnost tako formiranega odbora je vprašljiva, saj je razpustil vse ostale odbore, še zlasti odbor za RCT, ki je vsa pretekla leta center Trebeliško dograjeval in vzdrževal. Delo UO ni bilo usklajeno z veljavnim statutom društva, člani UO so se vse preveč ukvar-jali z zakonodajo ob ustanavljanju podjetij avto šole in RCT, po vzorcu lastninjenja -kar pa današnji zakoni dopuščajo in tega ne prepovedujejo. Vse to sta dopustila ali pa tako speljevala bivši predsednik Franc Turk in bivša sekretarka Silva Deberšek - sedaj direktorica Avto šole AMD Velenje. Pred skupščino je bil ustanovljen iniciativni odbor članov - veteranov AMŠ ŠD, da z UO društva uskladi spremembe STATUTA DRUŠTVA in legalizira delovanje odbora članov - veteranov., Namen iniciativnega odbora je bil tudi sprejetje določenih ukrepov za ponovni vzpon društva, kije bilo svoj čas med najmočnejšimi - tako po številu članov kot na materialni podlagi oziroma dobrimi finančnimi prihodki. ■ Ivan Fece Vprašanje sekretarju za varstvo okolja Zakaj ne obveščate več javnosti o imisijskih koncentracijah žveplovega dioksida v okolici Termoelektrarne Šoštanj? Podatkov že nekaj časa ni več na VTV in ne na radiu. Kdo sedaj kontrolira izvajanje Odloka o varstvu zraka, ko ste računalniško opremo za spremljanje stanja na merilnih postajah TES prestavili neznano kam? Prekoračitve koncentracij S02 so tudi v tem letnem času, zlasti na Velikem vrhu pa tudi Graški gori, v Topolšici, Za-vodnjah, in Šoštanju, celo Velenju, kar lahko ugotovimo iz podatkov v Našem času, ki jih ŠE objavlja - seveda za nazaj. Ali je to samo trenutni izpad obveščanja javnosti ali paje odvzem podatkov prebivalcem vplivnega območja TEŠ vaša (samo vaša?) trajnejša odločitev? Pa menda ne boste s tako samovoljno odločitvijo izničili dolgoletna prizadevanja prebivalcev vplivnih območij TEŠ, da lahko kadarkoli ugotovijo koncentracije S02 v posameznih predelih Šaleške doline in se ravnajo po navodilih, ki so jih izterjali od zdravstvene službe? (Za javnost teh podatkov si je prizadevala tudi vaša stranka. Ali je sedaj nasprotnega mnenja kot tedaj in zakaj?) To so bili sklepi Skupščine občine Velenje! Ti podatki so dragoceni (materam, vzgojiteljicam in učiteljicam, ki vodijo otroke na sprehode in ekskurzije, prav tako pa so dragoceni vsem bolnikom, ki imajo srčne težave ali obolenja dihal ter alergijske težave. Zato vas vljudno opozarjamo, da imajo vsi ti ljudje še vedno pravico do teh podatov, saj so za njih zelo pomembni in vam predlagamo (zahtevamo), da spet steče obveščanje po ustaljenih poteh. Vemo, da Elektrogospodarstvu Slovenije Odlok o varstvu zraka naše občine dela precejšnje težave zaradi obveznega zmanjšanja proizvodnje v TEŠ ob kritičnih vrednostih imisij. Toda po ustavi in človeški morali imamo tudi mi v Šaleški dolini pravico do zdravja. Tudi zato moramo imeti pravico spremljati imisijske vrednosti S02 in ukrepe v TEŠ ob prekoračitvah. Nikar nam je ne jemljite in budite v ljudeh razočaranja in ogorčenosti! Pozivamo tudi Izvršni svet občine Velenje, da zaščiti interese svojih občanov! ■ Šaleško ekološko društvo Sistem Molička peč se nadaljuje Sobota, 30. julija, bo najbrž z velikimi črkami zapisana v zgodovini velenjskega jamarstva. Po dveh letih neuspešnega prebijanja ožine v sistemu brezen pod Moličko pečjo na globini 684 metrov, je to uspelo Milanu Podpečanu in Iztoku Bezjaku. To pa pomeni nadaljevanje brezna in mogoče tudi pot v globine, o katerih sanja vsak jamar na svetu. Ali bo premagana magična globina 1000 m? Sistem Molička peč je sestavljen iz dveh ločenih brezen, ki se na globini 620 metrov združita. Zadnikovo brezno so pričeli raziskovati jamarji iz Topolšice jeseni leta 91, medtem ko smo jamarji "Sige" brezno Ledena devica pričeli raziskovati pomladi prihodnjega leta. Oba kluba sta napredovala izredno hitro glede na razmere, ki vladajo v breznu (nizka temeperatura, voda, ožine,...) in precejšnjo oddaljenost od najbližje civilizacije (beri ceste). Jeseni, leta 1992, sta bili obe brezni združeni. Nadaljevanje pa je preprečila neprehodna ožina v že tako ozkem in nizkem rovu. Razširjanje je ovirala tudi voda, kije ob vsakem večjem nalivu onemogočala vsako delo v rovu. Medtem pa delo ni zastalo. Ra-zopremilo se je brezno Ledena deviza in dodatno opremilo Zadnikovo brezno, ki omogoča hitrejšo pot, saj ima manj ožin in meandrov. Pričel pa se je pripravljati tudi bivak, kajti sedaj so jamarji v breznu ponavadi več kot 24 ur. Bivak pa bo to bivanje lahko podaljšal še za kakšen dan. Še posebej bo to nujno potrebno po tej uspešni akciji. In kaj se je skrivalo za ožino? Takoj za ožino je manjši kanjon, ki se nadaljuje z novim sistemo vertikal, ki še niso raziskane. Sistem je dosedaj raziskan in izmerjen do globine 730 metrov. vendar se nadaljuje tako, da lahko z gotovostjo trdimo, da je globina večja od 800 metrov, kar jamo uvršča na peto mesto v Sloveniji. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kako naprej. Globinskega potenciala je okoli 1300 metrov, kar daje realne možnosti za globino 1000 metrov. To je bilo dokazano tudi z barvanjem vode. Poleg tega sta tu še dva višje ležeča vhoda, Brezno 1-51 z globino 468 metrov in še neraziskano Videkovo brezno, ki ima vhod na nadmorski višini 1970 metrov. Oba pa najbrž lahko povežemo s sistemom. Vendar bo zato potrebno še veliko truda ter ogromno nove opreme, za katero ne vemo, kako jo bomo lahko kupili. Vsekakor pa upamo, da bomo deležni podpore, ki bo omogočila, da bi še letos dosegli ta svetovno odmeven uspeh in tako tudi našemu delu Slovenije odprli "naraven vstop v Pekel". Hkrati pa bi to pomenilo, da bi Savin-jsko-Kamniške Alpe prišle v seznam svetovnih pogorij, ki premorejo mamutska brezna. Naslednja akcija bo konec avgusta v okviru tabora Korošica 94, kjer si bomo poskušali urediti bivak, dodatno opremiti nekatere dele brezna ter izmeriti še nekaj neizmer-jenih rovov. Naskok globine na 1000 pa bo septembra, če nam bo uspelo nabaviti potrebno opremo. ■ Matjaž Kovač Zakaj sem zdravstveno zavarovana? Mogoče bi bil bolj pravilen naslov tegale pisanja "Zakaj smo Velenjčani zdravstveno zavarovani" ali pa mogoče celo "Smo Velenjčani drugorazredni državljani Slovenije?" Mogoče pa kar "Kdo kroji velenjsko zdravstveno politiko?" A pojdimo po vrsti in povejmo preprosto. Sem zdravstveno zavarovana in večina prebivalcev Velenja tudi. Za nas skrbijo - praktično od rojstva do smrti - zdravniki v velenjskem zdravstvenem centru. Vse lepo in prav. Naši velenjski zdravniki so strokovnjaki, specialisti, da vedo, kako nas morajo zdraviti, kdaj napotiti v bolnišnico. Toda njihova strokovnost "odpove", ko je treba odločati, kdaj in kam in ali sploh naj gre pacient na terapevtsko zdravljenje v zdravilišče. O vsem tem namreč odločajo zdravniki, zbrani v komisijo v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ravnah na Koroškem. Odločajo in največkrat odločijo, da Velenjčani terapevtskega zdravljenja v zdravilišču ne potrebujemo. Zadeva poteka takole. Zdravnik v velenjskem zdravstvenem centru predlaga za bolnika terapevtsko zdravljenje v zdravilišču, zdravniška komisija na Ravnah pa odloči, da za tega bolnika takšno zdravljenje ni potrebno. Še pred približno dvema letoma so o zdravljenju pacientov v zdraviliščih odločali naši velenjski zdravniki. Vsa leta so točno vedeli, kdaj naj pošljejo bolnika na zdravljenje, kdajjeza oblolelega človeka potrebno bivanje v zdravilišču in kdaj se lahko tja vsakodnevno vozi. Pred dvema letoma pa je bila pravica odločanja o tem velenjskim zdravnikom odvzeta in dana zdrvnikom na Ravnah. Zakaj? Je mogoče Velenje postalo po številu prebivalcev manjše, kot je bilo pred dvema letoma? Je mogoče prav, da Velenjčani, ki dajemo Sloveniji dobršen del električne energije in zato živimo v spremenjenem okolju in dihamo onesnažen zrak, nismo deležni terapevtskega zdravljenja v zdraviliščih v tolikšni meri kot drugi Slovenci? Menda se v Zdravilišču Topoišica zdravi več Korošcev kot Velenjčanov... Spoštovani vsi tisti, ki pomagate krojiti velenjsko zdravstveno politiko, zakaj je bila velenjskim zdravnikom odvzeta pravica do odločanja o upravičenosti pacientov do omenjenega terapevtskega zdravljenja? Spoštovani vsi ljudje, ki živite in delate v Velenju, zakaj dopuščate, da vam je pravica do omenjenega zdravljenja okrnjena? Namen mojega pisanja je poskus - domišljam si, da bo uspešen - izzvati javnost, strokovno in nestrokovno, da znova premisli o dejanju in selitvi odločanja o terapevtskem zdravljenju Velenjčanov na Ravne na Krooškem. Morda pa so se stvari od zadnjih odločitev pred dvema letoma spremenile. Morda pa se dajo spremeniti tako, da Velenjčani ne bomo več samo izgubljali. ■ Dragica Marinšek NE LAZI ! G.Hrovat, kot vernik in dušni pastir bi vendarle morali malce paziti na to kaj zapišete v časopis! Dovolite nekaj nasvetov v izogib nadaljnim nesporazumom: 1. vzemite v roke deset božjih zapovedi. Ena med njimi se glasi : NE LAZI! V svojem pismu ste zapisali, citiram:"... g. Vlado Vrbič, ki je tako "zaveden" Slovenec, da bi dovolil gradnjo bogoslužnega prostora komurkoli, razen katoličanom..."! To je seveda laž, najbolj poceni laž, ki naj me očrni pred vsemi verniki. Resnica je seveda čisto drugačna, celo jasno sem zapisal, da imajo verniki pravico, s svojimi sredstvi zgraditi cerkev. Zaradi mene , če jo potrebujejo ali ne, zaradi mene eno, dve ali celo tri - vendar po urbanističnih etc. pravilih, ki jih bo določila /demokratična/ država in ne cerkev!!! 2. kar pomeni, da naj zgoraj imenovani gospod vzame v roke Ustavo republike Slovenije kjer med drugim piše, da je Cerkev ločena od države !!! Kar spet /med drugim/ pomeni, da je Cerkev ena od institucij, ki se mora držati splošnih pravil igre! In seveda: Ustava ne pozna avtohtonega in neavtohtonega prebivalstva, torej vsi državljani so pred zakonom enakopravni ne glede na spol, raso,.....in veroizpoved. Žal, če vam ni bil všeč komunizem in socializem, vam mora biti pa vsaj demokracija! Kar pozivajte vernike na pokončnost, a dokler ne bodo začeli omejevati neavtohtonih /citiram vas/: "Srbov, Hrvatov, Albancev...". 3.ne bi vam škodilo, če bi se malce bolj poglobili vsaj v lokalno zgodovino, ker bi recimo ugotovili, da premoga v Šaleški dolini niso začeli izkoriščati komunisti in da so prve razpoke škalski cerkvi Sv.Jurija povzročili Nemci / kdo jim je že prisegel svojo zvestobo v 2. svetovni vojni?/ leta 1942, "komunisti" pa so začeto delo Te nadaljevali, pa seveda ne iz ideoloških, temveč razvojnih potreb - da bi elektriko dobilo pol Slovenije /oziroma vernikov - glede na vaše manipulacije s statistiko/... Da ne zavlačujem po nepotrebnem: midva si lahko še toliko dokazujeva svoj prav ali ne prav, tisti lepi travnik bodo ( ali pa so že) zakšeftale rdeče, črne, modre, zelene in rumene stranke. Ne glede na moj ali vaš prav, ne glede na moralo...Ali se vam ne zdi čudno, da se nobena stranka javno ne izpostavi s svojim mnenjem, še celo Zeleni, ki so se doslej javno obregnili ob dosti manjše zadeve / in skupaj s komunisi javno - nezakonito - a korajžno požagali dva parkirna količka pred občino!/... Seveda, lokalne volitve bodo - j... se vsem skupaj za en travnik, važne so pike... Pa brez zamere, ■ v. vrbič Kaj se dogaja v lovski družini Smrekovec 1. marca 1994 smo dobili opozorilo, da se naša psa gibljeta po posestvu. Po tem opozorilu smo dali 5. marca 1994 ubiti psa pritlikavca, starega dve leti. Z dovoljenjem podpisanih sta ga ustrelila Pavel Golob in njegov pomočnik. Do tu vse lepo in prav. Ostal nam je pes z imenom Runo. Bilje križanec med škotsko ovčarko in novofunland-cem. Bil je edini pes čuvaj daleč naokoli. Zgodilo pa seje naslednje: 5. avgusta 1994 ob 8.10 gaje ustrelil član lovske družine Smrekovec, ko je bil pes 50 metrov oddaljen od traktorja. Po pozivu lovcu, naj ostane na mestu, je ta pobegnil s kraja us-trelitve in s seboj odvlekel psa. Odvlekel gaje v bližnji potok in ga pokril z odpadnimi vejami. Potem je odšel neznano kam. Ponoči so psa odstranili, do 21. ure paje bil izpostavljen mrčesu in mrhovinarjem. Sprašujemo vse odgovorne v lovski družini, ali jim ni dovolj streljanja psov v KS Skorno in zastrupljanja psov v Belih Vodah? Za konec pa še tole: Zakon, ki ga imajo lovci, je za lase privlečen pod zaščito države. Narava jim je dala divjad, kmetje jo hranijo s svojimi pridelki. Lovec je zadnji člen v tej verigi, ki nazadnje odstreli divjad ter s tem zasluži nekaj denarja. S pritožbami pa se tako nič ne doseže. Opozorilo: Od 12. avgusta 1994 se lovci gibljejo na območju posestva Kugonič na lastno odgovornost! ■ Danijela Kugonič (kot so jo prekrstili lovci) MISEL Kako naj mu ne pride solza na oči, kdor je videl minule čase in vidi zdajšnje dni? Španski pregovor mmmmmmum ŠPORT IN REKREACIJA Rudarju "samo" točka Puhla premoč Nogometaši velenjskega Rudarja so v 1.krogu novega državnega prvenstva v Mariboru ostali praznih rok, vendar so z odlično igro in številnimi priložnostmi napovedali dober izid v sobotnem 2.krogu v Ljubljani proti Vevče Donit filtrom. Kljub veliki terenski premoči in ob redkih izrazitih priložnostih za zadetek so se morali Velenjčani zadovoljiti le s točko. Izid je bil 0:0, torej takšen, ki si ga gledalci najmanj želijo. "Rudarji" so kar 14-krat streljali s kota, gostitelji le dvakrat, vratar Feruz Čanič pa je morel le enkrat "resneje" posredovati. Cilj domačih je bil spraviti žogo čim dlje od svojih vrat, o napadu skorajda niso razmišljali, in s takšno igro so si "priigrali" veliko točko, Velenjčani pa jo izgubili. S sobotno igro gostitelji ne bi bili niti dober drugoligaš. Po tekmi se je trener Borut Jarc sicer tolažil z besedami: "Če bi se z vsakega gostovanja vrnili s točko, bi bilo več kot odlično." Verjamemo, toda ne verjamemo, da bo prav kmalu še kakšen nasprotnik tako slab, kot so bili v soboto Vevčani. "Rudarji" so igrali veliko slabše kot v prvem krogu, njihove akcije so bile nepovezane, saj med njimi ni bilo pravega sodelovanja. Opazili smo celo novo značilnost - sebičnost; kot da bi bili pozabili, da je nogomet kolektivna igra in da je čisto vseeno kdo zatrese mrežo. Imel smo občutek, da je vsakdo želel postati strelski junak, kajti strelci so opevani, drugi pa so nepomembni. Upajmo, da takšno razmišljanje ne bo trajno! Pozabili so na nenehno trenerje-vo "ubijanje" besed v glavo, da ni lahkega nasprotnika, daje proti vsaki ekipi treba igrati nadvse disciplinirano, odgovorno in zavzeto. Zanimivo je, da so najbolj razočarali tisti igralci, ki so najbolj navdušili v 1 .krogu, med njimi pa so bile tudi izjeme. Med te redke sodi Milan Žurman, kije dokazal, kako seje treba boriti za barve kluba. Verjetno pa je vrednost nekaterih drugih precenjena, seveda če ne bodoa kmalu pokazali, da so si vendarle zaslužili Rudarjev dres. Trener Borut Jarc je med tem vse že trdno spustil na tla, tudi z zelo napornim treningom naslednji dan po tekmi z Vevčani. Slab vtis pa lahko igralci popravijo že v soboto, ko bodo gostili državnega prvaka SCT Olimpijo. ■ vos li!\ Dolgo žoga ni in ni hotela v mrežo (foto: S. Vovk) Lepa tekma in prvi točki (Ne)pričakovan preobrat Šmarski nogometaši so v nedeljo pričeli tretje leto nastopanja v 2.državni ligi. Uvodno tekmo na domačem igrišču so pričeli izredno napadalno in že v prvih treh minutah Mašič in Gro-belšek nista izkoristila izrednih priložnosti. Domači so napadali še naprej, gostje pa so pokazali, da so trda ekipa, ki ve kaj hoče. Po uvodnem pritisku gostiteljev so napadalno zaigrali tudi gostje, vendar so bili v zaključnih akcijah nenatančni. Sredi prvega polčasa je bila igra enakovredna, v glavnem med obema kazenskima prostoroma, po 30.minuti pa so se spet vrstile priložnosti na obeh straneh. Najprej je Kališek ubranil strel z neposredne bližine, nato se je v lepi priliki zapletel Zurej, v 39.minuti pa je silovito streljal Druškovič, vendar je žoga zadela prečko. TAKO SO IGRALI Vevče Donit filtri: Rudar 0:0 LJUBLJANA, 13.avgusta, gledalcev 250, sodnik Vidali (Kubed). RUDAR: Čanič, Javornik, Balagič, Oblak, Žurman, Muslimovič, Živanovič, Pešič, Djafič (Šoštar-73.), Spasojevič, Komar. ERA Šmartno : Drava 2:1 (0:0) ŠMARTNO OB PAKI, 14.avgusta - STRELCI: 0:1 - Vovk (65), 1:1 - Druškovič (77,11 m), 2:1 - Grobelšek; igrišče v Šmartnem ob Paki, gledalcev 600, sodnik Kerčmar (Hodoš). ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Maglica, Irman, Štefančič (Bulajič), Grobelšek, Mašič, Purg, Petrovič (Delameja), Druškovič, Žurej. • X Milan Žurman, Željko Spasojevič in Slavko Komar (od leve proti desni) niso bili tako zadovoljnih obrazov V soboto Olimpija • Na otvoritev nove nogometne sezone na svojem igrišču se vodstvo kluba pripravlja zelo skrbno. Za dobro razpoloženje bodo na začetku poskrbeli člani velenjske rudarske godbe, odprta bo nova tribuna ne severnem delu igrišča za gostujoče navijače, žrebali bodo tudi vstopnice. Vabijo k sodelovanju • Minule dni so na podjetja in zasebnike naslovili poseben dopis s katerim jih vabijo, da s svojimi izkušnjami, oziroma finančno, organizacijsko in še kako drugače, pomagajo klubu. Pripravili so več možnosti vabljivega sodelovanja s prepričanjem, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. Njihovi načrti so namreč zelo ambiciozni: najprej postati trden prvoligaš, nato pa si izboriti mesta, ki peljejo v mednarodno tekmovanje. NK "RUDAR" VELENJE ZAKAJ IMAM SEZONSKO KARTO NK RUDAR VELENJE? 1. zato, ker imam prost vstop na vse prvenstvene in prijateljske tekme NK Rudar v tekmovalni sezoni 94/95 2. če se NK Rudar ne bo uvrsti med osem najboljših, bom lahko gledal s sezonsko karto še vse kvalifikacijske tekme NK Rudar za obstanek v ligi 3. zato, ker bom drugače porabil za obiske tekem preko 20.000,00 SIT, tako pa bom za sezonsko karto odštel samo 9.600,00 SIT, prijatelj, ki dela v DO RLV in Gorenju pa 8.000,00 SIT 4. zato, ker jo lahko plačam na obroke 5. zato, ker sojo kupili vsi igralci in uprava NK Rudar Sezonsko karto je še možno dobiti vsak dan, vključno s soboto, 20. avgusta, med 9. in 11. uro v NK Rudar (tel.: 856-656) ali na prodajnih mestih v DO RLV (sindikat) in Gorenju (rekreacija). Pokal evropske rokometne zveze Gorenje na Islandijo Plavanje Nasprotniki slovenskih rokometnih klubov v različnih evropskih tekmovanjih so znani. Državni prvak Pivovarna Laško bo v 1.krogu gostoval pri madžarskem prvaku Fotexu. Slovenj-graškemu Preventu žreb v tekmovanju pokalnih prvakov ni bil tako naklonjeN, saj bo v 1. krogu gostitelj ekipi Hafnarfjoerdur z Islandije. Islandce so dobili tudi rokometaši velenjskega Gorenja, in sicer njihovo drugo najmočnejšo ekipo Selfoss. Prvo tekmo bodo igrali v gosteh predvidoma 9.oktobra. V pokalu mest bo ekipa Primorskih novic iz Kozine (prej Andor Jadran) gostovala pri Ogromaku iz Makedonije. Kakšen je nasprotnik Velenj-čanov? V lanski sezoni so v 1. krogu istega tekmovanja prema- gali Rigo, obe tekmi so igrali doma, v 2.so izločili odlično hrvaško ekipo Istraturist, v 3.pa so bili boljši od njih Madžari. Posebnost je, da je to ekipo letos prevzel slovenski trener Bojan Levstik. O možnostih rokometa-šev Gorenja je trener Gorenja Miro Požun povedal: "Levstik gotovo zelo dobro pozna našo ekipo, mi pa njegove ne, zato bomo skušali dobiti vsaj kaseto od Hrvatov. Islandske športnike na splošno zelo cenim, za rokometaše pa je značilna hitra igra z atraktivnimi streli od daleč. Seveda bo ta tekma za nas posebno doživetje. Dali bomo vse od sebe, da bi dostojno zastopali velenjski in slovenski rokomet." ■ VOS Po odmoru sta obe moštvi zaigrali še bolj napadalno, povedli pa so gostje v 69.minuti. Po vodstvu gostov so domači še bolj napadli. V 77.minuti so gostujoči branilci zrušili Grobelška, zanesljiv izvajalec najstrožje kazni pa je bil Druškovič. Samo tri minute kasneje je Grobelšek s pravim "eurogolom" z 20 metrov domače povedel v vodstvo, silovite napade gostov pa je do konca tekme zadržala domača obramba in prvi točki sta ostali v Šmartnem. Franc Oblak, trener ERE Šmartno: "Že prva tekma je pokazala, da v ligi ni lahkih nasprotnikov. Seveda sem vesel zmage, vendar bomo morali igrati še bolj agresivno, zlasti na gostovanjih." V nedeljskem 2.krogu bodo Šmarčani gostovali v Lendavi. ■ Janko Goričnik Celje ■ a « a Danes in jutri turnir prvakov Za rokometaši Gorenja so sedemdnevne naporne priprave v Kranjski gori. Od ponedeljka dalje vadijo v Velenju v dvorani in na prostem. Danes popoldne (četrtek) se bodo udeležili zanimivega tunirja v Celju, ki bo uvod v turnir prvakov, ki bo naslednji dan (v petek). Na današnjem turnirju v dvorani Golovec bodo poleg Gorenjčanov nastopile še ekipe Šešir Škofja Loka, AFP Dobova in Primorske novice (Andor Jadran), na jutrišnjem pa Principe Trst, Granitas Kaunus (Litva), Badel Zagreb in seveda Pivovarna Laško. Na obeh tunir-jih bo 6 slovenskih sodniških parov opravljalo izpite za mednarodne sodnike, oba dneva pa bodo tekme pričeli ob 15.uri. Pikado ■ • » « » Damjanovič in Gorenje premočna Na 5.turnirju za pokal Poletje 94 v Starem Velenju je med posamezniki zmagal Damjanovič (RLV) pred Vuletičem (Gorenje), Trsom (Pluton), Sevčnikarjem in Pfeiferjem (oba Gorenje) itd.; Ekipno je bilo najboljše Gorenje, ki premočno vodi tudi v skupni uvrstitvi, pred ekipami RLV, Embapak, Pomidora, Bistro Alfa in Vegrad. Damjanovič je z 61 točkami daleč pred vsemi v skupni vrstitvi, drugi je Pfeifer 45 in tretji Trs 33. Balinanje Trebeliško pred ciljem V 7.krogu lige na področju ŠOBZ so Trboveljčani v Velenju premagali Vegrad z 11:6, Trebeliško pa je doma brez težav s 15:2 premagalo Velenje in je torej zelo blizu povratka v 2.državno ligo. Po 7.krogu vodi Trebeliško z 10 točkami, sledijo pa Trbovlje 8, Žalec 6, Vegrad 4, na zadnjem mestu pa je brez zmage in točk Velenje. ■ Boris Knavs TCNIS TK AS Velenje organizira začetni tečaj tenisa od n.-Z6.8. za OTROKE starosti 5-15 let.......(3400,00 SIT) ODRASLE.....................(5900,00 SIT) Tečaji bodo potekali pod strokovnim vodstvom trenerjev tenisa, Vpis in informacije na tenis igriičih AS 19., 20., In 21.8. od 17.30. • 19.30 ure (tet.: 859 -104}. ZA OTROKE V SEPTEMBRU MOŽNOST NADALJEVANJA V TENIŠKI ŠOLI AS. 6 medalj in državni rekord Aljde Valcl ' V Kamniku je bilo preteklo sredo državno šprintersko prvenstvo. Najboljši šprinterji iz 13 slovenskih klubov so se potegovali za naslove državnih prvakov na 50-metrskih progah v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Tudi tokrat so se plavalci'velenjskega kluba zelo izkazali. Osvojili so ,6 medalj, 1 zlato, 2 srebrni in 3 bronaste. Na 50 m hrbtno je Ajda Valcl dosegla nov državni rekord za kadetinje z 32,30. Medalje so osvojile še Špela Bukovec, Mateja Udovičič in Bojana Kološič, v absolutni konkurenci pa so bile Ajda in obe ženski štafeti zelo blizu medaljam. Letošnje odprto absolutno državno prvenstvo pa je bilo pretekli konec tedna v Radovljici. Nastopili so najboljši aplavalci iz vseh 14 slovenskih klubov in gostje iz Češke, Slovaške in Makedonije, med vsemi tudi štirje plavalci iz Velenja. Z njihovimi uvrstitvami smo v klubu zelo zadovoljni. Vsem se je uspelo uvrstiti v A finale, kjer so dosegli 3 četrta mesta, Špeli Bukovec paje bronasta medalja ušla le za 2 stotinki sekunde. Rezultati iz Kamnika: deklice -50 m delfin: 3.Kološič 34,12; 50 m prosto: 4.Kološič 31,16: dečki - 50 m hrbtno: 8.Simič 37,08; 50 m prsno: S.Knez 39,18; kadetinje - 50 m delfin: 6.Udovičič 34,71; 50 m hrbtno: 1.Valcl 32,30; 50 m prosto: 2.Valcl 29,07; 50 m prsno: 3.Udovičič; kadeti - 50 m delfin: 6.Valcl 30,16; 50 m hrbtno: 7.Valcl 32,80; 50 m prsno: 6.Doblšek 35,05; mladinke -50 m delfin: 3.Bukovec 32,64; 50 m prosto: 2.Bukovec 29.12; mladinci - 50 m hrbtno: 4.Fricelj 31,23; 50 m prsno: 6.Tajnikar 34,82; ženske absolutno - štafeta 4x50 m prosto: 4.Velenje 2:00,16; štafeta 4x50 m mešano: 4.Velenje 2:15,10; plavale so Valcl, Bukovec, Udovičič in Kološič; moški absolutno - štafeta 4x50 m prosto: 7.Velenje 1:52,80, štafeta 4x50 m mešano: 6.Velenje 2:05,52; plavali so Fricelj, Doblšek, Tajnikar in Valcl. Rezultati iz Radovljice: ženske - 100 m hrbtno: 4.Valcl 1.10,65; 200 m hrbtno: 4.Valcl 2:31,55; 100 m delfin: lO.Bukovec 1:10,62; 200 m delfin: 4.Buk-ovec 2:32,56; 100 m prsno: 8.Udovičič 1.24,69; 200 m prsno: 7.Udovičič 2:55,77; moški - 200 m delfin: 7.Valcl 2:21,24; 400 m prosto: 9.Valcl 4:32,52. Z absolutnim državnim prvenstvom v Radovljici se je končala letošnja plavalna sezona. Za Plavalni klub Velenje je bila izjemno uspešna. Na državnih prvenstvih smo v vseh starostnih kategorijah osvojili skupno 30 medalj: 11 zlatih, 12 srebrnih in 7 bronastih. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim donatorjem, ki so pripomogli, da je Plavalni klub Velenje dosegel takšne rezultate: to so Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita Velenje, Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Fining, Gorenje Trgovina, Gorenje Srevis, ESO, TEŠ Šoštanj, Zavarovalnici Adriatic in Triglav, Zdravstveni zavod Velenje, GOST, Sekretariat za obrambo občeine Velenje, ZLSD Velenje, LDS Velenje, M Club. Ljubljanska banka Velenje, Honda servis Selič in Rdeča dvorana Velenje. ■ Marko Primožič Šah Petra Hudournik na SP V Madžarskem Szegedu je bilo od 30.julija do 10.avgusta posamično svetovno šolsko prvenstvo v kategorijah 10, 12, 14, 16 in 18 let; na katerem so nastopili igralci in igralke iz 88 držav. Velenjsko občino, celjsko regijo in Slovenijo je v kategoriji D-10 zastopala Petra Hudournik iz Raven pri Šoštanju, sicer letošnja državna prvakinja v svoji kategoriji. V 9.ko!ih po švicarskem sistemu je osvojila 3,5 točke in osvojila 38.mesto, kar je doslej največji dosežek šahistov celjske regije. Sicer so se slovenski predstavniki uvrščali okrog 40.mesta, daleč najboljša med njimi paje bila z 9.mestom v kategoriji D-14 Jana Krivec iz Nove Gorice. Za prevoz je poskrbela firma Samu iz Velenja, ekipo pa sta spremljala mednarodni mojster Leon Gostiša in fide mojster Darko Supančič. Prihodnje leto bo prvenstvo v Braziliji. ■ Rudi Olup _ :Mi 4 _ ! \ I;™'.:: OBJAVE RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Bojana - človek ptica (nadaljevanje iz prejšnje številke) Verjetno zdaj vsi pričakujete obilo naše samohvale, češ mi smo "face", na račun Bungy jumping Bojane. vsako jutro stoji pred prepadom, nevedoč ali naj skoči ali ne, dokler ga odgovorni urednik ali urednica pač ne porineta. Odgovorni (Boris, mati zemljo, čeprav bi jih kolektiv prav rad videl v akciji. In zaključek - Bojana je po preletu turističnega jezera izjavila:"Če je to samo to, po- •Ne! Na fotografiji je dobro viden vsakdan novinarja, ki Mira in Stane) so tokrat stali trdo ob strani, prikovani na tem "pade" prihodnji teden šoferski", Boris: "A fejst piha?" in Mira : "Bojana, res pogumna". Kolektiv Radi Velenje se ob koncu zahvaljuj pokrovitelju poleta Gostu Velenje in se radovedno sprašuje, le kaj bo skrito v ob! jubljenem in težk pričakovanem Bungy jumpin Bojana darilnem paketu Sprašujemo pa s tudi, koliko se ji bo v Bungyj preizkusilo petek, ko se b Velenju in Gostu ob s polno luno ob sijanem Velen jskem jezeru zgodila TEŽKO pričakovana No ob jezeru. P.s. Ec ini človek ptica naši redakciji svojih vrstah ž vneto išče nove Ikaruse. ■ foto les ELEKTRONIKA d.o.o. 63320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija telefon: 063/85 32 31 telefax: 063/85 19 48 objavlja prosto delovno mesto VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: • dipl. ekonomist, smer denarništvo in finance • najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva • poznavanje dela z računalnikom • znanje angleškega jezika • državljan Republike Slovenije Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev za sklenitev delovnega razmerja naj kandidati pošljejo na naslednji naslov: Elektronika d.o.o., Velenje, Kadrovska služba, Partizanska 12,63320 Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 18. avgusta -dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Petek, 19. avgusta - dr. Mi-jin, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 20. avgusta in nedeljo, 21. avgusta - dr. Urbane, dr. Kočevar in dr. Pir-tovšek Ponedeljek, 22. avgusta - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Ramšak in dr. Urbane Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Lekarna v Šoštanju: V času dopustov od 4.7. do 31.8. je Lekarna Šoštanj odprta od 8. do 15. ure. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19.avgusta do 25. avgusta - Milan Matko, dr.vet.med., mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 21. avgusta - Marija Rup, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 843-084. Od 22. avgusta do 28. avgusta - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 841-410. KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 21.8. ob 19. uri ODRASLA DEKLETA NE JOČEJO (Big girls don't cry) - najstniška komedija. Vloge: Griffin Dune, Dan Futter-man Režija: Joan Micklin Silver Ponedeljek, 22.8. ob 20. uri Sreda, 24.8. ob 21. uri MOJ OČKA, JUNAK (My fatner, the Hero) - komedija. Vloge: Gerard Depardieu, Kather-ine Heigl, Dalton James Režija: Steve Miner (Večno mlad) Nicole (14 let) preide z lutk na fante in dvotedenski dopust na tropskem otoku se ji zdi pravi dolgčas, toda pojavi se Ben in Ni- cole se seveda zaljubi. Izmisli si zgodbico, kako je njen oče v resnici njen ljubimec in mednarodni vohun, kar pripelje do nesreč ene za drugo ter do komedije pomot in zmešnjav... Svetovna uspešnica! LETNI KINO NA BAZENU Nedelja, 21.8. ob 21.30 uri ODRASLA DEKLETA NE JOČEJO - najstniška komedija Torek, 23.8. ob 21.30 uri MOJ OČKA JUNAK - komedija. Predstavi bosta ob lepem vremenu! Gostinska postrežba! KINO ŠOŠTANJ Torek, 23.8. ob 20. uri MOJ OČKA JUNAK- komedija. REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET Izvršni svet na osnovi sklepa 10. redne seje z dne 14.7.1994 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Javnega podjetja KOMUNALA, d.o.o., Mozirje Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati tudi naslednje: • imeti mora visoko strokovno izobrazbo in • najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših delovnih • mestih Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo do vključno 17.9.1994 na naslov: IZVRŠNI SVET SO MOZIRJE, 63330 MOZIRJE, Savinjska 7 - z oznako "ZA RAZPIS". Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletni mandat. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 18.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o tilmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove (Oddaja Radia Študent Novi ročk 94); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21 .AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKANA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 8. avgusta do 14. avgusta 1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust., zaščitena in rekreacijska območja. v naslednjih dneh: 10.8. AMP Graška gora 220 mikro-g/m3 SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTOR Pripis: Poročilo je pripravljeno na podlagi podatkov, telefonično pridobljenih iz TEŠ. Svetovalka za varstvo okolja Alenka Pivko Kneževič dipl. ing. arh. MAKSIMAL. POLUR. KONCENTR od 8.8. do 14.8.1994 konc. SO 2 (mg/m3) LEfcJb V.V. ?AV. VEL. MERILNE POSTAJE ■ 8 8 E3 9.8. cm 10.8. ■ 11.8 IS 12.8. ' 13.8. M 14.8. m — ... ' ,:• ' OBJAVE MALI OGLASI RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM in 140 cm omare za dnevno sobo. Telefon 857-838. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM in visok vgradni hladilnik, peodam po zelo ugodni ceni. Telefon 882-875. MIVKO V VREČAH in remfuzi prodam. Telefon 882-220. MANJŠO TRAČNO ŽAGO in moped avtomatik, prodam. Telefon 885- MLAD SLOVENSKI PAR brez otrok, majame stanovanje ali garsonjero v okolici Velenja. Ponudbe na upravo lista pod šifro "Stanovanje". BTV GORENJE AMETIST, na daljinsko upravljanje, ekran 67 cm, prodam za 220 DEM. Telefon 858-020 Vid. KUPIM TELEFONSKO ŠTEVILKO. Ponudbe po telefonu 856-248 od 7.do 15. ure. ZAMRZOVALNO OMARO KUPIM. Telefon 850-517 polpoldan. VELENJU prodam. Telefon 852-906 popoldan. OSEBNI AVT0126 P, registriran do 95/5, prodam za 1600 DEM. Telefon 851-226 ali 857-927. ŠIVALNI STROJ BAGAT VIŠNJA z omaro in predali prodam. Kupim pisalno mizo. Telefon 853-284. V NAJEM DAJEM STANOVANJE. Telefon 853-325._ ROLETE, ZALUZIJE LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296 ali O609-612-634. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADER-SKE STORITVE. Telefon 831-728. TROSOBNO STANOVANJE V p°KUčiW KAMNOSESIVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV.. V VELENJU ZA VEČ LET NAJAMEM PROSTOR ZA MIRNO DEJAVNOST 40 -100 m2, po možnosti samostojen objekt, tudi potreben obnove. Jasen dogovor, dolgo prijateljstvo. Telefon 850-332. DEMIT FASADO, material za cca. 50 m2, prodam 30 % ceneje. Telefon 852-698. TROSOBNO STANOVANJE (II. nadstropje, centralna, telefon) in garažo, v centru Šentjurja prodam ali zamenjam za enakovredno v Velenju. Telefon 858-015. V VELENJU IN OKOLICI KUPIMO VEČ STANOVANJ, parcel in viken- dov. Telefon 063-857-872 ali 0609-619-468. PRODAM GOLF DIZEL, letnik 89, 5 vrat, bele barve z vso opremo. Telefon 857-836. 4 GUME EXACT 175x70x13 nove, prodam. Telefon 854-181 interna 239 in 858-810. VARILNI APARAT na žico 120 A, prodam. Telefon 885-830. NUDIMO SNEMANJE VAŠIH SVEČANIH PRILOŽNOSTI (poroke), telefon 858-842. UNIVERZALNI PRTLJAŽNIK ZA GOLFA, model 2, prodam. Telefon 853-550. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta IVANA KRALJA iz Sevnice se iskreno zahvaljujem velenjskim prijateljem, ki ste sočustvovali in mi stali ob strani. Sin dr. Ivan ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame MCE KAISERSBERGER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki sojo pospremili na zadnji poti. Hvala govornikoma in osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoči vsi njeni, ki jo bodo ohranili v lepem spominu. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ANTON POCAJT iz Velikega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom, dr. Stuparju, govornici gospe Marti, pevcem in gospodoma duhovnikoma za oprevljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI Marko, bil si zlati sin, brat in prijatelj. Tvoj prešeren smeh se je razlegal naokoli. Oh kako boli, ko te med mani večni. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina in brata MARKOTAAJRISTOVNIKA 2.3.1975-4.8.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim, ki ste nam ob njegovi smrti lajšali bolečino, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, z nami sočustvovali ter ga pospremili v prerani grob. Hvala sodelavcem RLV in obrata Klasirnica, članom častne straže in častne čete, mladincem častnega sprevoda, govornikom, pevcem Rudarskega okteta, Rudarski godbi in gospodu župniku. Posebej hvala njegovemu prijatelju Matjažu Repniku. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica JULIJ AN A BIZJAK Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek 18. avgusta ob 17. uri, na pokopališču v Podkraju. Žalujoči svojci ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in moža FRANCA VIDMARJA 19.12.1943-10.8.1994 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Iskrena hvala gospodu Andreju Volku, dr. Stuparju in ostalemu zdravniškemu osebju, predstavniku RLV in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v lepem spominu. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: KVHI1I1KIMVMIUV1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. « - w t < . - si , ^ ^^^^^^^ »M j' gfej jfa iiji & ti mas VOŽNJA S KOČIJO, JEŽA KONJ Gaberke pri Šoštanju Na drugih kravjih dirkah v Gaberkah zmaga Šeke Člani Kulturnice PKG (Pustni karneval Gaberke) Gaberke so v nedeljo pripravili že druge Kravje dirke. Prireditev, ki so jo spremljale še konjske dirke in prikaz starih ljudskih običajev, je obiskalo skoraj neverjetno veliko število gledalcev, po nekaterih ocenah skoraj tisoč. Prireditev so otvorile konjske dirke, v katerih je zmagal konj Don z Matejem Stusajem, drugo mesto je pripadlo Sindi z Matjažem Pogorelcem, bron pa Liski Petra Skaze. Med tem, ko jahači konj z vodenjem svojih štirinožnih prijateljev niso imeli težav, pa so težave nastopile pri usmerjanju krav. 50 metrov, kolikor so jih morale preteči "osed-lane" in ježe nevajene krave, je njihovim vodičem v večini primerov pomenilo pravo kravjo muko. V konkurenci šestih krav si je naslov najhitrejše na koncu Na 50 metrov dolgi progi so krave tekmovale "na Izpadanje". Boljša trojka (krava, jezdec in vodič) se je uvrstila v finale. prislužila šestletna Šeka, lastnika Ludvika Krenkerja s Plešivca. Drugo mesto je osvojila desetlet- Čas med konjskimi In kravjimi dirkami je organizator Izkoristil za spretnostno tekmovanje "pobiranje klobas". na Muca z vodičem Ivanom Letino, bron pa je pripadel šestletni Dravi in ekipi Skazatrans. V vsesplošno zabavo prisotnih je organizator ob koncu podelil tudi naslov kravje miss Gaberke 94. Laskavi naslov in lento je prejela sedemletna Mura, Rudija Hri-berška. Za konec poudarimo dejstvo, da so organizatorji s tem, ko so poskrbeli tudi za prikaz starih ljudskih običajev in obrti, prireditev ločili od tistih, zgolj zabavno naravnanih. Ob tem se namreč spomnimo lanskoletnih časopisnih polemik, v katerih so člani Društva proti mučenju živali pritiskali na organizatorje, češ da takšne prireditve ne morejo biti niti v čast niti v zabavo ljudem. ■ ao, foto: lešl Mala anketa Ali VelenjeMišče" center? ve se še, kdaj se bo pričelo z gradnjo avtihiše...Nisem zato, da se pri obnovi tega dela mesta uniči preveč zelenih površin in dreves, generalno mi je žal, vendar drugače ne bo šlo. Stanovalci bomo skušali pri obnovi še vplivati s svojimi željami in hotenji, kolikor se bo dalo, seveda. Mislim, da je ta del mesta center Velenja, kaj bi naj v njem živelo, je pa drugo vprašanje." Edo Krajšek, Velenje: "To, da se bodo v Velenju prenavljali centralni predeli mesta vem, lani sem se udeležil tudi javne tribune na to temo v Knjižnici, vendar čisto podrobno načrtov ne poznam. Nisem zato, da se ob Cankarjevi cesti zelenice tlakujejo in tudi ne zato, da se odstrani sedanja vegetacija, ta krasna zelena drevesa. Bolj bi mi bilo všeč, če bi le uredili zelenice, porezali suhe veje, center očistili, preplas-tili sedanje asfaltne površine, ki so precej dotrajane, uredili robnike in poskrbeli, da motoristi in bi-ciklisti ne bi motili pešcev. Za velike posege pa nisem, ker po moje niso potrebni. Ja, to zame je center mesta." Vito Jan, Velenje:" O podrobnostih načrta za obnovo tega dela mesta ne vem veliko. Ali je zame to center Velenja? Težko vprašanje. Res ne vem, če je to center. Prej bi rekel, da Velenje pravega centra sploh nima. Vem, da so včasih vse poti vodile proti stari tržnici in da so ga poskušali zgraditi tam. Sicer pa se strinjam, da je Ireba ta del mesta obnoviti in spremeniti. Tako velik kos zelenega pasu ob Cankarjevi je potrata, vmes bi se dalo vriniti kaj funkcionalnega. Nekaj dreves bo verjetno moralo pasti, žal. Tudi Titov trg, tak kot je, nima prave mestne funkcije. Potreben je prenove, ne le zaradi dotajanosti, prostor bi morali bolj izkoristiti." Fani Luskovec, Velenje:" Ne stanujem prav v centru, saj to zame je center, zato tudi ne vem prav dosti o načrtih za obnovo tega dela mesta. Rada imam zelenice in drevje, zato upam, da ne bodo preveč posegli v ta zeleni pas. Kje se bodo igrali otroci, kje si bomo spočili oči? Ne maram betona, tega je v Velenju že sedaj preveč. Prehladen je. To so hriboviti kraji in zato morajo biti zeleni. Velikrat se sprehodim tu skozi, gledam izložbe...Mislim, da bi morali poskrbeti le za več čistoče in discipline, pa bi bilo že dovolj." ■ Bojana Špegel, foto: Aleš Ojsteršek Čudeži se ponavadi dogajajo spontano, v nekaterih primerih se tudi gradijo. Dokaz je nekoč bilo mesto ob Paki, pravi socialistični čudež imenovano. Nekoč. Sedaj pa vsi Velenjačni vemo, da naše mesto ni več lepo, da ni več čisto in da ni več noben čudež. No ja, med sprehodom po središču mesta, med nastajanjem te ankete, je pravzaprav avtorja čudilo le to, da tako malo najinih someščanov ve, da se bodo kmalu pričela obnovitvena dela na Cankarjevi cesti (cesti, ki pelje mimo Nežke, Pivnice, M cluba...) in da bo tudi Titov trg dobil novo podobo. Veliko sva jih ustavila, pa mnogi niso imeli prav nobenega mnenja o.novi podobi mesta. Izjeme seveda so. In kaj nas je zanimalo: koliko vedo o načrtih prenove, ali se z nimi strinjajo, se jim ta del mesta res zdi center Velenja...? Miro Trampuž, (stanovalec ob Cankarjevi cesti): "Načrte dokaj poznam in se z njimi načeloma strinjam. Mislim pa, da je treba vnaprej preprečiti, da ne bo tu nastal splošni prostor za veselice. Že sedaj je veselo, enkrat hrup prihaja od Kluba, drugič izpred Name, za okoliške stanovalce je to včasih prav naporno. Tu pa se pokaže še problem zaradi premajhnega števila parkirišč, ne PRIKUPNO SOŽITJE-Res, prijetna In prikupna Je druščina male deklice, malega smjačka, psička In muce, ki pa Je še pred sprožllcem sramežljivo pobegnila, čeprav se sicer s skupinico stalno druži. Nebogljnega smjačka so v Podvolovljeku našli blizu hiše, mamice nI, zdaj ga pridno hranijo, z malo Mlhaelo pa sta prava prijatelja. (m foto: jp) Hej, vidva, tam spredaj! Meni voda v grlo teče, vidva pa kar mimo!? Mjm Že nekaj let suha lipa ob Foitovi cesti (v Velenju) ogroža ljudi, pa tudi avtomobile. So pa pred dnevi oklestili kostanj pri "Kolodvorski restavracijiki ni kazal nobenih znakov sušenja. Da te kapi