LETO XXXI. — Številka 12	22. marca 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V nedeljo vsi na volišče!
Zaupajmo svoj glas mandatarjem 23 samostojnih list!
O	VOLILNA SKUPNOST STRAJA VAS	O	ENOTNA	LISTA	KOTMARA VAS
o	ENOTNA LISTA BEKŠTANJ	o	ENOTNA	LISTA	BILČOVS
o	ENOTNA LISTA ROŽEK	o	ENOTNA	LISTA	GALICIJA
o	SOCIALNO GOSPODARSKA SKUPNOST	o	ENOTNA	LISTA	ŽELEZNA KAPLA
	ŠENTJAKOB	o	ENOTNA	LISTA	ŽITARA VAS
o	VOLILNA SKUPNOST BISTRICA	o	GOSPODARSKA		LISTA ŠKOCIJAN
o	VOLILNA SKUPNOST BOROVLJE	o	ENOTNA	LISTA	DOBRLA VAS
o	ENOTNA LISTA SELE	o	ENOTNA	LISTA	VELIKOVEC
o	ENOTNA LISTA ŠMARJETA	o	ENOTNA	LISTA	DJEKŠE
o	ENOTNA LISTA VRBA	o	ENOTNA	LISTA	GLOBASNICA
o	ENOTNA LISTA ŠKOFIČE	o	ENOTNA	LISTA	PLIBERK
o	ENOTNA LISTA HODIŠE	o	ENOTNA	LISTA	SUHA
v_____________________________________________________________/
Z lastno močjo močno zastopstvo v občinah
V nedeljo, 25. marca 1979, bomo po šestih letih volili zopet občinske odbore. Važnost občinskih volitev obstaja v tem, da odločajo mandatarji v občinskih odborih o najbolj vsakodnevnih problemih prebivalcev, o problemih, ki so tesno povezani z življenjem občanov.
Tega dejstva se zavedamo in se moramo zavedat tudi mi koroški Slovenci, ko bomo stopili na volišče. Za nas stojijo te volitve v znamenju porasta števila samostojnih občinskih list — če upoštevamo, da so najavili kandidaturo leta 1973 samostojne liste v 19 občinah in jih je tokrat že 23. Leta 1973 je bilo izvoljenih v teh samostojnih listah 40 mandatov, pri volitvah v nedeljo pa jih pričakujemo še več. Dejstvo samo, da se prebivalci južne Koroške v vedno večjem številu odločajo za samostojne liste, dokazuje, da večinske stranke nkakor ne zastopajo v zadostni meri interesov južnokoroškega prebivalstva — ne gospodarskih, socialnih in ne narodnostnih. Južna Koroška je prej ko slej gospodarsko zaostala z nezdravo gospodarsko strukturo. Delež kmetijskega prebivalstva se zmanjšuje, vendar na drugi strani ni poskrbljeno za zadostno število delovnih mest v industriji in obrti. Južna Koroška ima v primerjavi visoko število „pendlerjev“ — nihačev, ki morajo dnevno na delo ■zven domačega kraja in prevoziti vsak dan do 50 kilometrov v eno smer ali celo več. Zato se vedno več prebivalcev, posebno mladine, izseli iz tega Področja v industrijske centre, kar je Predvsem iz narodnostnega vidika precej negativno. Deželni prostorski načrt pospešuje ta razvoj, saj ima v evidenci industrijsko cono na področju Celovec, Beljak, Šentvid; druga pod-ročja naj bi bila v prvi vrsti rekreacijska, tako tudi južna Koroška. Zato se tudi večinske stranke ne potegujejo v dovoljni meri za delovna mesta na južnem Koroškem, če opozorimo pri tem le na primer tovarne celuloze v Rebrci pri Železni Kapli.
Kandidati na samostojnih listah pa zagovarjajo brez vsakega kompromisa haselitev ustrezne industrije in s tem ustvarjanje delovnih mest na celotnem Področju južne Koroške. Mnenja so, da ie treba ustvariti delovna mesta tam, kjer živijo ljudje, da jim ne bo treba 'skati kruha izven domačega kraja. Ustvarjanje delovnih mest in pozitivni razvoj gospodarstva tudi v drugih pa-n°gah pa sta brez dvoma najmočnejša taktorja v naši borbi proti raznarodovanju.
Narodnostna politika večinskih strank j® stala v zadnjih šestih letih v zna-menju nadaljnje okrnitve pravic slovanske narodne skupnosti in v zname-n/u vsesplošne kapitulacije pred zah-^®vami nemškonacionalnih sil na Koroškem. Ugotavljanje manjšine 14. novembra 1976 in zakon o narodnih sku-P'nah iz leta 1976 dokazujeta, da večinske stranke v nobenem primeru ni-80 pripravljene podpirati obstoja in
razvoja našega naroda na Koroškem. Tristrankarski sporazum pa pomeni, da večinske stranke tudi v bodoče ne mislijo zboljšati situacije koroških Slovencev, ampak da bodo tudi v naprej diktirale manjšinsko politiko skrajno nemškonacionalni krogi na Koroškem.
Razvidno je torej, da večinske stranke v nobenem primeru ne zastopajo interesov južnokoroškega prebivalstva, predvsem še, če upoštevamo tudi narodnostno vprašanje. Prav zato se veča število samostojnih list na dvojezičnem ozemlju, pri čemer razberemo iz različnih programov teh list, da se zavedajo vseh problemov, ki tarejo naše prebivalce. Zato je neresnica in demagogija, če nekdo trdi, da so te samostojne liste nacionalne, kajti v programih zasledimo komunalna, gospodarska, socialna, kulturna, mladinska in sploh vsa vprašanja, s katerimi so konfrontirani občani naših občin. Bistveno pa se razlikujejo programi teh samostojnih list v tem, da zagovarjajo mandatarji enakopravnost obeh narodov na južnem Koroškem in dosledno izpolnitev določil člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ti mandatarji, izvoljeni na samostojnih listah, lahko postavljajo te zahteve, ker so neodvisni in niso vezani na direktive strankarskih central. So pa to kandidati, ki so tesno povezani z ljudstvom in ki poznajo skrbi in interese občanov. V tem pa se bistveno razlikujejo od mandatarjev, bodisi Nemcev ali Slovencev, ki kandidirajo pri večinskih strankah, kajti le-ti so v svojih dejanjih vezani na direktive strankarskih central in na strankarsko disciplino. Pa naj so ti mandatarji še takšni demokrati, konec
KDZ kot mladinska organizacija, ki usposablja svoje člane k organiziranemu vključevanju v politično, socialno, gospodarsko in kulturno delovanje slovenske narodnosti na Koroškem, pozdravlja osveščenost naroda in samostojno kandidaturo v 23 občinah na dvojezičnem ozemlju.
Nadalje z veseljem ugotavlja, da se je z majhnimi izjemami realiziral predlog, sprejet jeseni 1977 na klavzuri KDZ in objavljen v PROBLEMIH, štev. 6; „da se slovenske občinske liste z njihovimi raznolikimi imeni združijo pod eno ime, ker se s tem omogoči boljša identifikacija in občutje večje zasidranosti pri volilcih.“
KDZ smatra samostojne občinske liste za akcijsko enotnost brez izrabljanja v druge namene. Svoje lastno politično zastopstvo na občinski ravni je za Slovence in njih živelj nujno potrebno. Saj se vidi, da germanizacija v tistih občinah,
koncem ne glasujejo po ljudski volji, ampak po volji strank. Ne trdimo, da tisti koroški Slovenci, ki dajo svojo osebo na razpolago za kandidaturo v večinskih strankah, niso zavedni, vendar pa dokazuje vsakodnevna praksa, da jim odvzame ta integracija neodvisnost in so vpreženi v voz idej in ciljev večinskih strank. Po programih in koncepciji so zato kandidati na samostojnih listah voljivi za vse slovensko in nemško govoreče prebivalce južne Koroške in garantirajo efektivno zastopstvo vseh občanov, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost.
S frakcijskim vodjem pliberške Enotne liste v občinski sobi, glav-nošolskim učiteljem Fricom Kertom, je poskušal NT napraviti bilanco volilnega boja, ki se zdaj končuje. Pliberk smo si izbrali zaradi tega, ker smo tamkajšnjo listo predstavili že pred božičem — kot prvo, ker je od tega že nekaj časa. Razen tega je pliberška frakcija EL številčno najmočnejša samostojna lista.
NT: Kaj se da v zadnjem tednu pred volitvami še napraviti? Staih šča so vendar že precej utrjena.
Kert: Tudi stalni volilci morajo imeti vtis, da smo prezentni, tega ali onega omahljivca hočemo še pridobiti na našo stran. V petek pride na gospodinjstva še zadnja brošura pod geslom „Kar druge
kjer ni samostojnih list, procentu-alno napreduje veliko bolj, kakor v občinah, kjer imamo na Koroškem izvoljene občinske odbornike na samostojnih listah. Predvsem je važno lastno politično zastopstvo zaradi tega, ker so Slovencem in demokratom, ki delujejo v okviru SPÖ ali ÖVP, s tem da so vpreženi v strankin voz, roke popolnoma zavezane.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se za letošnje občinske volitve združile v pretežnem obsegu vse sile, da se je racionaliziralo delo, da pa so vse samostojne občinske liste obdržale svojo posebnost in samostojnost. To je prednost, ki je volilec ne najde pri nobeni občinski frakciji kakršnekoli druge stranke.
Zaupanje v lastno moč in izrek „Vstani in se brani, če res si sin svobodoljubnega očeta“ naj nam bo vodilo tudi za naprej.
Zavedamo se, da kandidatura samostojnih list tokrat kljub napredovanju še ni bila možna v vseh dvojezičnih občinah južne Koroške, vendar bo naša naloga za bodočnost, da razmotrimo vse možnosti kandidature samostojnih list tudi v teh še preostalih občinah.
Narodni svet koroških Slovencev je slej ko prej mnenja, da je za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti bistveno zaupanje v lastno moč, četudi se zavedamo potrebe vsestranske povezave z nemško govorečimi demokrati, z matičnim narodom in z mednarodno javnostjo. Narod, ki izgubi po-
stranke zavestno zamolčujejo. Gre predvsem za argumente k gospodarstvu, kjer je južna Koroška na zadnjem mestu. Ni uspelo zajeziti brezposelnosti, kar potrjujejo tudi strukturne analize.
NT: Kako strumno je organizirana EL?
Kert: Ne posebno strogo. Skozi leta pa smo imeli redne sestanke, na katere smo načrtno vabili ljudi iz vseh krajev, vseh starosti in slojev. Dolgoročne posledice teh ak-tivitet so se zdaj že pokazale.
NT: Kako je prišlo do programa?
Kert: 2e na prvem sestanku januarja je bilo nad 80 ljudi, ki so bili že seznanjeni s problematiko. Tedaj smo že predložili prvi osnutek, ki smo ga izdelali že jeseni. Na drugem sestanku pri Brezniku je prišlo nad 100 ljudi...
NT: Kako je potekla izbira kandidatov?
Kert: Porazdelili smo se na več okrajev. Vsak je deponiral svoje predstave. To se je zgodilo deloma že poleti lani, organiziralo pa skozi vso jesen. Na prvem sestanku so se volilni možje — nad 50 — odločili za prvega kandidata, Frica Kumra z Blata. Skupno pa je sodelovalo nad 100 ljudi.
NT: Kako bi ocenili mobilizacijo za občinske volitve?
Kert: Predvsem pri mladini je mobilizacija velika. Srečavamo vedno več neustrašenih — drugače kakor poprej. V kolikor se bo ta samozavest dala vnovčiti, bodo pokazale volitve. Vsekakor pa ima marsikateri politični nasprotnik ravno zaradi naše aktivne mladine rešpekt pred nami.
NT: Mnogokrat je slišati, da je v zadnji dobi umrlo precej zavednih ljudi...
Kert: Vsak zmožen pristaš je velika izguba, vendar imamo razmeroma dosti naslednikov. Predvsem pa je naša prednost v ideološki neopredelitvi.
NT: V Pliberku kandidira pri SPÖ na drugem mestu direktor Vauti.
litično voljo, postane folklorna skupina in je s tem obsojen na nacionalno smrt. Ker v dani situaciji ne moremo artikulirati naše politične volje v večinskih strankah, odklanjamo vsako vključevanje v te stranke, ker le ta ne koristi slovenski narodni skupnosti in prebivalcem južne Koroške, ampak le interesom in ciljem večinskih strank.
Zato bomo dali svoj glas v nedeljo, 25. marca 1979, kandidatom samostojnih list, kandidatom, ki so vredni našega zaupanja!
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Kert: Direktorja Valentina Vau-tija osebno zelo cenimo, vendar kaže politična praksa, da interesom slovenskih občanov najmanj toliko škoduje kakor koristi. Cenimo pa njegovo osebno prizadetost, predvsem pri Mladem rodu, pri izboljšanju ponudbe strokovne izobrazbe na osnovnih šolah, da aktivno sodeluje tudi pri slovenskem prosvetnem društvu, v kolikor mu to čas, politika in SPÖ dopuščajo.
NT: V Pliberku verjetno nobena stranka ne bo dobila absolutne večine.
Kert: Nimamo z nobeno stranko kakšnega dogovora glede koalicije. Vsekakor pa hočemo kvalificiranega dvojezičnega župana, predvsem pa je EL usmerjena na samostojnost. Smo močna frakcija, pokazali samo, da smo zmožni odgovorne politike za vse občane. Nimamo kaj proti, če bi nas kdo podprl; bili bi tega veseli.
NT: Kaj bi bil signal, da bi podprli SPÖ?
Kert: O tem bi debatirali, če bi se obvezno spremenil zakon o narodnih skupinah v obliki, ki Slovencem omogoči enakopravnost. Predstavljamo si sodelovanje z vsakim, ki nas upošteva kot enakopravnega partnerja — pri izpolnjevanju prvih programskih točk: dovolj delovnih mest, enakopravnost vseh občanov.
NT: Kljub temu, da ste v Pliberku pravzaprav enakopravno močna frakcija kakor SPÖ in ÖVP, ne plakatirate Vašega prvega kandidata, ki naj bi bil tudi kandidat za župana. Zakaj ne?
Kert: V preteklosti smo nastopili kot složna in udarna frakcija, kot team. Zaradi tega tudi tokrat ne plakatiramo kakšne posamezne osebnosti. Razen tega združuje EL Pliberk kandidate mnogoterih svetovnih nazorov. In še nekaj: Mandatarji EL Pliberk so v pretekli periodi namenili 20% vseh odškodnin in sejnin, da s tem podprejo razne socialno potrebne občane z enkratnimi podporami.
Stališče KDZ k občinskim volitvam 25. marca 1979
Primer Pliberk: to je bil volilni boj
Kat. akcija k državnozborskim volitvam
Na svojem pomladanskem zborovanju od 2. do 4. marca 1979 na Dunaju je Katoliška akcija k državnozborskim volitvam v maju sklenila sledečo izjavo:
„Katoliška akcija v Avstriji ni politična stranka niti ni strankarsko-politično opredeljena. Zato od nje tudi ni pričakovati volilnih izjav v prid katerekoli politične stranke.
Volitev je stvar vsakega posameznika. Prav pa je opozoriti na nekatera načela.
Katoliška akcija se brez pridržka priznava k parlamentarni demokraciji. Nezadovoljstvo s poedinimi pojavi v političnem življenju ne sme pogojevati načelnega odklanjanja demokracije in njenih ustanov. Zboljšanja stanja ni moč doseči z razkrajajočo kritiko, temveč samo z vključevanjem v politični razvoj.
Voliti je moralna dolžnost vsakega kristjana. Ob prizadevanju za odločanje po vesti, ki ga posamezniku nihče ne more odvzeti, kristjani, upoštevajoč osebe in strankine programe, tudi ne bodo prezrli izkušenj preteklosti. Še vedno nezaceljena je rana, ki jo je prizadelo vprašanje okoli splava.
Bodočnost zahteva nove dale-kosežne odločitve. Zaščita in skrb za spoštovanje človekovih pravic se čedaije bolj javlja kot naloga svetovnega merila. Avstrija mora v bodoče storiti v tej zadevi mnogo več kot doslej. Pogoj je seveda boljše uresničevanje človekovih pravic v lastni deželi. Vsako človeško življenje, tudi še nerojeno, morata država in družba ščititi ter pospeševati. Zakon in družina morata imeti večjo veljavo. Odpraviti je treba vsakršno diskriminacijo zaradi spola, pokolenja ali položaja v družbi. Šola in izobraževanje ne smeta postati državni monopol. Vsakdo ima pravico, da ustrezno soodloča pri družbenih in gospodarskih odločitvah. Vsadko ima pravico do smiselnega dela.
O uresničevanju takih zahtev se bo v volilnem boju seveda trdo razpravljalo. Vendar zaradi tega
volilni boj ne sme voditi v nekako državljansko vojno. Nasprotovanje se ne sme sprevreči v sovraštvo. Kritika je potrebna, obrekovanje pa neodgovorno. Kaj je pravilno in dobro, nikoli ne bomo odkrili sa-
(KSŠ, NT) — Ker bodo kmalu volitve v občinske odbore, je dunajski Klub slovenskih študentov na zadnjem občnem zboru sklenil resolucijo, v kateri ugotavlja, da kot v preteklem času tudi danes Slovenci ne morejo in ne bodo mogli najti skupnega stališča pri takih volitvah. Zato so povabili k diskusiji o volitvah take slovenske občinske odbornike, ki kandidirajo na različnih listah oziroma strankah.
Tomaž Ogris, vodja krajevne socialistične organizacije na Radi-šah, je tolmačil številnim udeležencem diskusije znana stališča ZSO, ki se zavzema za to, da „bo izvoljenih v občinske odbore čim več slovensko- in nemškogovore-čih demokratov“. V ospredje je postavil skupne interese koroškega prebivalstva in dodal, da „zgolj nacionalna usmeritev oži boj za narodne pravice“. Poleg tega je bil mnenja, da daje tudi koroškim Slovencem vključevanje v vladno stranko določene možnosti vplivanja tam, kjer je oblast.
Če je o tem podvomil Ewald Grabner, slovenski občinski odbornik KPA v Borovljah, ko je opozoril na protimanjšinsko politiko ravno tudi socialistične stranke, pa je vendarle bil mnenja, da teži zgolj narodno-strankarska orientacija k ozkosrčni monopolizaciji narodnega gibanja, ker izključuje predvsem številne Slovence v vrstah SPÖ in KPÖ ter s tem nasprotuje tudi načelu vsestranskega povezovanja z nemškogovorečimi demokrati. Kot nekateri študentje je tudi on pozval Klub občinskih odbornikov, da vključi res vse narod-nozavedne občinske odbornike, ki se prav tako borijo za izpolnitev
mo pri eni strani. Prav kristjani naj bi z ohranjevanjem osebnih stikov do drugače mislečih pripomogli k temu, da bomo po letošnjih volilnih bojih nadaljevali složno delo za nam skupno domovino."
7. člena, pa čeprav na različnih listah.
V KSŠ je spregovoril tudi predsednik Kluba občinskih odbornikov in mandatar EL Djekše Filip Wa-rasch. Po njegovih besedah podpira NSKS le tiste občinske odbornike, ki kandidirajo na slovenskih krajevnih listah: „Oni naj bodo slaba vest in korektiv za ostale Slovence v občinskih odborih.“ Ugotovil je tudi, da ima vsakdo pravico ustanoviti svojo lastno politično stranko, tako tudi koroški Slovenci, ki imajo poleg tega še slabe izkušnje z večinskimi strankami. „To je tudi politični testament dr. Joška Tischlerja NSKS-u.“
Živahna diskusija, ki je sledila uvodnim besedam imenovanih gostov, je pokazala zapletenost in mnogovrstnost vprašanj, ki se stav-Ijajo v volilnem boju. Kljub različnim gledanjem pa je obvladalo v Klubu skupno mnenje, da se kaže od občine do občine deloma spremenjena slika.
*
Klub slovenskih študentov na Dunaju se vedno rad ponaša s svojo demokratičnostjo in nastopa proti vsem vrstam manipulacije — kadar jih zaznava pri slovenskih osrednjih organizacijah. Pri sebi je manj kritičen! Zamolči, da sem se izrekel proti lastni stranki in opozoril, da med manjšino n e opažam težnje po ustanovitvi stranke. Raje manipulira besede dr. Joška Tischlerja in ga tako predstavi javnosti kot nekakega „očeta slovenske stranke“. Kdor je dr. Tischlerja poznal bo vedel, kakšna je resnica. Tudi če je kdo še tako „drugega mnenja“, pri resnici je treba že ostati!
Filip LUarasch
KSŠ Dunaj k 25. marcu
'A
delo
mir
napredek
EL
IN DRUGE
SAMOSTOJNE
LISTE
J
KDZ debatirala o volitvah
V kletnih klubskih prostorih Koroške dijaške zveze (KDZ) je v torek spregovoril predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Z obžalovanjem je bilo v pozdravnih besedah ugotovljeno, da se predsednik ZSO dr. Franci Zwitter ni udeležil tega sestanka — kljub vabilu, in da tudi ni bilo kakega drugega zastopnika ZSO, ki bi tolmačil stališče ZSO k volitvam.
Dr. Grilc je dejal, da stojijo občinske volitve 1979 v znamenju porasta, potem ko so že pri zadnjih volitvah samostojne liste zabeležile lep rekord. Tokrat v 23 občinah kandidirajo samostojne liste. Glavna tema volilnega boja je gospodarstvo, kajti tozadevni položaj je na južnem Koroškem najbolj zaskrbljujoč. 23 samostojnih list zahteva delovna mesta doma. Kot vzroke za slabi gospodarski položaj je dr. Grilc omenil načrtovani deželni gospodarski trikot Celovec— Beljak—Šentvid, medtem ko naj bi ostali prostori služili za rekreacijo. Taka struktura pospešuje zelo močno tudi odtujitev.
Glede tristrankarskega sporazuma je dejal, da le-ta velja naprej in to tudi večinske stranke nočejo. Torej se v manjšinski politiki s te strani ničesar ne bo izboljšalo in je zaradi tega vsaka podpora teh strani nič ne bo izboljšalo in skega sporazuma in vsaka integracija vanje pospeševanje asimilacije.
Na kratko se je dr. Grilc dotaknil tudi stališča ZSO, ki podpira „slovensko in nemškogovoreče demokrate“. Dejal je, da se zdi tako staiišče idealistično in malo realno. Slej ko prej je namreč neodgovorjeno vprašanje, koliko demokratov je pravzaprav v občinskih sobah na večinskih listah in kdo so to. On, dr. Grilc, slovenske kandidate na drugih listah prav tako smatra za zavedne Slovence.
Sledila je diskusija, ki pa ni mogla zadosti zaživeti — kajti manjkal je drugi partner, zastopnik ZSO — in tako do konfrontacije oziroma drobnejše primerjave stališč ni moglo priti. Zal.
Za pošteno poiitiko v občinski sobi: volite 25. marca samostojne liste!
_fl_I Aus dem Wilajet Kärnten
Wurzelt denn nicht seine Hauptkraft gerade in den verseuchten Bezirken Friesach, St. Veit, Gurk, Krappfeld und Feldkirchen? Wir geben zu, daß vielfach wirtschaftliche Verhältnisse schuld sind! Große Bauernhöfe bringen eine verlotterte Dienstbotenwirtschaft mit sich! Aber sind denn diese Übel unheilbar? Gerade die Pflicht der sozialen Fürsorge für die Dienstboten hätte den deutschen Freisinn bewegen sollen, Mittel und Wege zu finden, um dem armen Dienstboten doch ein eigenes Heim zu ermöglichen, worin er dann ein geordnetes Familienleben führen könnte.
Eine ebenso tief klaffende Wunde Kärntens müssen wir aufdecken, das ist der Alkoholismus. Lassen wir diesbezüglich unverdächtige Zeugen reden, lassen wir Stimmen aus dem freisinnigen Lager selbst zu Worte kommen.
Bürgerschullehrer Lang, einer der eifrigsten Kämpfer in der österreichischen Lehrerschaft gegen den Alkohol schreibt in dem derzeit von Dr. Adolf Daum in Wien herausgegebenen „Alkoholgegner“ Nr. 11 und 12 vom 15. September folgendes:
„Ich klage an! Nun habe ich wieder einige Wochen in Kärnten verbracht. Nicht in den belebten Sammelpunkten der Sommerfrischler und Touristen trieb ich mich um, ich suchte das ansässige Volk auf, den Bauer in seiner Hütte unten im Tale und oben am Berge, um zu sehen, welche Früchte die vor einigen Jahren von der Landesverwaltung in Aussicht genommenen und auf dem geduldigen Papier in schönen Erlässen kundgemachten Aktionen gegen den Alkoholgenuß zu steigen begönnen . .. Feh klage an, Euch, Ihr Männer, die Ihr von dem Volke erwählt worden seid, damit ihr dem Lande Gesetze gebet, die das Volk vor Unheil bewahren, seine Gesundheit, seinen Wohlstand und seine sittliche Makellosigkeit begründen. Ihr habt bisher wohl stets fleißig daran gearbeitet, neue Steuern auszudenken und habt
im letzten Jahre viel Zeit und Geist darauf verwendet, Schulreformen zu finden, die die Schulzeit abkürzen sollen .. . Ihr habt aber nichts getan, nicht einmal daran gedacht, etwas zu tun, um die Branntweinpest, die in Eurem Kronland so fürchterlich wütet, zu bekämpfen. Fast in jedem zweiten Bauernhause besteht eine Hausbrennerei, fast in jedem aber findet sich ein Idiot oder ein nervenkrankes Kind, und schön gewachsene, gesunde Menschen sind unter den deutschen Bauern Kärntens so selten wie weiße Raben .. . Nicht die Arbeit ist es, die die Deutschen Kärntens entnervt und ihre Kinder degeneriert, sondern der Branntwein. Das seht ihr und duldet es, ja, es scheint Euch recht zu sein, daß es so ist, denn ihr hofft ja, durch den reichen Ertrag der Branntweinsteuer in Eurem Lande das Defizit Eurer Landesverwaltung zu decken. Hebt Steine auf und werft sie nach mir, es hilft Euch nichts, meine Worte müssen euch in den Ohren gellen: Ich klage Euch der Pflichtvergessenheit, der Mitschuld an dem physischen und geistigen Niedergang des deutschen Volkes in Kärnten an, weil ihr nichts unternehmet, der Alkoholseuche Einhalt zu tun. Ich klage euch an, Ihr Männer der Wissenschaft, ihr Ärzte und Lehrer, die ihr berufen seid infolge Eures Amtes, das Volk über die Grundlage der Gesundheit zu belehren, ich klage Euch an, daß ihr es nicht wagt, den Volksvorurteilen und dem Herdengebrauche des Suffes energisch genug entgegenzutreten. Ihr wisset es selbst, daß es fast kein Bauernhaus in Kärnten gibt, in dem nicht ein Trottel sein armseliges Leben fristet oder ein Kind mit angeborenem Gebrechen, mit Stummheit, Veitstanz, mit nervösen Zuckungen zu finden ist.“
Es mag an dieser Pauschalanklage manche Übertreibung haften. Die Hausbrennereien sind nicht in allen Tälern Kärntens so häufig, auch Idioten sind meistens nur in einigen Gebieten häufig. Aber der Vorwurf des Alkoholismus ist vollauf berechtigt. Wir wollen übrigens noch fol-
gendes hinzufügen. Äußerst häufig kommen Mißgeburten vor und zwar infolge des Alkohols. Verbreitet ist der Alkohol sehr unter dem Frauengeschlecht, eine Tatsache, die viele Familien buchstäblich mit der Muttermilch vergiftet. Die Entziehung der Konzessionen den Wirten ist ein Schlag ins Wasser, wenn dann an Stelle der Gasthäuser in Dörfern und zwar in Seitengässchen ganz kleine Boutiken, Kräme-reien entstehen, die Alkoholgetränke verschleißen. Sehr schlecht ist der Trost, den sich „die Freien Stimmen“, das Organ des deutschen Freisinns in Kärnten, leisten: in gemischtsprachigen Bezirken grassiere der Schnaps noch mehr als in rein deutschen Gegenden. Nun damit ist der Nagel auf dem Kopf getroffen. In den Sprachgrenzen grassiert der Schnaps ganz unheimlich, weil ja doch die künstliche und gewaltsame Germanisierung gerade dem Alkohol den Erfolg verdankt. Ist ja doch fast jedes Gasthaus in slowenischen Dörfern ein Wespennest des deutschen Freisinns! Das ist so wahr, daß man in aller Ruhe sagen kann: Hebt heute alle Wirtshäuser auf und das slowenische Volk ist gerettet. Im Gasthaus! da versammelt sich unter dem Banner des Alkohols die politisierende Intelligenz des Dorfes, Lehrer, Förster, Gendarm, Krämer, Eisenbahnbeamte etc. Von dort aus verbreitet sich die Sippschaft der „nemškutarji“ oder Deutschtümler, die dann auf ihre ihr eigentümliche Weise das slowenische Volk beglückt und rettet.
Aber alle diese Zustände sind ja begreiflich, wenn man bedenkt, daß der deutsche Freisinn systematisch jedes Autoritätsprinzip untergräbt. Die katholische Kirche, katholische Institute, der Priesterstand sind in Kärnten Freiwild. Verachtung der eigenen Nation, Verwerfung der väterlichen Sitten und Traditionen wird systematisch gepflegt.
Wenn unter solchen Verhältnissen die Wehrkraft der kärntnerischen Jugend leidet, ist das gar nicht verwunderlich.
(Dalje prihodnjič)
rrn
nož tednik
Na povabilo Krščanske kulturne zveze:
Najboljši jugoslovanski folklorni ansambel gostuje v Celovcu
in Beljaku
LADO, arhaična in mitično obarvana beseda, podedovana iz jezikovne zakladnice slovanske davnine, še danes živi v ljudski poeziji prebivalcev hrvaških vasi in s svojo zvočnostjo bogati verze prastarih obrednih pesmi.
Na tleh grško-rimske antike, ki v svojih mogočnih ostankih še danes zbuja pozornost gledalca, živo in plodno sodelujoč pri oblikovanju kulturnih vrednot evropskega srednjega veka in mediteranske renesanse, na večni meji med Vzhodom in Zapadom, med Rimom in Bizancem, so ljudje te dežele, ki so na svojih hrbtih stoletja in stoletja nosili krvavo breme obrambe lastne domovine in obrambe Evrope pred napadi temnih sil uničenja, vendar znali ohraniti svojo samobitnost v kvalitetah nacionalne, materialne in duhovne kulture. Prizadevanje, da se obvaruje in ohrani ono, kar narod oblikuje v narod, je ostalo neokrnjeno tudi v novih pogojih industrijske družbe naših dni.
Ljudska umetnost je povezana z določenimi družbenimi in ekonomskimi odnosi, zraščena je z njimi, zato je bilo treba ob spremembi Pogojev poiskati tudi nove oblike, ki bi omogočile, da se v nove raz-
mere prenese ono, kar predstavlja bistvo pojmovanj in načina mišljenja, bistvo snovanja in oblikovanja, skratka vsega, kar tvori duha nekega naroda.
Vse hitrejša urbanizacija, ki smo ji priča v zadnjih petindvajsetih letih, je vodila h kultiviranju ljudske umetnosti v mestnih sredinah, starih in novih. Sedaj se meščani — in pri tem se odlikujejo predvsem mladi ljudje — učijo narodne pesmi in plese, v svobodnem času skupno plešejo in pojejo, kar jim daje priložnost za gojitev družabnosti, saj so vaške pesmi praviloma zborovske pesmi in se vsi plesi praviloma izvajajo v skupinah.
Treba pa je bilo veliko skrbnosti in občutljivosti, da se ob presajanju narodnih plesov in ljudske pesmi iz njihove naravne sredine v življenjske pogoje mestnega človeka ne zablodi v izumetničenost ali banalnost, da se trdne estetsko-stilne vrednote, ki so se oblikovale v stoletjih narodnega življenja, ne spremene v golo virtuoznost ali plitvo zabavo; treba je bilo ohraniti etos narodne umetnosti. Teh vodil se je oprijel profesor Zvonimir Lje-vakovič, ko je po svojih izkušnjah iz druge polovice tridesetih let ta-
koj po vojni začel delovati v kultur-no-umetniškem društvu „Joža Vlahovič“ v Zagrebu, v skupini navdušene mladine, s katero je hitro začel žeti zavidljive uspehe pri vseh: pri strokovnjakih in v širokih slojih publike. V plesni, glasbeni in likovni komponenti njihovih izvedb je bila vidna in občutljiva prvinska mdč in avtentičnost. Iz izbranih
V petek, 23. 3. 1979, od 14.30 do 18. ure
JEZIKOVNI TEČAJ
za sotrudnike in dopisnike pri vseh naših slovenskih verskih in kulturnopolitičnih glasilih Voditelja: sr. dr. Mihaela Klun žpk. Lovro Kassl
Od sobote, 24. 3. 1979, ob 15. uri, do nedelje, 25. 3. 1979, ob 17. uri
MEDITACIJSKI DNEVI ZA ŠTUDENTKE, I.
(od 6. do 8. razreda srednjih šol) „Kdor ljubi, ima čas — tudi za Boga“
Voditelj: mag. Hanzej Olip
Od sobote, 24. 3. 1979, ob 15. uri do nedelje, 25. 3. 1979, ob 17. uri
MEDITACIJSKI DNEVI ZA DIJAKINJE, II.
(4. in 5. razred srednjih šol) „Lepota — pot k Bogu“
Voditelj: kaplan Janez Tratar
Od nedelje, 25. 3. 1979, ob 18. uri, do četrtka, 29. 3. 1979, ob 9. uri
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE IN LAIKE
„Mala Terezija — normativni lik vernosti“ (v nemškem jeziku) ' Voditelj: p. Maksimilijan Breig, SJ
članov društva „Joža Vlahovič“ so leta 1949 sestavili profesionalni ansambel „LADO“; umetniško vodstvo je bilo poverjeno Zvonimirju Ljevakoviču, ki v tej funkciji deluje vse do danes.
V 20 letih svojega obstoja je LADO, navdušeno sprejet od publike in kritike, več kot 2000-krat nastopil v deželah Evrope, Azije, Afrike in Amerike.
Od petka, 30. 3. 1979, ob 19. uri, do nedelje, 1. 4. 1979, ob 13. uri PRIPRAVA NA ZAKON Referenti: zdravnik, duhovnik, mati, sodnik
Od petka, 30. 3. 1979, ob 18. uri, do nedelje, 1. 4. 1979, ob 13. uri
MEDITACIJSKI DNEVI ZA ŠTUDENTE, II.
(od 6. do 8. razreda srednjih šol) „Čakati — postiti se — misliti“ Voditelj: kaplan Toni Opetnik
Pokazal je tradicionalno umetnost svoje domovine v najuglednejših dvoranah sveta: Albert Hall v Londonu, Palais des Beaux Arts v Bruxellesu, Liederhalle v Stuttgartu, Glasbeni dom na Dunaju, Palača kulture v Varšavi, City Center v New Yorku, EXPO Theater v Montrealu .. .
Pravo bogastvo hrani LADO v svoji garderobi, namreč petsto originalnih narodnih noš, med katerimi predstavljajo prenekatere že muzejske redkosti.
LADO predvaja v prvi vrsti hrvaške ljudske pesmi, plese in noše, vendar v svoj program vključuje tudi najboljše primere narodne umetnosti ostalih jugoslovanskih narodov. Ostri kontrasti se tako spajajo v estetsko celoto, v pisano, zdaj eksplozivno-temperamentno, zdaj melanholično obarvano sinfo-nijo gibov, zvokov, oblik in barv.
Josip Stojanovič
Kraji, v katerih je folklorni ansambel Hrvaške LADO gostoval:
Zürich, Bern, Lausanne, Geneve, Cardiff, London, Edinburgh, Birmingham, Biaritz, Glasgow, Cannes, Besancon, Oslo, Helsinki, Stockholm, Göteborg, Kobenhavn, Baden-Baden, Stuttgart, München, Bruxelles, Bregenz, Liege, Antwerpen, Berlin, Leipzig, Budapest, Roma, Frankfurt, Potsdam, Warszawa, Krakow, Praha, Aleksandria, Bratislava, Palermo, Cairo, Athinai, Milano, Napoli, Torino, Bari, Istambul, Sofija, Plovdiv, Luxemburg, Tel Aviv-Jafa, Jerusalem, Haifa, Nikosia, Moskva, Leningrad, Kiev, Santiago, Valparaiso, Punta Arenas, Montevideo, Sao Paulo, Buenos Aires, Paris, Lyon, Nantes, Dijon, Nancy, Reims, Brest, Orleans, Montreal, New York, Los Angeles, Salzburg, San Marino, Mainz, Ingelheim, Dunaj, itd.
PROFESIONALNI FOLKLORNI ANSAMBL HRVATSKE
FOLK DANCE ENSEMBLE OF CROATIA ■ KROATISCHES VOLKSTANZENSEMBLE
31.3.1979119 30 S'rZ? BELJAK/VILLACH “X 1.4.1979 Z14-30"“CELOVEC/KLAGENFURT
Vabi Krščanska kulturna zveza - Der Christliche Kulturverband lädt ein
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih društvih, pri zastopnikih farnih mladin, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. 0 4222/72 565 24, v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu ter eno uro pred nastopoma na kraju samem.
Eintrittskarten im Vorverkauf bei den örtlichen slowenischen Kulturvereinen, bei den Vertretern der Pfarrjugend, im Büro des Christlichen Kulturverbandes, Tel.O 4222/
72 565 24, in beiden slowenischen Buchhandlungen in Klagenfurt und 1 Stunde vor _	Veranstaltungsbeginn.
25. marca: Za
pošteno
politiko
može
zaupanja
23
samo-
stojnih
list
Predstavljamo Vam vse kandidate na 23 samostojnih listah z imeni:
374kandidatov garantira za Vaše interese, za neodvisnost in za pošteno politiko!
Trend k samostojnim listam
Samostojne liste po 23 občinah niso nikakršne nacionalne liste, temveč je njih težišče na nerešenih komunalnih problemih, ki terjajo čim prejšnjo rešitev. Programi samostojnih list poleg tega upoštevajo tudi srednjeročne in dolgoročne probleme, predvsem strukturnega značaja, ki jih je treba ne le reševati, temveč tudi druge, kratkoročne cilje usmerjati tako, da se davčni denarji vseh občanov ne bodo zastonj izdajali.
Če smo že pri davčnih denarjih: večinske stranke so v svojih prospektih k volitvam, ki ste jih gotovo vsi dobili v roke, v lepih besedah poročale, kaj vse so zgradile, izboljšale, investirale, porazdelile in subvencionirale. Z nobeno besedo pa niso povedale, da šol, otroških vrtcev, igrišč, cest, kanalizacij, osvetljav niso zgradili mandatarji dotičnih strank iz lastnega žepa, temveč da so to bili krvavo prisluženi davčni denarji vseh občanov, ne glede na strankarsko opredelitev. Samostojne liste so bile edine, ki so se pred predstavitvijo programov zahvalile davkoplačevalcem za njihov prispevek. Kajti tudi projekti za bodočnost se bodo mogli le zgraditi ob pridnosti vseh občanov. Posamezni mandatarji imajo le naloženo nalogo, da s temi zaupanimi davčnimi denarji skrbno ravnajo.
Težišča programov samostojnih list: kakor rdeča nit se vleče skozi nje skrb za ohranitev in pomnoži-tev delovnih mest v domačih občinah. Nadalje olajšava usode pendlerjev s tem, da se uvedejo po občinskih uradih poslovne ure enkrat tedensko tudi zvečer, da ne bi bilo treba vedno vzeti prosto za opravke na občini.
Tudi s turizmom ni povsod najbolje: velikokrat gredo denarji za propagando na napačne naslove, velikokrat nastradajo ravno „ta majhni“ oddajale! sob. Strokovna izvedba prospekta in upošetvanje tudi turistov iz juga so tozadevna težišča, seveda tudi turistična infrastruktura.
Vse te predloge bi mogla vsaj teoretično imeti tudi katerakoli večinska stranka, a jih večinoma nimajo. Dveh lastnosti pa nobena od večinskih strank na Koroškem nima:
#	da bi se v svojem programu zavzemala tudi za izpolnitev člena 7 ter za dosledno dvojezičnost, ter
#	da bi bila strankarsko nevezana, torej ne bi poznala frakcijske discipline.
Obe ti prednosti nudijo samo samostojne liste po 23 občinah dvojezičnega ozemlja, kajti te liste so sad hotenja in želja domačinov v teh krajih ter niso nastale na pisalni mizi kakšne strankarske centrale. Tudi to bo treba 25. marca upoštevati: aktivisti so to storili že pri postavitvi list. Tokrat jih je 23 — novo, rekordno število. Prihodnjič jih bo še več. Z eno besedo: trend gre k samostojnim listam.
VS STRAJA VAS
Biti prisotni tudi na Zilji!
1. SCHNABL Jožef, pd. Štuc,
1936,	kmet v Draščah; 2. ZWITTER Janko, pd. Abujč, 1946, kmet v Zahomcu; 3. POPOTNIC Urban, 1954, študent iz Bistrice; 4. MEŠ-NIK Johan, pd. Žnevk, 1940, voznik bagerja.
EL Bekštanj: z novim elanom
1. MIKL Johan, 1922, lastnik penziona, Pečnica; 2. GALLOB Alojz,
1937,	kmet, Zužalče; 3. KARGL Valentin, 1953, kmet, Bače; 4. KRA-WANJA Judita, 1928, gospodinja, Bekštanj; 5. MERTEL Johan, 1910, gostilničar, Žmotiče; 6. TRIESSNIG Simon, 1931, kmet, Loče; 7. RESS-MANN Martin, 1931, kmet, Ledince; 8. WROLICH Erika, 1955, učiteljica, Loče; 9. PICHLER Rudolf, 1932, mizar, Grpiče; 10. WROLICH Jožef, 1948, učitelj, Loče; 11. NOVAK Resi, 1933, gospodinja, Malence; 12. FEICHTER Valentin, 1930, profesor, Bekštanj; 13. OSCHOUNIG Mihael, 1910, rentnar, Šentjob; 14. KARL Rudolf, 1936, ÖBB-uradnik, Sp. Dobje; 15. GASTL Stanislav, 1922, skladiščnik, Bekštanj; 16. SIMČIČ Otmar, 1914, mizarski mojster v p., Sp. Dobje; 17. RESSMANN Josef, 1940, kmet, Pečnica; 18. SMOLE Josef, 1922, del. pomočnik, Sp. Borovlje; 19. KOREN Marija, 1940, gospodinja, Sp. Goriče; 20. SMOLE Anton, 1908, rentnar, Sp. Borovlje; 21. MÜLLER Valentin, 1955, študent, Pečnica; 22. MIKL Jakob, 1933, lesni trgovec, Pečnica.
EL Rožek: avtocesta ne sme ovirati napredka občanov!
1. LESJAK Ludvik, 48, kmet na Bregu; 2. LEPUSCHITZ Jožko, 52,
kmet v Ščedmu; 3. GABRIEL Johann, 50, delavec in kmet na Bregu; 4. PIČEK Siegfried, 57, kmet, Semislavče; 5. VALENTINITSCH Jožef, 50, kmet in delavec, Ravne;
6. KAJŽNIK Anton, 64, upokojenec, Rožek; 7. KANZIAN Johan, 40, kmet, Rožek; 8. DOUJAK Albin, 70, upokojenec, Sentmartin; 9. GABRIEL Othilie, 48, gospodinja, Breg; 10. FUGGER Anton, 58, kmet, Ravne.
SGS Šentjakob: potreben je zdrav razvoj gospodarstva in turizma
1. ANTONIČ Mihael, 1933, trgovec, Reka; 2. GABRIEL Anton, 1931, kmet, Leše; 3. KOSCHAT Florijan, 1926, nameščenec, Podgorje; 4. JANEŽIČ Franc, 1956, mehanik, Leše; 5. STICKER Jožef, 1938, kmet, Sentpeter; 6. OTTO-WITZ Jožef, 1951, stavec, Rute; 7. Inž. SCHLAPPER Anton, 1924, elek-trikarski mojster, Šentjakob; 8. KEUSCHNIG Janko, 1922, kmet, Svatne; 9. ZWITTER Janko, 1951, poslovodja, Tešinja; 10. LEDERER Jožefina, 1954, gospodinja, Reka; 11. BEREINIG Ludvik, 1947, kmet, Sreje; 12. MÜLLER Valentin, 1932, kmet, Rute; 13. WROLICH Franc, 1925, kmet, Podgorje; 14. AMRUŠ Mihael, 1933, uradnik, Šentjakob; 15. KRIŠTOF Jožef, 1957, študent, Velika vas; 16. MEČINA Stanko, 1953, učitelj, Velika vas; 17. WU-ZELLA Valentin, 1939, skladiščnik, Reka; 18. Dr. PUSCHNIG Kristijan, 1919, živinozdravnik, Šentjakob; 19. Dipl. inž. SERAJNIK Anton, 1949, nameščenec, Sentpeter; 20. SEREINIG Janko, 1931, kmet, Reka; 21. RIEGELNIK Štefan, 1949, nameščenec, Leše; 22. STICKER Alojzija, 1943, gospodinja, Sentpeter; 23. KUNČIČ Jožef, 1939, pek,
1. MALLE Sebastijan, 1924, kmet; 2. Dr. FEINIG Anton, 1931, profe-
BOROVLJE
Za dvojezičnost
1. WIESER Feliks, 1922, kmet, Slov. Plajberk; 2. ŠAŠL Jožef, 1931, delavec, Borovlje; 3. MALE Antonija, 1935, gospodinja, Borovlje; 4. Dr. MALLE Avgust, 1944, na-stavljenec, Brodi; 5. OGRIS Vincenc, 1926, kmet, Poden; 6. TRAVNIK Peter, 1945, šofer, Otrovca; 7. WIESER Andrej, 1948, nastavlje-nec, Borovlje; 8. ORASCH Valentin, 1912, penzionist, Borovlje; 9. VERDEL Roman, 1959, študent, Borovlje; 10. WIESER Matevž, 1930, vzgojitelj, Slov. Plajberk; 11. ČER-TOV Lovrenc, 1937, gozdni delavec, Slov. Plajberk; 12. WIESER Vinko, 1954, nastavljenec, Strugarje; 13. MALLE Hanzi, 1909, kmet, Kožentavra; 14. WIESER Valentin, 1927, kmet, Slov. Plajberk; 15. MALLE Kristina, 1939, vrtnarska pomočnica, Borovlje.
Sentpeter; 24. BOKALIČ Ivan, 1922, podjetnik, Šentjakob; 25. FUGGER Boris, 1959, študent, Breznica; 26. PEČNIK Janko, 1931, kmet, Reka; 27. SITTER Jakob, 1954, študent, Šentjakob; 28. OTTOWITZ Janko, 1956, nameščenec, Rute; 29. STOR-NIK Jožef, 1921, kmet, Leše; 30. JANEŽIČ Mirko, 1921, kmet, Rute; 31. STICKER Slavko, 1951, nameščenec, Sentpeter; 32. ANTONIČ Viktor, 1906, krojač, Reka; 33. STORNIK Jožefina, 1933, gospodinja, Leše; 34. MIKEL Tomaž, 1952, kmet, Svatne; 35. GABRIEL Franc,
1957, trgovec, Leše; 36. SERAJNIK Jakob, 1952, kmet, Sentpeter; 37. OBILTSCHNIG Franc, 1922, kmet, Leše; 38. KRIŠTOF Florijan, 1920, kmet, Dragožiče; 39. ISOP Franc, 1910, kmet, Gorinče; 40. SERAJNIK Jožef, rentnik, Svatne; 41. KEUSCHNIG Jožef, 1924, kmet, Hodnina; 42. RASSINGER Emil, 1953, pek, Sentpeter; 43. RIEGELNIK Tatjana, 1954, gospodinja, Leše; 44. PEČNIK Franc, 1927, penzionist, Reka; 45. AMRUŠ Anton, 1921, penzionist, Tešinja; 46. MIKL Jožef, 1915, rentnik, Svatne.
Mirko Draže: Selan, kakor si ga Selani želijo!
Bistrica: ohraniti napredek
sor; 3. WEISS Hanzi, 1936, krojač; 4. PARTL Joži, 1939, kmet; 5. KUNČIČ Andrej, 1937, kmet; 6. Dr. INZ-KO Valentin, 1923, šolski inšpektor; 7. BLÜML Mihael, 1935, nastavljenec; 8. Dr. SMOLLE-JELEN Draga, 1948, zdravnica; 9. PINTER Štefan, 1947, profesor; 10. FURTNER Anton, 1929, višji strokovni učitelj; 11. HORNBÖCK Anton, 1912, kmet; 12. OITZL Johan, 1955, nastavljenec.
EL Smarjeta: atraktivna lista
1. KORENJAK Janez, 1931, kmet, Trebije; 2. WERNIG Rosina, 1936, gospodinja, Kočuha; 3. MICHOR Janez, 1934, kmet, Trebije; 4. KRIŽNIK Hanzi, 1937, kmet, Smarjeta v R.; 5. Mag. WOSCHITZ Karl, 1943, trgovski nameščenec, Dobrova; 6. OGRIS Hubert, 1931, tov. delavec, Trebije; 7. MALLE Ana, 1958, šivilja, Vrh.
1. ORAŽE Mirko, 1927, kmet, Sele Cerkev; 2. OLIP Marjan, 1954, kmet, Sele Cerkev; 3. ROBLEK Franc, 1936, delavec, Sele Borovnica; 4. ROBLEK Hanzi, 1933, kmet, Sele Sajda; 5. WASNER Tomi, 1948, mojster mehanike, Sele Sajda; 6. UŽNIK Hanzi, 1949, zidar, Sele Srednji kot; 7. ČERTOV Hanzi, 1929, kmet in delavec, Sele Srednji kot; 8. KELIH Franc, 1932, gozdni delavec, Sele Cerkev; 9. JUG Hanzi, 1941, šofer, Sele Cerkev; 10. DOVJAK Kristijan, 1950, prodajalec, Sele Borovnica; 11. PRISTOVNIK Karl, 1952, uradnik, Sele Cerkev; 12. OLIP Fortunat, 1956, učitelj, Sele Cerkev; 13. KELIH Stanko, 1950, orodjar, Sele Cerkev; 14. OLIP Peter, 1949, lesni trgovec, Sele Cerkev; 15. DOVJAK Andrej, 1930, gozdni delavec, Sele Borovnica; 16. ORAŽE Hanzi, 1957, puškar, Sele Cerkev; 17. JUG Tomi,
EL ŠKOFIČE
Za politiko v korist vseh!
1. JAGER Herman, 1926, polir, Škofiče; 2. MAIERHOFER Rudi,
1926, kmet, Podjerberk; 3. Dr. SA-MONIG Anton, 1930, živinozdravnik, Škofiče; 4. PÖRTSCH Karl, 1925, poslovodja, Holbiče; 5. P1T-SCHEK Valentin, 1935, kmet, Škofiče; 6. UMEK Ana, 1932, gostilničarka, Škofiče; 7. PERDACHER Jožef, 1940, kmet, Holbiče; 8. KO-SCHIER Matevž, 1928, zidar, Škofiče; 9. TSCHEBER Hans, 1944, p'eskar, Škofiče; 10. PITSCHEK Ernst, 1936, kmet, Holbiče.
1940, gozdni delavec, Sele Cerkev; 18. ROBLEK Hanzi, 1940, orodjar, Sele Borovnica; 19. OLIP Anton, 1952, kmet, Sele Cerkev; 20. JUG Florijan, 1958, študent, Sele Cerkev; 21. OLIP Peter, 1908, penzionist, Sele Cerkev; 22. GRUDEN Janez, 1905, penzionist, Sele Cerkev.
EL prvič tudi v Vrbi
1. MAČNIK Herman, 1932, občinski delavec, Vabra vas; 2. GRÖB-LACHER Rudi, 1952, železničar, Trebinja; 3. KANZIAN Maks, 1936, kmet, Loče; 4. LESJAK Hedwig, 1931, gospodinja, Vrba; 5. DRA-GASCHNIG Janez, 1959, študent, Koren; 6. ZEICHEN Monika, 1955, učiteljica, Koren; 7. DRAGASCH-NIG Anton, 1930, kmet, Koren.
EL HODIŠE
Bližje občanu!
1. SABOTNIK Fridi, 1942, gostilničar, Dvorec; 2. MIKSCHE Anton, 1954, kemigraf, Dvorec, solastnik grafičnega podjetja v Celovcu; 3. PAULITSCH Foltej, 1920, vodja skladišča, predsednik upravnega odbora Posojilnice v Hodišah, pevovodja, v zadnjih letih zastopnik naše samostojne liste v občinskem svetu; 4. MOTHE Mihael, 1912, kmet, Plešerka; 5. TUSCH Kristijan, 1953, mehanik, Plešerka; 6. ZWANDER Ludvik, 1928, nameščenec, Dvorec; 7. AICHHOLZER Anton, 1930, kmet, Šmiklavž; 8. LOIB-NEGGER Tilka, 1957, nameščen-ka, Dvorec; 9. TUSCH Anton, 1929, kmet, Plešerka.
Železna Kapla: ohraniti in pomnožiti delovna mesta!
Pliberk: EL najbolj skrbi za nova delovna mesta v domačem kraju!
1. HAJNŽIČ Lado, 1940, tiskar, Rebrca; 2. SMRTNIK Franc, 1933,
EL GALICIJA
Zanesljivi možje
1. URANK Jožef, 1929, kmet, En-celna vas; 2. WOLTE Johan, 1950, kmet, Borovnica; 3. OGRIS Mirko, 1940, delavec, Drabunaže; 4. KAN-ZlAN Adolf, 1930, kmet, Apače; 5. LUSCHNIG Valentin, 1929, kmet, Galicija; 6. MOCHAR Josef, 1936, delavec, Encelna vas; 7. HRIBERNIK Josef, 1927, penzionist, Blato; 8. KROPIUNIK Simon, 1909, penzionist, Krejance; 9. PERNE Josef, 1923, trgovec, Klance; 10. URANK Franc, 1931, kmet, Encelna vas.
1. HRIBERNIK Martin, 1937, trg. nameščenec, Vinograd; 2. Dipl. trg. Nabernik Joža, 1946, poslovodja srednje velikega obrata, Bikarja vas; 3. GOLAVČNIK Jože, 1931, kmet, Zagorje: 4. Dir. KUKOVIČA Franc, 1933, doma v Selah, ravnatelj ljudske šole v Žitari vasi; 5. URCH Jožef, 1923, kmet, Blaznica; 6. PETEK Margareta, 1951, gospodinja, Polena; 7. HREN Karel, 1944, kmet in delavec, Goriče; 8. WUTEJ Elizabeta, 1951, trg. nameščenka, Rogrče; 9. ŠTREN Peter, 1922, gostilničar, Stara vas; 10. Mag. WA-KOUNIG Franc, 1949, učitelj, Mlince; 11. MARKETZ Frida, 1957, na-
1. PICEJ Franc, delavec, Zgornje Zamanje; 2. Dipl. inž. KONZILIA Franc, nameščenec, Šentvid; 3. FOLZER Andrej, kmet, Spodnje Vi-dare; 4. STARZ Franc, namešče-nec, Škocijan; 5. LIPNIK Janez, kmet, Klopinj; 6. PRUNTSCH Jožef, kmet, Mokrije; 7. RIGELNIK Erna, gospodinja, Klopinj; 8. HO-BEL Janez, mizar, Nagelče; 9. §KOF Janez, kmet, Gluhi les; 10. Hartman Polti, elektrikar, Klopinj; 11. WUTTE Milan, gastronom, Vesele; 12. MARKTL Anton, učitelj, peračija; 13. Dr. GRÖBLACHER Janko, zdravnik, Škocijan; 14. RU-TAR Anton, trgovec, Šentvid; 15. SILAN Janez, kmet, Sreje; 16. FRUNTSCH Jože, upokojenec, Straža vas; 17. STURM Štefan, kniet, Mokrije; 18. WRULICH Šimej, šofer, Grabalja vas; 19. MOCHAR
1. EINSPIELER Mihael, 1921, šofer-kmet, Zgornja vesca; 2. KRU-SlC Anton, 1928, kmet, Velinja vas; 3 MISCHKULNIK Matevž, 1926, delavec - kmet, Branča vas; 4. SEHER Herbert, 1947, učitelj, Ve-■idja vas; 5. SCHELLANDER Šte-
SL kotmara vas
Za mirno sožitje
1. Prof. WAKOUNIG Jože, 1941,
Kotmara vas; 2. WALDHAUSER A|ojz, 1928, kmet, Trabesinje; 3. KOBAN Tomaž, 1903, penzionist, Sentkandolf; 4. ADLASSNIG Stanko, igs^ kmet, Novo selo; 5. KRU-SIC Dominik, 1935, nameščenec, Kotmara vas; 6. ČIMŽAR Andrej, 1907, penzionist, Cahorče; 7. NIE-f'i'ETZ Tomaž, 1933, kmet, Plešivec; 8 SCHELLANDER Stanko, 1929, 'dštalater, Cahorče; 9. PACK Joži, 1935, stavbarski mojster, Trabesinje.
kmet, Korte; 3. Mag. KARNIČAR Ludvik, 1949, Obirsko; 4. STERN Adolf, 1938, monter, Železna Kapla; 5. RAPOLD Andrej, 1915, kmet, Bela; 6. PAULITSCH Štefan, 1934, šofer, Obirsko; 7. DOLINŠEK Paul, 1927, kmet, Lepena; 8. FURJAN Bartl, 1951, nameščenec, Obirsko; 9. STICKER Anton, 1946, učitelj, Železna Kapla; 10. DOLINŠEK Franc, 1922, portir, Bela; 11. BOŽIČ Sebastijan, 1954, kmet, Obirsko; 12. SOPAR Lovro, 1913, kmet, Lepena; 13. PEČNIK Marta, 1933, gospodinja, Bela; 14. HRIBAR Ciril, 1957, kmet, Obirsko; 15. HAJNŽIČ Jutta, 1946, nameščenka, Rebrca; 16. SMRTNIK Mili, 1921, gostilničarka, Korte; 17. ARTAČ Han-zi, 1951, nameščenec, Obirsko.
meščenka, Kršna vas; 12. PLESNIK Ana, 1957, zdravn. pomočnica, Proboj; 13. SMOLNIK Janez, 1957, nameščenec, Stara vas; 14. WUTEJ Maks, 1955, mizar, Pogrče; 15. GREGORN Jožef, 1919, kmet, Dule; 16. LIPUŠ Jožef, 1949, kmet, Plaznica; 17. HOBEL Franc, 1959, ključavničar, Pogrče; 18. AVGUŠTIN Ludvik, 1897, penzionist, Banja vas; 19. KRASNIK Marija, 1951, šivilja, Mlinče; 20. RUPIC Jožefina, 1951, gospodinja, Pogrče; 21. URBAN Ana, 1957, študentka, Goriče; 22. LIPUŠ Franc, 1941, nameščenec, Plaznica; 23. WAKOUNIG Stanko, 1946, učitelj, Mlinče; 24. TAZOLL Franc, 1925, polir, Breg.
Franc, kmet, Sreje; 20. KEŽAR Hanzi, obrtnik, Horce; 21. KARNER Antonija, gospodinja, Selo; 22. SOMMEREGGER Marko, nameščenec, Kamen; 23. GRÖBLACHER Milena, gospodinja, Škocijan.
Soodločanje tudi v Velikovcu
1. BUCH Pavel, 1947, kmet, Klop-če; 2. Dr. APOVNIK Pavel, 1935, dež. uradnik, Velikovec; 3. Ing. ED-LACHER Hans, 1939, strokovni učitelj za kmetijstvo, Velikovec; 4. URSCHITZ Martin, 1916, upokojenec, Potok; 5. KUCHLING Janez, 1928, nameščenec, štriholče; 6. WEDENIG Franc, 1943, nameščenec, Šmarjeta.
fan, 1958, študent, Moščenica; 6. EINSPIELER Marijan, 1946, kmet, Stranje; 7. ZABLATNIK Ana, 1923, gospodinja, Bilnjovs; 8. KROPIUNIK Maksimilijan, 1956, e-inštala-ter, Bilčovs; 9. VALENTIN Janez, 1953, kmet, Gora; 10. HOBEL Martin, 1959, študent, Bilnjovs; 11. SCHELLANDER Mihael, 1948, mizarski mojster, Podgrad; 12. GASSER Monika, 1948, šivilja, Kajzaze; 13. ZABLATNIK Miha, 1949, mladinski voditelj, Bilnjovs.
EL DJEKŠE
Boljši program naj odloča!
1. Mag. WARASCH Filip, 1945, pravnik; 2. KASSL Franz, 1921, kmet; 3. WARASCH Anton, 1933, pismonoša; 4. LOBNIK Leopold,
1906, kmet; 5. JAMNIG Amalija, 1927, gospodinja; 6. LOBNIG Anton, 1936, delavec in nihač-pend-ler.
1. KUMER Friedrich, 1937, kmet, Blato; 2. VAVTI Stanko, 1928, poštni uradnik, Šmihel; 3. DOMEJ Ignac, 1921, kmet, Rinkole; 4. PARTL Jožef, 1937, kmet, Bistrica; 5. KERT Friedrich, 1941, glavnošolski učitelj, Nonča vas; 6. VALEŠKO Franc, 1955, kmet, Pliberk; 7. KUŠEJ Valentina, 1940, gospodinja, Šmihel; 8. STROPNIK Siegfried, 1945, poštni uradnik, Libuče; 9. MESNER Alojz, 1953, mizar, Dob; 10. NACHBAR Matevž, 1947, nameščenec, Čirkovče; 11. BROMAN Jožef, 1953, gostilničar, Šmarjeta; 12. PRUTEJ Maksimilijan, 1950, delavec, šofer, Vogrče; 13. IGERC Johan, 1950, kmet, Podkraj; 14. BLAŽEJ Štefan, 1959, mehanik, Letina; 15. NACHBAR Jožef, 1955, poslovodja, Vidra vas; 16. TRAP Franc, 1942, zidar, Dvor; 17. WUTTE Karl, 1920, kmet, Breška vas; 18. TRAMPUSCH Mari-
EL najbolje pozna potrebe Globašanov
1. GREGORIČ Alojz, gostilničar-kmet; 2. HUDL Janez, poslovodja; 3. GREINER Raimund, nastavlje-nec-kmet; 4. FERA Franc, občinski delavec; 5. GUTOVNIK Walter, uradnik; 6. TOMAŽEJ Franc, kmet; 7. WRITZ Janez, kmet; 8. SMREČ-NIK Mirko, nastavljenec; 9. KOR-DESCH Štefan, kmet; 10. KOR-DESCH Blaž, uradnik; 11. BOŽIČ Hubert, kmet; 12. SMREČNIK Rosina, trgovka; 13. JENŠAC Georg, kmet; 14. BRICMAN Peter, kmet; 15. PETJAK Janez, zidar; 16. HAFNER Franc, kmet; 17. KOREN Štefan, tesar; 18. PETSCHNIG Marija, gospodinja; 19. DUMPELNIK Hubert, delavec; 20. SADJAK Štefan, tov. delavec; 21. LAMPRECHT Štefan, kmet; 22. ZANKL Franc, kmet; 23. GOLAVČNIK Mihael, tov. delavec; 24. HRAST Fric, kmet.
Dobrla vas: EL za izpolnitev socialnih nalog
1. WASTL Martin, 1945, kmet, Lovanke; 2. VOUK Rudi, 1926, šolski inšpektor, Dobrla vas; 3. PANDEL Martin, 1958, nameščenec, Mokrije; 4. Dr. GRILC Matevž, 1946, odvetnik, Sinča vas; 5. PLESNIK Jože, 1941, delavec, Goselna vas; 6. HASCHEJ Marija, 1957, nameščenka, Kokje; 7. SIENČNIK Florijan, 1936, kmet in gostinc, Mokrije; 8. POTOČNIK Jakob, 1918, kmet, Mokrije; 9. URBAN Jožko, 1918, bančni uradnik, Dobrla vas;
10.	Dr. SIENČNIK Luka, 1904, živi-nozdravnik v pokoju, Dobrla vas;
11.	VOUK Olga, 1959, študentka, Dobrla vas; 12. SDOUC Rudolf, 1906, penzionist, Goselna vas; 13. BUČOVNIK Rok, 1932, kmet, Goselna vas; 14. PASTERK Jože, 1935, gozdni delavec, Kokje; 15. HASCHEJ FRANC, 1956, zidar, Kokje.
El Suha: edina alternativa proti odseljevanju
1. KOLTER Janez, 1927, kmet in zidar na Dobrovi; 2. STEFITZ Andrej, 1946, kmet v Žvabeku; 3. KATZ Lenart, 1946, učitelj iz Gradič; 4. LOGAR Marija, 1955, tajnica pri Narodnem svetu v Celovcu, doma iz Gradič; 5. KRIŠTOF Antonija, 1933, gospodinja, Doljna vas; 6. LUTNIK Franz, 1931, poštni uradnik, Doljna vas; 7. POTOSCHNIG Ida, 1937, gospodinja, Žvabek; 8. KRIŠTOF Karl, 1913, kmet, Doljna vas; 9. KATZ Lenart, 1911, upokojenec, Doljna vas.
ja, 1933, nadučiteljica, Pliberk; 19. KUEŽNIK Franc, 1953, šofer, Dob; 20. HUDL Jožko, 1948, šolski upravitelj, Komelj (Nonča vas); 21. KOLENIK Lipej, 1925, tiskar, Cirkov-če; 22. KRIŠTOF Dragica, 1956, prodajalka, Bistrica; 23. KUL-MESCH Karl, 1953, občinski nastavljenec, Libuče; 24. RAČNIK Heinrich, 1942, kmet, Dolinčiče; 25. STEHARNIG Markus, 1956, mehanik, Pliberk; 26. ČIK Franc, 1957, kmet, Breška vas; 27. BERH-TOLD Stanko, 1957, zidar, Črgovi-če; 28. KERT Jožef, 1929, kmet, Ko-novece; 29. MÜLLER Jožef, 1948, kmet, Vogrče; 30. SCHLIESSER Franc, 1930, miner, Šmarjeta; 31. VAUTI Alojz, 1932, kmet, Replje; 32. APOVNIK Johan, 1928, strojevodja, Borovje; 33. KUMER Johan, 1939, kmet, Brege; 34. IGERC Karl, 1957, kmet, Kot; 35. TRATER Henrik, 1948, mizar, Crgoviče; 36. PÖRTSCH Franc, 1948, kmet, Bi-
strica; 37 KRAIGER Mirko, 1950, kmet, Vidra vas; 38. GRILC Franc, 1934, delavec, Libuče; 39. BLAŽEJ Milan, 1956, črkostavec, Podlibič; 40. MARKTL Andrej, 1930, zidar, Libuče; 41. APOVNIK Stanko, 1934, kmet, Senčni kraj; 42. STEHARNIG Ferdinand, 1947, kmet, Blato; 43. RIEDL Franc, 1925, kmet, Nonča vas; 44. BUCHWALD Feliks, 1949, nastavljenec, Nonča vas; 45. BO-ROTSCHNIG Luka, 1921, kmet, Podkraj; 46. MILAVEC Andrej, 1958, mehanik, Brege; 47. JERNEJ Friedrich, 1930, krojaški mojster, Šmihel; 48. OPETNIK Ciril, 1915, kmet, Dob; 49. CVELF Janez, 1937, šofer, kmet, Nonča vas; 50. KUŠEJ Vinko, 1959, nastavljenec, Blato; 51. HUDOBN1K Štefan, 1928^ kmet, Nonča vas; 52. LUBAS Mihael, 1922, kmet, Vogrče; 53. KRIVOGRAD Adolf, 1936, trgovec, Šmihel; 54. BREZNIK Štefan, 1924, hotelir, Pliberk.
Od leve: Antonič, Kert, Warasch, dr. Apovnik in Einspieler
Tiskovna konferenca: predstavitev 23 samostojnih list in programov
Na tiskovni konferenci v celovškem Slomškovem domu je prejšnji četrtek predstavil Klub slovenskih občinskih odbornikov zastopnikom koroškega tiska kandidaturo samostojnih list v 23 občinah dvojezične Koroške. Koroško vzdušje je bilo razvidno že iz udeležbe: oba na Koroškem izhajajoča strankarska dnevnika KTZ in VZ nista poslala svojih zastopnikov in sta molčala dan navrh.
Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip Warasch je kar v začetku poudaril, da samostojne liste niso nacionalistične, temveč so mandatarji pripravljeni za vse mogoče koalicije — vendar šele po volitvah. Prej mora odločati — suveren — vo-lilec. Mandatarji na samostojnih listah so za integracijo — v obliki samostojnega, konstruktivnega sodelovanja v vseh zadevah občinske politike.
Glavno težišče leži v programih seveda na vprašanju delovnih mest. Tudi tukaj ponujajo smostojni mandatarji svoje sodelovanje. „Dosedanje tako imenovane ,koroške rešitve' niso prinesle ničesar, samo še več brezposelnih,“ je dejal Warasch. Želeti je pravo koroško rešitev, kjer bi bila upoštevana tudi lega dežele in preko-mejno sodelovanje.
Kako se bodo slovenski mandatarji zadržali pri deželnozborskih volitvah? Warasch je odgovoril, da so v Klubu sicer o tem že govorili, vendar da do odločitve še ni prišlo. Odvisno bo to tudi od nove ureditve volilnih okrožij. K strankarskim pogovorom Klub še ni bil pvabljen, vendar je vsak čas pripravljen pogajati se z njimi. Pliberški frakcijski šef Fric Kert je dejal, da se samostojne liste v preteklosti niso postavljale proti nemškim obratom na južnem Koroškem, ker je mandatarjem EL vsako delovno mesto dobrodošlo. Tudi jugoslovanskim udeležbam ne bodo stali napoti.
Na ravno aktualno vprašanje Rebrca je dejal Warasch, v kolikor je njemu znano, stoji Papirles slej ko prej k svoji ponudbi, če bodo rešena nekatera notranjeavstrijska (pravna) vprašanja. Podrobno je to razlagal dipl. inž. Joža Habernik, vodja srednjega obrata in kandidat v Žitari vasi.
Vprašanja so prišla seveda tudi na Bilčovs. Miha Einspieler, prvi kandidat bilčovske EL, je dejal, da se čutijo Slovenci v Bilčovsu zapostavljeni. Za Slovence ima tamkajšnja SPÖ z Ogrisem na čelu interes le tako dolgo, kot to dopušča strankarska disciplina.
Miha Antonič, podpredsednik Kluba: slej ko prej tekamo za nerešenimi problemi, o katerih se samo govori.
Dr. Pavel Apovnik: Bistveno bo samostojna kandidatura pri deželnozborskih volitvah odvisna od izida volilne reforme. Opozoril je tudi na primer neodvisne integracije: Danci imajo pri Demokratih centra možnost, da tam neodvisno nominirajo svojega kandidata, ki potem pride na izgledno mesto.
EL Žitara vas: ima boljše kandidate, boljši program
Škocijan: GL je alternativa
Heodvisne Slovence za Bilčovs

JAROSLAV HASEK:
Težave z ledvicami
ÄWWWA/WVWJWAWWlAWUWrtAWVWdWWVWWWW W.V.W.W.V^A'.W.VAV.NV.V.V.V.V
Takrat sem imel smolo, da me je v bližini Dresdna povozil brzo-vlak. Brzovlak me je tako zdelal, da je trajalo pol leta, preden so me v bolnišnici za silo zakrpali.
No, gotovo si lahko predstavljate: bil sem res grozen. Še danes ne vem, koliko da me je pravzaprav ostalo. Vem samo, da me je krpalo osemnajst zdravnikov in petdeset asistentov.
Lepo so me zakrpali.
Sprejel sem celo spričevalo o tem, iz česa so me na novo sestavili, da bi lahko živel kot pokveka, in to spričevalo je imelo šestnajst strani.
Preostal mi je kos možganov, približno petnajst kilogramov mojega mesa in liter lastne krvi. Vse drugo v meni je bilo tuje — razen srca, toda tudi to je bilo sešito iz ostankov mojega in nekega govejega srca. Zdravniška znanost je slavila pravi triumf.
Vsa moja površina je bila umetna. To je bilo omenjeno tudi v spričevalu. Skratka, bil sem živ primer tega, kako čudovito zna zdravniška znanost iz različnih delov sestaviti novega človeka.
Po odpustu iz bolnišnice sem se odpeljal s prvim vlakom proti Pragi. Toda na avstrijski carinarnici v Decinu so cariniki opravili carinski pregled. Ko je carinik brskal po moji prtljagi, je postal pozoren. Dolgo je buljil vame, kar sem popolnoma razumel. Bil sem videti kot kak pretepen tihotapec.
„Pokažite svoj kovček in pridite z menoj v pisarno!“ me je nahrulil carinik.
V pisarni so odprli kovček, ga preiskali in niso našli nič sumljivega. Tedaj pa so odkrili spričevalo dresdenske bolnišnice, na njej pa podpise osemnajstih zdravnikov in petdesetih asistentov.
„Gromska strela,“ so rekli, ko so prelistali moje spričevalo, „pridite k predstojniku, kar tako ne morete v Avstrijo!“
Predstojnik carinarnice je bil starejši gospod. Deset minut je prebiral moje spričevalo, nato pa je dejal:
„Zadnji del vaše lobanje je na-
domeščen s srebrno ploščo. Srebro ni žigosano, zato morate plačati 12 kron kazni, ker tehta srebro 120 gramov. Po tarifi VI in tarifi VII b —■ paragraf 936 carinskih tarifnih predpisov — ste zavestno hoteli uvoziti nežigosano srebro. Zategadelj boste plačali trojno denarno kazen, kar je 36 kron.
Vaša leva stegnica je nadomeščena s konjsko kostjo. To se pravi, da ste skušali neprijavljeno uvoziti kosti. Tako, dragi prijatelj, zabadate avstrijski trgovini z živinskimi kostmi nož v hrbet.
Zakaj nosite v telesu tujo konjsko kost? Da bi lahko hodili? Dobro, torej bomo zapisali v zapisnik, da vam služijo konjske kosti za obrtno dejavnost. Plačali boste 24 kron.
Nadalje je tukaj zapisano, da JAROSLAV HASEK:
I.
Osnovna značilnost človeštva je, da najdenih stvari ne vrača.
Človek je namreč do najdene stvari nenavadno nežen.
Priraste mu k srcu in se ne more več ločiti od nje.
Hkrati pa je pri ljudeh zelo običajno, da pogostokrat kaj zgubijo; v nasprotnem primeru prejšnji stavki ne bi imeli veljave.
Že včasih, ko ni bilo časopisov in je človeštvo živelo na stopnji živali, so ljudje zgubljali stvari tako kot dandanes. Pradavni lovec je npr. zgubil svojo kamenito sekiro in druge predmete, ki smo jih našli šele po nekaj tisočletjih. O tem pričajo številne najdbe, spravljene v muzejih in privatnih zbirkah. Z razvojem kulture je postala naravna nujnost, da se določi pravno razmerje med človekom, ki je kaj zgubil, in med tistim, ki je zgubljeno našel. Tako je nastal zakon, ki ureja tako imenovano „zatajitev najdenega".
so vam tri rebra nadomestili s platinastimi žicami.
Gromska strela! To je uvoz platine v Avstrijo. Ali veste, kaj vas čaka? Tristokratna denarna kazen! Ker tehtajo žice po 20 gramov, znaša denarna kazen ... mhm ... mhm ... skupno 1605 kron. To je kazniva lahkomiselnost, dragi prijatelj!
Oho, kaj pa je tu zapisano! Del vaših ledvic je nadomeščen s svinjskimi! No, kaj takega! Uvoz svinj iz tujine v Avstrijo je prepovedan. Ta prepoved se nanaša tudi na dele svinj, zato morajo ledvice ostati v Nemčiji, če želite stopiti na češko ozemlje!“
Ker se s tem nisem strinjal, živim že deset let v Nemčiji in čakam, da dovolijo uvoz svinj v Avstrijo. Šele potem se bom lahko vrnil domov.
Da vse skupaj ne bi bilo tako kruto, je kasneje nastal odlok o nagradi poštenemu najditelju. Poštenost je bila nagrajena z desetimi odstotki najdene vsote ali cene najdenega in pošteno izročenega predmeta.
Nekoč pred vojno sem sam doživel, da se uradi niso natančno držali uredbe o nagradah poštenim najditeljem — verjetno zaradi nevednosti. Ko sem se ponoči potepal po Pragi, sem na Prikopih našel novčič za deset helerjev, ter se odpravil z njim na policijsko postajo. Ves znesek sem pošteno izročil službujočemu inšpektorju in zahteval, da bi bilo moje ime objavljeno v časopisu in da bi dobil en heler nagrade. Policijski inšpektor pa se je začel dreti name, češ da me pozna, potem pa je končal s kratkim ukazom: „Pod ključ z njim!"
Zjutraj so me odpeljali k nekemu gospodu v prvem nadstropju. Tam so naredili zapisnik in na osnovi zaslišanja sem bil obsojen
na kazen pet kron, če pa jih ne bom plačal, pa se kazen spremeni v dvodnevni zapor. Bil sem prisiljen sprejeti drugo varianto, da bi kaj profitiral od države. Tako so me v sobi številka štiri preživljali dva dni. Poleg tega sem se zaprisegel, da ne bom vrnil ničesar več, kar bom kdajkoli našel. Na žalost potem res nisem našel ničesar več razen enega dojenčka v neki temni veži, kamor sem si šel zavezat čevlje. Svojo najdbo sem pustil tam, kjer je bila.
Ana Buklova, služkinja iz Stre-šovic, je šla zjutraj ob petih na Vinograde prat perilo k družini, kjer je delala. Ko je pri Križevnikih šla čez cesto, je brcnila v neki predmet. Mimogrede se je ozrla za tem predmetom zaradi prirojene radovednosti, pri čemer je takoj ugotovila, da gre za usnjeno torbico. Odprla jo je in videla v njej različne papirje, ki jih ni razumela. Ker je bila dobričina in poštenjak že po naravi, se je s torbico takoj odpravila na policijsko upravo, kjer je najdeni predmet predložila službujočemu uradniku.
Ko je uradnik pogledal vsebino torbice, je prebledel, skočil pokonci in s prepadenim glasom rekel Ani Buklovi: „Čestitam vam. Našli ste sedem milijonov petsto tisoč kron v čekih, ki jih izplačuje Češka banka. Pripada vam zakonita nagrada v višini desetih odstotkov. To je sedemsto tisoč petsto kron.“
Ana Buklova je policijskega uradnika debelo pogledala in ponovila za njim: „Sedemsto tisoč petsto kron.“
„Da,“ je policijski uradnik važno rekel, „sedemsto tisoč petsto kron, sedite, da bom napravil zapisnik.“
„Spoštovani gospod, za božjo voljo vas prosim, da me pustite domov,“ je Ana Buklova nenadoma zajokala, „saj jaz nisem nič kriva, na Vinograde moram iti prat perilo. V to reč sem v resnici samo brcnila.“
„Toda gospa, saj ni nič hudega, to je samo formalnost. Taka zadeva mora steči po uradnih poteh. Za to bodo zvedeli novinarji in vaše ime bo v časopisih. Torej, kako se imenujete?“
„Jezusmarija, gospod!“ je zatulila Ana Buklova, „to je sramotno. Zjutraj vstanem kot poštena ženska, zvečer pa naj bom v časopi-
sih! Za božjo voljo, zdaj pa še te | muke! Vse življenje garam kot pes, | iz Strešovic hodim na Vinograde, iz Vinogradov v Libno, povsod sa- ___ mo perilo, z Libna do Hlubočep pogledat, mož pa vse skupaj požre in zapije, otroci hodijo razdra- ra' pani, na sebi imam edino oble-ko “	dv
„Toda ljuba gospa,“ jo je to- pc lažil policist, „to je vendar moja A\ dolžnost, da napravim zapisnik, — nikar ne jokajte, saj vidite, da gre r° za milijone.“	F'!
„Moj bog,“ je Ana Buklova jo- Wi kala še glasneje, „za milijone, pravite?! Saj jaz nisem nič zagreši-la! Takšna sramota na stara leta! 1c Vesela sem, če kdaj zaslužim za ^ kos kruha, in vse je iz dneva v dan ^ dražje, če pa bi se pritoževala, bi ž' me gospodarji vrgli na cesto in si 0( poiskali drugo perico. V vsem svo- či jem življenju nisem doživela še nič 2c dobrega, tudi ukradla nisem še ni- Ci česar, pa sem prala perilo, ki ga -prej nihče ni preštel.“
„Ljuba gospa, pomirite se, saj d< gre samo za deset odstotkov.“ "P „Nič nočem imeti z nobenimi od- D' stotki, gospod, pustite me domov,“ dl je Ana Buklova zahlipala, „tega Zi trpljenja pa ne bom prenesla. Ob sedmih zjutraj moram biti na Vino- s gradih, drugače se mi bo perilo Vf prekuhalo.“	g-
Policijski uradnik je besno po- 2 gledal, tresnil torbo na mizo in ci zavpil: „Zdaj imam pa tega dovolj! Kako se pišete?“	^
„Ana Buklova, gospod,“ je za-ječala poštena perica.	s
„Stanujete?“	tr
„V Strešovicah.“
„Številka?“	k
„Šestinsedemdeset.“
„Rojena?“
„Seveda, dragi gospod, ampak s moja mama ... “
„Vprašal sem vas, kdaj ste rojeni?“
„Dvainsedemdesetega.“	d
„Kje?“
„Doma.“
„Ampak kje doma, v Pragi ali 1 kje drugje?!“	|,
„Drugje.“	i
„Prekleto, kje drugje?“	/■
„V Zabechlicah pri Pragi.“
„Občina, krajevna skupnost? Ba- j ba, zdaj mi pa že rahlo greš na 5 živce!“
Ana Buklova je omedlela. Ko so j jo spravili k sebi, se je zasliševanje nadaljevalo, končalo pa se je j takole:
„Hočete torej teh deset procen- . tov? Izrazite se jasno!“
(Dalje na 8. strani)
Pošteni najditelj

r------------------------------------\
Valentin Polanšek	4
Križ s križi
_____________________________________J
Ko se je spomnil fant babičnega nasveta, ki ga mu je pred kratkim dajala, da je gospodo pač treba hvalisati, a na tak način, da imaš sam občutek, da se iz nje norčuješ, je nekako razumel šolarske lažne izjave glede jezika.
— Tako te ne bo Bog nikdar kaznoval, da bi zato postal gospod. Iz siromakov pa se ne norčuj, kajti lahko sam postaneš kaj takega, da ne boš vedel kdaj!
Deda se sicer s takim navodilom ni strinjal. Gospodo bo enkrat revolucija pojedla, zato se ni varno zadrževati v njeni bližini!
Prišel je štirinajsti april tisoč devetsto dvainštirideset. Ko so se pripeljali otroci iz Sosednja skozi veselo pomladno jutro v trg, so začudeni gledali velike omnibuse —- in vse polno tuje policije. Tržanov ni bilo dosti videti. Samo nekateri so se pojavili in takim je bilo na obrazu zapisano: Tako je prav! Treba je ta koroški problem rešiti kot sta dejala na zadnji zaupniški seji gaulajtar Rainer in njegova desna roka Majar-Kajbič.
Stari brkati Treskar je stal pred svojo gostilno. Četudi ni bil nikdar viden pristaš vladajočega reda, se je zdajci slabo izkazal. Ko je zagledal Fran-cona, je pljunil predenj: Sram te bodi, še ti si tukaj zraven!
Ponižani je samo zmajeval z glavo in mislil pri sebi: Zdaj pa se vidi, kadar se gre proti nam Slovencem, pa vsi skupaj držijo, bivši hajmatšiclerji in hitlerjanci. Svet je ponorel, zato najdeš na vsem lepem vraga namesto človeka.
Franconova družina je bila številna; kar šesterica hčera je imela v cvetju njihove mladosti. Zdaj so šli negotovi usodi naproti. Ko se je začel premikati napolnjeni avtobus, je rekla najstarejša Franconova: Ne kažimo tržanom, kako je nas prizadelo. Raje zapojmo! In pogumne, vesele obraze pokažimo! Ne bojo nas, premalo jih je še v hlačah!
Stopova babica je nosila že osmi križ na hrbtu in ni razumela prav, kaj se dogaja z njo. Ko so prišli policisti na dom, je samo toliko dojela, da se je mladi gospodar Šimec prerekal nekaj s tujimi dedci in da se je potem opil, najboljšega žganja je privlekel od nekod; še neki policist se ga je tako nalezel, da so ga morali na samokolnici vleči dol iz grape. Šimec je razmetaval tudi domače klobase po tleh in je kričal:
— Nate, nažrite se jih! Požrite, kar so naše slovenske roke prigarale! Pa so bili policisti toliko nesramni, da so si polnili torbice in trebuhe s klobasami. Izseljencem je bilo rečeno, koliko in kaj smejo s sabo vzeti; samo nekako lahko prtljago so od-
našali, vse drugo pa je ostalo. Stara Stopovka je našla v trgu staro Belko. Nekdo jima je izprosil, da sta še šli kratko v cerkev. Tudi župnika so obiskovali nekateri. Vrečkova Micka pa je imela s sabo še ne dveletno hčerko. Ker so v trgu čakali in čakali, je izprosila od policijske straže, da jo spusti v Kolarjevo gostilno na juho ali vsaj kaj toplega za drobno dekletce. Ker je stal avtobus tik pred gostilno, se je uniformiranec še dal pregovoriti. Samo vsekal je: Ampak v petih minutah ste nared! Micka si je mislila: Vse koj po pet minut? Doma so rekli, da moramo biti v petih minutah pripravljeni za odhod. Ko smo prišli v trg, je zopet neki višji kričal o svojih petih minutah! Kaj imajo ti pifkiji s svojimi petimi minutami, to je pa čudno?
Micka si je s svojo Netko vzela časa v gostilni. Bolj kot za malo hčer jo je skrbelo za staro mater, ki so bili še bolehni zadnje dneve. Tudi vožnja s sa-motežnim vozom po grapi dol jim gotovo ni prijala. Zdaj so počakali kar sami v avtobusu.
Kmalu se pojavi Sebastijanova Karla in ves čas nekaj blebeče v Vrečkovo: Bosta morali pohiteti!
Čudno je pa to, kaj pa mene spravlja naprej! Saj ni policaj? Kaj pa njo briga, kdaj bom šla v avtobus? si misli Micka.
Gostilničarka je pripravila za Netko stekleničko mleka. Pa še nekaj žemljic jima je dala kar tako zastonj. Za na pot, jojoj, kako je na svetu! je vzdihnila zbegana žena. Tudi ona je pričakovala, da se bo z njeno družino nekaj čudnega zgodilo, zakaj njen rajni mož je bil znan kot zaveden človek in se je
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDEUA, 25. marca: 15.30 Adopti-rana sreča — 16.55 Volitve Nižja Avstrija, Salzburg, Koroška — 17.10 Ena, dve ali tri — 17.55 Volitve — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Volitve — 18.35 Poj z nami — 19.00 Volitve — 19.05 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
—	19.30 Čas v sliki 1 s kulturo ter poročili o volitvah — 20.30 Po sledovih Pigara — 21.30 Sport — 22.00 Broadway showtime — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 26. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV: Le perigor — 10.30 Adoptirana sreča — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Šport ob ponedeljkih — 21.00 Ceste San Francisca — 21.45 Poročila
—	21.50 Večerni šport.
TOREK, 27. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Challenges — 10.00 Šolska TV: Moderni postopki analize — 10.30 Oenar ne igra vloge — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski svet —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Mi, človekovi otroci — 20.15 Kaj sem? —
21.10	Čudna so razpoloženja sreče — 21.55 Predstavljamo udeležence Song-contesta — 22.25 Poročila in šport.
SREDA, 28. marca: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Knjiga — otrokov prijatelj — 10.00 Šolska TV: Surovine in svetovno gospodarstvo — 10.30 Marne — 17.00 Zamujena otroška malica
17.25	Rdeči avtobus — 17.55 Za ^hko noč — 18.00 Tony Randall —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Športni Prenos: Nogomet — 21.45 Hotel v Cuke-ulici — 22.35 Poročila in šport.
ČETRTEK, 29. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Les Gammas, francoščina
—	10.00 Šolska TV: Kaj bi mogel postati? Duhovnik — 10.30 Dinamit in Kriva pota — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Živalski leksikon — 17.55 Za lah-Ko noč — 18.00 Prosimo za mizo •—
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom •— 20.00 Pred Vzhajanjem sonca — 21.50 Poročila in šport.
PETEK, 30. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Jakob Prandtauer in njegov krog
10.30	Klub seniorjev — 11.00 Rdeči iezdeci — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Potatoji — 17.30 Lutkovno gledališče
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Mup-Pets-šov — 18.30 Mi, družinska oddaja
—	19.00 Avstrija v sliki —- 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Derrick — 21.25 Za Boga in domovino
—	22.10 Šport in reklama — 22.20 Jakobowski in polkovnik — 0.05 Poročila.
SOBOTA, 31. marca: 15.25 Kjer so šumeli stari gozdovi — 17.00 Jolly-pre-dal — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Za lahko noč —• 18.00 Panoptikum —
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 25. MARCA:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 26. MARCA:
14.10—15.00	Celovški radijski
dnevnik — Nekoroški zbori. TOREK, 27. MARCA:
0S.30—10.00 V. Zaletel: Svetovna verstva IV: „Naravna verstva“ —
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — Zanimalo vas bo: L. Detela: Inzkova „Zgodovina Slovencev“.
18.25	Dober večer... Heinz Conrads
—	19.00 Avstrija v sliki z aktualno Juž-notirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.20 Ljubite Kishona? — 20.50 Vprašanja kristjana
—	21.00 Song-contest — 23.30 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 25. marca: 11.15 ORF-stereo-koncert — 14.30 Avstrijsko prvenstvo v plavanju — 16.00 Stekleni človek — 16.55 Volitve — 17.05 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Rdeče, črno ali modro? — 19.00 Allegro non troppo —- 19.30 Lance Link Secret Chimp — 20.00 Knjižni bazar
—	20.15 Tritsch-tratsch — 21.45 Čas v sliki 2 — posebna oddaja.
PONEDELJEK, 26. marca: 18.00 Angleščina — 18.30 Bog ima mnogo imen
—	19.30 Ljudje, trgi, muzikantje —
20.00	Hotel v Duke-ulici — 20.50 Prost vstop — 21.45 čas v sliki 2 — 22.15 En mož odveč.
TOREK, 27. marca: 18.00 Italijanščina — 18.30 Visoke šole informirajo —
19.30	Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 Teleobjektiv — 21.00 Pravi Dunajčan nikoli ne utone — 21.45 čas v sliki 2 s kulturo — 22.20 Club 2.
SREDA, 28 .marca: 18.00 Francoščina — 18.30 Teologija v pogovoru —
19.30	Začetki letalstva — 20.00 Prvič, drugič, tretjič... — 21.30 čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Trailer.
ČETRTEK, 29. marca: 18.00 Ruščina — 18.30 Prost vstop — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 če Marija ne bi bila tako muhasta' — 21.30 Čas v slik 2 s kulturo — 22.05 Club 2.
SREDA, 28. MARCA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Komorna glasba — Koroški kulturni pregled.
ČETRTEK, 29. MARCA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — „Kdo je za koga?“
PETEK, 30. MARCA:
09.15—09.30 „Pri peku“ (7. šolska radijska oddaja za šolarje od 1. do 4. šolske stopnje) — 14.10—
15.00	Celovški radijski dnevnik — Zabavna glasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 31. MARCA:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
PETEK, 30. marca: 18.00 Orientacija
—	18.30 Golo Mann — 70 let — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 Pred premiero — 20.40 La Boheme, prenos iz milanske Scale — Po prvem dejanju: Čas v sliki 2 s kulturo.
SOBOTA, 31. marca: 17.00 Club regional — 17.55 Knjiga, partner otroka
—	18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.20 Konec tedna na Dunaju — 20.55 Svoj-čas — 22.25 Mali kralj gangsterjev.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 25. marca: 8.35 Poročila
—	8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju — 9.10 Marija — 10.25 Sezamova ulica — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Katastrofe, dokumentarni film — Dosje našega časa: Leto 1968 — Retrospektiva TV drame — J. Kersnik: Agitator
—	Športna poročila — Moda za vas
—	Poročila — Življenje Emila Zolaja
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Osma ofenziva — 21.05 Žive naj vsi narodi, do-
kumentarna serija — 21.50 TV dnevnik
—	22.05 Športni pregled — 22.35 Nogomet: Crvena zvezda — Hajduk.
PONEDELJEK, 26. marca: 9.00 TV v šoli: Likovni pouk, Planine, Za prosti čas, Življenje v mlaki — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis —■
11.10	TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Srečanje ob partizanski pesmi — 17.35 Katastrofe, dokumentarni film — 18.05 Gremo v gore, izobraževalna oddaja
—	18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Zlatorog, predstava mariborske opere — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Mozaik kratkega filma: Palček.
TOREK, 27. marca: 8.45 TV v šoli: Geometrija, Ali ste vedeli, Za pesmijo, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk
—	14.45 TV v šoli, ponovitev — 16.35 Šolska TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sadež, Krajina v preobrazbi —
17.30	Poročila — 17.35 Čez tri gore: Bratje Zupan — 18.05 Mali svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi, oddaja v madžarščini — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Mednarodna obzorja — 20,55 Pota Poljske — 22.15 TV dnevnik —
22.30	Iz koncertnih dvoran.
SREDA, 28. marca: 9.00 TV v šoli: Matematika, Bjelovar, Živi organizmi —
10.00	TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka, Kocka, kocka, Izobraževalni film — 17.40 Poročila — 17.45 Zgodbe o Prismukih — 17.55 Vincent van Gogh — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 M. Ravel: Nočne prikazni — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Za kralja in domovino — 21.35 Šanson po naše: Dur in mol — 21.50 TV dnevnik.
ČETRTEK, 29. marca: 8.55 TV v šoli: Geometrija, Selitve ptic, Dolina Volge
—	10.00 TV v šoli: Francoščina —
10.30	TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija — 16.00 Šolska TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sadež, Krajina v preobrazbi — 17.00 Poročila — 17.05 Viri energetike v XXI. stoletju, oddaja iz cikla: Pogled v prihodnost — 18.05 Minerji, dokumentarna oddaja — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 V živo, vmes poročila.
PETEK, 30. marca: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Elektronika — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Poročila — 17.25 La Fontainove basni — 17.40 Dnevi z
Gumbkom — 18.10 Rock-koncert —-18.40 Obzornik — 18.50 Pes, človekov prijatelj — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.00 Serif v New Yorku — 21.10 TV dnevnik —
22.15	625 — 22.35 Nočni kino: Angela Davis — Mreža.
SOBOTA, 31. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Zgodbe o Prismukih — 8.15 Srečanje ob partizanski pesmi — 8.30 Babičin vnuček — 9.05 Mali svet — 9.35 Dokumentarna oddaja — 10.15 F. Cialente: Camilla — 11.10 625 — 15.35 Poročila — 15.40 Škilasti lev — 17.10 Državno košarkarsko prvenstvo, prenos — 18.40 Naš kraj — 18.50 Očka, dragi očka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Rubens — 20.55 Moda za vas — 21.00 TV žehtnik — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Lovci na skalpe.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 25. marca: 15.30 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Film tedna.
PONEDELJEK, 26. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Usoda nekega Čarlija
—	18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti — 21.05 Poročila — 21.15 Fest na TV.
TOREK, 27. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik —
17.45	Pionirski TV-studio — 18.15 Nove knjige — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Znanost
—	22.35 Glasbena oddaja.
SREDA, 28. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini -— 17.30 TV dnevnik ■—
17.45	Zlata nit — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Izbor v sredo •— 21.30 Zabavno-glasbena oddaja
—	22.15 TV dnevnik — 22.30 Naš čas.
ČETRTEK, 29. maera: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Tehtnica, otroška oddaja —
18.15	Premor ob glasbi — 18.55 La Coruna: Ženski košarkarski finale, srečanje: Crvena zvezda — BSE, prenos
—	20.35 Neposredni stiki — 22.35 Poročila.
PETEK, 30. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik —
17.45	Magnet — 18.15 Naša obramba
—	18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti
—	21.50 Zabavno-glasbena oddaja — 22.40 Simfonična glasba.
SOBOTA, 31. marca: 18.45 Krilati farmacevti —- 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila —
21.10	Dokumentarna oddaja.
Podpirajte volilni sklad EL!

Pred letom osemintrideset zdravil v Ljubljani, kjer je imel sestro univerzitetno profesorico. Sploh je bila gostilna že od nekdaj kot najbolj domača, torej slovenska! Sebastijanova se je ponovno oglašala.
Micka je bila res že nevoljna.
Ko so Milka, Boris in Zdravko prišli na trg, so videli Franconovi dve dekleti. Otroška radovedna rtšesa so kaj kmalu ujela iz potišanega pogovora redkih tržanov in okoličanov, kaj se dogaja. Tedaj Pa se je začela Milka kujati: Boris, ne greva v šolo. Domov beživa! Morda bodo tudi našo mamo in ujči-Jeve gnali? Pojdi no! Boris je pokazal na Stopovo gospodinjo, ki je sedela med drugimi v avtobusu: Po-9lej, ta ženska je tudi notri, ki je meni največ šapov-ce dala. Oh joj, pa res, Milka, peljiva se nazaj do-rnov.
Zdravko se jima je pridružil. Nikdar še niso tako hiteli v Sosednje. Kakor da bežijo pred krutim zasledovalcem. Manjše in srednje klance so kar jemali s kolesom. Samo Milko je najbolj dajalo. Pa sta jo Počakala fanta, če je preveč zaostala. Za vsakim ovinkom so pričakovali policiste, ki bodo gnali njihove svojce. A za vsakim ovinkom je bila le prazna Pot. Nekateri dolinci, ki so jih srečavali, so hoteli Vedeti, ali danes ni šole. Otroci so bili tihi in samo 2rnajevali z glavo. Zdravka je grizlo: Hitler res misli pregnati vse Slovence, kakor je pripovedoval honzi, ki je že pred meseci pribežal iz Štajarskega ih je sedaj pri sosedi za hlapca. Kako grdo ravnajo na Štajarskem Nemci z domačini. Domača govorca je prepovedana. Kdor se ne kloni, ga izselijo
bogvedi kam. Vsak se mora vpisati za Nemca. Niti med sabo ne smejo govoriti več po svoje. Zakaj da so Nemci taki? Ko so prva leta še kar bili: Otroške doklade dobivajo starši. Vsak ima delo. Marka je bila nekaj vredna. Kmetom ne grozi več eksekutor. Nihče več se ne spufa. V mladi Zdravkovi pameti se posveti: Če le nima deda prav, ki vedno trdi, da je Hitler falot? Saj se res vidi, kaj počenja. Cel svet hoče pomendrati. Deda pa pravi, da ga bo Rus že naklestil!
Doma je bilo prav tako vse narobe. Deda ni mogel prikrivati svoje vznemirjenosti, nikjer ni bilo njegove šegavosti, babica je držala molek v rokah in kar polglasno žebrala, vmes pa še z dedom politizirala.
Če bodo našli tisto, kako smo dvajsetega leta glasovali, morajo mene pri miru pustiti! je stari mož zagodrnjal, jaz, kot dolgoleten socialdemokrat sem bil že pri Franc-Jožefu organiziran. Zato sem se odločil za Avstrijo, ker so novembra osemnajstega leta na Dunaju pognali cesarja Korla in sklicali socialistično republiko. Kaj bi tudi naj drugače napravil? Ko so s Slovenci prišli Srbi na Koroško, so zopet hvalisali novo kronano glavo, svojega srbskega kralja. Jaz imam kronanih glav dovolj. Zakaj niso Slovenci naredili tako kot nemški Avstrijci? Oklicali bi v Ljubljani socialistično republiko Slovenijo?Saj sem Slovenec. Sem bil, pa bom ostal. Samo za srbskega kralja se nisem mogel odločiti. Ti, stara, si se dala od tistega sladkorja, katerega so delili pred plebiscitom, pretantati, pa si volila drugače kot jaz. A za-
tegadelj nisi kar nič boljši Slovenec kot jaz! No, če pa vzameva volitev desetega aprila osemintridesetega leta, ko je prišel Hitler, sva najbrž spet različno glasovala. Mi socialdemokrati smo hoken-krajclarje že štiriintridesetega leta spoznali, ko so na Dunaju Dollfußa ustrelili. Pa pozneje, ko je Hitler sklenil s Stalinom prijateljsko pogodbo, kar je marsikaterega naših komunistov zmedlo, da so se šele lani junija spet znašli, ko so Nemci vdrli v Rusijo.
Babica je menila, naj Zdravko ne hodi več v šolo, kajti, če bodo nas izselili, bo še otrok zadaj ostal.
Deda pa je trdil: Otrok naj hodi v šolo! Kaj ima otrok s politiko opravka? Ko bo dorastel bo na svetu vse drugače, od tega Hitlerja pa ne bo več duha ne sluha.
Potem so na dolgo in široko govorili o Brčkovem Toniju, ki je bil Zdravkov krstni boter. Tudi Brč-kovo gospodinjo so gnali, mater in sina, že sinoči. Gospodarja pa danes iščejo. Nikjer ga menda ne najdejo.
Zdravko je bil ob tej novici najbolj prizadet: Dober boter! Ki mi je še predlani napravil novo črno obleko iz preostalega imenitnega blaga. Fant se še dobro spominja, kako je pokleknil pod Brčkovimi njivami v sneg, kjer sta z materjo srečala botra, ki se je s konjsko vprego vračal od vožnje hlodov v trg. Pokleknil je in se zahvalil za dobljeno obleko.
Zdravkovi domači so ugibali, kam neki bi se Toni mogel djati. Kje se skriva? Fanta pa je zbodlo: Če ga ujamejo, ali bi streljali?
(Dalje prihodnjič)
„Oder mladje“ KOZ v Beogradu dobil 1. nagrado za komunikacijo
ČESTITAMO!
Razveseljivih novic o rojstvih ne zmanjka. Že pred mesecem dni so prinesli Minki in Folteju W u z e I -I a na Reki pri Šentjakobu drugo hčerkico, kateri so dali ime Viktorija. Foltija Wuzella pozna domala ves slovenski svet, saj že dolga leta nastopa z največjim uspehom na domačem šentjakobskem odru in ima publiko vedno na svoji strani. Z igralsko skupino iz Šentjakoba je gostoval po vsem Koroškem s Celovcem vred ter preteklo pomlad tudi v Ljubljani na Križankah, kjer so podali Miklovo Zalo. Folti ima skoraj že najeto vlogo Tresoglava, ki jo je tudi v Ljubljani podal zelo uspešno, čeprav je prvič igral z „novo Almiro“. Poklicno prinaša Foltej kot nastavljenec domače kmečke zadruge dnevno veselje v družino, kamor privaža naročeno blago.
Dan po rojstvu male Viktorije so prinesli tudi hčerkico družini Trap s Spodnje Reke. Nastavljenki KKZ Travdiji Wrolich in njenemu možu Franciju, ki je tiskar v Mohorjevi tiskarni, se je pred kratkim rodila hčerkica.
Vsem staršem čestitamo in jim želimo mnogo veselja z naraščajem, naraščaju pa lep začetek življenja!
Pošteni
najditelj
(Nadaljevanje s 6. strani)
„Za božjo voljo, samo tega ne! Pustite me domov! Moja uboga mama mi je vedno govorila, da se s poštenostjo daleč pride.“
„Podpišite zapisnik!“
„Hvala bogu,“ je zastopala Ana Buklova in napravila križec pod zapisnik.
III.
Čez četrt ure je prišel na policijo mlad moški, ki je dajal videz gladko obritega Američana. V polomljeni nemščini je dejal:
„Pogrešam svojo kožno torbico, ki mi je verjetno padla ponoči iz rok na neki ulici.“
Povedal je vsoto, geslo čekov in dodal:
„Ne gre mi za denar, ampak za nekatere zapiske o cenenem nakupu gosjih črev.“
Naredili so zapisnik, in ko so mu sporočili, da se pošten najditelj odreka desetodstotni nagradi, je Američan, kralj gosjih črev, rekel bolj zase:
„Well."
Potem je odšel, ne da bi si hotel zapisati naslov najditeljice Ane Bu-klove.
V časopisu je bil natisnjen masten naslov in dolg članek o pošteni najditeljici, ki se je odrekla bogastvu.
IV.
Ano Buklovo so morali odpeljati v bolnišnico, ker jo je mož še isto noč premlatil skoraj do smrti, ko je v gostilni prebral časopis. Iz bolnišnice so Ano Buklovo odpeljali na psihiatrično kliniko, od tam pa na zdravljenje v sanatorij za umo-bolne...
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Na predlog Krščanske kulturne zveze sta povabila zvezno ministrstvo za zunanje zadeve na Dunaju in kulturni oddelek koroške deželne vlade interesno skupnost Koroške dijaške zveze „Oder mladje“ na beograjsko srečanje eksperimentalnih gledališč BIFET LEVO v Beogradu, ki je bilo od 13. do 17. marca 1979. Na tem festivalu je KDZ skupaj z graško skupino „Theater im Keller“ zastopala Avstrijo. Bilo je verjetno prvič, da je kakšna slovenska koroška skupina zastopala Avstrijo na kakšni internacionalni prireditvi. Zastopane so bile še skupine iz Poljske, Anglije, Madžarske, Italije, Beograda in Splita.
„Oder mladje“, ki je nastopal z mladinsko spevoigro Svetlane Mar-ikarovič „Hiša tete Barbare“ je imel čast, da je imel otvoritveno predstavo, ki je bila v osnovni šoli „Maršala Tita“ v Beogradu. To predstavo so si ogledali tudi pred-stavniki-zastopniki Zveze socialistične mladine Srbije, avstrijski poslanik dr. Helmut Liedermann, kulturni svetnik Leopold Melichar, ki je bil tudi pobudnik tega srečanja, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch in predsednica Koroške dijaške zveze Magda Koren. Da je predstava našla dober odmev, dokazuje dejstvo, da je dobil „Oder mladje“ prvo nagrado za „komunikacijo pri publiki“. Poleg te predstave je imela skupina še dva druga nastopa v bližini Beograda. V torek opoldne so priredili kulturni svetnik pri avstrijskem poslaništvu Leopold Melichar, Ingo Wampera, svetovalec za amatersko gledališko dejavnost pri štajerski deželni vladi in Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze, sprejem v Domu mladine za organizatorje in di-
Konovece: umrl Anzej Fera
(Izgubili smo zvestega bralca NT)
Dne 14. februarja je po dolgi bolezni umrl povsod spoštovani Anzej Fera. Bil je Pungratnikov sin v Dvoru, kjer je v slovenski in verni družini preživel svojo mladost. Nato je dobil delo v pivovarni Sorgendorf, kjer je ostal štirideset let — do svoje upokojitve. Največ časa je prevažal pivo, začetka s konji, pozneje s tovornjakom. Bil je skrben voznik, ki nikoli ni povzročil prometne nesreče.
Oženil se je z natakarico Malko Stöfelz in dobil nato od Ambruže-vega strica Lieneja svet, da si je postavil nanj nadstropno hišico. Tam sta živela srečno v krogu svojih otrok. Hčerka Erika je postala kmetica pri Rešu na Blatu in prihajala z otroki pogosto obiskovat očeta in deda. Sin pa je poročen z neko Ljubljančanko in zaposlen v Nemčiji. Rajni sam pa je rad hodil na vas k Jožku Karničniku in njegovi sestri Micki. Tam so brali Naš tednik in poslušali slovenske oddaje radia Celovec. Posebno so se jim dopadle poljudne oddaje iz domačih krajev, ki jih je govoril Mirko Kumer-črčej. Z Jožkom sta vse posnela na zvočni trak in ga potem večkrat odvijala.
Ob grobu se mu je zastopnik pivovarne zahvalil za zvesto in vestno delo, dekan pa za vernost, s katero je dajal dober vzgled sodelavcem in sosedom.
Bodi mu domača zemlja lahka. Zaostalim pa izrekamo naše sožalje. Ohranili bomo Anzeja v blagem spominu.
plomatsko zastopstvo za kulturnopolitične predstavnike v Beogradu.
V	sredo pred odhodom pa je sprejel obe skupini — Oder mladje in Theater im Keller — avstrijski poslanik dr. Helmut Liedermann. V svojem pozdravnem nagovoru je posebno poudaril politično važnost sodelovanja „Odra mladje“ na tem festivalu in dodal, da je to gostovanje koroške skupine gotovo doprineslo svoj delež k nadaljnjemu sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Zelo ga je veselilo, da sta obe skupini zastopali Avstrijo na tem mednarodnem srečanju, predvsem pa, da je „Oder mladje“ zastopal slovensko manjšino na Koroškem.
V	imenu „Odra mladje“ se je
V okviru 4. Božanskega izobraževalnega tedna prirejeni popoldan za otroke in starše smemo označiti kot uspelega. Prireditelji so „otroškemu popoldnevu“, ki je bil tudi lani dobro obiskan, hoteli zagotoviti še večjo učinkovitost. Zato diskusije niso prepustili naključju, temveč so jo uvedli in usmerili na določen cilj, da se je med starši in pedagogi razvijala smotrno, in sicer po slikanju! Kajpada je bilo usmerjati mogoče le postopoma. Zato pa smo doživeli, da se odrasli v sproščeni in odprti skupnosti dobro počutijo in to vodi do razumevanja in obogatenja posameznih, kar je končno v blagor naših otrok. Med diskusijo je Anica Zablatnik mojstrsko skrbela za zabavo naših „malih in večjih“. — Gotovo bi lahko poleg slikanja odkrili še druga področja, ki bi v okviru takšne prireditve zbudila zanimanje in zaslužila, da jih obravnavamo.
Zelo pogosto starši omalovažujejo „čečkanje“ otrok, ker pač ne vedo, da pomeni to za otrokov razvoj posebno fazo. Ko nato otroci sežejo celo po barvnikih ali čopičih, utegne kritično opazovanje sčasoma privesti starše do drugačne sodbe.
Ne gre za to, da postane otrok vsestransko spreten v risanju, ampak naj bi razvijali svojo sposobnost, da se izraža v podobah, to pa na način, ki ustreza otrokovemu svetu podob. Ko namreč otrok v podobah oblikuje svet, se z njim dejansko sooča in hkrati vidno izraža svojo duhovno-duševno držo na vsakokratni razvojni stopnji. Vedno bolj nemotenemu razvoju otroka škodujejo vplivi okolja, zato ne smemo pozabiti, da individualne danosti končno določujejo način celotnega izražanja, torej tudi preko podob.
Zato nismo hoteli drugega, kot da staršem pripomoremo do boljšega razumevanja posebnosti otroške govorice v slikah in preko njih; tako bodo otroku priznavali njegovo osebnostno izvirnost in pravico, da se samolastno sooča s
POPRAVEK
#	V poročilu o osrednjem konti certu KKZ „Koroška poje“ smo % vodji kulturnega oddelka pri tl uradu koroške deželne vlade
#	dali napačno ime. Pravilno bi
#	se moralo seveda glasiti, da je H šef kulturnega oddelka koroške 9 deželne vlade dvorni svćtnik
#	dr. Günther Mittergradnegger
#	bil tisti, ki je pismeno čestital % v zelo osebnih besedah Pavlu
#	Kernjaku. Napaka je sicer neo-
#	pravičijiva, kljub temu jo zelo
#	obžalujemo.
Marica Wernig zahvalila dr. Helmutu Liedermannu za sprejem, organizatorjem BIFETA pa za prijazen sprejem in gostoljubje. V imenu Štajercev pa se je zahvalil Ingo Wampera. Skupino „Oder mladje“ sta spremljala režiser Franci Končan in tajnik KKZ Nužej Tolmajer. Brez dvoma je bilo to gostovanje za „Oder mladje“ najvišje priznanje za idealizem in požrtvovalno delo, ki ga vršijo njegovi člani za slovensko mladino. Priznanje pa ne velja samo skupini, temveč tudi režiserju Franciju Končanu iz Ljubljane, ki se je z vsem srcem posvetil tem mladim igralcem.
Dr. Liedermann je povabil „Oder mladje“ na gostovanje po Srbiji, katerega načrtujejo jeseni.
svetom pod našim razumevajočim vodstvom in modrim spremljanjem.
Če vemo, da je otrokova bit po naravi pogojena na lastnih zakonitostih, se bomo pri vzgajanju in izobraževanju otrok dosledno orientirali na le-teh in se pri svojem ravnanju uglašali na njihove potrebe. Osebnost pa more duhovno rasti in se razvijati samo, če se samostojno sooča s svetom. Za to pa je treba časa. Obzirno vodstvo more ta razvoj pospeševati, z nestrpnim vsiljevanjem pa vzgajamo nedorasle s prevzetimi nazori, ne pa v osebnosti, sposobne lastne sodbe in odgovornosti, to je ljudi, kot jih potrebuje današnja in bodoča družba.
Otroško risanje in slikanje torej ni predšola za poznejše umetniško udejstvovanje, marveč je pot za to, da otrok najde sebe in zbira ter predeluje lastna izkustva o svetu. Upodabljanje doživetij posreduje otroku doživljanje samega sebe in svoje lastne notranje motorike ter mu daje možnost, da izraža lastno bit na izvirni način. Otrok s tem odkriva območja lastne duševnosti, poglablja senzibilnost in čustveno življenje ter razvija izra-ževalno sposobnost in s tem vse svoje duhovne sile. S tem, ko se odziva in sledi notranjim zahtevam po izrazu, otrok bogati svoje predstave in pridobiva lastne nazore, sledi prebujajočim se mikom k sa-modejavnosti, si oblikuje stvariteljsko domišljijo, — to pa mu posreduje občutje samega sebe in zaupanje vase.
Tudi če niso manjkale pomanjkljivosti, je bilo vendar starše mogoče opozoriti na to, da je otroško slikanje dragoceno sredstvo za razvoj osebnosti, s tem pa naravnati nanj njihovo pozornost. Na splošno se je pokazalo, da bi bilo primerno nuditi pogosteje tovrstne vzpodbude.
SVETO MESTO (Elektrifikacija)
Ustanovila se je interesna skupnost. Predsednik je podžupan Engelbert Hirm, tajnik pa župan Siegfried Skubl.
Prvič je posvetila luč leta 1974. Do danes pa predsednik Hirm članom te skupnosti še ni predložil obračuna.
Le-ti pa se sprašujejo: Zakaj ni obračuna, čeprav ga je predsednik Hirm že zdavnaj obljubil? Koliko so posamezni interesenti že plačali? Kako visoka je bila podpora s strani dežele?
Vprašanja, vprašanja! Odgovora pa ni!
Članom te skupnosti se zdi vsa stvar nekako sumljiva. So mar kakšne nedoslednosti?
Ob Rožanskem izobraževalnem fednu: slikanje-veselje in potreba
Zveza slovenske mladine v Bilčovsii in SPD „Bilka“ v Bilčovsu vabita na LITERARNI VEČER Čas: sobota, 31. 3. 1979, ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Brali bodo člani pododbora društva Slovenskih pisateljev iz Maribora
Vabimo na predavanje Vinka Ošlaka
„O NAPREDNI MISELNOSTI“
Prireditelj: Farna mladina v Šentjakobu
Čas: nedelja, 8. 4. 1979, ob 19.30 Kraj: Farna dvorana v Šentjakobu v Rožu
SPD Jepa-Baško jezero v Ločah sporoča, da bo vozil avtobus iz Loč v Beljak na koncert folklornega ansambla LADO v soboto, dne 31-3. 1979, ob 18.30 od gostilne Pušnik v Ločah. Isto tudi sporoča, da se dobijo vstopnice pri tajniku Jožku Wrolichu.
IS KDZ MLADI DELAVCI
V ponedeljek, 26. 3. 1979, in v torek, 27. 3. 1979, od 13.00 do 19.00 Vam izdela v mladinskem klubu v kleti Mohorjeve ga. Ingrid Zablatnik
DAVČNO IZENAČENJE (Jahresausgleich)
Prinesite podlage s seboj.
Predavanje pod naslovom „HEIMATKUNDE“
Prireditelj: SKD Globasnica Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: sreda, 28. 3. 1979, ob 21.30 Predava: Del Vedernjak
Predavanje pod naslovom
„KEINE SCHONZEIT FÜR GABLERN“
Kraj: Gostilna Kokitz v Lovankah Čas: sobota, 31. 3. 1979, ob 20.00 Predava: Del Vedernjak
DOM V TINJAH
Skupinski pogovor
KNJIGA — OTROKOV PRIJATELJ
Čas: ponedeljek, 2. 4.1979, ob 19.30 in v torek, 3. 4. 1979, ob 19.30 Kraj: Dom v Tinjah Vodja: ravnatelj ljudske šole
v Zvabeku, g. Janko Tolmajer Dodatni program:
#	film o problemih otroških knjig
#	razstava primernih in sodobnih otroških knjig
Povabljeni so:
matere in očetje, stari starši, učiteljice, učitelji in drugi vzgojitelji
V soboto, 31. 3. 1979, od 9. do 17. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE
„Velikonočno namizno okrasje“ Voditeljica: sr. Lucija, Tinje
KKZ sodeluje s Kanalsko dolino
V ponedeljek, dne 19. marca, so se na Sv. Višarjah sestali predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca in predstavniki Slovencev iz Kanalske doline. Sestanek je služil predvsem poglobitvi dobrih stikov, katere gojita obe skupini že nekaj časa in so dovedli do nastopa pevskega zbora „Planika“ iz Ukev (dirigent župnik Mario Ga-riup) na letošnjem osrednjem koncertu KKZ „Koroška poje“ v Celovcu ter do raznih gostovanj koroških skupin v Kanalski dolini.
Na sestanku sta se delegaciji menili o „nadaljnjem sodelovanju na kulturnem področju ter v poglo' bitvi stikov z ozirom na stoletno zgodovinsko, jezikovno in kulturno povezanost med Slovenci v Kanalski dolini in Slovenci na Koroškem“, kot to omenja ob tej priliki izdani komunike.