Lo XXXIII. Številka 42 Ljjovitelji: občinska konferenca SZDL CpiM. Kranj, Radovljica, Skorja Loka Tlrtit - Izdaja Časopisno podjetje |MKranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar LASILO SOCI V sončni, topli pomladi je mladost kar najbolj brezskrbna, radostna in vesela, še posebej tedaj, ko še sreča na travnikih in na poljanah, v mehkih zelenih travah, daleč od mestnega hrupa, prometnih cest in ograjenih igrišč. Srečanje najmlajših, cicibanov, na prostranih travnikih pa ni le vesel in radosten otroški smeh in vrisk, temveč lahko tudi koristen pouk o tisoč skrivnostih življenja v naravi. Kranj, petek, 30.5. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO V četrtek pride vlak bratstva in enotnosti Gorenjska pripravlja prisrčen sprejem JERANJ — F^toSnji vlak bratstva motnosti je osrednja jugoslovan-rfmzhenopolitična manifest arija parija, solidarnosti in bratstva j narodi in narodnostmi Jugo-I,etr>šnji vlak. ki prihaja v in prihodnji četrtek, nada-«koraj 20-letno tradicijo to-vlakov. ki so vozili iz Slo-v Srbijo in obratno s krajšimi ifvami. Od leta 1974 dalje pa dve leti organiziramo vlak va in enotnosti: predlanskim pjjal v Srbijo. letos pa prihaja v Slovenijo, čez dve leti pa bo spet peljal v Srbijo itd. Prvi. vendar še ne tako organiziran vlak. je pripeljal na Štajersko leta 1961. na Gorenjsko pa je prišel prvič leta 196.'? in na -Jesenice pripeljal okrog 450 ljudi iz Valjeva. ki so med vojno nudili gostoljubje gorenjskim izgnancem. Sledila so leta prekinitev, leta 1974 pa je to postala enotna in usklajena akcija Slovenije in Srbije, potrjena v zve/ni konferenci SZDL. v obeh republikah in obeh republiških konferencah SZDL. Prevladalo je mne- lOGOVORIMO SE SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 5. strani objavljamo skrajšano gradivo za sejo zborov kranjske n»Jie skupščine, ki bo v sredo. 4. junija ob 15. uri" v dvoranah /Vine občine Kranj. Delegati bodo obravnavali med drugim fVk zakona o stanovanjskem gospodarstvu, poročilo o delu ja sveta, upravnih organov in strokovnih služb, usklajevanje »nov družbenih dejavnosti, predlog za podelitev domicila 31. di-,problematiko kmetijstva in preskrbe, poročilo o lanskih obramb, ravah v občini in se nekatere druge pomembne zadeve. SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ ^ponedeljek, 2. junija, se bodo sestali delegati družbenopolitične-ra. v sredo. 4. junija, pa delegati zbora združenega dela in zbora lih skupnosti skupščine občine Tržič. Povzetke gradiva objavil 6. strani Glasa nje. da je to izvirna in učinkovita oblika utrjevanja bratstva in enotnosti ter prenešanja te vrednote na mlajše rodove. Predsednik Tito je bil zagovornik te akcije in zato bodo letos podelili pokojnemu predsedniku posebno plaketo vlaka, ki je bila pripravljena še za čas njegovega življenja, pa je bila kruta smrt hitrejša. Plaketo bo v Ljubljani sprejel predsednik predsedstva ŠRS Viktor Avbelj. prav tako pa bodo prvič podeljena tudi posebna priznanja vlaka najzaslužnejšim pri organizaciji dosedanjih manifestacij. Gorenjska je za dobitnika soglasno predlagala Metoda Raldermana z •Jesenic! Letošnji vlak prihaja v Slovenijo v četrtek. 5. junija. Pripeljal bo skoraj 1000 gostov i/ Srbije. V Krškem bo oh 11. uri osrednji sprejem, nato pa bo vlak vozil do Zidanega mosta, kjer se ho razdelil: glavnina gre na Štajersko, okrog 170 gostov pa bo nadaljevalo vožnjo na Gorenjsko Kranj bo sprejel vlak v četrtek ob 14.05. Na kranjski železniški postaji bo krajši sprejem, nato pa bodo avtobusi goste pripeljali na Trg revolucije, kjer bo osrednji sprejem in pozdrav, ki ga bo v imenu Gorenjske izrekel sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Naslednji dan. 8. junija, bodo prijatelji iz Srbije pri svojih gostiteljih. delegacije pobratenih občin pa bodo ocenile dosedanje sodelovanje. Naslednji dan. 7. junija, na dan izgnancev, se bodo gostje in gostitelji zbrali ob 11. uri v Draž-gošah. odkoder bodo krenili na loški grad. kjer bo ob 14. uri osrednje družabno srečanje. Pričakujejo, da bosta v Loki tudi republiški delegaciji Slovenije in Srbije na najvišji ravni. Ob 17. uri bodo udeleženci srečanja spremljali na trgu v Loki nastop gorenjskih pihalnih orkestrov. Odhod vlaka je v nedeljo. H. juni ja. Z Jesenic bo odšel ob 14.50. iz Kranja ob 15.30 in iz Škofje Loke oh 15.39. Kot s«) v ponedeljek povedali predstavniki medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in posebnega koordinacijskega odbora, je Gorenjska že pripravljena na prisrčen sprejem, dostojen pomenu dogodka! •J. Košn jek Preste j mo se! Medobčinski svet ZSS za Gorenjsko je še enkrat resno spregovoril o problemih zaposlovanja na Gorenjskem — Ne smemo odstopati od dogovorjenega — Če ne bomo uskladili planov in v njih upoštevali tudi zaposlovanja, tudi planov ne bomo izpolnjevali V Tržiču ugotavljajo, da nimajo niti nadomestnih delavcev, kaj šele delavcev za novo zaposlovanje, da je pri njih velika fluktuacija, toda le na proizvodnih delih, režija pa ostaja. V delovnih organizacijah so resno zaskrbljeni, kako bodo izpolnjevali planske obveznosti, kajti marsikje bodo zaradi pomanjkanja delavcev morali krčiti proizvodnjo. V kranjski Savi se že kažejo posledice prevelikih obremenitev obstoječih delavcev, ker ne morejo dooiti novih. V Kranju so izdelali že pet variant bilanc zaposlovanja, toda po vseh bo delavcev še naprej primanjkovalo. V Radovljici imajo sicer bolj umirjeno rast zaposlovanja, za kar imajo svoje zasluge tudi družbenopolitične organizacije občine, toda tu so spet pred problemom, kako zaposliti strukturne viške. Mladi delavci, ki bodo zdajle prišli iz srednjih šol. se bodo marsikje morali zaposliti na manj vrednih delovnih mestih. Proizvodnja, predvsem tekstilna, ugotavljajo, bo še nekaj časa zahtevala novo zaposlovanje in težko bo tudi zagotoviti minimalne življenjske in družbene standarde. Vsi tisti, ki sporazumov še niso sprejeli, bi mogoče lahko zaposlovali v okviru občinskih kadrovskih bilanc, če so v svojih planih zagotovili, kdaj bodo sposobni sprejeti te samoupravne sporazume. In še en velik problem tare Radovljico: gostinski kader odhaja, prav zdaj. koje tako velik poudarek dan prav turizmu. Zaradi pogojev dela. osebnih dohodkov . . . Ugotovaljamn. da potrebujemo na Gorenjskem 6.037 novih delavcev, zraven pa vemo. da jih bomo lahko zaposlili le .'1.888 in da jih imamo oziroma jih borno dobili doma le 3.872. 80.000 nas dela na Gorenjskem, toda rezerve imamo še ogromne, ugotavlja pri tem medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko. Zdravko Krvina. Zakaj je pri blizu 7.(XX) zaposlenih v jeseniški Železarni vsak dan z dela blizu 1.200 delavcev? Zakaj je v škofjeloški občinski upravi od 127 delavcev vsak dan 20 odsotnih'' Zakaj so seje dopoldne? In seje nepripravljene! Tako daleč gremo, da celo proslave organiziramo med delavnikom dopoldne! V raznih birojih se je nabralo ljudi, ki delajo malo, vlečejo pa ogromne plače. Kako prav ima, ko pravi, da bi, če bi teh 80.(XX) delavcev na Gorenjskem delalo res pošteno, nas bilo dovolj. Več kot dovolj! Po osebnih dohodkih se primerjamo s sosedi. Toda primerjamo le osebne dohodke, ne primerjamo se pa po delu! Stabilizacije še vedno ne uresničil jemo tako. kot bi jo morali. In prav zaposlovanje in dobro delo je tisto, ki bi k naši stabilizaciji največ pripomoglo. Nikakor ne smerno odstopati od dogovorjenega — le naravni prirastek, prestrukturiranje proizvodnje in delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Vse ostalo je odpiranje delovnih mest v manj razvitih področjih Slovenije in -Jugoslavije. Tu bomo morali graditi naprej. Ze v planskih dokumentih 1976 — HO smo zapisali, da borno proizvodnjo prestrukturirali in ker tega nismo uresničili, se ta odmik od plana pozna tudi v zaposlovanju. In če bomo izkoristili trenutka usklajevanja planov in v njih ne upoštevali zaposlovanja kot enakovredno komponento, tudi planov ne borno izpolnjevali. D. Dolenc Podljubelj pričakuje goste b ho sonce močneje grelo, ne bo več počitka -a čolne mane. kajti vožnjo po jezeru bo prijetno osvežujoča fm r Perrfan) TRŽIČ — Letošnji dvanajsti zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske bo 15. junija ob 10. uri v Podljubelju. Organizatorica, občinska konferenca SZDL Tržič, pričakuje več tisoč udeležencev iz'petih gorenjskih občin ter iz občin Kamnik, Domžale in Ljubljana-Šiška. Slavnostni govornik na zboru bo sekretar predsedstva centralnega komiteja ZKS Franc Šetinc, zatem pa bodo 31. diviziji NOV in partizanskih odredov Jugoslavije podelili domicil gorenjskih občin. V kulturnem programu srečanja bodo sodelovali pevski zbori tržiških osnovnih Sol. zbor to- varne Peko, pihalni orkester in kulturna skupina Pobratenje, rejci golobov pismonoS iz Kranja pa bodo s prireditvenega prostora spustili sto golobov kot simbol miru. V Tržiču je za srečanje že vse pripravljeno. Iz mesta bodo posebni avtobusi vozili v Podljubelj, ob tej priliki pa bodo izdali tudi spominsko značko in razglednico s petimi obeležji iz tržiSke občine. Teden dni pred dvanajstim zborom aktivistov in borcev NOV Gorenjske bo v Lomu pod Storžičem srečanje gorenjskih aktivistov Osvobodilne fronte. H. J /2> 8. SEJE/M OPREME IN SREDSTEI/ kranj CIVILNE Z4SCITE vstop prosti 2.-6.&80 N A S L 0 V GLAS 2 STRAN Carterjunija v Jugoslaviji Na rabilo predsedstva SFRJ bo predsednik ZDA Jimmv Carter 24. in 25. junija letos na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Prihod predsednika Carterja na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo pomeni nadaljevanje uspešnega razvoja odnosov med dr žavama na podlagi, ki sta jo določila predsednika Tito in Carter v skupni izjavi marca 1978. leta. Obisk bo omogočil vsestransko izmenjavo mi-šlenj o stanju in bodočnosti odnosov in sodelovanja naše države z ZDA. zlasti na gospodarskem področju. 3000 ha zemlje Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so obravnavali osnutek zakona o dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. Bistvo predlagane spremembe o kmetijskih zemljiščih je zagotavljanje sredstev za predvidene melioracije, ki naj bi jih v prihodnjih petih letih pospešili tako. da bi vsako leto izboljšali 3000 ha slabe zemlje. Denar bi dobili tako. da bi prispevke ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč zvišali. Najnižji prispevek od kvadratnega metra naj bo 25 din. od kakovostnejše zemlje pa ustrezno več. Novosti v osnovni in srednji šoli Na podlagi letos sprejetega zakona o osnovni šoli in zakona o usmerjenem izobraževanju bodo najbrž v osnovnih in srednjih šolah že v jeseni uvedli nekatere novosti. V osnovni šoli bi poglobili in utrdili razne oblike fakultativnega in občasnega značaja, ki jih učenci že sedaj opravljajo. Razmišljajo tudi o dodatni uri telesne vzgoje v 1. in 3. razredu, o prenosu pouka gospodinjstva v 6. razred in obveznih tečajih v 7. ter 8. razredu, dodatni uri za tuji jezik v .^razredu in dodatni uri za tehnično vzgojo v 6. razredu. V sklopu postopnega uvajanja usmerjenega izobraže vanja v srednjem šolstvu teko razmišljanja v smer. da bi nemara uvedli nove učne načrte in učbenike tam. kjer so zato pogoji. Gre zlasti za predmete: samoupravljanje s temelji marksizma, telesna vzgoja ter obramba in zaščita, nemara pa v nekaterih šolah tudi za matematiko in biologijo in v gimnazijah za osnove tehnike in proizvodnje. Razen tega sodijo v ta sklop še predvideni dnevi za kulturno, naravoslvno. obrambno in športno dejavnost učencev. Prvenstvo LAO Na prenovljenem mestnem stadionu na Rrajdi v Tolminu se je v sredo začelo 35. jubileju o športu o pri en -stvo ljubljanskega armadne-ga področja in tretji pregled kulturno-zabavnih dejavno sti pripadnikov Jl.A. Prvenstvo je odprl pomočnik poveljnika ljubljanskega ar madnega območja general-major Svetozar Oro. Na pr venstvu sodeluje skoraj 1000 športnikov, vojakov in stare šin iz osmih ekip. Kongres zdravstvenih delavcev V beograjskem centru seje zafet prvi kongres zdrav stvenih delavcev Jugoslavije. Na njem obravnavajo orga ni zanjo zdravstvene službe, vlogo zdravstva v splošni ljudski obrambi, izabra Seva-nje strokovnih delavcev, množične bolezni kot social-no-zdravstveni problem ter zaščito in nego otroka ' * d •» *.». p .»»»»•# * ' _i- JESENICE V ponedeljek. 2. junija, oh Hi. uri bo v občinske skupščine seja občinske konferenc* Jesenicah. Udeleženci seje se bodo odločali spremembe pravil občinske organizacije Socia sejni dvorani jeseniške Socialistične zveze na > sprejemu dopolnil in tične zveze. Obrav- Svet v tem tednu sprememhe pravu oncmsKe organ■/.<» u*-■».......•-. . „..„n:i: navali bodo tudi delovanje delegatskega ^/Wni»^ Med drugim bodo razrešili dosedanjega sekretarja obč.nske kontereme ter izvolili novega. (S) Pripravljeni nuditi pomoč Kranj - Oddelek za ljudsko obrambo pri kranjski občinski skupščini in občinski odbor Rdečega križa sta minulo soboto priredila v Kranju občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tradicionalno preverjanje veščin pripadnikov civilne zaščite in drugih občanov, ki so usposobljeni za nuđenje prve pomoči poškodovanim, je tudi tokrat uspelo. Ze letošnjo pomlad so pripadniki enot prve medicinske pomoči v civilni zaščiti po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih med obveznim dopolnilnim poukom obnovili teoretično znanje in se pripravljali za praktično delo na tekmovanju. Za občinsko tekmovanje se je prijavilo .r>9 ekip iz krajevnih skupnosti. 9 iz temeljnih organizacij. 7 iz občinske enote civilne zaščite in 3 iz organizacije Rdečega križa. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v razvrščanju poškodovancev za nuđenje prve medicinske pomoči in oskrbi ene od poškodb. Večina ekip je pokazala dobro znanje. Največ točk je dosegla druga ekipa kranjskega združenega odreda civilne zaščite, drugo mesto je zasedla druga ekipa Iskre iz Kranja, tretje pa ekipa i/ krajevne skupnosti Velesovo. Prikaz delovnih spretnosti LJUBLJANA - Od 30. maja do 1. junija bo v slovenskem glavnem mestu 13. festival dela. na katerem bo sodelovalo več kot 8(K) tekmovalcev iz vseh republik in pokrajin v 38 poklicih. Razen tekmovanja, ki je osnovni namen festivala dela mladih, v Zvezi socialistične mladine Slovenije pripravljajo tudi več strokovnih posvetovanj in okroglih miz o festivalu, o izkušnjah posameznih republik in pokrajin pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, štipendiranja pri gradnji dijaških domov in podobno. Prav tako se pripravljajo gostitelji, to so različni izobraževalni centri, strokovne šole. inštituti in okrog dvajset delovnih organizacij, v katerih bodo tekmovalci spoznavali proizvodne programe. Beseda bo tekla še o samoupravnem življenju, o delu družbenopolitičnih organizacij. predvsem o delu mladine. Festival dela bo prikaz bratstva in enotnosti naftih narodov in narodnosti, manifestacija delovnih spretnosti mladih, ki bodo kmalu postali delavci, pomeni pa tudi nov prispevek k čvrsti zgradbi samoupravnega socializma in neuvrščene -Jugoslavije. Edina pomanjkljivimi tekmovanja je bila. da so se ga udeležili le najbolj pripravljeni. Kot so povedali organizatorji, bodo v prihodnje težili k večji množičnosti tekmovanja. Samo udeležba čim večjega števila ekip iz organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti in družbenih organizacij bo namreč omogočila celovit pregled usposobljenosti na tem področju. S. Saje Spomin na poljskega partizana BUKOVICA - V četrtek, 22. maja, so Skofjo Loko in Buko-vico obiskali konzularni predstavniki NR Poljske v Jugoslaviji ter položili venec na grob padlih partizanov na Bukovici, med katerimi je tudi njihov rojak Tadeusz Szadewski-Tomo. Ustavili so se tudi v doli, ki se imenuje po tem poljskem partizanu, kjer so jim pionirji pripravili kulturni program. Delegacija si je ogledala še salon pohištva Alples v Železnikih, nakar je obiskala spomenik v Dražgošah. Med zakusko v dražgoškem domu, so se gostje zahvalili za prisrčen sprejem ter poudarili pomen bratstva in enotnosti naših narodov, ki je bilo skovano med narodnoosvobodilno borbo s tovarišem Titom na čelu. Izrazili so željo, da bi se prijateljstvo nadaljevalo s pobratenjem krajevne skupnosti Bukovica in poljske občine, kjer je bil doma Tomo. Pričakujejo, da bo to še trdnejša vez med narodi za mir v svetu. Neuspela kupčija na račun tretjega V ponedeljek je pretekel rok za sporazum o palestinski avtonomiji na zahodnem bregu reke Jordan, pa so pogajalci bolj razdvojeni, kot so bili pred letom dni -Bosta odstop izraelskega obrambnega ministra Weiz-mana in zadnji kongres Palestinske osvobodilne organizacije v Damasku spremenila položaj na Bližnjem Vzhodu' Kako nesmiselno in nepravilno se je pogajati na račun trga brez njegovega sodelovanja kaže primer sporaium« • med Egiptom, Združenimi državami Amerike in Imelom H* kovanju palestinske avtonomne države na zahodno«, k-T ° Jordan. V ponedeljek, 26. maja bi moral biti spoTaz^m^LT ' pa so stališča pogajalcev sedaj bolj različna, kot nohil 1i letom dni. Palestinsko ljudstvo in njegova Osvobodilna P • zacija sta odrinjena od pogajanj in dosedanje i^ki.*«;! da tiči tu glavni vzrok neuspelih pogovorov" Re£a*„£ določenega problema brez sodelovanja prizadetega . n** celovite in trajne rešitve, če pa le-ta pride, pa ni nilrH?!! ♦??n*?a brez kali nasprotij. Sedanja pogajalska slika ka*J.h. • * ,b skemu predsedniku Sadatu peša potrpljenje «Vr«H- •e|PPfOV" trdovratnosti, izzivanja in nadaljevania gr»Hni„ selij na bregu Jordana in v Gazi, pra/tako J^0?"1*1 n-neodločnosti Združenih držav Amerike. Sadat t ' predloge za prebroditev krize, kar v bistvu nn r'a ameriške Izrael. Prav tako računa na podporo ameriških1*111 prit?*k na Evropi, ki za zdaj še precej tiho priznavajo Pal«»J!-ZaVeinikov v do državnosti, tega priznanja pa z«hodnoeVr2 PJivlco Američanom še niso neposredno in odkrito po hi đrtav' Sadata je mogoče sedaj pravi trenutek za to p eđa*e» Po sodbi Vendar je treba pri sedanjem trenutku na RH*--in pri reševanju palestinskega vprašani« n , D-Jem Vzhodu dvoje novosti, ki utegneta vplivati na ranili d upoštevati obrambni minister Ezer VVeizman je odit 'i v^' izraelski umirjenejšega izraelskega politika in za vi* Veljal je za njegov naslednik Ariel Saron, največji za»ov °J*n a 9Prave-zasedenih ozemelj pa te lastnosti nima vornik naseljevanji utegne še povečati, kar bo zanesliivo kl P^tiak * Arabcev in Palestincev na drugi plati Dn ve*J* prav na to. Bojno jedro Al Fatah Pal^t?!?*. nov°8t •« nanaia ganizacije je na zadnjem kongresu v n °8vob°dHne 0r-strategijo še ostrejšega osvobodilnega boi« JJmfsku "prejelo poveljnik Jaser Arafat in pozval vse gveril ir" /e Potrdil tudi k usklajenemu delovanju. Bližnji Vzhod Palestinske enote nasprotjem in zanesljivo tudi zaostrit Ji 8e torej bliža novim reševanju spora. lvam tep dolgotrajnemu Od naše zunanjepolitične aktivnosti • zveznega sekretarja za zunanje zad^i* .treba omeniti obisk riji, prav tako pa tudi stališče da d08JP» Vrbovca v Alži-evropski varnosti in sodelovanju'm0r l?a~,?d8ka konferenca o ali preložitev škodljiva, saj želja po aodelov** b* bUa ^P0*** an,U VK^jeT* Tekmovanje gozdnih delavcev Vsak začetek je težak Bohinjska Bistrica _ Konfe-sindi- renca osnovnih organizacij kata Gozdnega gospodarstva Bled in DIT gozdarstva Bled ter občinska sveta zveze sindikatov iz radovljiške in jeseniške občine bodo organizirali tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov — gozdnih posestnikov. Tekmovanje v delovnih in zabavnih disciplinah bo v nedeljo. 1. junija, v Bohinjski Bistrici na prireditvenem prostoru pri Danici. D. S. Tito delavcem Plamena KROPA - Predsednik republike Josip Broz Tito je leta 1970 obiskal delovni kolektiv tovarne Plamen v Kropi. S posebnim zanimanjem si je ogledal že tedaj moderne strojne naprave, kjer so delavci povečali svojo proizvodnjo. Radovljiška pomoč Brusu Radovljica — Pobrateno občino Rrus v Srbiji je majski potres še posebno močno prizadel, kar pove podatek, da je bilo samo prvi dan po potresu poškodovano 700 stavb. Skoda, ki jo še vedno ocenjujejo, je izredno velika predvsem v vaseh Džerekare. Iričići. Sošici, carevo. •Knježevo. Domiševina in Blaževo. V radovljiški občini so sku|)ščina in družbenopolitične organizacije takoj izrazile solidarnost prizadetemu pr« bivalstvu ter organizirale zbiranj« denarne in materialne pomoči prvi dan po potresu je izvršni >fvet skupščine občine Radovljica nakazal iz proračuna 1.W.000 dinarjev. Zbiranje pomoči so takoj sprožili v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter v'samoupravnih interesnih skupnostih, ki že pošiljajo svoje prispevke na posebni zbirni tekoči račun Da bi se natančneje pogovorili m zbiranju pomoči, je delegacija občinske skupščine Radovljica obiskala Brus. pobrateno občino pa so obi-,s**iH. & .pi«aK«4ViU>i. Jl ščinam ohravnavo skupnih ten* planov gorenjskih občin. |*>t informacijo o sodelovanju O«* ske z Ljubljano in potrdilo dop^ o načrtovanju. Organiziranju m nanciranju prireditev širšega dnil benega pomena. Menilo je. da občil ske kulturne skupnosti ne bi M podpisnik dogovora, kar pa w \* meni. da tudi pri kulturnih prtnsb t vab takšnega obsega ne bi bil M goč skupni dogovor o organizirani in financiranju. Soglašalo te 'ud podelitvijo domicila .'11 diviziji Ocena varnostnih razmer mil Kranj - Člani izvršnega -x't*i kranjske občinske skupščine «>fn*| sredini seji seznanili / varnostni* razmerami v kranjski občini m Gorenjskem. Sprotno seznanjanj* to problematiko bo odslej *tslnt»W , naloga kranjskega izvršnega »\etaj V sredo so namenili š»-pozornost kaznivim dejanjem vrst. javnemu redu in miru. loeM problematiki, prometu, nesrečait S delu. sodelovanju varnostnih nov z narodno zaščito m pi.>h:, ki narkomanije I/vršni svet še ie prav t. odločil, da se bo občasno *est*jaJ posameznih organizacijah ,i i nega dela in krajevnih skupin« ker bo tako lažje spoznaval prid matiko določenega »kolja m načine »'Sevanja. Tako j* v t,, dopoldne načrtovan obisk \ T»-k*li indusu. popoldne pa bodo nekat« člani i/vršnega sveta obiskali f klie. Sredina redna seja i/\ršnr| sveta, pa bo \ krajevni skupn« Bela 30. MAJA 1980 Stabilizacija jih ni presenetila neveriet n<» l«- slišati. Iona jr v Kranju že devet indva i-a leta s«> pri F'etrčku. v y rrfltni Kranja uredili prvo Ljjilna. Hitro je bila premajhna '' \97'2 >o začeli in še isto leto / gradnjo trgovine in ino Kranj se med vsemi poslovalnicami Les-širom po -Jugoslaviji lahko pohvali z naj-produktivnostjo — V bližnji prihodnosti o skladišča in prodajni prostor še povečali ponuditi kupni, že vse premajhna Matična l.esnina ima v svojem sklopu deset proizvodnih to/dov in blizu dvesto zunanjih pogodbenih in nepogodbenih dobaviteljev Zato je ponudba v sleherni Lesninini prodajalni pestra in bogata. Leta 1978 je kranjska l.esnina odprla tudi prodajalno na -Jesenicah, ki ima trenutno le .'150 kvadratnih metrov prodajne površine, toda že imajo načrte za adaptacijo, s katero bi pridobili novih 150 kvadratnih metrov razstavnih prostorov. Za K ran i imajo pa večje načrte Ker prodaja štabni narašča, s,, postali pretesni skladiščni prostori. /aI" '»'»'b' v najbližji prihodno sti i/meri okrog •_><><><) ,,hsi, -kla Jj/1 na Primskovem. Velika izbi-l|pdWfl in velika parkirišča so I .esnina K -\ d išče pa uporabili /;i prodajni in razstavni prostor Tako bodo potem razpolagali s :l()00 kvadratnimi metri razstavnega in 2000 metri skladiščnega prostora Kot pove direktor kranjske Lesni ne Milan l.ikozar. stagnacije prodaje pohištva, ki je zajela celoten jugoslovanski trg. l.esnina v Kranju še ni začutila. Vzrok je v strokovnosti in prizadevanju celotnega kolektiva: v obračanju zalog in produktivnosti na zaposlenega so v konici Lesnininih prodajaln Zaloge reč delavci kranjske l.esnine v 25 dneh. M7.8 starih prometa pa pri njih naredijo letno na zaposlenega. Mariborska l.esnina je z 28 starimi milijoni tretja in Kranjčani prednačijo v primerjavi / njimi kar z 10 starimi milijoni l.esnina je tudi ena jugoslovanskih firm. ki veliko so vlaga. Največje njene vloge so v tovarno iverke v Meblu in v tovarno Anhovo. Stabilizacija jih kajti pri Lesnini se že vseskozi stabilizacijsko obnašajo Le to ni prav. pravijo, da stabilizacija najbolj udari tistega, ki s«' je že prej stabilizacijsko obnašal. Kranjska l.esnina ima stalno v razstavi okrog 2.r> spalnic, okrog 00 sedežnih garnitur, po deset oprem za otroške sobe. okrog 33 regalov in blizu 25 kuhinj. Svojo ponudbo pohištva dopolnjuje tudi s talnimi oblogami, opremami za kopalnice, s tapiserijami, makrameji. stenskimi urami, slikami, svetlobnimi telesi in podobnim. Trenutno je slabša ponudba pri beli tehniki, vendar da se bo tudi ta izboljšala. Dobavni roki za pohištvo skrajšali, le Meblo ima zahtevne programe še dobavni rok. Rekli in bodo. firm. ki cementa m presenetila. Prijetno srečanje — V hotelu Lovec ttu se srečali preživeli predi ujm sošolci blejske osnovne šole. ki so prvič skupaj sedli v šolski klopi letu I9.'li. Skupaj s z učitelji, ki ho jim le tedaj vceplja/i ljubezen do domovine in fjudsfeo. so obudili spomine na nekdanje dni. Vsa generacija tega razredu je enotno in uspešno položila najtežji izpit, veliko jih je žrtvovalo življenja za svobodo, rsi preživeli pa so tudi po vojni našli pravo pot in veliko prispevali k izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti Nekdanjim učiteljem in vzgoji teljem so podarili knjižna darila in sklenili, da se hod" odslej srečali vsako leto maja - došt Ro/c - Foto; F Perdan upa |o. so se za nekatere precej dolg amacije pa so bile poskušajo se izogniti se ne drže dogovorov, kot jih predvideva zakon. V bližnji prihodnosti bodo nabavili tudi nov servisni avtomobil in povečali število monta-žerjev. da bodo kupcem lahko visttegli s strokovno montažo. Morda še to. da se Lesninini delavci vsako leto r « -kovno izpopolni/je „ na S Z mh seminarjih, ki jih pr reja J.'snTn,a P« vse.,.Jugoslaviji D-Dotm 8. sejem opreme in sredstev CZ Ali imate avto? Tržič — Letos pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Tržiču predvidevajo, da bodo lahko razdelili 26 solidarnostnih stanovanj. Dvajset jih bo vseljivih v bloku v Bistrici jeseni, šest pa ob koncu leta. ko bo obnovljena Lončarjeva hišu na Trgu svobode r starem mestnem jedru. Stanovanja bodo delili po prednostnih listah na osnovi novega pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi odbora za družbeno pomoč. Razpis je že sklenjen in v teh dneh ho komisija pregledala stanovanjske razmere prosilcev. Koliko najrazličnejših potrdil so morali prosilci oh prijavi priložiti, ne hi govorili. Največ težav so imeli z zagotovili delovnih organizacij, posebno manjših, da bodo stanovanjsko vprašanje svojih delavcev rešile v sedmih letih. V tem času mora namreč prosilec, ki dobi solidarnostno stanovanje, tega izprazniti. Pozornost pa je zbudi/ vprašalnik, ki vsebuje kopico vprašanj ii prosilcu in njegovih družinskih članih, o virih dohodka, o premoženju in podobno. Ni dvoma, da ho komisiji, ki bo sestavljala prednostne tiste, zelo pomagal, da je potreben. »Zanimiv« je predvsem zato. ker sprašuje, če prosilec oziroma družinski član ima osebni avto. Osebni avto v naši družbi že dolgo ni več luksus. Seveda, če hi šlo za mereedesa. RMW ali kakšno drugo super znamko vprašanje niti ne bi bilo neumestno. Dokler pa se občani, delavci in še zlasti mladi vozijo s fički. katreami in stoenkami »na puf«. o luksusu ne moremo govoriti. H. J. Širjenje gospodarskega sodelovanja Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju bo od 2. do 6. junija - Ob njem bodo organizirali dvodnevni seminar o reševanju iz ruševin m na vodi - Praktični prikaz aktivnosti na vajah v Kranju in na Bledu jv komunistov neposrednih proizvajalcev Preslaba vez §t jf aktiv komunistov delav-'"posrednih proizvajalcev v y/iiki občini s svojo dejav-•pravičil svoj obstoj, še Mrela uveljavil svoje vloge ,*repil položaja v okolju, kjer lakfl da bi lahko zagotovil I uveljavljanje v prakso 'a/redne naravnosti boja /a samoupravne odnose, 'ravna van ju problematike, s VJttfčujejo. v aktivu ugotav-k •truktura članov ni ustrezni veza ve med člani aktiva Ir": neposrednimi proizvajal-pff tudi ni povezanosti z '»rganizacijo ZK. ki je volila /K \> aktiv. Tudi člani aktiva P ,/►•malo lastnih pobud in preti™ vtl'/nosti. ko se srečujejo s -••'i ega okolja, •b* i/, jf i+ vedno premalo vzpod-N^ , n ,{ ter sodelovanji z organi in Unijami na različnih ravneh v itt| j kjw bi aktiv moral imeti 1 «*i (fdiv Aktiv komunistov-delav-^rednih proizvajaI<-ev bo ,ls^<¥ira\ ne samo na splošno, fudi konkretno sodelovati1^' kadrovski politiki v zvezi komunistov, kot tudi na drugih področjih dela. Vzrokov za slabo povezanost aktiva z drugimi oblikami organiziranih sil. je več. Med pomembnejšimi je gotovo premajhno zanimanje osnovnih organizacij ZK za delovanje aktiva prek svojega delegata v aktivu. Problem dela aktiva je tudi njegova sklepčnost, kar kaže. da tudi komunist i-delavci neposredni proizvajalci, ki so jih osnovne organizacije izvolile v aktiv, niso svojih zadolžitev jemali dovoli resno. Zato so predlagali, naj bi v bodoče aktiv deloval v večjih krajih občine, predvsem v .Škof j i I.oki. Železnikih in Zireh. Po teh treh skupinah bi se laže sestajal in obravnaval bi konkretne probleme, ki se pojavljajo v določenem kraju oziroma delovnih organizacijah. Tako bo aktiv tudi upravičil svoje poslanstvo, osnovne organizacije ZK pa bodo morale poskrbeti, da bodo v aktiv izvolile svoje najboljše člane — delavce neposredne proizva jalce. 1 F.. Rogata i Kranj — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo iz Ljubljane je minuli torek sklical tiskovno konferenco pred 8. sejmom opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju in letošnjim dnevom civilne zaščite. Na njej so predstavniki sekretariata, kranjske in radovljiške občinske skupščine ter Gorenjskega sejma iz Kranja med drugim spregovorili n organizaciji sejma in aktivnostih, ki bodo to prireditev spremljale. Prvi sejem, takrat se \je imenoval sejem sredstev za obrambo in zaščito, so v Kranju priredili 197.1. leta. Udeležilo se ga je 35 razstavljalcev. njihove izdelke pa si je na dobrih 1300 kvadratnih metrih razstavne površine ogledalo okrog pet tisoč obiskovalcev. Naslednje sejme, od tretjega dalje prireditev imenujejo sejem opreme in sredstev civilne zaščite, je do lani obiskalo prek sto tisoč ljudi. Na njih je sodelovalo blizu štiristo razstavijalcev. strokovnih seminarjev ob sejmu pa se je v šestih letih udeležilo prek osem tisoč delavcev s področja civilne zaščite. Gre torej za edinstveno prireditev v naši domovini tako po vsebini kot njenem obsegu. Letos bodo sejem v Kranju pripravili že osmič zapored. Na njem bo predstavilo okrog pet tisoč izdelkov predvidoma KIO proizvajalcev opreme in sredstev civilne zaščite. Razstavili jih bodo kar na 5200 kvadratnih metrih pokritega in 1500 kvadratnih metrih zunanjega prostora, to je na večji razstavni vršini kot v preteklosti. Pomen tokratnega sejma, ki ga prireja Gorenjski sejem V sodelovanju z zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in centrom za civilno zaščito pri tem sekretariatu od 2. do 0. junija letos v Kranju, je zlasti v širokih možnostih izbora opreme in sredstev civilne zaščite pa tudi v predstavit vi potreb, kar Ik> omogočilo boljšo povezavo / vsemi proizvajalci razstavljenega blaga Ne nazadnje gre za seznanjanj«' širše javnosti z dosežki na tem področju, zato bo ooisk sejma brezplačen. Ogled bo posebno zanimiv za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, saj bodo na sejmu predstavili tudi vojaške in obrambne poklice. Sejem bodo spremljale še druge dejavnosti. Ena od njih bo strokovni seminar o reševanju iz ruševin in na vodi. na katerem bo prihodnjo sredo in četrtek sodelovalo okrog 550 udeležencev iz vse -Jugoslavije. Teoretično usposabljanje delavcev na področju civilne zaščite bosta dopolnili dve praktični vaji. Prva bo v sredo. 4. junija, ob 17. uri v Kranju. Tod bo okrog 230 udeležencev prikazalo reševanje iz ruševin in z višin. V drugi vaji, ki bo naslednji dan ob isti uri na Bledu, bo blizu 2(X) udeležencev predstavilo reševanje na vodi in iz. vode. Na letošnjem sejmu bodo prvič uresničili predlog, naj bi te prireditve odpirali predstavniki predsedstev vseh naših socialističnih republik. Osmi sejem bo v ponedeljek. 2. junija, ob 10. uri odprl predsednik predsedstvu SR Bosne in Hercegovine Raif Dizdarevič. ki bo še z nekaterimi drugimi gosti pozneje obiskal predvidoma dve gorenjski delovni organizaciji. Sejem bo tako obenem priložnost za krepitev sodelovanja med dvema bratskima republikama na širšem gospodarskem področju. S. Saje CICIBAN - špagarice art. 0955 št. 31—34 299 din rt po- O L* A S 4.STRAN. PoVSOd iskana Obutev Koristne izboljšave Direktor temeljne organizacije kranjske Planike v Breznici Marjan Kalan je v pogovoru predstavil delo tozda — Načrtovane naloge so v prvem četrtletju presegli za 2 odstotka — Težave s kvaliteto reprodukcijskega materiala — Primanjkuje stanovanj za delavce Na minulem mednarodnem sejmu malega gospodarstva so obrtniki predstavili vrsto zanimivih izdelkov, novosti, izboljšav in tudi inovacij, /lasti so zanimivi izdelki, ki so plod sodelovanja delovnih organizacij in obrtnikov. zaščita okolja »Opišite glavne značilnosti letošnjega delovnega načrta vaše temeljne organizacije!« »V temeljni organizaciji Planike Tovarna obutve Breznica. kjer izdelujemo v glavnem zgornje dele športne obutve iz programa Adidas. smo za letošnje leto načrtovali dnevno proizvodnjo 2200 parov teh delov. Tako naj bi z 21f> delavci, zdaj jih imamo tri manj. do koma leta izdelali .r).r)0 tisoč parov zgornjih delov za težjo športno obutev in moške čevlje. Predvideli smo. da bi ob takšni proizvodnji dosegli blizu 0 milijard starih dinarjev celotnega prihodka Po poravnavi vseh obveznosti, pri nas jih planiramo ob sprejemu za- Sporazum Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti Prednosti in obveznost Sporazumu med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo pripisujemo izredno važnost. Razlogov za to je več, prav tako pa se kaže zavedati, da sporazum sam po sebi nam še ne prinaša ničesar, če se ne bomo znali temu primerno organizirati in izkoristiti prednosti ter ugodnosti, ki jih sporazum ponuja. Sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo traja že desetletje, vendar je bilo to sodelovanje večinoma neenakopravno, saj deveterica ni hotela popustiti našim zahtevam po enakopravnejših gospodarskih in trgovinskih odnosih. Kljub težavam so se odnosi bogatili in spremljali prizadevanja, da bi med nami in skupnostjo končno le dosegli za nas sprejemljivejši sporazum, ki bi obsegal vsa področja sodelovanja in upošteval realen položaj Jugoslavije v Evropi in na svetu. Pomembni koraki pri sporazumevanju so bili storjeni leta 1973, pa še posebno kasneje leta 1976 in lani, ko je bila dogovorjena vsebina novega in najpopolnejšega sporazuma, podpisanega aprila letos v Beogradu. Pota uveljavljanja oziroma ratifikacije takšnih sporazumov so dolga, saj morajo na primer sporazum z nami potrditi parlamenti vseh držav, članic Evropske gospodarske skupnosti, pri nas pa zvezna skupščina. Da bi določila sporazuma lahko čim prej uveljavili, je bil 6. maja letos podpisan začasni sporazum, veljaven 5 let, uresničevati pa ga bo mogoče že 1. julija letos. Prvič, odkar sodeluje Jugoslavija z državami Evropske gospodarske skupnosti, je v zadnjem sporazumu upoštevan naš položaj, ki ga imamo kot so socialistična, samoupravna, neuvrščena in manj razvita država Sredozemlja in Evrope. Prav tako je sporazum tudi izraz spoznanja gospodarske razvite evropske deveterice, da Jugoslavija v svetovni menjavi le nekaj pomeni in zato kaže tesneje sodelovati z njo. Jugoslavija je v deželah Evropske gospodarske skupnosti pomemben kupec in dobavitelj: kot kupec je na 12. mestu, kot dobavitelj pa na 20. Pomembni so tudi podatki, da 79 odstotkov svetovne trgovine odpade na države evropske skupnosti, da je skoraj polovica naše menjave vezane nanje, da ustvarjamo s temi državami 66 odstotkov turističnega prometa, 72 odstotkov deviznih nakazil naših zdomcev in da je tudi 72 odstotkov naših dolgov vezanih na te države. Slednje in primanjkljaj v trgovinski menjavi je vzpodbujalo sklenitev takšnega sporazuma, ki nas postavlja v enakopravnejši položaj. To pa bomo morali znati izkoristiti, saj širši spisek blaga, ki ga bomo lahko izvažali, znižanje ali ukinitev carin ter druge ugodnosti nič ne pomenijo, če se ne bomo dobro organizirali. Na ponedeljkovem posvetovanju v Kranju, ki ga je za gorenjsko združeno delo pripravila medobčinska Gospodarska zbornica, so to te posebej poudarili. Gorenjska je izvozno usmerjena in večina tega izvoza je vezanega prav na dežele Evropske gospodarske skupnosti. O tem se bomo morali na Gorenjskem še dogovarjati, sodelovati in iskati skupna pota in načine uveljavitve prednosti sporazuma. ključnega računa za leto naprej, bi nam ostalo nekaj manj kot 2.b" milijarde starih dinarjev čistega dohodka.« »Kolikšno proizvodnjo ste dosegli v prvem četrtletju, kako delate sedaj in kakšni so poslovni obeti do konca leta?« »V prvem trimesečju smo plan izpolnili 102-odstotno. Proizvedli smo 208 tisoč parov zgornjih delov obutve. Prav gotovo bi jih izdelali še več. če nas ne bi pri proizvodnji ovirale nekatere težave. Aprila smo načrt dosegli. Tudi ta mesec so izgledi za izpolnitev plana dobri. Načrt bomo tako ob polletju kot konec leta uresničili, če ne bo nepredvidenih problemov. Pojasniti moram, da smo delavce V naših delavnicah priučili za izdelavo blaga, ki ga trenutno zahteva tržišče. Delavnice so prirejene za proizvodnjo določenih izdelkov. Marca, na primer, smo preš šli proizvodnje zgornjih delov za nogometno obutev na izdelavo delov za smučarske tekaške čevlje. Gre za blizu deset različnih izdelkov te vrste. Naša celoletna proizvodnja je prodana že vnaprej, saj ne moremo zadostiti vsem potrebam trga. Kar 80 odstotkov izdelkov gre v izvoz. Največ jih prodamo v Zahodno Nemčijo, precej pa tudi V Švico. Avstrijo. Japonsko. Kanado. Sovjetsko zvezo in Kuvajt.« »Katere težave vas v kolektivu najbolj ovirajo?« »Letos smo z uvoženega reprodukcijskega materiala prešli na domači. Zaradi neustrezne kvalitete stranskih materialov je prišlo do nepredvidenih zastojev v proizvodnji, ki so onemogočili večje preseganje plana. skladiščni Težave nam povzročajo tudi tesni ni in predvsem prostori. Da ne hi več ^trpanostz J. Košnjek proizvodni in predvsem "'a ne bi več z;_-matenali motila dela, smo se odločili v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi skladišče. Med 200 delavci v proizvodnji je večina žensk, zato je zaradi porodniških in bolezenskih dopustov odsotnost z dela včasih precejšnja. Glede neodgovornega obnašanja posameznikov, ki včasih iščejo vsemogoča opravičila za izostanke, pa smo se že dogovorili na nedavnem zboru delavcev. Ob tem je treba poudariti še en pereč problem. Gre za primanjko-vanje stanovanj, čeprav imamo denar v te namene. Ze pred leti smo pri jeseniški občinski skupščini zaprosili, naj hi v bližini tovarne zgradili blok z več stanovanji, ki bi jih odkupili za naše delavce. Zal vprašanje lokacije stavbe še danes ni rešeno.« Besedilo in slika: S. Saje NA DELOVNEM MESTU Janez Sluga — strugar Ogled Iskre v sedmem razredu je bil menda zanj odločilen: skupina se je ustavila pred stružnicami, kjer so izpod nožev leteli svetleči se kovinski drobci in spiralasti kovinski »ohlanci«. Delavec je imel ob sebi rožnati načrt s točno določenimi merami, kako del ost ružiti. Natančno, precizno delo. Ne fizično težko, toda zahtevno .. . V kranjskem Ikosu se je Janez potem izučil za strugarja in vse do vojaščine tudi tam delal. Za tekstilne in čevljarske stroje so v glavnem izdelovali dele. Večina majhne, drobne. Tudi stružnice so bile majhne. Po vojaščini pa je prišel v Savo. Strugarje za izdelavo kalupov so rabili. Model za avtomobilske gume. Dolga leta je Sava uvažala modele in drago jih je plačevala v devizah. Ko so pa zgradili novo mehanično delavnico, so jo opremili z velikimi stružnicami, takimi, da na njej lahko obdelujejo tudi največje modele za potniško in tovorno pnevmatiko, tudi do premera 2250 milimetrov. Janez dela na eni izmed njih. na poljski stružnici Carussel. Z dvigalom dvignejo surov odlitek specialnega jekla, posebej namenjenega kalupom, na kolo stružnice, kjer ga trdno vpnejo v čeljusti. Najprej predstruženje. potem struženje na gotovo. Povsem se je treba držati načrtov, paziti, da je vse centrično. simetrično... Le malo preveč se nož. stružnice zazre v jeklo, pa je tu milijonska škoda. Dcsen. tiste zareze, ki jih vidimo na gumi. še vedno dobivajo i/ uvoza, kajti to je le še ceneje, ker imajo zunaj že narejene, toda vse ostalo je narejeno doma. Pa bi tudi te izdelovali doma. če bi se izplačalo. Zahtevno je delo strugarja Mirni živci morajo biti. Marsikdo ne zdrži. Posebno ne pri kalupnih. ra indodpadr\ Ivan Kranjc ii Kranja seje predstavil na sejmu z izredno zanimii" naprava za čiščenje vode onesnažene z odpadnimi olji. Zanjo je d«hil tudi zlato medaljo za inovacijo. Dušan Jagodic iz Kranja je dobil zlato medaljo za kakovost izdelka - vitle za vlečenje lesa. Stare Ludvik iz Spodnjega Brnika je dobil za sajenje sadik. Slike: F. Perdan kjer se kalup neprestan« vrti in če osem ur nepretrgoma gledaš vanj. se ti lahko zvrti v glavi. Nože usmerja s komandno ploščo, s katero levi in desni nož premika v levo in desno, spušča in dviga. Hitro in počasneje režejo noži po kovini, kakor jih pač usmerjaš. In potrebna je stalna kontrola. Zdaj še ne dela samostojno. Se marsikaj se mora naučiti. Tudi v šolo bi še rad Sel. V srednjo tehnično. Ob delu. Če ne to jesen, pa drugo. Toda šel bo zagotovo. In če bo vztrajen in prizadeven, kot je pokazal, bo nekoč lahko strugar — specialist za modele. In če bo dosegel to. bo dosegel veliko. Iskan in cenjen poklic je stru-garski. Zdi se eden najlepših med kovinarskimi poklici, pa vendar se mladi vse premalo odločajo zanj. V knjižici o potrebah po poklicih, ki jo je izdala skupnost za zaposlovanje v Kranju, je poklic strugarja med tistimi, ki jih »zelo primanjkuje«. Janez kot začetnik v Savi zasluži odbrih osem tisočakov, ko bo pa v poklicu doma. pa znatno več. Dobri strugarji navadno presežejo vse mojstrske plače . . Izredno ustvarjalen poklic je to. Na stružnici z lahkoto po svoje oblikuješ še bolj trdno kovino. S svojo posebno močjo je-stružnica vedno znova pritegovala tudi našega tovariša Tita. da je za kakšno uro pustil državniška vprašanja in se sprostil ob njej. Nekaj nepopisno žlahtnega je bilo zanj vedno tej svetleči se kovini . . D I >olen< ■-—_ Zemlja se vedno bolj drobi V radovljiški občini opozarjajo na problemai kmetijstva — Ohraniti kmetijske površine podpreti visokogorskega kmeta — Večje si vencije Radovljica - Občinske konference Socialistične zveze bodo letos še posebno pozornost posvetile problematiki kmetijstva, samoupravnim in družbenoekonomskim odnosom v kmetijstvu. V radovljiški občini so se v okviru koordinacijskega odbora za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva že dogovorili za program dela in za rešitev najbolj perečih vprašanj. Vsi. ki so dolžni ohranjati kmetijske površine, naj bi sodelovali pri sprejemih prostorskih planov, še posebej zato, ker v občini z izgradnjo obvoznice Bled. nove železniške proge in magistralne ceste precej posegajo tudi v kmetijske površine. Ni sprejemljivo, da se odločajo za najlažje poti, ponavadi preko kmetijskih zemljišč, kot bi hilo potrebno pretehtati tudi odločitev Elana, da se razširi na kmetijsko zemljišče. Prav tako naj bi v občini temeljito pretresli umestnost odločitve, da na Gorjušah in na Konrivniku ne gradijo, kajti kmetje-nomačini so prizadeti in želijo, da se vsaj zanje stanovanjska%gradnja dopolni. Poleg tega* da bi morali organizirano začeti z ureditvijo pašnikov, z aglomeracijami, hidromelioracijami in komasacijami, z izravnavo zemljišč predvsem v Bohinju, naj hi se zavzeli tudi za izgradnjo ustreznih infrastrukturnih objektov v krajih, kjer kmetijstvo upada. Kmete bo treba obdržati nrt Slamnikih in tudi v drugih odročnih krajih, za . vanje kmetijstva pa nameniti dovt sredstev. Ze predolgo se pripravljaj1 na ustanovitev samoupravne in* resne skupnosti za pospeševa*|j kmetijstva, kjer naj bi zdru***«" sredstva organizacije združenefO la. Kmetje in gozdarji že nekai opozarjajo na socialni položaj in status kmetov. Zemlja in pvd vedno bolj drobita. Kmetom morali dati možnost najema veMij zemljišč in tako poskrbeti z« ve?f proizvodnjo. Občinska skupščina bi se tudi bolj zavzela za ra/.ne vencije v najbolj perečih problem^ kajti tudi slabša zemljišča moi*} biti obdelana, pridelek na teh vršinah pa naj hi bolje plačevali ^' kmetijstva v občini niso enako . spektivna. vsekakor bi morali spol bujati in pomagati tistim, ki ukvarjajo le s kmetijstvom in \* omogočiti primeren standard. V občini bodo morali poen<> kmetijsko politiko z združevanj kmetijskih zadrug. pospeševali službe in kreditno-hranilne ijM poskrbeti, da se ohranjajo objekti I planinah, ki zdaj propadajo t^r zavzeti za večji razmah kmečk« turizma. Že dojgo časa se pripravi rekonstrukcija farme na Bledu. j. Sit vi jo ostalih perečih vprašal kmetijstva pa naj bi težili predvwt k temu. da se čimveč kmetijski pridelkov proizvede doma I). Sedet KRANJ Sf M A ZBORA ZORI -\0V.GA DELA SKlTP-OBĆINK K RAN-I, (\-,\. (.junija, ob 15. uri .,-ini dvorani skupščine ne Kranj I SEJA ZBORA KRANJU SKIPNOST1 PSC1NK OBCINK \\.J. sreda. 4. junija, ' uri v s<*jni dvorani pščine občine Kranj K)A DIHŽBKNOPO-IfNEGA ZBORA PSCINE OBČINE sreda. 4. junija, uri v sejni dvorani »line občin«* Kran i Pnevni red ^tMli zborov kranjske občin k ke ATM* bodo po izvolitvi komisij za ffCjrijo pooblastil. ugotovitvi zborov, potrditvi zapiNni-lar^*jih zasedanj in pregleda ures-iklepov obravnavali r^gtek zakona o stanovanjskom tjfttUo o delu i/vrSn«'(fa sveta, 'vavnih ornnov in .strokovnih r^jlrtu 187» kaucijo o pripravi spreme m r> in <£|Bh>v statuta občine Kranj '•fjijrranj* programov družbenih r-«n«ti za letos . domicila gore njskih programa občini med 'JrBoati za letos ^J|of odloka <> podelitvi >*Jj»iriji NOV in POJ v 'jk* aprememh v sestavi izvrS-iveta in predlog za imenovanje jjoonarjev, ki vodijo upravne or-jJJ^in atrokovne službe ter njiho-r^asieatnikov — poročilo o ures-*Lrtnju priporočil in sklepov o ^Lgpravnem razvoju krajevnih JJairtJ kranjske občine rjfflo o uresničevanju obramb-rja varnostnih priprav v letu €afkranjski občini ■Jja uresničevanja *5j§tva v kranjski <*!»76in 1979 dosjovor o preskrbi s pro-"5 Mnovnr preskrbe v občini o pristopu k družbenemu j o uresničevanju kadrov „Jke v kranjski občini (zaključni račun odloka o organizaciji upra-kcijakih služb za Gorenjsko K odloka o spremembah in itvah odloka o pod sta no val-erjih t« zadeve (izvolitev treh *r temeljnega sodišča, razre-imenovanje članov skupine za zbor združenega dela e skupščine za področje aaratva. razrešitev in imeno-člana skupine delegatov za in republiške skupAčine. ■v sestave delavskih svetov renih temeljnih organizacij) in vprašanja delegatov in lo prvih pet najpomembnej-apTTnrjra reda obravnavali na Ifsaedanju. potem pa bodo na i ločenih sejah. olitve in lenovanja SPREMEMB V SESTAVI A SVETA IN IMENOVANJA urfARJEV. KI VODIJO t PRAV I ANE. TER NJIHOVIH NAMEST-- Predlagatelj predlaga, da se »oklic imenuje za pretdsednika t u družbeno planiranje. Anton hfM predsednika sveta za gospodaril feaaaee. Ferdo Rauter za predseduj« za urbanizem, gradbene in _zadeve. Lojze Rakovec za pred „ komiteja za družbene dejavnosti, »ssaik za člana izvršnega sveta in "^Kl^tafja za občo upravo. Zdenko tč&a sekretarja za notrtknjf zadeve. *JmWk* za sekretarja za ljudsko ob-rmilirjin Burja za direktorja uprave ■K* prihodkov, Božidar DemAar za Geodetske uprave Kranja in Aian Jocif za direktorja uprave .jKfrbi* »Ittzb. Bojan Dolar za načel-!~]Kw*»ik aluzb. Marjan Petrič za na-š*Kpa predsednika komiteja za gospo-ta finance. Avgust Ovaenik se h«j)«*zao«ti načelnika davčne uprave. rj|fr»Kh pa »e razreAi članstva v izvrs-yjrta ia načel ni »t v a oddelka za urha-'*H» tf*4*"n* 'i komunalne zadeve ter »alKiS»> za namestnika predsednika .k^tp '* urbanizem, gradbene in komu- TEMEIJNKCJA SODISOA -tvM# za volitve, imenovanja in admi-0^ jrt* zadeve predlaga delegatom, da \ y)D*tesieljnega sodišča v Kranju iz-(M*ta Kristana iz Kranja. Marijo *r< ,»>»ič iz Skoje I.oke in Majo Mleku* aA> ir**''**- izpolnjujejo pogoje, so-a u a (udi kadrovski organi gorenj-* (><»rfnrS7.r>l.. nI rfMMBE V SKIIMNAH DELKCA-/»ORIH RKPIHI.ISKK SKl'PSČI-, 1 nW združenega dela repuhliAke odi '» področje gospodarstva no lapasi Peter Sire iz Tek «t i I i nd usa . -•T ^»•»•r i/ PTT in Alenka Tomaži n iz $f ra/re*eni pa naj bi bili Olga fbi ^ Milan Gorica n in Jakob Z u mer j n P" *° predlagan i Vinko Vidie A *'•*«'» Malgaj. član družhenopo-# 'bora kranjske skupščine, in trf[ ^»trvanovie / Zlatega polja. Kazre- v|j ^vlvan Mi«kulin. Zvone Filipov i<< in t m J*' fUv.kih »vetih TOŽI) Zdravstveni (fajraTflZI) Zubnu poliklinika pa *r» »kanVno skupnost predstavljali po tki] W*> rhnra združenega del«. skupAči-družbenopolitičnih organizarij ,1' upor»tbnikii\ zdravstvene skup- DOGOVORIMO SE Osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu Celovitost urejanja Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, za katerega je sedaj pripravljen osnutek in bodo o njem-razpravljali /.bori kranjske občinske skupščine v sredo. 4. junija, ho določeval načela za uresničevan je družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, še posebej pa urejal samoupravno organiziranost na področju vsega stanovanjskega gospodarstva, ki obsega graditev stanovanj, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, zagotavljanje solidarnosti, varstvo bivalnega okolja in dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. O vseh teh zadevah odločajo delavci v združenem delu in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, stanovalci v skupnostih stanovalcev in samoupravnih stanovanjskih skupnostih, njenih enotah in stanovanj- Obvestili delegatom Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Kranj bo v sredo obvestila delegate o svojem dosedanjem delu. o gradivih, ki so že pripravljena, in o nekaterih spornih vprašanjih, ki jih bo mogoče opredeliti šele po sprejemu nekaterih zakonov. Komisija zato predlaga, da se rok za spremembo statuta podaljša do jeseni. Skupščina bo v sredo tudi seznanjena z uspešnostjo podpisovanja družbenega dogovora o kadrovski politiki. Dogovor je v kranjski občini doslej podpisalo nad 97 odstotkov podpisnikov. Dogovora še niso podpisali AMD Kranj. IBI. Obrtno podjetje Cerklje. Prešernovo gledališče in SDK. Kmetijskozemljiška skupnost pa bo podpisala dogovor, ko se bo sešla skupščina. skih zadrugah. Dejavnosti stanovanjskih skupnosti in organizacij združenega dela s tega področja imajo poseben družben pomen. Številne zadeve ureja zakon n stanovanjskem gospodarstvu oziroma njegov osnutek. Uvodoma določa, da delavci v združenem delu. krajani v krajevnih skupnostih in stanovalci v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini ugotavljajo potrebe po enostavni in razširjeni reprodukciji v stanovanjskem gospodarstvu ter na osnovi temeljev pla-nov in sporazumevanja z drugimi nosilci planiranja oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Prav tako sprejemajo svoje dolgoročne plane. Osnutek zakona n stanovanjskem gospodarstvu določa vire financiranja stanovanjskega gospodarstva in opredeljuje vire za stanovanjsko graditev in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Osnutek daje več poudarka uporabi lastnih sredstev občanov, prav tako pa zavezuje organizacije združenega dela. da pri investiranju zagotovijo tudi denar za stanovanja. Denar za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu naj bi zagotavljali iz čistega dohodka oziroma skladov skupne porabe, za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin pa iz dohodka temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti. Osnutek zakona predlaga način gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, naloge, pravice in obveznosti stanovalcev ter meni. da je stanarina družbene« priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dogovarjanje. Posebno poglavje govori tudi o stanovanjskih zadrugah kot sestavnemu /ielu samoupravno organiziranega stanovanjskega gospodarstva, o organiziranju stanovalcev in vseh drugih področ-Uh stanovanjskega gospodarstva. dejavnosti krajevne sploh. skupnosti na Vse naloge še niso izvršene ocenjevati to problematiko sprotno Kranjska skupščina je spomladi leta 1979 obravnavala gradivo n samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti in sprejela stališča, priporočila in sklepe, ki jih je bilo treba uresničiti. Izvršni svet pa je bil zadolžen, da po enem letu o tem poroča. Poročilo je pripravljeno na osnovi vprašalnika, na katerega so odgovarjale krajevne skupnosti. Ko so krajevne skupnosti ocenjevale prostorsko oblikovanost, jih je večina menila, da tega ne kaže spreminjati, da naloge lahko uresničujejo in je na tem področju vse v redu. Temu pa v resnici marsikje ni tako. saj sedanja organiziranost povsod ne zagotavlja samoupravnega urejevanja problemov in sodelovanja. Nekatere skupnosti so izredno majhne, druge pa imajo po več tisoč prebivalcev. To področje bo treba analizirati, saj dobivajo krajevne skupnosti novo vlogo, se povezujejo z združenim delom in drugimi skupnostmi, kar pa je pri majhni ali preveliki krajevni skupnosti težje. Slabo je tudi sodelovanje med skupnostmi in oblikovanje območnih skupnosti krajevnih skupnosti. Bela in Preddvor sta tu zaorala ledino, drugih takšnih primerov pa za zdaj še ni. Združene krajevne skupnosti lahko lažje rešujejo večje in zahtevnejše probleme Zanimive so tudi nekatere druge ugotovitve iz poročila o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti krajijske občine. Pomanjkljivosti se kažejo pri statutih, marsikje pa tudi krajevnih skupnostih prizadevne, dobro organizirane in tudi udeležba na sejah zbora krajevnih skupnosti je dobra. To ne velja za devel krajevnih skupnosti Obilo dela še čaka pri potrošnikih in poravnalnih jih je služba odmerila, koliko prisilnih izterjav je bih. potrebnih iin koliko opominov za plačilo Pravi tudi. da učinkovitejše delo davčne službe nekoliko ovirajo predpisi, "ki se pogosto menjajo, še bolj pa .nedelo« drugih organov V oddelku za družbeni plan m finance so količinski obseg dela prikazali statistično, sicer pa ga je bilo največ s pripravo ra/nih planskih dokumentov, predvsem z resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja občine in s programom malega gospodarstva ter analiz. Dosti dela jim daje tudi usklajevanje meril za oblikovanj obsega skupne porabe in splošne porabe. Lani v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve nim bili povsem kos tistim nalogam, ki dolgoročneje opredeljujejo njihovo delo. To so predvsem poenostavitev postopka pri pridobivanju dovoljenj, varstvo okolja, planiranje uporabe prostora in tvornejšr usmerjevalno in politično delo na področjih, ki sodijo v pristojnost od-delka.' Upravičljivih razlogov je več: od kasnitve zakonskih osnov na področju urejanja prostora, spremembe koncepta pristopa k prostorskemu planiranju, do pomanjkanja časa zaradi obilice tekočih nalog in kadrovskih zadreg. Sicer pa so v tem t>ddelku lani rešili 509 zadev s področja urbanizma in gradbeništva ter 92 s področja komunale Pogrešajo referenta za komunalne zadeve, ki so ga izgubili konec leta V pristojnost oddelka za notranje zadeve sodijo zadeve v zve/i uresničevanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja, varstva preti požarom, prebivalstvu, varnosti cestnega prometa in podobno Ni področju prijavne in odjavne službe se vseskozi srečujejo z vprašat prijavljanja stalnega prebivališča, saj ugotavljajo, da se ljudje naseljujejo v vseh mogočih prostorih. Sicer pa v tuldelku posebnih teta pri delu niso imeli. Poročilo o delu sekretariata skupščine občine Tržič je sestav Um. iz dveh delov; prvi del je poročilo o delu sekretariata kot strol službe, drugi del pa poročilo o delu kadrovske službe Sekretariat opravlja strokovna, administrativna in organizacijsko tehnična (Ml V zvezi s pripravo gradiv in sklicevanjem sej zborov skupščine obrta* izvršnega sveta, skrbi za zapisnike m podobno. Razen kadrovskih teta v drugih oddelkih, ki jih sekretariat pomaga reševati je delo utečen V kadrovski službi pa so lam opravljali vrsto strokovnih in administnv tivno tehničnih nalog za komisije pri skupščini občine in izvršnem svetu. vodili kadrovsko evidenco itd. V oddelku za upravno pravne zadeve in skupne službe mi luni skrbeli /« čim boljše delo upravnih organov, precejšen del niihnvih nalog pa odpade na področje cen. stanovanjskih zadev, dela /a invalide in borce, na opravila personalne službe, na področje premoženjsko pravnih zadev, pravnistva ter obrti in cen gostinskih storitev Poročilo o delu oddelka za ljudsko obrambo ho obravnaval svet občinske skupščine za splošni ljudski odpor in družbeno samozW"> jeseni, tedaj pa ho delegatom predložemo tudi poročilo o delu inš»* cijskih služb, ki bo zajemalo daljše časovno obdobje. Spremembe v upravnih organi Po sprejetju zveznega zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu je bil sprejet tudi republiški zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Oba predpisa prinašata vrsto novosti na področju organizacije, dela in vloge občinskih upravnih organov. Ti se ustanovijo kot individualno vodeni organi (sekretariati ali oddelki) in kot kolegijski upravni organi (komiteji), vsak pa predstavlja samostojno delovno skupnost. Na novo je opredeljen položaj in vloga vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Upravnim organom, pristojnim za občo upravo, je naložen tudi nadzor o pravilni rabi predpisov n upravnem postopku, medtem ko je dolžnost vseh upravnih organov, da prispevajo k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov s tetn. da pripravljajo pregledna in razumljiva gradiva, v katerih je nakazana tudi posledica posamezne odločitve. Na podlagi zakonov in smernic republiškega sekretariata za pravo- Trije družbeni sveti Izvršni svet je po predhodni razpravi v predsedstvu občinske konference SZDL Tržič pripravil osnutek družbenega dogovora in odloka o družbenih svetih. V tržiški občini naj bi ustanovili tri družbene svete, in sicer svet za vprašanja razvoja političnega sistema, svet za vprašanja družbenega in gospodurske-razvoja občine ter svet za sodje. upravo in proračun je delov*, skupina pripravila osnutek odlok« organizaciji in delovnem pot upravnih organov ter stmk«-1 službe v občini Tržič Izvršai osnutek že obravnaval, do l«1 '"""Jf 1 pa traja tudi javna razprav* občinske konference SZDL in skega sveta zveze sindikatov. Namesto sedanjih sedmih u' ravnih organov naj bi iih bijh novem pet. Delovni področii '< delka za družbeno planiranje ■ finance ter oddelka za gradben* komunalne zadeve hi se rdnibl' komiteju za družbeno planiran* urejanje prostora s tem. da fina11 prevzame oddelek za občo upravi proračun. Za inšpekcijske sJulk* prav /.daj ustanavlja medobfiP upravni organ, geodetske duiM so s posebnim odlokom že rmaprav je leta 19f»5 začelo enajst deklet in deset fantov, ter nasledilo zbor. ki je utihnil leta 1957 Dekleta so po petih letih odnehala Zbor je moral premagovati krizna obdobja, izmenjavali so se dirigenti ritur in Dulcis amica ter Orlanda di I.assa Madona mia cara. Sledile bodo skladbe slovenskih skladateljev: Mirkova Na trgu. Vrabčeva Bilečanka, Arničeva Manzanares. pa spet Mirkova Sumi potok šumi in Foersterjev Spak. Trenutek večera bo krstna izvedba Meni se hoče. ki jo je za jubilante napisal Radovan Gobec. Sam je vodil delovno vajo in dokler m vodstva leta 1976 ponovno g"g*l Jf pesem pomagal natančno prevzel Janez Foršek. Pevci S() "Hhkovati. Drugi del koncert« K odrasli v može. zato je lahko zastavil U?dal Podokniško veselost Pil" zastavil novo programsko delo in prinesel izkušnje in spoznanja, kako lahko zbor zaide v krizo, če se zapira v krajevne ali starostne meje. Današnje družbeno angažirano življenje' zahteva kvalitetno kulturo tudi na vasi. ni dovolj množičnost, meni Janez Foršek. Skupino bi rad povečal na vsaj 26 pevcev, da bi lažje peli zahtevnejše skladbe, da bi zbor lahko za vsak nastop nabral primerno zasedbo. Posebej dobrodošli so tenoristi. Koncertni skelet je še vedno klasičen, zbor prepeva slovensko umetno in narodno pesem. Letos po nekaj letih poje tudi renesančne, ki so prava pevska šola. Po besedah Radovana Gobca, ki je nedavno obiskal podnartovske pevce, ima zbor zahteven program. veselost. Pisemce. Pleničke je prala. Mamica povejte mi. Ana sama rieč me griva. -Ie vpihnila luč in Jaz bi rad rudečih rož je Sest slovenskih narodnih iz vseh pokrajin, od Koroške do Primorske. Pevovodja največkrat izbira izvirne priredbe po ljudskem napevu. Nekaj novega pa bo črnska duhovna pesem Nobodv knows the trouble 1've seen. Koncertni spored bo povezoval igralec Rudi Kosmač. Pevci, ki so začeli pred petnajstimi leti in pevovodja Janez Foršek pa bodo prejeli visoko priznanje — srebrne Gallusove značke. Deset let žirovskega muzejskega društva Ljubitelji ohranjajo krajevno zgodovino Peščena ura je simbol Muzejskega društva Ziri. Cas teče. sedanjosti in prihodnosti je treba ohraniti preteklost. Deset let dela praznujejo žirovski ljubitelji muzealstva. Okroglo 150 jih je danes. Društvo se ni krepilo le številčno, plod dela so muzejske zbirke, ki so jim v nedeljo, 25. maja, dodali stalno zbirko žirovskih likovnih ustvarjalcev. Sedem likovnikov se predstavlja s po enirfi delom: Maksim Sedej, Franjo Kopač, Tomaž KržiAnik, Stanko Kosmač, Ivan Gluhodedov, Jože Peternelj in Konrad Peternelj. Živeči slikarji so dela galeriji poklonili. Zal so predstavljeni le z enim, saj skromen galerijski prostor ne dopušča večje širi ne. Zamisel o ohranjanju krajevne zgodovine — spodbudilo jo je škofjeloško muzejsko društvo — je bila izrečena v pravem trenutku. Pred desetimi leti je bila zagnanost in pripravljenost tolikšna, da je zbrano gradivo kmalu terjalo ureditev. V prostorih stare šole so leta 1973 odprli zbirko čevljarstva in čipkarstva, s čimer so Žirovci dali delež k praznovanju tisoč-letnice škofjeloškega mesta. Delo ni usahnilo. Nenehno so prihajali predmeti, krajani so sami opozarjali nanje. Somišljenikov je bilo vse več in leta 1976 se je pododbor škofjeloškega muzejskega društva osamosvojil. Vendar je trdna vez ostala. Žirovski ljubitelji pravijo, da brez strokovne pomoči Loškega muzeja ne bi šlo. Tudi pri ureditvi stalne zbirke likovnih ustvarjalcev so sledili pobudi in zamisli Andreja Pavlovca. Pomemben mejnik preteklega dela ie tudi leto 1978, ko so odprli zbirko NOB, pričevanje o boju Zirovcev za svobodo, o času, ki je terjal 300 življenj, kar je pomenilo desetino takratnega prebivalstva. Delo društva je tiho in marljivo. Taka je tudi vsakoletna praksa študentov etnologije in arhitekture pod mentorstvom Marije Stanonikove. Iz pozabe trgajo, kar bi bilo že uničeno ali pozabljeno, zato se je člani društva vselej razveselijo, posluh ima tudi krajevna skupnost. Ko pripovedujemo o žirovskem muzejskem društvu, ne moremo mimo delovnega kolektiva Alpine, ki se vselej odzove klicu po pomoči. Ne nazadnje moramo seveda posebej poudariti delavnost društvenega odbora s predsednikom Alfonzom Zajcem in tajnikom Vladimirom Pivkom na čelu, saj je zagnano jedro, okrog katerega se zbirajo člani. Veliko novih idej imajo. Predstaviti bi kazalo kulturno prosvetno, gasilsko, kovaško preteklost kraja, tudi povojni razvoj bo moral biti deležen Se večje pozornosti, saj se bodo sicer izgubili vredni dokumenti. Zirovskim ljubiteljem muzealstva, ki so znali ubrati pravo pot, zato lahko ob jubileju le zaželimo, da bi se njihova peščena ura ne ustavila. ., ,„. , M. Volčjak M. Volčjak vtovanje mariborske drame cert za igralko in igralca v Kranju - Caka-oustvurj(dcc. S pisanim koncertnim programom ko pevci pripravili očarljiv večer, čeprav so se morali boriti z dvorano, ki za tovrstne prireditve ni pri mernu. Mikavna je bila tudi priložnost spoznati nova zasedbo okteta. HOJ sc /c kranjskemu občinsti u predstai da prvič. Slovenski oktet danes sestar//a/n (od leve proti desni). Danilo Cadež in Igor Zicrnfe/d — prvi tenor. Peter lied/anič in Tomaž Tozon — bariton. Mar/an Stefančič in Peter C are — bas ter -Jože Bamč in Peter Ambrož — drugi tenor. Zaradi I■elikanskegu zanimanju za koncert — vstopnic je zmanjkalo že neka/ dni pred prireditvijo — bo Glasbeni center predi idomu icseni S/oi enshi <>htrt .s(r - po/o: F Prrdan 8. STRAN__ Turizem del slovenske prihodnosti PETEK, 30. MAJA 1980 SIT TURIST _ ŠE NI ZADOVOLJEN TURIST Turizem prvič doslej uvrščen med temelje plana razvoja republike — Se vedno se preveč usmerjamo k gradnji razkošnih in dragih objektov, pozabljamo pa kljub izkušnjam drugje na manjše penzione, počitniške hišice, zasebne sobe, bungalove in podobne skromne, vendar prijetne turistične objekte — Dobra hrana in mehka postelja nimata več odločilnega pomena — Razen denarja potrebujemo za razvoj turizma tudi interes ljudi — Zimska sezona je za Gorenjsko zahtevnejša od letne — Oživljena ideja o vršiških žičnicah — Do kdaj bo še bolehalo Blejsko jezero — Ali znamo ceniti delo v turizmu in gostinstvu — Uspeli bomo. če bomo vsi »za« z dejanji •A w Turista, domačega ali tujega, vedno mani zadržuje le enolična m standardna turistična ponudba. Zeli si razvedrila, presenečenj, prireditev, zabave. Vse to je lahko preprosto kot na primer tale dirka kmečkih vpreg na leškem hipodromu - Foto: F. Perdan Inovacija ni postranski konjiček Petintrideset let inventivne dejavnosti v železarni Jesenice in dvajset let Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice — Bogat prispevek k tehničnemu napredku ne le železarne, temveč vse družbe Jesenice — Letos mineva petintrideset let, odkar so v jeseniški železarni zabeležili prvo inovacijo Ivana Capudra, delavca v gradbenem oddelku. Od tedaj pa do danes so jeseniški inovatorji napravili pomemben korak naprej in ustvarili zanesljivo osnovo za nadaljnji razvoj inventivne dejavnosti. Prav jeseniški železarji so zaorali ledino in pokazali, kako se da z upoštevanjem predlogov in idej delavcev povečati produktivnost in ustvariti trajne boljše pogoje za večjo proizvodnjo. Povojni zagnanosti in delovnemu zanosu so sledila obdobja manjše uspešnosti, a spet leta, ko so se inovatorji in raciona-lizatorji resno zavzeli, ko so dobili materialno in moralno spodbudo, priznanja, nagrade. Obenem s pomembno obletnico inventivne dejavnosti pa prihodnje leto praznujejo tudi dvajsetletnico Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, društva, ki se je vedno zavzelo za interese inovatorjev in skrbelo za tehnični napredek. Društvo, ki vključuje avtorje tudi iz drugihdelovnih organizacij občine, je najstarejše društvo v Zvezi slovenskih inovatorskih društev. Tako, kot se zavzema za pravice avtorjev izboljšav in racionalizacij, tako si vse bolj prizadeva, da bi z ustreznimi oblikami navdušili tudi mlade po srednjih in osnovnih šolah, mlade, ki naj bi se zavedali vrednosti materialnega ustvarjanja. Predsednik jeseniškega DIATija je Janez Faletič, vodja žerjavnega oddelka temeljne organizacije remontne delavnice, sam avtor 12 tehničnih izboljšav rekonstrukcij starih mehanizmov, še pomembnejše pa je. da je vedno pripravljen pomagati drugim avtorjem tehničnih izboljšav. »Inovacija ni postranski konjiček, inovacija je življenjski interes vsake družbe, ki si želi napredka in tehničnega razvoja. Družba mora priznati novator-jem njihovo pomembno delo in ustvarjalnoet, jim pomagati, jih spodbujati.« pravi Janez Faletič in nadaljuje: »V jeseniški Železarni so se takoj po vojni nekateri železarji, med njimi dr. Aleksander Rja-zancev in drugi z veliko vnemo in idealizmom lotili posameznih izboljšav v proizvodnem procesu. Prav ti so zaorali ledino, postavili temelje današnji dovolj uspešni inventivni dejavnosti. Pi av gotovo imamo uspehe, ki p*» z njimi nikoli ne smemo biti zadovoljni, nenehno je treba stremeti za napredkom, za novimi izboljšavami. Dovolj za na-daljno spodbudo so nam lahko podatki razvitih držav, za katerimi na področju inventivne dejavnosti desetletja zaostajamo, Niso vzroki v tem, da naši delavci ne bi bili iznajdljivi, da ne bi razmišljali in predlagali, vzroki so v predolgem času, ki mine od ideje do uresničitve, včasih tudi tri leta. Letno imamo okoli 100 inovacij, lahko bi jih imeli 800. Ne pretiravamo, zgovoren primer so nam lahko v temeljni organizaciji žicama, kjer so pripravljeni vsi in na vsakem koraku podpirati še tako majhno izboljšavo. Inovacijska dejavnost je odsev bolj ali manj zdravih odnosov v kolektivu, podpore, pripravljenosti za spodbudo, zdaj pa je ponekod še precej odporov, nerazumevanja, avtorje puščamo same in morajo skrbeti prav za vse. Mislim, da ne gre toliko za odškodnine — ko je inovacijski dohodek ugotovljen, odškodnina ni vprašanje — gre za realizacijo ideje, za pomoč avtorju, ki jo v trenutku, ko se ideja porodi, najbolj potrebuje. Petintridesetletna tradicija je prav gotovo napravila svoje in je tako zdaj v železarni 10 odstotkov delavcev, ki se stalno in neprekinjeno ukvarjajo z inovacijami, snujejo in upravičeno ženjejo vsa družbena priznanja. Nešteto pa je tudi takih, ki nekaj napravijo, a izboljšave ne prijavijo in prav v teh ljudeh je korenina napredka, želja po nečem novem, kajti nobena stvar ni tako dobra, da se ne bi dala izboljšati.« Jeseniško Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav si prizadeva, da bi v tehničnem muzeju dobili nekaj prostora za prikaz ustvarjalnosti jeseniškega železarja; prizadevajo si. da bi intenzivneje sodelovali tudi tisti novatorji. ki sov drugih jeseniških delovnih organizacijah, zdaj še popolnoma osamljeni in nepriznani, saj v večini delovnih organizacij nimajo niti ustreznega pravilnika. Njihova pomembna naloga pa je tudi v tem. da bi prodrli v šole in usmerjali mlade, ki naj bi pozneje nadaljevali bogato izročilo jeseniške inventivne dejavnosti, ki je pred desetletji prva organizirano težila k tehničnemu napredku in ki ima v tem napredku ti;di izredno pomembendelež. < i D. Sede j KRANJ - Toliko gradiva iti ocen o sedanjem položaju in prihodnosti slovenskega turizma že dolgo nismo imeli. Kar težko se je znajti v njem in odločiti, kje začeti / razpravo, je bila ugotovitev- torkovega gorenjskega posvetovanja o turizmu, ki ga je pripravila skupščina gorenjskih občin in Gorenjska turistična zveza. Med številnimi udeleženci razprave so bili tudi predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov gorenjskih občin, predstavniki turističnih in gostinskih organizacij združenega dela. predsednik republiškega komiteja za turizem Franc Razdevšek, predsednik republiškega komiteja za trg in cene Borut Šnuderl. predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, predstavniki poslovnih skupnosti in zborničnega združenja turističnega gospodarstva. Stališča slovenske skupščine o turizmu, vključitev turističnega gospodarstva med temelje plana razvoja Slovenije in poseben plan razvoja slovenskega turizma za prihodnjih pet let. kjer se še posebej omenjata Gorenjska in Primorska, pričajo, da je turizem del slovenske prihodnosti. Pri planiranju razvoja izhajamo iz lastnih izkušenj in spoznanj, ko ugotavljamo, da smo uspešno gradili osnovne objekte, zanemarjali pa dopolnilne, po katerih gostje vedno bolj sprašujejo, da je bila naša turistična gradnja premalo načrtovana in usmerjena ter tudi preveč razkošna, kar so v soseščini že spoznali, da smo premalo pozornosti posvetili dopolnjevanju ponudbe v že oblikovanih središčih turizma, da je bil prepičel naš posluh za potrebe in želje tujega gosta,bivati v preprostem, živahnem ,vendar urejenem okolju, zaradi česar se je število tujih gostov zmanjšalo, da smo zastali pri kmečkem turizmu in -družbenih ukrepih, ki bi dramili interes ljudi za turistično dejavnost. Uvrščamo se med turistične dežele, vendar še vedno preveč računamo na naravne prednosti, ki so sicer izjemne zaradi bližine gora, snega in morja ter zdravilišč, premalo pa ukrepamo, da bi se turistično ponašali na vseh področjih, turistično razmišljali in znali vnovčiti naravo, za katero je voljan gost odšteti precejšnje denarje. Zanesljivo grešimo tudi v preživelem prepričanju, da gradimo turizem zaradi tujcev, čeprav so še posebej v zadnjih letih prevladujoči domači gostje. Pozabljamo, da bodo težnje domačih ljudi po turizmu in rekreaciji vedno večje ... Pomanjkljivosti, problemi... Gorenjska priznava, da so primeri takšnih pomanjkljivosti tudi na njenem območju, da se kaže na njih učiti in da so usmeritve za prihodnost sprejemljive tudi za naše področje. Pohvale vredno je spoznanje, da smo ob takšnih dokumentih ponavadi vsi »za«, vendar preradi le z besedami in preredko z. dejanji ter odločitvami takšnim usmeritvam v prid. Čakamo, da bodo poganjali kolo napredka le turistični delavci, čeprav je že dolgo znano, da turizem nj le stvar turističnih delavcev, ampak celotnega združenega dela* krajevnih skupnosti in drugih organizacij, vsakega od nas. Kar načrtujemo za prihodnje srednjeročno obdobje, je mogoče uresničiti, če bomo vsi za dogovorjeno in če ne bo izmikanj in omahovanj. Zastavljeno ho mogoče uresničiti, čeprav je reproduktivna sposobnost turističnega gospodarstva omejena in tudi banke omejujejo posojila. Prav precejšnja obremenjenost turizma z odplačevanjem posojil pa utegne biti največja ovira. Torkova razprava je izdvojila nekatere izrazito gorenjske probleme. Med ljudmi peša zanimanje za turistično dejavnost. Vzrokov je več. Delo poklicnih in amaterskih turističnih in gostinskih delavcev . je premalo vrednoteno, predolgo 4>a smo.UašLLijiioči.v .razpcavjajij) položaju in vlogi Turističnih društev in turistične organizacije nasploh. Zbode ugotovitev, da kadri, ki sta jih vzgojila in šolala turizem in gostinstvo, beže v druge gospodarske veje. v tovarniške restavracije, gostilne itd. Mogoče se pri vzpodhujevanju vključevanja zasebnikov v turistično dejavnost preveč bojimo bogatenja. Očitno v drugih republikah te skrbi nimajo: znajo vzpodbujati, hkrati pa oblikovati ustrezno davčno politiko. To je zanesljivo ena od zavor pri kmečkem turizmu, kjer je pogoj urejena kmetija, pri urejevanju zasebnih sob (lastnik mora na primer plačevati zanje dražjo elektriko, ker je menda to preprodaja električne energije), pri dodeljevanju posojil itd. Ureditev zasebne sobe je draga, če je na primer izkoriščena 40 dni letno. Ce pa bi bila dlje. bi pridobila investicija na gospodarnosti. Turistična propaganda je naslednje občutljivo področje turističnega gospodarstva. Gorenjsko turistično združeno delo je izdvojilo lani za propagando le 0,02 (!) odstotka celotnega prihodka, v sosednjih deželah pa po nekaj odstotkov. Gospodarski ustalit veni plan letos krči denar za propagando in to udarja tudi turizem, ki pa lahko živi le na njen račun. Verjetno je to primer naše togosti, ko sprejemamo ukrepe linearno, za vse enako, brez selekcije in ocene položaja vsake panoge posebej. Delitev turistične takse je prav tako nerešeno vprašanje našega turizma. V nekaterih občinah polnijo takse občinske proračune, druge proračune krajevnih skupnosti, drugje pa ostajajo Turističnim društvom. Le redki pa so primeri, da bi se turistična taksa resnično vračala v dejavnost, kjer je bila zbrana, in odigrala pospeševalni pomen. Zimska gneča — beg smučarjev Gorenjci pravijo, da je zimska turistična sezona zanje zahtevnejša od letne. Poleti kljub težavam, posebno v slabem vre- menu gosta ko je težje »zaposliti« ¥ pa.' se nekako gre. Rogastv Ij j • odigra svoje. Pozimi l*WLf jek tov. kjer bi gost preživel ras, ki 'Wi ga recimo poleti presedi na klonci/wfel Smučišča so gneča in jedro netr- * volje, potem pa svoje odigra VJKM ko rlo-«di nasa neorganiziranost, dat no sprejmemo večje skm>inf.^T^i 1 :atere nismo pripravljeni. ne'jTtie H K na kat znamo oceniti nagnjeni posamer«-m^ » nih skupin turistov in zmeda tem^H ...ističnir-Tlfte središč spodjeda temelje zimskega turizma in tega se zavedam'' Zavedajo pa se tudi na Kotfjj škem. kjer so dobili dodatno na-, menska sredstva za gradni" '"* nic. ker še vedno računal« n-1 hvaležne jugoslovanske simrfse je. Slovenci imamo v alpskem svetu 227 žičnic, večina druph alpskih držav pa nad 2 ali o?k» 3000. Iz tega vozla ne bom« izšlu če ne bomo dali žičničarstvu drugačnega položaja, položaja infrastrukturnih objektov. Vse slovenske žičnice so ustvarile ?adni° sezono 376 starih milijonov poslovnih skladov in to je bil« komaj dovolj za poravnavo iskonskih obveznosti. Ce pa w * slaba zima. potem žičničarjem rt* ne gre zavidati . . . Zadnja sezon« je bila ugodna in težko jo M ponoviti. Posebno poglavje so o*W Dvigamo jih in s tem zmanjšuie mo konkurenčnost ter moinort vključevanja v mednarodni turi stični promet. Turistične poslov, ne skupnosti oblikujemo še prej več po sili in ne na osnovi skui nega interesa združenega de Gorenjsko bo presekala avtom bilska cesta, pa še premalo črtujemo gradnjo objektov njej. ki bodo zadržali turisti reko. Urbanistična politika upošteva turizma. Določiti bi rali območja, kje je dovol, stanovanjska gradnja samo p» pogojem, če bodo urejene fBn" stične sobe in penzioni. TH* razdrobljenost in večkrat i*0" jalna konkurenca. Preskrb* f šibka točka, z njo pa obratov*"* čas, servisna dejavnost in P0" dobno. To hi morala biti enoti* in usklajena domena občinsk* skupščin. I m r ff Le redki gostje ne bi posedli za takšno d( mačo kmečko mizo — Foto: F. Perdan Dve pobudi torkovega srečanja kaže še posebej izdvojiti Iz predalov bo treba privleči načrte za vršiške in druge žičnice v zgornjesavski dolini, ki bi dopolnjevale (ne konkurirale) sedanjo nižinsko ponudbo. Za načrte smo že porabili 400 starih milijonov. Vključiti jih kaže v triglavski narodni park. če je to mogoče, sicer pa za vedno čeznje potegnimo črto in iščimo moj. nosti drugje. Prav tako »bolehno« Blejsko jezero ne ho ozdra velo. če ga bomo »zdravili« samo Gorenjci. .Širši pomen ima in takšna naj bo tudi sanacija. • Jože Košnjek Podlubnik dobil trgovino \tfivem škofjeloškem naselju Podlubnik odprli tjajni center s samopostrežno trgovino, od-Mom diskontne prodaje, restavracijo in bifejem Madrovski problemi v gostinstvu in trgovini vse bolj pereči ^5* Loka — V sredo, 28. maja. ^,/e«no odprli težko pričakovani ejfii center v novem ftkofjelo-^aselju Podlubnik. Načrtovan ' j ie 7. zazidalnim načrtom /y soseske, vendar so se pridna dela zaradi znanih težav \ 'lokacije objekta zavlekla, i jfehnik je poslopje zgradil v * letu dni. Skupna površina ' Sjf**8 (entra znaša 1 -9*>J* kva-Smet rov. Pretežni del je na-^ 0 trgovski i i gostinski dejavni' delovna organizacija Loka je « -----___* _ t 'L delovna organizacija i.ur ml samopostrežno prodajalno z t*Eiim diskontne prodaje, njen KjJ^km iz Kranja pa restavracijo '■jMtm. Novi prodajni center bo življenjsko stičišče novega . saj je v novem poslopju Jnica Ljubjanske banke, l^pe čistilnice Bistra. Brivsko mj(»ga podjetja Kranj, prostore jEja v njem tudi krajevna skup- Juna investicijska vrednost Kega in gostinskega dela centra znaša blizu .19 milijonov dinarjev: kdvadartni meter opremljene trgovske in gostinske površine znaša blizu 25 tisoč dinarjev. Ta cena nikakor ni primerljiva z aku-mulativnostjo trgovine z živili in gostinstva, zato se upravičeno postavlja vprašanje, kako bosta ti dve dejavnosti širili svoje zmogljivosti v prihodnje, v kolikor ne bomo dosegli ugodnejšega razmerja, je v svojem govoru poudaril direktor delovne organizacije Loka Ludvik Leben. Lahko pa spremenimo, če bomo v našem gospodarstvu našli tudi pri investicijah boljše, predvsem pa hitrejše rešitve. V nadaljevanju je Ludvik Leben spregovoril o težavah preskrbe v škofjeloški občini. Preskrbovalna mreža je zelo draga, saj od skupno 60 prodajaln Lokinega tozda Prodaja na drobno komaj polovica posluje pozitivno. Ugotovitev narekuje ukinitev nekaterih manjših prodajaln in izgradnjo večjih prodajnih jjdovoljiva čistoča stranišč Jktorji radovljiške občine so ugotavljali čisto-ganišč v javnih lokalih, restavracijah in ho-telih — Ni večjih higienskih prekrškov ladjica — Večkrat govorimo *yi v javnih straniščih: o ■vjn nečistoči stranišč v javnih \ restavracijah, hotelih, za-(jostiščih. Res je. da srno upravičeno nezadovoljni in ko naletimo na resnično 'čmjtf sanitarije v javnem lokalu, "■^tudi. da naš gnev in srd prej ^upravičeno leti na lastnike ! faš. da so vse preveč* malone skrbijo za red. Pozablja so za nečista stranišča krivi le in samo gostje in da kolikor le morejo, skrbijo za iS**0- •kcijskimi službami radov-^bčine smo si v petek, v dopoldanskih urah ogle-U^jj stranišč v lokalih radov-dbrtne. Obiski so bili nenapo-in naključni, rezultat pa Wakovan: javna strani&ča in \ po bifejih, zasebnih gosti-hotelih niso tako zanemarjc-,/krozi ljudski glas. Očitno je. [/niki skrbijo za red. vsaj t,jih temeljito očistijo. na Črnivcu nikoli ne gostov, stranišče gostišča je yimerno. čisto, higiensko ne- Avtobusi mimo * [Pristave - Prebivahu iz krajevnih *i Pristava in Križe, ki se i avtobusi, so že dalj časa ciljni. Nekateri šoferji Sapun namreč vozili skozi ► v Križe, drugi so vas obšli »vili postajo v Retnjah. godrnjali in se pritoževali, je avtobusno porijet je na-|jll|»rosilo samoupravno ko- ► Atipnost za dovoljenje, da lovi avtobusi voziti skozi podjetje dovoljenja ni Ffroga ni bila registrirana, vozila niti potniki na tem niso bili zavarovani. To 'seveda precej tvegano, saj »kozi Pristavo ozka in ne- ir pa komunalna skupnost Mri volji avtobusnega po-[/''>■ ljenja ni i/dala. No samo. mM -o slaba \ <>|\n if ki ho prisotna vse dotlej. •""h eljali 11 kontejnerjev odpadkov, iz samih Gorij pa kljub organiziranemu odvozu kar .'16 kontejnerjev' Obiskovalci Pokljuke torej (nit no odpadkov ne odpeljejo domov, temveč se jih znebijo brž ko je mogoče, najkasneje v ovinkastem blejskem klancu. Lastniki počitniških domov že lahko pošljejo kamione po odpadke na Pokljuko, a neodgovorni voznik se teh odpadkov lahko znebi tudi ob blejskem jezeru. Tako. kot se je tudi že zgodilo, da so v osrčju pokljuških gozdov gozdarji naleteli na odpadke iz daljnjega Celja: voznik CGP Delo TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16, Kranj sprejme takoj RAZNASALCA-ko ZA TRŽIČ IN 2 RAZNASALCA-ki ZA JESENICE za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom. Delo je pogodbeno v jutranjih urah. primerno /a upokojence in gospodinje dijake, študente. Ponudbe za razuašab a v Tržiču pošljite na CGP Kranj. Koroška 16. Ponudbe za razuašab a na -les CGP Delo podružnica Jesenice. Titova 49. -Jesenice Razpis velja do popolnitve delovnih mest. Delo Podružnicu •nicali pošljite na \titi Vi / Clt'7« v " 'j' se je nameril po hlodovino na Pokljuko in ker se mu prvega tovora, odpadkov, ni ljubilo odložiti na smetišče, jih je zapeljal kar v pokljuške gozdove. Prav gotovo Pokljuko onesnažujejo tudi naključni obiskovalci, a vendar so očitno najhujši onesnaževalci tisti, ki več ali manj stalno živijo na Pokljuki. Čeprav se je sestanka udeležila komaj polovica lastnikov počitniških domov — ko bi strinjali nim društvom, krajevno skupnostjo in blejsko komunalo poskrbijo za najboljši odvoz odpadkov in namestijo po Goreljku dovolj kontejnerjev. Denar naj bi prispevali vsi. po posebnem ključu in tako resnično poskrbeli za čistočo na Pokljuki. Zavedati se je namreč treba, da danes vsaka stvar nekaj stane. Kot ni zastonj angleška travica, ki jo zaseje okoli vikenda, tako ne more biti zastonj tudi odvoz odpadkov, ki je posebno za Goreljek najhujši in vedno bolj pereči problem. D.Sedej Kaj bo s trgovino v Nomenju Trgovina v Nomenju je neprimerna, zato naj bi jo ob koncu maja zaprli — Krajani so ogorčeni, kmetijska zadruga Srednja vas pa je ni obnovila Nomenj - Kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju ima več manjših poslovalnic in špecerijskih trgovin na ohomočju Bohinja. Vse te prodajalne pa so majhne, obnavljali jih niso in so večkrat higiensko zelo oporečne. Meti temi prodajalnami j<" najbolj tesna in najbolj neustrezna prodajalna v Nomenju v Bohinjski Bistrici. Tako krajevna skupnost kot rudi inšpektorji so večkrat opozarjali na problem preskrbe prebivalcev Nouienja. a danes je trgovina takšna kot pred leti. Najprej so imeli težave s prostori, kjer naj bi bila trgovina, v nekdanji sirarni ali v prostorih šole. V stari sirarni je bila i-da skratka, takšna trgovina ne more obratovati. V skladu s predpisi so se odločili, da se mora trgovina ob koncu maja zapreti Prebivalci Nomenja so seve ogorčeni, kajti do prve prodajalne t' Bohinjski Bistrici je daleč in predaleč, brez trgovine, še tako skrof mne. ne morejo ostati. Inšpekcijske službe so leta in leta opozarjale, a ostalo je le nekaj dogovorov in odločb, pravzaprav kar zajeten spis o trgovini v Nomenju. Kmetijska zadruga Srednja vas je zagotavljala, da denarja nima in da kreditov ne more najeti, trgovino v Nomenju pa ni hotela prevzeti nobena trgovska delovna organizacija, čeprav so jo zastonj ponujali. , , -m ■'. mi. K • t** |J||| j mi Poslora/nica v Somenju je obenem tudi polnoma neustrezna — Foto: F Perdan •ikluttiščc. vlažim, majhna in po- nepiiineina zalo so inšpekcijske sIužIh- dovolile začasne priMlajne prostore v stari šoli. Vedno in vsako leto posebej pa sil" opozarjali, da takšne trgovin«- ne morejo dopustiti, da je trgovina v stari šoli le začasna in pod pogojem, da s«- primerno imili Inšpektorji «• ž«- pred štirimi leti i/dali ureditveno o«llo4*-ho. pred tremi l«'li na očitno p«.ivč problem večkrat opozariali Do junija lani na i bi trgovina koiKim le obno vila. a "H tedai do dane» ek« ijsk«' sIiižIm- pa po drugi strani takšne prodajalne ivs ne m«»r«'jo še naprej dopuščati Najbrž bi s»> m«»-rala Kmetijska zadruga Srednja vas vsa la leta bolj zavzeti za svojo prodajalno, jo obnoviti ali ™"'""V svojskega vedenja so lahko nepriljubljeni med ftnAnlci1 "'I^j" počutijo med odraslimi, s katerimi komuniciralo nn Tudi pri teh otrocih je potrebno razvijati učne indel.uZ raJ'1" ,td. je potrebno upoštevati njihovo individualnost Z ,\h JS! maksimalno. Največkrat jih je priporočljivo vkliufiH. H H *aMrl'on nosti. različne krožke, omogočiti jim vstope v knjižnic vlv d "p de^"' potrebno posebne sposobnosti in talente teh otrok i;u '™\p,*ls*ah'b'* bene šole. v učenje tujih jezikov že v predšolski,n.v7Vuf,n'' ' društva, omogočiti jim je treba zbira teljstvo in dr,Lf'i! l^ra:llfnmišl/avost in nbfiut-k ,„*J . ,r™nuJ*P*> otrok ne zateče k samotarstvu. kritizerstvu itd /crre,(fn',s"- da se tak ne bo v celoti razvil vseh razpoložljivih sposoh t a pr "tr,t* * ustreznega ravnanja, če njegovih skritih »znblTJ'' "'j*' de^\ razviti. Zavedati se moramo, da tudi zelo bistri ** /"t m" 2naH negativno smer osebnostnega razvoja če nJ h ' Cl 'a/'*" *rene>»ri posebnosti in z njimi pravilno ravnali Hh «P'>š-*eco// njihmijk] da so tudi zelo bistri otroci lahko učno .lHZH™ mor"»"' ^Oterfaftl umskih sposobnostih lahko biti•*?.!} sla¥e "»Pesni, kot hi p,, svoiii motnje. pn »dkriivmo rmlif2 Pisali smo že o tem. da je bih, veliko z umsko manjrazvitimi. manj pa je bi/o st* ■Jenefta no Področju deli in izobraževanja umsko nadpoprečno sposobn'ih^tt "k pn sem vedela, da bom s svojim fiisanjcm zadela v osji' gnezd" \'sc besetb-. ki *<> odme tale na moje pismo, me niti niso presenetile, niti prizadele D<> vseh sfioznan/. ki sem jih i pismu omenila, sem prišla t dni gih letih Preko 2<> let berem revijo Otrok in družina, na ro-diteljske sestanke hodim :c šti rinajst let m bom še deset le. če bom živa in zdrava Poslušam predavanja strokovnjakov s tega področja, berem knjige, ki si izšle v tem času. tudi o spolni vzgoji. Kaj takega pa se nisem zasledila, da bi mladina dobiva/a koristno spolna vzgojo v erotičnih komedijah. Edino TOF je v nedeljskem izrazi/ mnenje, da zdaj. k<> imamo film Krč ne bo več problemov s spolno vzgojo r osnovni šoli. Se vam zdi. da je mislil resno? V neki knjigi sem prebrala: mlademu rodu povsod ponujajoči se fjubezenskospolni re-kreatitis je gotovo z/o. katerega zgodovinske usodnosti se vse prema/o zavedamo. Hudo zlo je. kadar današnji starši v svoji bahavi naprednosti in moder no.sti spolno vzgojo prepuščajo le življenju in njegovi neposrednosti. Saj vemo. kako današnje življenje spolno vzgaja mlade in koliko žrtev plava po njegovi strugi. Prepričana sem. da se bo še kdo oglasil. Moji somišljeniki sicer vztrajno molčijo, pa nič zato. Dobro jih poznam, veliko jih je. a se držijo pregovora: govoriti je srebro, molčati pa zlato. Tudi jaz zaključujem. Ce dialoga ni mogoče voditi z enakopravnimi sogovorniki. je bitka z njim norost. Menart je v eni svojih pesmi zapisal: otopeli od samozavesti komajda kdo veličastje razuma še sluti L. B. Skofja I.oka J Uspeh oddelkov CZ Radovljica — Na republiškem tekmovanju protipožarnih oddelkov civilne zaščite, ki je bilo v soboto. 17. maja, v Domžalah v počastitev junijskega kongresa slovenskih gasilcev v Krškem, so dosegli izjemen • uspeh vsi štirje oddelki iz radovljiške j, ^ rvHl*q VH flIPO.tf*' občine. Kot predstavniki gorenjskih trin* steze za zurovu *********m) težko! — F<>t>>: O. Poleni , t rim steza, ki se začenja izem mlinu, bi lahko rekli, ilno speljana. Levo in desno i^,)<čici vodi. skozi gozdove in «W)ike. vse do ilovškega mlina, (»»lahko krajše ali daljše poti. [*'r?ha.da se lotevaš vseh tistih tali koliko razgibalnih vaj iti »orodjih. Že sam sprehod ob —tmi petnajstletni deklici, ki jo je rej ni ca pretepala in izkoriščala, danes, po štirih letih, pa Erika srečno živi s svojo družino Preti štirimi h-ti /<■ bilo. ko smo pisali a ilekiiei pi-tna/stih 11-1, hi je preživljala srn/a mlada letu pri rejnici v poljanskih hrihih Tet/a/ s/n>> met/ drugim takole zapisali »dekle, hitnih nz. nad katerim vihti neusmiljeni hič njeno rejnieu Verjeti človek ne more. k>> Vlili tlekletea: nof*t-. za katere ni boleč no hen oster kamen. <>~^ano telo in obraz, tako :agoriš le tedaj, ko sončni pripeki ni mogoče ubežati. Ne more skriti objokanih oči in za teklih rek . V njej je rejnica poteptala vse. kar se je le dah*, kajti sramotila. preganjala. pretepala /" je i njenih otroških letih tako tlo/go in tak<» zelo nečloveško, da jo je stda . . .* Tak" sm<> /risa I i in svetovali P riki. naj zbeži, zbeži kamttrkoli. povsotl ji ho bolje Potem smo še srede/i. da se je zaposlila v obratu -Jehtriee r C-orenji vasi in še vedno •»stala pri rejniei. na kmetiji. Nato smo na dekle putzabi/i. r upanju, da ji je bolje. Erika se je /tred dnevi sama oglasila. Preprosto je rekla, da mladostnih dni ni in ne ho pozabila, i/a pa je zaživela popolnoma novo in f h »veka rredno življenje. Dela v Iskri na l.ahttrah. kjer dobro zasluži, poročila se je in že /testu je hčerko Eriko, staro danes štiri najsi meserer. Da se je vendarle znašla, da zdaj vidi in doživlja svet tako. k j« m Tkonča ^ .crkvenim obzidjem in Kokro na Ijinhrdskirni gozdovi na drugi strani. Kmetje hite z deli na polju. Zajeli s« ze s KSnjo in trava že poln, vaške kozolce^ Li Icromnir s«- že mudi okopati Zemlja Seva ZZ »udi od Cudermanovih: polje Wij» obdelati, čeprav imajo doma goste Staro hišo Je te od zunaj lepo gledati... Im Ih s* že Vida in -Janez Kok z Brega. Omanova |>o domače, ukvarjata s krneč-,* turizmom. Odkar so zgradil, novo hiso lij govore, ohranjati stare kmečke h.se« tari oče Janez, »toda staro hišo je lepo le od M gledati, v njej živeti pa n. lepo. In ce P* voditi kmečki turizem, ga v stan hisi Marto težko. -laz sprva nisem mislil nanj m ^ Imtel imeti manjšo, enonadstmpno hiso hm je Tičariev Tone od Turist ičnega druidi 1'reddvor pregovoril, naj delam visoko 0hm in mal«» večjo, da bom lahko tudi -tesohe oddajal Zdaj imamo za goste pri-Ijene tri troposteljne sobe. dve dvopo-jniin eno enopostel jno sobo Mahe pobite so. pa f<> napravi sobe še prijetnejše pravijo tak«» « Prihajajo iz vrne Evrope \ S Turističnim d ruš t vom v Preddvoru sode Mnjnin ti *«o jim tudi poslali prve goste. Nek Mttaičar z ženo in sinom iz Kassla je bil prvi ■Tako |efM> m- jim je zdelo tu. da so bili že tri ■M pn njih in še bodo prišli, pravijo Za njimi 0 r pri Cudermanovih zvrstila skoraj vsa arrrlnia Kvropji Nemci. Holandci. Avstrijci. |ff»rn'i/i Italijani I';« domači! I/ Beograda fšpfhn Dubrovnik;«. / Reke. Nek profesor iz ■ppba prihaja poleti in pozimi 1 Idilična va-i< ;i je Breg Vsa je \ zelenju In pri ("oflerniM n < »\ i b im;i|i> velik zelen vrt inču pHt razgled po preddvorskih travnikih, na ■h? Blizu je Preddvor / jezerom. - spieha-■rimi potmi. Jezersko. S\ Jakob Možianca. pjifV. Storžič Tudi Hled m Bohinj nista - Toda na i več njihovih gostov najraje drži doma. Po gobe hodijo v bližnje gozdove, na Kokro se kopat in sončit, pa za kmečko delo radi primejo. »Pomagali so. ko smo žito želi.« se spominja gospodinja Vida. »vozove so nakladali, pri mlačvi pomagali. Vsi črni so bili. toda nihče ni hotel proč Pa tisti Nemec iz Stuttgarta! Tako mu je bilo všeč delo na polju, da smo mu morali pustiti konja in valjar, da je sam povaljal po ajdi. Kar dvakrat jo je povaljal, čeprav bi že enkrat zadostovalo "se smeje. Domače posebnosti le za povrhu Dosti je opraviti pri sedemnajstih glavah živine in prašičih. Pa še tri hektare zemlje je treba obdelati. Ostalo so travniki. Tudi hčer ka. sin in zet morajo poprijeti. -Ja. ko bi bilo to pozimi, pa prihajajo prav takrat, ko imaš že s seboj največ opraviti. Ce so samo na zajtrku, še gre. toda veliko se jih odloči, da bodo tudi večerjali tu. Nekateri pa hočejo cel penzion Takrat je treba res trdo zagrabiti Sprva se niso mogli znajti in morali so iskati pomoč »Ze res.« pravi hčerka Marija, ki iiin največ kuha. »kar govorimo, da si takile gostje žele domače hrane, toda ta je le za povrhu Sicer pa gost hoče svojo običajno hrano, pred vsem meso. tako ali drugačno« Kuharica Rusova iz Preddvora jim je bila začetku v veliko pomoč Nekaj časa je morala prihajati kar vsak dan Saj bi se morda več kmečkih gospodinj odločalo za goste, toda re« jim moraš znati tudi dobro skuhati To znova in znova ugotavljamo In ta turizem pri nas ne bo prav zaživel, dokler naših mladih kmečkih gospodinj ne bomo pripravili nanj Tudi o tem. da bi morali kmet je dobiti kredite pod ugodnejšimi pogoji za obnovo hiš. je tekla beseda. Morda bi sc potem kmetje pogosteje odločali zani Naše gore niso tako visoke, toda prav tako zelene... Trav zdaj imajo ('iidermanov i \ gošteh mlado holandsko družino iz neerdea. Nel in Nicolasa VVarlicha in njune tri sinčke Mami Nel je že osmič v -Jugoslaviji V maju najraje prihajam, ko je narava tako čudovita vsa \ cvetju 1'oleti ni več tako čudežno lepa Preveč zelena je -lesen mora bili izredna, meni Nicolas. toda takrat imajo svoje obveznosti »Ljudje, narava, gore. vse je pri vas čudovito. Približno taka kot SvicH je vaša dežela, toda še lepša: bolj divje je vse. bolj lepo.« pravi Nicolas. ki je sicer po rodu Indonezijec in tudi dobro pozna Švico, kjer je nekoč delal »Tako zelo me spominja na mojo rodno Indonezijo Tam. kjer sem jaz doma. so prav takšne gore kot vaše: ne tako visoke, toda prav tako zelen«-. In prav takšne ravnin«; imamo., kot je ta okrog Preddvora, le da jih pri nas obkrožajo gore okrog in (»krog. Tudi Bohinj j«' čudovit Na BledII i«' pa že preveč turistov -Najbolj mi je pa všeč to. da i«' pri vas narava za vsakogar odprta, greš kamor hočeš Pri nas pa povsod le ograje z napisi: prepovedano, privatna posest Ograjujejo jo tudi. da bi jo turisti ne zainazali z odpadki. Toda vam uspeva ohranjati naravo tako kakršna je. Čeprav je dostopna vsakomur« Na počitnice v Jugoslavijo, pa čeprav le vsako drugo leto Tudi mami Nel s«- -Jugoslavija zdi prelepa dežela Vso-je že prepotovala Zan jo je navdušila moža in zdaj to ljubezen prenaša tudi na otroke. Najstarejši je bil tu že trikrat, srednji dvakrat, najmlajši je pa letos prvič. »Zelo lepa je vaša dežela, toda za nas zelo daleč in velik« stanejo lakšnel«' počitnic«' za reki družino. Zato eno leto varčujemo, naslednje leto pa gremo na počitnice. Vedno v Jugoslavijo, In najraje gremo privatno, kjer ima človek pristen stik z ljudmi. Hotelov ne maram. Rada vidim, da so otroci v naravi, da jo spoznavajo tako. kakršna j«-.« Trije njuni sinovi so komaj čakali, da bo gospodinja Vida pričela z molžo v hlevu. Kako imenitno jo je gledati. -Jutranjo molžo so prespali, večerne pa res ne smejo zamuditi. Pri njih doma imajo kmetje povečini I«- ovce. krave so pa vse nekaj drugega Sosedje in sodelavci VVarlirhove kar ne morejo razumeti, da se za teden počitnic podajajo tako daleč! Ko je pa vendar Švica ravno taka in toliko sto in sto kilometrov bliže. Pa vedno znova zatrjujeta, da to ni isto, Jllgoslavija je Jugoslavija . I) Dolenc Pri/etn ho/, /c posedeti pri Cin/erma nm t h na i rtu preti hiš,, in pokra m l/a ti D Dolenc | Komentiramo frr\- Uspešen nastop gorenjskih ekip Kranj — Tekiivn-anje t roko metu se končuje. Rokometni stro kovnjaki hod,, kmalu pričeli .analizami tekmovanja in rezultati svojih ekip. Sastof) gorcn/ skih ekip v Vneto ligah je poka zal. da vse ekipe S največjo resnostjo jemljejo tekmovanje, kar doka Zlijejo tudi rezultati in uvrstitve na prvenstveni lestvici. Izjema je le ekipa -Jelovice, ki se zaradi ne uspehov vrača v republiško roko metno ligo. V drugi zvezni roko metni ligi — sever sta do konca tekmovanja ostali le še dve koli. Med moškimi ekipami ima naj več možnosti za prvo mesto ekipa Aero Celje, rokometaši -felovicc pa so v dosedanjih dvajsetih ko lih uspeli zbrati pet točk. kar je premalo za obstanek v družbi najboljših v drugi zvezni roko metni ligi. Prihodnje leto se bodo s pomlajeno ekipo vrnili v republiško rokometno ligo. kjer bit boj za prvo mesto izredno hud. Zelo uspešno r letošnjem tek movanju nastopajo rokometašice Alplesa iz Železnikov, ki jih vodi ■lože Rakovec. V 20. kolih so kar 11 krat zmagale, dvakrat pa s<> igrale neodločeno in osvojile 24 točk. v ligi pa vodi brez poraza ekipa Podravki-. V Železnikih zelo uspešno delajo z mladin skimi ekipami, zato tudi rezultati na tem področju ne zaostajajo V slovenski rokometni ligi je boj za prvaka izredno hud med ekipama Poleta in Lipe. Do kan ca tekmovanja so ostala le še tri kola. Rokometaši tržiškega Peka so po ffi. kolih na zelo dobrem četrtem mestu s 2'i točkami, i zadnjih treh srečanjih /m; hinio dvakrat igrali na domačem igri šču v Križah in sicer z ekipo Cel/a in Brežicami v zadnjem kolu. gostovali pa bodo v žsošta nju in imajo še redno lepe mož nosti osvojitve tretjega mesta Rukometašice Preddvora pa so v 19. kolih osvojile 24 točk in za vodeča ekipo Izo/e zaostjaj,, za pet točk. Od srečanj ekipe Pred dvora ho najzanimivejše 14. ju nija. ko bo derbi v Preildvoru ekip Preddvora in Izole. v drugi moški republiški roko metni ligi - zahod uspešno na stopa ekipa Zahnice \ovega re publiškega Ugaša ho po vsej verjetnosti odločil ilerhi Zobnica lJsnjar. ki ho v nedeljo dopoldne. V IH. kolu bodo rokometaši Žab niče gostovali pri ekipi -Jadran Timava. 1'snjar pa doma ekipo 11. Bistrice, uspešno pa nastopajo tudi rokometaši Kamnika, ki v zadnjih dveh srečanjih lahko osvojijo vse štiri točke. Med ženskimi ekipami je naslov prvaka že oddan rokometa šivam Burje, na odličnem dru gem mestu je ekipa Dupelj — P. Prešeren, uspešno pa nastopa I o tudi ostale gorenjske 'ekifte Peko. A/ples in Kamnik. V mladinski republiški rokometni ligi - center vodi ekipa delovice. uspešno pa tekmujejo tudi ekipi-Peka. Kranja in Kamnika. -J. Kuhar KOLESARSTVO Kronometer Adria uspel KOKRICA — Tu je bil v soboto, 24. maja, Atart tradicionalnega kronometra Adria, ki se ga je udeležilo 68 tekmovalcev. Tekmovanja, ki je potekalo na 13,4 kilometra dolgi progi h Kokrice do Trntenika in nazaj, je »telo za slovensko prvenstvo veteranov in članov C. Udeležili ao »e ga tudi gostje iz tržaAkega kluba Adria, po katerem »e kronometer imenuje, in iz kluba Domio, prav tako iz Trsta. Rezultati - člani C: 1. Doglia (Domio) 19.25, 2. Kunaver (TVD Dol) 19,4«, 3. Po-gačar (Rog-Franek) 20.08, 4. Poklukar (Bled) 20,10. 5.Skulj (Rog-Franek) 20.26; veterani A: 1. Hafner (Kokrica) 20.07. 2. Jerman (TVD Dol) 21.00, 3. Razborftek (Branik) 21,08, 4. Gartner (Železniki) 21.1», 8.Holy (Kokrica) 21.36: B: l.Stok Zmagala ekipa iz Stražišča ' KRANJ - V sredo, 21. maja, je bilo na tekmovalni stezi v H raži At u občinsko prvenstvo učencev osnovnih sol. Udeležilo vae ga je 136 mladih kolesarjev, kar potrjuje, da je v kranjski občini kolesarjenje dokaj množičen sport in da obstaja bogato zaledje bodočih tekmovalcev v mladinski in članski konkurenci. Prav bi bilo, da bi bila taka prvenstva tudi v drugih gorenjskih občinah. I krstni red - skupina C (3. in 4.r.): 4 Marko Jeric (OS S. in J. Mlakar Šenčur), R. Uro« Zaplotnik (F. Prešeren), 3. Matjaž •Prinovec, 4. Metod Kurent (oba L. Seljak), 5. Gregor Grilc (Sencur); skupina B (S. in 6. r): l.Rok Likozar (L. Seljak), 2. Roman Naglic (S. Žagar). 3. Bruno Pirih, 4. Marjan Lebar (oba L. Seljak), 5. Aleš Hvasti (F. Prešeren); skupina A (7. in 8. r.): 1. Igor Bitenc, 2. Janez Kert, 3. Aleš Pagon (vsi L. Seljak), 4. Edo Žlindra (Sencur), 5. Mirko Mavec (S. Jenko). t V skupni ekipni razvrstitvi je zmagala osnovna šola Lucijan Seljak, druga je bila 05 Stanko in Janko Mlakar, tretja OS France Prešeren, četrta OŠ Stane Žagar in peta OS Simon Jenko. HI (Domio) 20,53, 2. L. Detman 20.58. 3. Naglic (oba Kokrica) 21.35. 4. Gale (Rog-Franek) 21,58, 5. Mam (Kokrica) 22,00; C: 1. For-nezzi (Rog-Franek) 21.3«, 2. Bonuanno (Adria) 21,5», 3. Hrovat (Rog-Franek) 22,17, 4. Omrzel (Grosuplje) 23.27. 5. Pintar (J.Stucin) 15.05; D: 1. Kocbek (Branik) 23,30, 2.Udovič (Adria) 23,40, 3. Ropret (Kokrica) 25.42; E: I.Žirovnik (Rog-Franek) 24.25, 2 Fajdiga (Branik) 24.40. 3. Sipelj (Rog-Franek) 28.00. V drugem delu tekmovanja so se pomerili tudi mladinci kranjske Save na klubskem prvenstvu. Zmagal je Matjaž Zevnik 19,0». drugi je bil Vlado Marn 1».12. tretji pa Zanez Kampič 19.3». H.-I. Ob pomnikih borcev in talcev NOV — Kolesarska sekcija »port nega društva Jakob Stuoin H rastje — Prebace v o prireja v nedeljo. 1. junija, prvi kolesarski maraton ob pomnikih borcev in talcev NOV.' ki Je n«nenj«>n rekreaciji in obujanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. Start bo ob 9. uri pred gasilnim domom na Prebačevem. Kolesarji bodo vozili v skupini z omejeno hitrostjo. Na 80 kilometrov dolgi poti bodo peljali mimo 123 spomenikov in obeležij NOV v dvaindvajsetih krajevnih skupnostih. Na maratonu lahko sodelujejo kolesarji s primerno opremo in športnimi koleni, na t rimsko vožnjo, ki bo od 9. do 11. ure in bo dolga le 30 kilometrov, pa organizatorji vabijo čim več otrok, občanov in »e zlasti nekdanjih borcev. Ta proga ni naporna in jo bo lahko zmogel vsak. četudi nima športnega kolesa. Za vsakega udeleženca maratona in trima so organizatorji pripravili spominsko značko, bilten z diplomo, v katerem so opisani dogodki iz narodnoosvobodilnega boja, in okrepčilo. Če bo v nedeljo vreme slabo, bosta prireditvi 8. junija. H.J ROKOMET V nedeljo derbi Žabnica : Usnjar KRANJ - V 20. kolu druge /vezne rokometne lige - sever so rokometaftice Alplesa s hitro in dinamično igro povsem zasluženo v derbi srečanju premagale dru-gouvrftčeno ekipo Rudarja in dokazale, da so odlično pripravljene. V 21. kolu bodo gostovale pri ekipi Dl Trokut. V predzadnjem kolu bodo rokometaši Inlesa iz Ribnice gostovali v SK. Loki na igriftču Pu»tal. Tekma Jelovica : Inles bo jutri ob 17. uri. V moški republiški rokometni ligi bodo vsa srečanja 20. kola jutri ob 19. uri. Rokometa*! Peka se bodo po uspehu v Sevnici pomerili jutri zvečer v Križah z ekipo Celja. Sodnika tekme sta Ceak in Šparem-blek. Rokometaftice Preddvora, ki so v 18. kolu z golom prednosti premagale ekipo Slovna (14:13). bodo jutri popoldne gostovale v Kočevju. V drugi republiški rokometni ligi -zahod bo derbi srečanje prvenstva v nedeljo ob 10. uri v Žabnici. ko se bosta pomerili ekipi Žabnice in Usnjarja. V zadnjem kolu sta obe ekipi zmagali, tekma v Žabnici pa bo odločala o novem članu republiške rokometne lige. V ženski drugi republiški rokometni ligi so bili v 15. kolu doseženi pričakovani rezultati: Radeče : Burja 3:12 (3:7). Zagorje : Duplje 6:1» (3:7). Peko : Olimpija 15:20 (8:5) in Alples : Kamnik 10:15 (7:7). V 17. kolu bodo vsa srečanja jutri. Ob 17.30 bo tekma Peko : Burja v Križah, v Železnikih pa ob 18. uri Alples : Radeče. Kkipa Dupelj je prosta. , V mladinski republiftki rokometni ligi -center so pomembno zmago zabeležili mladinci Peka z zmago nad vodečo ekipo Jelovice. Jutri ob 16.30 bo srečanje Kranj : Ponikve, v nedeljo ob 10. uri pa Peko : Inles in Kamnik : Mokere. •I Kuhar Zmagala prva ekipa Dupelj DUPLJE - V sredo popoldne je bil na rokometnem igrišču TVD Partizan Duplje tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip za pokal mladosti in počastitev rojstnega dne tovariša Tita. Na turnirju so nastopile ekipe Kamnika. Peka, Duplje A in Duplje B. Ker je bil v sredo tudi finale na področju SRS za pokal, sta ekipi Olimpije in Alplesa opravičili udeležbo, žal pa na turnir v Duplje ni bilo ekipe Preddvora, ki bi ji turnir v Dupljah lahko uspešno koristil pred zaključnimi obračuni v republiftki rokometni ligi. Na turnirju je bilo odigranih sest srečanj. Že prvo srečanje med ekipama I eka in Kamnika je bilo izredno zanimivo. Po 30 minutah igre je zmagala ekipa Peka. ki Je V najzanimivejšem srečanju turnirja uspela igrati neodločeno tudi z ekipo Duplje A. Neodločen rezultat je tudi najbolj realen prikaz dogodkov na igriftču. Prehodni po-Kl ml.do.ti je osvojila ekipa Duplje A zaradi boljše razlike v golih. pa ga je izročil predsednik TVD Partizan Duplje Peter Gradiftar. Lestvica: ar* is i s vs ; ES. i j J S £5 o Najboljše strelke turnirja so bile: Skarič (Kamnik) in Gradiftar (Duplje) H zadetkov. Krč (Duplje A) in Gačn.k (Tržič) 9. Turftič (Kamnik) 8 zadetkov itd. Vse tekme •o zelo dobro vodili sodniki Teran. Nadiftar in Mikoletič. , L , .1. Kuhar •Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca, ki se je v Kranjski gori priprav Ijala na olimpijske igre v Moskvi, je obiskala številne kraje na Gorenjskem in spomenike iz narodnoosvobodilne borbe. Med drugim so bili naši najboljši vaterpolisti r začetku tedna tudi gostje Iskrine tovarne na Laborah. — Fot<> F. Perdan NOGOMET Venec ponesre cenim SKOFJA LOKA - Okoli 50 članov Moto kluba Skofja Loka in nekaj gostov iz Moto kluba Radovljica je v «oboto polotilo vence ob spominskih ploftčah dirkačev, ki so se smrtno ponesrečili na motociklističnih dirkah v Skofji Loki Nato so prevozili spominski krog po ulicah Škofje Loke. potem pa so se skupno odpeljali na shod motoristov, ki ga je tokrat organiziral Moto klub Nova Gorica. Vsi navdufteni motoristi, ki bi se fte želeli včlaniti v Moto klub Skofja Loka in to neglede na velikost in moč motorja, lahko dobite vse informacije ob sredah v prostorih AMD Skofja Loka. fl> Maraton v Bohinj — Kar 171 kolesarjev se je v nedeljo zjutraj pojavilo na startu maratona Dežmanov memorial na Kokriei. Prišli so iz večine slovenskih krajev, kjer je rekreativno kolesarjenje dobro razvito. Čeprav je bila hitrost vožnje omejena, je bilo potrebne kar precej vzdržljivosti, da so premagali 150 kilometrov dolgo pot do Bohinja in nazaj. (H. d.) - Foto: F. Perdan OH 1 11 «i"-, i ■* 11,11 p 111»i ■• i -. - - -. * - aw)f Atletika Tekmovanje v metu žogice KRANJ - V torek je bilo na stadionu Stanka Mlakarja občinsko prvenstvo pionirjev v metu žogice. Sodelovalo je 11 pionirk in 26 pionirjev iz kranjskih osnovnih ftol. Rezultati - pionirke: 1. Dragan (Matija Valjavec) 45.18. 2. Kogovftek (France Prešeren) 43.08, 3. Vončina (France Prešeren) 42.36. 4. Vodnik (Stane Žagar) 41.88. 5. Ple-stenjak (France Prefteren) 41.54; pionirji: I. Samardžija (France Prefteren) 66,40. 2. Kabič (SUne Žagar) 66.28. .1. Mencinger (France Prefteren) 63.34. 4. Joftt (France Prefteren) 58.98. 5. Luskovec (J. B. Tito) 58.8« itd. I K Tek mladosti okoli jezera BLED - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Radovljica in osnovna organizacija ZSMS Bled sta priredili tradicionalni tek mladosti okrog Blejskega jezera. Sodelovalo je 11 mofttev iz Nove Gorice. Ljubljane. Brda, Trbovelj, Novega mesta. Medvod. Vevč. Bohinja. Radovljice, Moftenj in Gorij. Slavko Pohar (SSI) Radovljica) je zmagal med pionirji. Karmen Pole iz Gorij med pionirkami, Borut Piber (Mlino) med mlajšimi mladinci. Ruth Reft (Gorje) med mlajšimi mladinkami. Janez Zibert (Lesce) med starejšimi mladinci. Metka Joftt (Mošnje) med starejšimi mladinkami. Gorjanec Duftan Podlogar med člani, Tina Modic (Brdo) med članicami in Štefan Premrl iz Ljubljane med veterani. Ekipno so zmagale Gorje pred Mošnjami. SSI) Radovljica itd. Sodelovalo je kar 110 tekačev, kar priča, da je prireditev uspel*. f r - 1» t r v TlrtUHiff ' Zmaga, ki hrabri Nogometaši pete selekcije Triglava so v počastitev dneva mladosti odigrali prijateljsko mednarodno tekmo z mofttvom FC Munzesheim (ZRN), ki nastopa v regionalni bavarski ligi. Kranjčani so zasluženo zmagali s 5:0 in so bili boljfti nasprotnik vso tekmo. To nedvomno hrabri pred nedeljskim obračunom z Železničarjem, saj to nedeljo ligafti zaradi pokalnih srečanj niso nastopili. Celotno mofttvo se je ujelo in tudi dobro uigralo. Iz ljubljanskega Mercatorja se je vrnil tudi Tkalec, ki bo nedvomno veliko pomenil v obrambi, tako da Kranjčani pričakujejo zmago v nedeljo. Vsi treningi in priprave bodo seveda se bolj priftli do izraza ob pomoči kranjske publike, saj dejansko gre za biti ali ne biti. Slovenska liga je tekmovanje v katerega kranjski nogomet sodi! Mladinska selekcija je med tednom izgubila proti Železničarju z 0:1 po izenačeni igri in slabem sojenju, Ae vedno pa ostajajo v vrhu centralne SML. Kadeti Save visoko premagujejo svoje nasprotnike, moAtvo Virtusa so premagali kar i 12:2 in zanesljivo vodijo v svoji ligi. V tem moštvu in v moštvu Britof-Senčur je prihodnost kranjskega nogometa, ne smemo pa pozabiti tudi obetavnih najmlajftih nogometaftev, ki so se pomerili na turnirju v Britofu. Pri prvih selekcijah je že četrtič zapored slavila ftola Josip Broz-Tito iz Predoselj in potrdila primat med najmlajšimi, pri drugih selekcijah pa je v finalu Sava premagala Britof. , .ii . • Tudi v rekreacijskih ligah ni počitka. Vodeči Triglav se zanesljivo bliža prvemu mestu. Tokrat je premagal Kokrico s 7:1. Šenčur je doma malce nepričakovano izgubil proti Savi, Naklo pa je premagalo Trbo-je po zanimiven nogometu. Vsekakor je najresnejSi kandidat za izpad iz A lige mofttvo Primskovega, najresnejSi kandidat za prvo mesto v B ligi pa so Filmarji, ki ne poznajo poraza. Zasleduje jih fte Preddvor in Britof, ki je v soboto zmagal na Visokem s 4:3. Pri mladincih Naklanci ne popuščajo, nevarni pa so Se Šenčurjani in igralci Kokrice ter Filmarji. Pri drugih selekcijah je Sava visoko premagala Šenčurjane, vse boljši pa so mladi Primskovljani, ki so premagali dobro moStvo Britofa z 1:0. Sava bo skoraj zanesljivo prva, sledijo pa Kokrica. Britof, Šenčur, Primskovo in Naklo. Še naprej poteka tudi liga osnovnih Sol v . malem nogometu, kjer so najboljši nogometaši Sol Josip Broz-Tito in France Pre-Sern. M. Sunit- Poraz Alplesa v Bohinju KRANJ - Preteklo soboto je bilo na sporedu predzadnje kolo nogometnega prvenstva Gorenjske. Z zmago nad Poletom so Lesce že osvojile naslov prvaka, kar velja tudi za Alpino v drugi skupini. Bohinj je doma zlahka odpravil Alples, lokalni derbi med Retečami in LTH se je končal neodločeno, Bled pa je doma gladko odpravil Kondorja zGodeSiča. Rezultati - člani skupina A: Bohinj : Alples 6:2, Lesce : Polet 2:0, Reteče : LTH 5:5. Vodijo Lesce s 16 točkami pred Bohinjem in Alplesom, ki jih imata po 12. V tekmovanju pionirjev te skupine so Reteče premagale LTH s 5:0. Vodi Bohinj zli točkami pred Ratečami 8, Lescami 7 itd. Člani — skupina B: Bled : Kondor 4:2. Polet B : Bohinj B 1:0. Vodi Alpina z 18 točkami pred Tržičem 16, Gorenjo vasjo 10 itd. V tekmovanju pionirjev te skupine je Bled premagal Kondor s 7:0, ki tudi vodi z 11 točkami pred Kondorjem in Tržičem, ki jih imata po 7. Jutri bo na sporedu zadnje kolo. Igrali bodo: Bohinj : Reteče (člani in pionirji). Lesce : LTH (člani in pionirji). Polet A : Alples (člani). Polet B : Kondor (člani). Bohinj B : Gorenja vas in Tržič : Alpina (člani in pionirji). V ponedeljek, 2. junija oh 16. uri bo v Domu družbenih organizacij v Tržiču volilna konferenca medobčinske nogometne zveze za Gorenjsko. Govora bo o tekmovalnih sistemih, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo. P. Novak NAMIZNI TENIS Zmagovalec Gumar SKOFJA LOKA - S presenečenjem se je končalo tekmovanje v gorenjski namizno-teniSki ligi. Tokrat so zasluženo slavili igralci Gumarja iz Kranja pred Jesenicami in Savo. Tekmovanje, ki so ga dobro pripravili Jeseničani, je potekalo brez zapletov. Bilo je borbeno, obenem pa je bila to priložnost za uveljavitev mladih igralcev. Zmagal je Gumar s 24 točkami. Druge so Jesenice z 22 točkami, tretja pa je Sava z 20 točkami. Kondorje zbral 16 točk, Muro-va 14. Triglav 10. Križe I in MoSnje dve točki. • I S JESENIČANI IGRALI NEODLOČENO NOVO MESTO - V zahodni skupini slovenske nogometne lige so nogometaši Jesenic igrali z Elanom iz Novega mesu Tekma se je končala neodločeno •:•■ Domačini so imeli več priložnosti, vendar sta mreži ostali nedotaknjeni. -ik Odločilna tekma Nogometaši Triglava se zavedajo srečanja z Železničarjem iz Maribora, saj bi bil neodločen izid lahko usoden, ker je pnvf tako ogrožena Drava v vnaprej odigrane« srečanju zmagala. Gostje bodo v nedeljo trd oreh za Kranjčane, ki so sicer v solidni formi. Mrak in tovariši so enotni, da zaigrajo odločno na zmago in borbeni duh j* n« zadovoljivi vitini. Do izraza bo prisl« tudi sloga znotraj mofttva in odločnost ter seveda znanje Osredkarja. Ratfosavljevira. Belančiča in ostalih. Povratek Tkalca ii Mercatorja pomeni veliko za obrambo, vsekakor pa bo treba zaigrati ostro ii agresivno po vsem igrišču. Kranjski nogomet bije eno odločilnih bitk v tem letu. Skoda bi bilo. če bo vse prepuftčeno le borbenim fantom v dresih, zato upajo na pomoč publike. Padec v nitio ligo bi bil hud udarec v letu. ko Triglavani slavijo tudi pomembne jubileje, selektivni nogomet pa že žanje prve rezultate. Vsi. od predsednika Pirnata do igralcev in trenerja Jovanoviča so odločni v prizadevanjih, da pred domačim občinstvom dokažejo, da jim je mesto v SNL. Zadnje srečanje igraj« Proti moAtvu Ilirije v Ljubljani. Tudi Tudi med rekreativci ježivahno. Jutri igrajo Sava : Kokrica, Korotan : Naklo. Triglav : Šenčur, Primskovo : Podbrezje. Filmarji : Grintavec, Preddvor : Visoko pri članih. Pri pionirjih bo osrednji obračun med Britofom in Kokrico, pri mladincih pa » nedeljo dvoboj Kokrice in Filmarjev. Pospefteno tečejo tudi priprave na volila« skupščino OZN, klubi pa so že predlagal nove kandidate. Spet so težave v kade«*1 ligi, kjer tekmovanje fte ni koačat*-čeprav je jasno, da je prva Sava. Kadef Save bodo tako nastopili na turnirja i Ajdovščini s prvaki novogoriftke in koprske regije. M. Suha Pot pod noge — krepimo srce KOKRICA - Sekcija za rekreacijo Športnega dnistv« Kokrica prireja v nedeljo. 1. junija, v sodelovanju s teiesnokultumo skupnostjo. Gozdnim gospodarstvom Kranja in kranjskimi delovnimi organizacijami III. množični pohod od Trstenika do Velike Poljane pod Stortičem pod jp?-slom »Pot pod noge — krepimo srce«. Pohod ima izletniški in vzgojni pomen, saj ne ho ponujal le sprostitve v naravi, temveč ho razkril številne značilnosti in skrivnosti gozda ter prizadevanj« gozdarjev in družhe za varovanje tega zelenega bogastva Začetek pohoda je predviden med šesto uro zjutraj in pol deseto dopoldne Iz Kranja hodo vozili posebni avtobusi oh pol sedmih in pol osmih s Planine mimo postajališč do avtobusne postaje. Zlatega polja. Gorenjskih oblačil do Trstenika. Redni avtobus /a Trstenik pa odpelje s kranjske avtobusne postaje oh šestih zjutraj. Kdor bo ie! $ svojim avtomobilom ali kolesom, mu ne bo težko najti poti do staita na Trsteniku. saj bo pot dobro označena. Povratek v Kranj je pred viden oh štirih popoldne. Vzpon do Velike Poljane ni težak. Na pohod so vabljeni tudi sodelavci akcije korenina in kavcije RTV. ki lahko vzpon Poljano združijo z uresničitvij«» ene od nalog — vzpon na Storžič Od Poljane do vrha Storžiča ie 1.40 ure hoje. Udeležence dosedanjih pohodov organizator opozarja, naj prinesejo ^ sehoj kartončke zaradi vpisa pohodo\' 15.STRAN G LAS Požar v mizarski delavnici pODNART - V ponedeljek. 2<> ^ja ie v mizarski delavnici Iskr« /Kelezarne Jesenice. Vsakemu kandidatu, ki bo izbran bomo omogočili brezplačno opravljanje odgovarjajočih tečajev in izpitov za samostojno opravljanje delovnih nalog. r aviopromet r*H Ijubljana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE OPREME POTNIŠKE KABINE V SEKTORJU VZDRŽEVANJA LETAL Zaposliti želimo 4 delavce za nedoločen čas s polnim delovnim časom akontacija OD približno od 8.900do 10.400din pogoji: - - kvalificirani delavec kovinske stroke. - pet let delovnih izkušenj na področni vzdrževanja in obnavljanja OS. — izpolnjevanje pogojev za gibanje m muditev na letališču in obmejnem prostoru pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poiljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Titova 48, Ljubljana r 15 dneh po objavi. Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila »izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. Kandidati lahko dobe podrobnejša pojasnila po telefonu št (064) tUil 9 35 Na 2. Lc3: bi sledilo Le4: + 3. De4: Dh2: mat. Se najdlje bi se beli upiral z 2. Lb7: Tg3: 3. Tf3 Tf3: 4. Lf3: Sf2+ 5. Kgl Se4 + 6. Kfl (Ali pa 6. Khl Sg3 + in dama pade.) Td2 in beli je pred nerešljivimi težavami. 2. . . - Td2!! Se uklon dame in pozicija belega se razruSi! 3. Dd2: Le4: + 4. Dg2 Th3! Beli se je vdal pred matom. V naslednjem primeru, diagram 72 (BOGOLJUBOV -MIESES: Baden-Baden. 1925). imamo primer kombinacije, ki združuje ve^1 elementov: izločitev, uklon in usmerjanje I c 2» 9 I i o QQ C Q lic Jl 9m + • i w ■ š k ■ A. t 1 4. Tgl + Dg4 5. Tg4: + fg4: Sledilo je Se 6. f5 Tc8 7. e6 Lc6 8. Df7+ Kh8 9. f6 Tg8 10. Dc7 Tac8 11. De5 d4+ 12. Kgl Ld5 13. f7+ Tg7 14. Dd5: in črni se je vdal. ODPRTJE LINIJE Z označbo odprtje linije razumemo odstranitev svojih ali nasprotnikovih figur in kmetov z neke linije, vrste ali diagonale. Lahko gre za enostavno zamenjavo figur in kmetov ali pa za žrtveno kombinacijo. V drugem primeru govorimo o linijski žrtvi. Največkrat odprtje linije obsega več kombi-natoričnih elementov, poleg enostavne odstranitve figur ali kmetov tudi uklon, usmerjanje idr. V položaju na diagramu 7.3 (PANNO - SPASSKI; Gote-borg. 1955) ima beli izrazito prednost, ki jo zagotavljata trdnjavi na sedmi vrsti. Vendar takoj 1. Tg7:+ ni najboljše, ker je po umiku nasprotnikovega kralja na polje h8 dama napadena po liniji b. Pač pa je beli Se povečal pritisk na polje g7, zaradi linijske žrtve na diagonali al-h8. Diagram 72 1. Ld5:! Izločitev kmeta d5. kar ima za cilj ukloniti kmeta e s Šeste vrste. 1. . . . ed5: 2- Tg7: + !! Izločitev kmeta na liniji g, tj. odpiranje linije, in usmerjanje kralja na polje, na katerem bo izpostavljen napadu dame! 1. ... Kg7: 3. Df6+ Kg8 (K lil ■» k m k A 1 H* £>■ A 1 ■a S-A _ * abcdeffh Diagram 73 NESREČE NEPREVIDNO ČEZ CESTO KRANJ - V ponedeljek. 26. maja. nekaj pred četrto uro popoldne se je na Cesti I. maja v Kranju pripetila prometna nesreča za radi nepričakovanega in neprevidnega prečkanja teste. Kna oseba je bila hudo poškodovana Helena Šifrer. stara 73 let, s Ceste I maja in Ana Zgajnai. stara 62 let. stanuje v IMici Tatjane Odrove v Kranju, sta tega dne šli po 11 liri Tatjane Odrove proti C<'sti 1. maja. ki sta jo hoteli prečkati Prva se je /a to odločila Zga jnarjeva. V tem trenutku sta drug za drugim po Cesti 1. maja iz smeri Cirč pripeljala voznik osebnega avtomobila Radojko Jankovič iz Kranja in voznik motornega kolesa Igor Set ina. Voznik osebnega avtomobila je ustavil in dal prednost Zgajnarjevi. ki je prečkala cesto, nato pa speljal. Enako je storil tudi voznik motornega kolesa. Tedaj pa je prečkala cesto še Sifrer-jeva. Posledica tega so bila trčenja in padci. Šifrerjeva je bila huje poškodovana in prepeljana v ljubljanski Klinični center. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V OBCESTNI ROB KOKRA - Postaja milice i/. Kranja je sporočila, da se je v nedeljo. 25. maja okrog polnoči v Kokri pripetila zaradi prevelike hitrosti osebnega avtomobila prometna nesreča. Sopotnica v avtomobilu je bila huje poškodovana, gmotna škoda na vozilu pa znaša okrog 15.000 dinarjev. 20-letni Milan Zon-tar iz Kranja je te noči vozil od Jezerskega proti Kranju, kjer ga je zaradi prevelike hitrosti v levem blagem zavoju zaneslo s ceste. 10 metrov se je lovil po bankini. nato pa treščil v kamniti rob ob cesti. Darinka Snedic. stara 18 let. s Spodnje Bele, je pri trčenju padla iz avtomobila in obležala poškodovana. Voznik nesreče ni prijavil, ampak je avto brez registrskih tablic pustil za cesto. NEVARNO PREHITEVANJE SKOFJA LOKA - Dve osebi sta bdi poškodovani, škoda na vozilih pa znaša okrog 20.000 dinarjev. To so posledice prometne nesreče, ki se je zaradi nepravilnega prehitevanja pripetila v sredo. 28. maja. zjutraj v VeStru na cesti Skofja Loka-Železniki. Voznik osebnega avtomobila Hogdan Benedičič. star 34 let iz Sevelj je peljal od .Škofje Loke proti Železnikom. V desnem ovinku v VeStru je začel prehitevati tovornjaka. Ko je bil na levi strani ceste, je 7. nasprotne strani pripeljal z osebnim avtomobilom Mihael Prevc. star 23 let. iz Dražgoš. Vozili sta čelno trčili. Poškodovana sta bila voznik Prevc in njegova sopotnica Cilka Prevc. IZSILJEVALA PREDNOST KRANJ - V sredo. 28. maja. ob pol dveh popoldne se je na Savski cesti v Kranju pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Ena oseba je bila lažje poSkodovana. gmotna škoda pa dosega 3000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Anton Smolnikar, star 61 let. iz Kamnika je vozil po Savski cesti proti Smledniški. Ko je pripeljal v bližino tovarne Zvezda do makadamske poti. ki povezuje Savsko cesto s Cirčami. je z desne na glavno cesto zapeljala kolesarka Marija Nahtigal. stara 41 let. iz Hrastja Zarad« ♦»•'Vnja je kolesarka padla in bila lažje poškodovana. -ik Gorniki rešeni MOJSTRANA - Gorska reševalna služba Hrvatske je v ponedeljek dopoldne obvestila jeseniftko postajo milice, da se skupina alpinistov i/. Zagreba, ki je v soboto, 24. maja zjutraj odpotovala v triglavsko pogorje z željo^ovzepti se na Triglav, Se ni vrnila. Gorski reSevalci iz Mojstrane so skupaj z miličnikom odSli v akcijo. Blizu izstopa i/. nemSke smeri so zaslišali klice na pomoč. Ker so ocenili, da bi bilo reSevanje s helikopterjem najhitrejše, so se odločili za to možnost. Helikopter z reSevalci je poletel in ponesel reSevalce do triglavskega ledenika, od koder so se spustili do ponesrečenih Dubravka Markoviča, Edina Alikalfiča, Maria Baga in Darka Berljaka, LOTERIJA OS M •o *J OJ « u 80 0240 0590 21240 229110 495050 81 001 111 201 19991 51131 59181 69091 73921 412321 602 76972 039382 540812 555322 3 28743 032623 114473 268453 4 33374 53994 088884 361134 473214 524964 din 30 400 400 5.000 10.000 10.000 I *> 80 80 200 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 10.000 80 1 .(XX) 10.000 10.000 10.000 20 1.020 10.020 50.020 10.020 20 1.020 1.020 10.020 10.020 10.020 10.020 09 95 0345 73745 84255 256 206fi 41146 836(Xi 95816 2442(Xi 262536 27 737 61607 126517 138357 68 78 88 08108 57058 57088 m 19 39 49 79 99 16289 76959 96699 212229 328639 din 50 30 500 l.(HH) 2.050 100 500 5.000 1.000 5.000 10.000 10.000 70 100 2.000 10.000 5(X).(KX) 50 30 40 l.(HH) 1.000 2.040 40 40 40 30 30 30 l.(XX) 1.000 2.030 10.000 10.040 vsi iz Zagreba. Alpinisti so povedali, da so že v soboto plezali po nemSki smeri, kjer jim je na kraju Grad oprema zdrknila v prepad. Kljub temu so zmogli pot do Zimerjanovega izstopa, dlje pa zaradi ledu in snega niso mogli. Vsi so bili živi in zdravi. -jk TRZNI PREGLED KRANJ Solata 30 do 35 din. špinača 40 do 00 din. cvetača 30 do 35 din. korenček 38 do 45 din. česen 50 do 60 din. čebula 30 do 35 din. fižol 30 din. pesa 18 do 20 din. kumare 38 din. paradižnik 46 do 50 din. paprika 100 din. slive 40 din. jabolka 18 do 20 din. jagode 120 din. limone 38 din. ajdova moka 28 din. koruzna moka 14 din. kaša 28 din. smetana 68 do 70 din. skuta 48 din. sladko zelje 12 do 14 din. kislo zelje 20 din. orehi 240 din. jajčka 3 din. krompir 5 do 6 din. novi krompir 30 din. češnje 60 do 80 din. JESENICE Solata 20 do 25 din. špinača 25 din. cvetača 25 din. korenček 28 din. česen 60 din. čebula 35 din. fižol 26.40 do 32.40 din. kumare 30 din. paradižnik 50 din. jabolka 28.60 din. limone 38.30 din. ajdova moka 30,70 din. koruzna moka 13 din, kaša 21 din. surovo maslo 130.50 din. smetana 58.30 din. skuta 46.30 din. sladko zelje 16 din. kislo zelje 12.60 din, orehi 256.60 din, jajčka 2.10 do 3.30 din. krompir 6.40 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi. .Šenčur sta odprti od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa so odprte oeremo in ga denemo kuhat v vrelo vodo. Jed pa je še okusnejša. če meso kuhamo kar v fižolu. Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč. Pristavimo ga v isti vodi. skupaj z mesom. Ce pa je meso mlado, ga pridenemo malo pozneje. Solimo nazadnje, ko vid*mo, kako slan je fižol že od mesa. Posebej kuhamo na kose narezan olupi jen krompir. Med kuho ga solimo. Fižol in krompir morata biti kuhana hkrati. Oboje odredimo, stresemo skupaj in dobro zmečkamo. Zabelimo, deloma tudi po vrhu. V maščobo, ko jo zlijemo na jed. stresemo na tanke rezine narezano čebulo, jo zarumenimo in zabelimo. Za občutljivejše želodce fižol pretlačimo, preden ga zmešamo s krompirjem. Vročo jed, ki jo imenujemo ma-tevž ali krompirjev mož, denemo v kupu na sredo servirnega krožnika, okrog pa naložimo rezine kuhanega mesa. Ponudimo s kis lini ali jajčnim hrenom. Dišavnice in začimbe MANGO Mango je plod eksotičnega, pistaciji sorodnega drevesa man-Hovca. Ta plod s«- uživa kot sadje, je pa tudi sestavina angleške se-stavljene začimbe mangovega chutneva (mango chutnevl. ki je naprodaj v stekleničkah MELISA Melisa je rastlina z jajčastimi oziroma srčastimi listi na dolgih peci jih. Ima duh po limoni in je kiselkastega okusa. Z meliso začinjamo solate in aromatiziramo hovle in likerje. r 3 Ta mesec na vrtu ZA LAHKO NOC Pod blazino ali jogi položite kepico razcvetene lavende,všite v tanko bombažno krpico. Pravijo, da se ob duha lavende bolje spi . J DRUŽINSKI POMENKI MODA Letošnje poletje bo igriva, pravijo: črtasta, rožasta. pikasta, kakor hočete, vendar udobna, kar se le da. Tale je tako preprostega kroja, da bi jo zlahka same sešile. Rubi orratniček. rokave široke in pod komolcem stisnjene, nad prsnu i hi nabrana in od tam gre kar naravnost navzdol. Široko obleko v pasu stisnemo s pasom iz enakega blaga. lahko si ga pa omislimo enake barve, kot sta torbica in čevlji. MARTA ODGOVARJA Marija - Kranj Stara sem 32 let, visoka Ifificm, tehtam pa 70 kilogramov Prosim, svetujte in narišite mi model poletne obleke, ki bi zakrila odvečne kilograme in obline. Odgovor - Obleka je preprosta. Krojena je poloprijeto in je spodaj rahlo razširjena, tako da ima videz skoraj ravne linue. Rokava so kratka, izrez »V«, pas pa je i/, blaga, ki ga po želji lahko zamenjate z usnjenim, ali pa obleko nosite kar brez pasu. Ce samo teden dni zapustimo vrt. se bo razbohotil plevel. Najbolj zoprna so tako imenovana »kurja črevca«. Kmalu po vzniku nastavi mnogo semena, veter ga pa raznaša na vse strani. Zato ta plevel zatrimo. čim se prikaže Pa ne satno na gredicah, tudi na skritih krajih vrta ga moram«) zatreti. sicer ga bo veter raznašal od tam tudi na gredice Še prav posebno ne smemo na vrtu trpeti znanega plevela, ki mu pravimo francoska zel ali rogovilček. ker je gostitelj pršice, po naše tudi rdečega pajka. Ce ga ne bi opazili in zatrli, bi se pršica pojavila na številnih gospodarskih rastlinah, posebno na kumarah, fižolu in drugod, pa tudi na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah. Plevel med kulturnimi rastlinami uspešno zatiramo, če pokrivamo tla s šoto. z zrelim gnojem, s pokošeno travo in drugim rastlinjem. Dobro se obnese tudi temna plastična folija, ker ugodno deluje na zrelost tal. Pred pokrivanjem moramo zemljo rahljati. Pikapolonične ličinke tako vneto uničujejo listne uši, da jih ponekod imenujejo levi listnih OŠI Kjer je mnogo pikapolonic, najdemo na rastlinah tudi mnogo njihovih ličink. T«) pa je znak. da so na rastlinah listne uši. Ze ličinke pikapolonice pokončajo mnogo teh škodljivcev, zato zaslužijo naše varstvo Paziti pa moramo, da jih ne zamenjamo z bubami koloradskega hrošča. Po barvi sta si bubi podobni, vendar so pikapolonične bube hre; nog in se nepremično držijo listov pri ličinkah koloradskega hrošča so pa dobro vidni glava in noge. gibljejo se in žro listje. Proti bramorju poprašimo grede s praškom, ki vsebuje fosfor (ester fosforne kisline). Prašimo takrat, ko je topel dež dobro namočil zemljo. Ce je suša. v toplem vremenu namočimo grede. Ko se površina tal malo osuši, potresemo prašek in ga vdelamo v zemljo. Zadostuje 50 gramov na kvadratni meter. Ce pade prašek na listje rastlin, ga moramo sprati r Svetovna moda Ne le črta zadaj, kot .so si zamislili modni m »gavicarji naše noge lansko jesen, letošnjo pomlad so modne črte okrog in okrog. V Parizu jih imajo za zelo »šik« . . . Domači zdravnik SOLATA - USPAVALO Ze zgodovinar Herodot omenja okrog leta 400 pred našim štet jem sok vrtne solate kot naravno zdravilo. Sloviti zdravnik Gale-nos (130 - 201) je zapisal, da j* ko se je začel starati, trdno zaspal le. kadar je z.a večerjo pojedel obrok solate. Tudi Tacit. Plinii ml. in drugi izražajo podobno o izboljšanju spanca. Solata bi morala biti tudi danes popolnoma upravičeno uspavalo pri vseh motnjah v spancu in bi morala hiti pogosteje zvečer na krožniku Solata je rastlinsko, popolnoma neškodljivo in nedolžno uspavalo, ki mu je dajati prednost pred vsakim kemičnim uspavalom Izhajati pa je treba seveda i; zdravega načina življenja. Kdor zaužije čez dan premalo biološko vredne hrane in si privošči preveč alkohola in nikotina, mu tudi solata ne bo mogla pomagati pri nespečnosti. Kot pionir Titu obljubljam Da bom sodelovala v raznih akcijah. Da ga ne bomo pozabila. Še vedno bo njegova podoba v TlaTi zTnTo^njreeba' tUdi JaZ ^.IL^ovlSo. Daro- J>a bom pogumna in bom vedno govorila resnico. ♦ 1l,ublla domovino in naravo kot jo je on, da bom domovin, „stala zvesta. Titov lik in jegovo delo mi bosta v^dno Da bom bolj priden. Da bom dober do vseh. domovinT1 nada,jeval Titovo Pomagal bom pri graditvi Da se bom pridno učila, ubogala učiteljico in mamico. Učenci 4. b r. osn. šole ____ Cvetko Golar. Skofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI Kako sem popravljal radio V šoli so nam pripovedovali o našem velikem izumitelju Nikoli Tesla. Pri tehničnem pouku smo se pogovarjali o njegovih zaslugah, ki jih je storil človeštvu na področju elektrotehnike. Zaželel sem si, da bi se tudi v moji glavi porajale tako velike reči, da bi nekoč tudi jaz užival ugled velikega izumitelja. V petek sem bil sam doma. Zunaj je deževalo. Čemerno sem se presedal in premišljeval, kaj bi počel. Od dolgočasja sem podpiral glavo in pretresljivo zdehal. Naenkrat pa me je obšla rešilna misel. Zdelo se mi je. da z radijskim sprejemnikom ni vse v redu. Zasrbeli so me prsti. Pritiskal sem na gumbe, preizkušal programe in premikal vse. kar se je premikati dalo. Ko sem vse dodobra pregledal, sem ugotovil, da radio igra preveč tiho. Odnesel sem ga na mizo. ga strokovnjaško še enkrat pregledal, pripravil izvijač in klešče, nato pa odvil zadnjo stranico. Pred mano se je pokazala mreža žic, varovalk in drugih drobnih reči. ki jim nisem vedel imena. Pregledoval sem. premikal žice. odvijal in privijal različne žarnice in varovalke in na koncu sam sebi ponosno dejal: zdaj bo pa menda ja dovolj glasno igralo. Popraskal sem se za ušesom, se bahavo potrepljal in postavil radio na staro mesto. Poln pričakovanja in gotov svojega uspeha sem pritisnil na gumb. Takrat pa, joj! Naenkrat je v radiu nekaj počilo in se pokadilo. .loj. kaj bo rekel oče. me je.zaskrbelo. ZagJe slišal mamino piskanje. Stresel sem se. nagubal čelo in premišljeval, kaj bi si izmislil. Vse pa se je na žalost uresničilo, kar sem si v strahu zamišljal. Oče je vil leskovko. mama pa se je jezila. V rokav sem obrisal svečo, ki mi je visela iz nosa in obljubil, da ne bom nikoli več vtikal nosu v stvari, ki se me ne tičejo. Kljub grenkim izkušnjam me še vedno veseli delo z elektriko in aparati. Da pa ne bom več delal takih neumnosti, se bom moral še veliko učiti, saj vem. da se še nihče ni učen rodil in da le vaja dela mojstra. Marko Lušina. 8. a r. osn. šole Cvetko Golar. Skofja Loka Moj dedek Moj dedek je velik, postaven moi. Ima sive brke in lase. Star je okoli šestdeset let. Doma je na kmetiji, zato mora veliko delati. Zelo rad ima živali. Poleti vsak dan žene krave na pašo. Hoditi pa mora tudi na trg prodajat poljske pridelke. Pri tem mu po-• maga sin. Stanuje zelo daleč od nas, zato se vidimo le enkrt na leto, kadar gremo mi na počitnice ali kadar pride on na obisk. Vse vnuke in vnukinje ima zelo rad, tudi mene ima zelo rad. Pravi mi lepotička in mi vedno kaj kupi. Tatjana Medarovski. 4, h. t f , # ^ dal senr riafcr*eYijencfja očeta in za- OŠ France Prešeren. Kokrica Andromeda Luna je sijala na posteljo. Z vs> močjo je žarela in me skoraj že zaziba/a v spanec. Naenkrat se je zabliskalo. Luna je dobila temno rdečo, že prav krvavo barvo. Strmela sem vanjo in sploh nisem opazila, da se približuje, predmeti okrog mene pa izginjajo. Vedno večja in večja je bila in tedaj sem lahko videla, da to sploh ni planet, temveč skupina plane-toidov. Lahko bi se jih dotaknila, če bi hotela, a nisem upala. Najmanjši od planetkov se je oddaljil od od planetkov seje oddaljil od drugih in se spustil na Zemljo. Nežno in tiho kakor puh so se kolesa dotaknila trave. Spozna/a sem. da je tU nekakšna vesoljska ladja. Hotela sem skočiti na noge. pa je bil pod mano samo zrak in črna tema. Kaj pa zdaj, sem si mislila in stopila v zrak. Čudež. Lahko sem stala. Vesela te ugotovitve sem stekla proti vesoljski ladji. Otipavala sem jo z vseh strani in nazadnje skozi luknjo na vrhu čofnila vanjo. V ladji so sedeli trije čudni ljudje. Sploh niso imeli rok in nog. kaj šele glave. Rili so takorekoč žive žoge z izbuljenimi očmi. Eden od njih je pritisnil na gumb in vrata so se zaprla. Začutila sem rahlo zibanje in poleteli smo k planetoidom. ki so v resnici bili prav tako vesoljske ladje kot je bila naša. Ko smo prišli do njih. sit poleteli naprej in se skupaj z nami oddaljili od Zemlje. Prileteli smo na planet, na katerem je z velikimi črkami pisalo ANDROMEDA Tam sem preživela nekaj dni. nato pa sem skočila na Zemljo. Vesna Žagar. osn. šola . _ M van'Tavčar. Gorenja vas I I Razstava likovnih in ročnih del - Učenci iz štiri razredne osnovne fttfc Simon denko na Primskovem pri Kranju so ob dnevu mladosti pripranli prikupno razstavo likovnih in ročnih del. Stene učilnice in panoje krasno lične risbe in makrameji, po mizah pa so domiselno razporejeni prhčki. torbice, okrašene s cvetjem in sadjem, mucki, miške, ptički, žogice morogi ce .. . Otroci so razstavili tudi šolsko glasilo, albuma s pesmimi o Titu. spise ob Titovo sliko pa so z velikimi črkami zapisali: »Učili se homo. tocariš Tit« učili iz tvojih dejanj, iz tvojih besed in tvojega življenja« - H. -Jehnčan Nagrado dobi Adrijana V zadnji literarni uganki smo navedli odlomek iz knjige Deček s Sotle in še zapisali, da jo najbrž vsi poznate. Po številu odgovorov — prišlo jih je precej manj kot običajno — pa se sprašujemo, ali odlomka niste spoznali, kar skoraj ne moremo verjeti, ali pa ste se pred koncem šolskega leta s tako vnemo vrgli na učenje, da ste našo rubriko kar pozabili. Verjetno bo to bolj držalo, pa še lepo vreme je zunaj, ki vas zvablja, kajne? Žreb je določil, da bo »svinčnik na vrvici« in komplet Glasovih značk tokrat dobila Adrijana Smid z Bleda, Ribno 26. Adrijani čestitamo in jo vabimo, tako kot vse mlade bralce, da se drugič spet oglasi. i i i I I I I L i ii Pomlad Pomlad razigrana je polna cvetja in veselja, ptičjega petja, žvrgolenja. Srna preplašena hrano si išče, pridnih mravelj je polno mravljišče. Medveda je sonce zbudilo, ga na gozdno jaso zvabilo, a polžek mlad iz hiše je rožičke pomolil. pogledal okoli, če res je pomlad. Tudi v ljudeh je pomlad, vsakdo počuti se mlad. Vsi smo dobre volje, ker nam sonce greje polje. Gregor Markelj. 6. c r. osn šole prof. dr. -Josip Plenici i. Bled LADIJSKI SPORED Ritimi- oddaje hi h ko jjltr na prvem |>rh nedeljah oh «00. 7.00. H.OO. 9.OH. i no«. i:».oo. i i.on. , 1700. 19.00 (Rodijsk i 0, 22.00 2.1.OO. 2 l.OO. i«fl in 1.00: n« drujfem ,fcrtn programu pri>*luh-„Ai. 1800 in 19.VV SALON POHIŠTVA ^A, 31. MAJ program Oohro jutro! - 8.08 Pi-rednik - 9.05 Z radiom . 1005 Sobotna mati- ., 11.05 Zapojmo pesem m glasbene sole Velenje * Pn republikah in po-,tfh 11.40 Zapojte z 12.10Godala v ritmu -Kmetijski nasveti — ,,,«Pogačar: Načrti se-l,ykt#m govedi v Slove-(240 Veseli domači nali«) Danes do 13.00 — jh krajev - posebna J* ■ 13.20 Obvestila in L^auba - 13.30 Pripo-w vam.. . - 14.5 Glas-„ Oinorama - 15.30 Zakuha - 16.00 »Vrti-17 00 Studijo ob 17.00 (DJepolitični magazin) -ftatHca z godbo - 18.30 t mladim 19.25 Obve- zabavna glasba ,jV(l«di mostovi« - 20.OO jj zabavni večer ji iz naftih krajev -Oddaja za nafte izse-,,23.06 Lirični utrinki -portreti jugoslovanskih jfrx* in poustvarja 1-pme glasbe - 00.05 program - glasba ^program ^bota na valu 202 -gadi »te jih poslušali -tfovice - 13.35 Glasba Amerike - 14.00 epublik 15.30 - 15.45 Mikrofon J6.00 Naš podlistek -vič: O možu, ki govoriti - 16.15 Lepe 16.40 Glasbeni ca-1X> Lahka glasba slo-tvtoriev - 18.00 Pol dutnaon - 18.35 Nafti ljudje - 18.50 Glas-djgra - 18.55 Razgle-Mturi - 19.25 Stereo-21.15 Mala nočna 21/15 80S - V soboto spomine - 22.45 - 22.55 Glasba programa JA, l.JUN. jutro! - 8.07 Raze otroke - Jose mino Čudovito po-■ Skladbe za mladino nite. tovariši . . . ima lahke glas-IPogovor s poslušalci poslušalci čest i-* pozdravljajo - 13.10 \*h in zabavna glasba -\U kmetijske proizva-'XV) Minute z zabav-i/kMtrom RTV Ljublja-'ulfi Humoreska tega žarko Petan: Narobe S popevkami po i|i - 15.10 Pri nas 15.30 Nedeljska 15.55 Listi iz no-I Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Inspektor Ris ne miruje - I. epizoda: Polnočni kres - Na Zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - Studijo Skopje - Glasbena tribuna mladih - 23.0/5 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij - Igrajo zabavni orkestri -OO.05 Nočni program - glasba Drugi pgoram 8.00 Nedelja na valu 202 -1.3.00 V nedeljo se dobimo. Sport glasba in se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz sarega gramofona - 21.30 Jugoslovanska rock-scena 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA PONEDELJEK, 2. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - Pavel Mihelčič (Stana Vin-Sek): Na travniku - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v juniju -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori - I. oddaja iz revije Srečanja pevskih zborov Gorenjske - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo -. 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana -p 2O.O0 Kulturni globus - 20.10 I z naše diskoteke - Novi posnetki Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Pregled RTV »Poreda za prihodnji dan - 22.30 Popevke z jugoslovanskih »tucfoev ^ 23J3 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Z evropskimi revij-skimi in plesnimi orkestri -13.35 Znano in priljubljeno -14.O0 Ponedeljkov križem-kraž - 14.20 Z vami in za vas -15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17..35 Iz partitur velikega orkestra Švicarskega radia -17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Fats VValler - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA TOREK, 3. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! glasbo v dober dan glasbenih Sol - Glasbena šola Celje - 9.05 Z radiom na poti - 1O.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in 8.08 Z 8.30 Iz RADIO TRIGLAV JESENICE iFM področje za r*»-■1 občino 87.7 mega-I - Oornjesavska dolina / ">zaherza — Jesenice pln 100.6 megaherza *. .811495 KHz W 'ialna poročila — »/I* - 16.30 Kulturna - Morda vas bo za-v - Kaj je novega v $kr\\\ kaset in ploSč uMjana I Ukalna poročila — pk 16.30 Kam danes ^i-Jugoton vam predli Morda vas bo zani- m V, nismo se uklonili i/tiar važnejših dogod-7 oreteklosti — Rekla-, NVdeliska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 10.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute / narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 1630 Oddaja /.a mlade — Morda vas bo zanima lo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zele-na luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 10.(V! Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš ob-zomik r- Myrda vas bo aanimalo - Pu d(M»HW-»*N *V»S* „ iPPT^JPP*5*'!,^* « priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Slavica Sikovec: Rezultati degustacij vina zasebnih vinogradnikov 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in tm bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -La Boheme - arija Rudolfa iz 1. dej. - 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z. ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra Ngugi Wa Thiongo: Jutri ob tem času - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Pregled I RTV sporeda za prihodnji I dan - 22.30 Tipke in godala -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Iz obdobja rlixielanda - Montv Sunshine - Kdmond Hali - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Frank Valdor - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra Juž-no-Nemškega radia - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam- izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Bob Brook-mever - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA SREDA, 4. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8 08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -8.45 Radijski pevci pred mikrofonom - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - n .35 7inano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franček Sivic: Sodobni prevozi čebel na pašo - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 ' Iz naših krajev 3.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .... U.a5 Razmišljamo, ugotavljamo ... -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostom in času - Nastop skupine »Lamentabile con sort« - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska - Trio AG - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča -20.00 Koncert za besedo -človek, delo - 20.25 Violon-čelist Miloš Mlejnik in dve slovenski noviteti - Vilko Ukmar, Pavel Sivic - 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Tosca« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo Michel Legrand - Andre Previn - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 -13.00 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut bumorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 v plesnem ritmu -16.(M) Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Minute z godali - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Prvi program 4.30 Dobro jutro' - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - MPZ Maribor - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12 30 Kmetijski nasveti ing. Ljudmila Haller: Možnosti nadaljnega poklicnega šolanja po novem zakonu - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 D+nes do 13.00 - Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Koncert za mlade poslušalce - Marjan Kozina: Bela krajina - Ciril Skerjanc: Osem skladb za godala - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela »Zakaj sem partizan« - 18.15 Lokalne radi jske . posta je se vključujejo - 18.35 VVolfgan*; Amadeus Mozart: Sonata v Es-duru za klavir in violino K-380 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Umetniška pripoved: Juro Kislin-ger-Polde Bibič: Debele zgodbe Petra Fuleža - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22 25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih študijev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Lado Jakša - 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelanetz« -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov jazza - Zagrebški dnevi jazza -79 (III. del) - Ansambel Toranj 77 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA PETEK, 6. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - Miča in Borut Lesjak: Obisk v živalskem vrtu - 8.56 Naši umetniki mladim poslušalcem -P. Sivic: Iz Najdihojce - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Igor Smolej: Gospodarski ukrepi v gozdu spreminjajo kakovost vode - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših kraj ev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo va"m ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Kratko glasbeno popotovanje - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - Matija Brav-ničar: I. simfonija - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ,... • 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 -13.00 Jazz v komornem studiu Makowicz-Bartkow-ski - Gulda-Pauer - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15..'10 Glasbena medigra 15.45 Vroče-hladno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17..35 Odmevi z gora - To in ono s planinskega sveta - 17.45 Iz muRicalov in glasbenih revij • 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva ,-,,22.55,, Glasba /a konec) programa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 ■ 1 18 19 ■ 20 21 ■ 23 ■ r ■ 26 27 28 ISH29 30 31 32 33 34 35 ■ 37 38 39 ■40 41 42 ■ 44 49 U 45 46 - ■ 48 ■ 50 51 52 53 54 55 Vodoravno: l. kapitalistična združba velikih podjetij / enotnim vodstvom. ' vhod. vstopanje. II, diameter. črta. ki deli krog v dva enaka dela. 12 originalno ime za sosednjo državo. 14. telovadno orodje za vaje v ravnotežju 15. piščanec. 17. okrajšava za »Električka radionica«. I!». zahodnoevropski veletok. 20. stoti del. skupina sto predmetov. 22. izdelek i/ mleka. 23; avti mobilska oznaka za Beograd. 24, v veterinarstvu Soj) dolgih dlak na ko/i. podhradku. 26 Jože Olaj. 27. ime avstrijskega skladatelja Herga. 29. luka Izraelu, nekdanji Akon. 30. trpko kraško vino. 32. staro industrijsko mesto jugozahodni Španiji, med Sevillo in Cordobp, 34. tkanina s svileno, leskotm površino v atlasni vezavi. 35, kratica za delniško družbo. 36\ razposajeni objestni nedorasli fantje. 40. Slavko Beznik. 42. spodnji del posode. 44. krai ob vzhodni meji Litvijske SSR. U> •kratica za Mariborsji tekstilno tovarno 46 najbolj razširjena vodna žival. 48. največji nacionalni park v Vzhodni Afriki v Keniji. 49. zastarel izraz za doraslo mlado žensko, ki ni poročena, dekle 50 skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo ladje letala 52 aktiven vulkan na jugu Cila in glavno mesto province. 54. opera francoskega skladatelja Lea Delibesa. 55. velik gorski vrh. Navpično- 1 vojaški pratež, vrsta voz z vojaškimi potrebščinami. 2. šolska ocena urejenost. 3. pamet, intelekt, 4 v anatomiji latinski izraz za prestenke. pretine v ednini septum. 5. elektronka s tremi elektrodami. 6 ljubkovalno žensko ime Viktorija. 7. partizansko ime narodnega heroja Franca Rozmana. 8. znak za kemično prvino tantal. 9. vzklik pn bikohorhi 10. tuje ime za pivo. 11. pregledovale.', kontrolor. 13. arianizem. 14. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivi jen je hrbtenice. 16 mešanica mavca, barve, d ak al. vlaken in klejnate vode za oblogo sten in stropov in za štukature (arhitekturne okraske 18. .me ruskega šahovskega velemojstra Nincoviča 20. samec pr. srnah. 21 zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju. 24. francosk. pesnik in komediograf < 1532-1589i Kan Antonie de (prva črka B). 25 domnevno bitje. k. ž.v, na Himala i 28 Boris Cavazza. 31. znak za kemično prv.no prvino. remj 33. stZivnjak za anatomijo. 34. lastnost značilnost, sivega 35. rat.ca za »Deutsche Demokratične Republik« 37. trst.čje. rast.Sče trsta 38. starožidovski kralj. 39. pogovorni izraz za «™™m^^ kratica za »Bulgarska telegrafičeaka.agentura^ff;,^^^^^ Vladimir Kavčič. 53. zemljepisna kratica za otroke ReAiU-v nam-adne križanke z dne 2.1. maja: I. kostim. 7. «|)xidH. ... Vranduk. IV flvukrat. Ki. Al. l^^JS^^n^ Onsaiter. 23. Ada. 24. An.al. 2«. Ton,,,. 27 6 nas 28. Kros. 30 Rale.Kh 32. an«*ram. 34 apno. M. kvas. 3«. etik. 38. sort«. II l.er. «2 ed.nosl. 44. Aecl. 4... as. 46. (»nlastek. 48. HR. 49 starina. ">l Ariadna. 13 talina. ".4. dninar. Prejeli smo 87 reaitev. Izžrebani no bili: I nagrado (ledini prejm,- Danilo Roblek IMi,« Heroja Bračica <». «4290 Tr*ič. 2 nagrad« (120 dinl |>reirm- Jelena Jefte, Titov tr* :./| pn Sik hv •Jelki; «4000 Krani. 3. nagrado ( M K) dim nrpjme Ivo Kumer, Vodopivceva 19 «4000 Kram. NHgrad.' bomo poslali po pošli. Rešitve pošljite do srede, 4. junija, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Pri KOKRI v GI.OBl'Sl' »o fte bogato 7.a!o*ili n Šotori: od največjega, I dvema apal-nicama, predproatorom in velikim baldahinom, do najmanjšega »pesjaka« jih imajo. Imajo pa tudi vso opremo za šotor. Ogledate si jih lahko na njihovem športnem oddelku v Globusu. Ona: od 1.900 do 12.580 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU vas bodo kompletno oblekli ca hojo v hribe - od ćevljev do kape. Pa ne samo vas, tudi celo vaio družino, če hoćete: pumparice, dokolenke, gorske čevlje, ročno pletene puloverje, kape, klobuke, anorake itd. dobite tu v vseh velikostih za otroke, ženske in moške. Cena: anorak od 410 do 580 dinarjev puloverji od 720 do 1.200 din čevlji od 559 do 1.490 dinarjev nahrbtnik od 200 do 1.200 din IZBRALI SO ZA VAS Cas dopustov in potovanj je tu in pri roki moraft imeti primerno velik kovček ali potovalko. Na Kokrinem oddelku usnjene galanterije \ GLOBl'SI' so / njimi dobro založeni. Cena: od .100 do H00 din Ce je poletje vr<»čr. radi oblečemo majico, ki dobro vpije pot. Rogato izbiro majic imajo na Kokrinem «>d-delku trikotaže v GLOBUSU, Vseh barv so na voljo. Cena: od 77.Hfl din dalje TELEVIZIJSKI SPORED 62" | T >rrf ■■ii SOBOTA, 31 /V. 8.05 Poročila ■ 8.10 Mali pingvin, otroška serija - 8.25 Ijt, Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob - H.40 Minigodci v glasbeni deželi - 8.50 Odprava zelenega zmaja mladinska nadaljevanka 9.20 Poletav-ček, oddaja TV Beograd -9.50 H. Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 10.50 Poklici v pomorstvu, odd. iz cikla Pred izbiro poklica - 11.20 Dokumentarna >ddaja - 15.10 Poročila -15 15 Mi trije in pes iz Pasje vasi. češki mladinski film - 18 25 Nogomet Radnički Dinamo - 18.15 Športno prvenstvo Ljubljanskega ar-madnega območja, report. 18.55 Nas kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.20 Oikcak - 19.28 Zrno do zrna - 19 30 TV dnevnik - 20.00 H. Innes: Zlato brezno, TV nadaljevanka 21.00 Velika šahovnica: Charles Trenett -21 40 Zeleno je žito. ameriški film - 23.10 T V Kažipot 23 30 Poročila 1 češkoslovaški film MI TRIJE IN PES IZ PETIPSYJA prikazuje Tonija loudeka. učenca 'stega razreda, in jegove pustolovščine i a počitnicah v Petipsyju. Pred nami je že druga ekranizacija drame Ernhn Williams /ELENO JE ŽITO. V prvi iz leta 1945 je glavno vlogo igrala liette Daviš, v drugi jo je George Cukor zaupal Katharine Hepburn. Zgodba filma je postavljena v zadnja leta prejšnjega stoletja, v revno velško vas. med rudarje. Ostarela gospodična Moffat kmalu po sv{)jem prihodu v vas odpre šolo kljub nasprotovanju vaškega veljaka. Čeprav med otroki ni velikega navdušenja za šolo. ji le uspe. da eden od njih s svojim izjemnim talentom doseže univerzitetno izobrazbo. Oddajniki II. TV mrete: 17 45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz spo- reda TV Ljubljana - 19.11) TV dnevnik 20.00 V.Komadina: Satana, balet - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Dokumentarna oddaja 22.15 S|M>rtna sobota (do 22.351 NEDELJA, 1/VI. 8.15 Poročila - H.20 Za nedeljsko dobro jutro: Boštani-ski fantje - 8.45 Tigris. dokumentarni film - 9..15 Bledolič-niki, finska otroška oddaja -10.10 Ostržek. otroška serija -10.35 I. Ivanac: Nikola Tesla. TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot - 11 55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja 13,00 -Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 1.1.40) - 14.45 •Jarama: Avtomobilske dirke - prenos - 15 15 Razvoj popularne glasbe - 16.05 Poročila - 16.10 -larama: Avtomobilske dirke, nadaljevanje prenosa - 10.45 Predor skozi Učko, dokumentarna oddaja TV Zagreb - 17.45 Športna poročila - 17.20 Risanka vic: Boško Buha. TV nadaljevanka - 21.00 Kraigher-jevci. dokumentarna oddaja - 21 40 V znamenju - 21 55 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za. J I, A (do 12.00) - 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik - 20.00 Privlačnost delfinov, dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Hazarder. ameriški film TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11,10 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14;«) Mladinski film lo.OO Nedeljs ko popoldne -19..«) TV dnevnik - 20.00 Boško Buha. TV nadalj 21.(X) Diagotrale: Kenija 27 -21.30 TV dnevnik - 21.50 Zabavno glasbena oddaja -22.05 Športni pregled pojasnil, kaj. kdaj in kako so raziskovalci spozna/i nove resnice o tem skrivnostnem planetu. Kljub veliki moči človekovega razuma pa še vedno ostaja vprašanje: ali je na Marsu življenji'' Oddajniki II.TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.(X) TV dnevnik - 18.15 Šola za junake, otroška oddaja 18.30 Narodne pesmi, otroška oddaja - 18.45 Glasbena med-igra - 19.00 Športna oddaja -19.10 TV dnevnik - 20.00 Naš čas - 20.45 .Včeraj, danes, jutri - 21.05 Orni kruh. TV nadaljevanka - 21.50 Književni klub (do 22.20) TV Zagreb -1. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sola za junake - 18.30 Narodne pesmi - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 K. S. Djalski -D Marušič: Dekret. TV drama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Spomini: Krsto Popivoda - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Umetniki-borci: Miroslav Spiler TV Zagreb -1. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Palčki nimajo pojma - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop - 20.55 Katherine. ameriški film - 22.35 TV dnevnik Napoleon je dokaj pogost junak zgodovinskih filmov. Film DESIREE je nastal že leta 1954. Nap< ileon a je za igra f Marlon Rrando. dean Simmons pa je nastopila kot njegova ljubezen, še preden seje povzpel na presb>l. Film je prej spektakel za oči kot zgodovinski, saj so številna zgodovinska dejstva zanemarjena v korist romantične ljubezni med glavnima junakoma. 17.25 Desiree. ameriSki film -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 B. Matic - D. Perko- PONEDELJEK,2/VI. 17.10 Poročila - 17.15 Vrtec na obisku: V ateljeju - 17.30 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.00 Planet Mars (izbor filmov z XI. festivala znanstveno-teh-ničnih filmov) - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 London 79: Marjetka Falk -19.10 Risanka - 19.20" Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -20.00 TV drama - 21.05 Kulturne diagonale - 21.35 Mozaik kratkega filma: Porušeni kulturni spomeniki v Crni gori - 22.05 V znamenju Sest ponedeljkov bo televizija predvajala filme s programa letošnjega mednarodnega festii ala znanstvenega in tehničnega filma v Beogradu. Prvi je PLANET MARS, */ bn TOREK, S/VI. 15.50 Poročila 15.55 Atletika — Zorkov memorial — prenos - 17.45 Egipčanske melodije - 17.55 Pisani svet -18.30 Obzornik - 18.40 Podmornica, oddaja iz cikla (""as. Oddaja ČAS, KI ŽIVI bo obudila spomin na ustanovitev, pogoje, delo in konec znane ilegalne tiskarne Podmornica. ki živi - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja: Pred odklenjenimi vrati - 20.55 Lanoux-Lo-renzi: Emile Zola. TV nadaljevanka - 21.55 V znamenju - 22.10 iz koncertnih dvoran: Mendelssohn: Simfonija št. 3 Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer s Charlesom Trene-tom. zabavno glasbena odd. - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Rdeči petelin kikirika. dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija SREDA, 4/VI. 17.25 Poročila - 17.30 K. Kovic: Piki V avtošoli. /godba iz otroške nadaljevanke Moj prijatelj Piki Jakob - 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh - 18.05 Mladinski pevski festival v Celju - 18.35 Mozaik 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.2« Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Gospodične z VVilka. poljski film - 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.00 V znamenju - 22.15 625 Oddajniki II. TV mreže: 1.7.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Glasbena oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavno glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik TV Zagreb -1. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Glasbena oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Zabavno glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik Film GOSPODIČNE Z WILK A je znani poljski režiser Andrzej Wajda posnel lani po romanu pisatelja Jan tslaivu lica szkicu it za. Z g, niha je postavljena v trideseta leta. odvija pa se nekje sredi Poljske v osamljeni hiši. v kateri je živelo pet sester, ko jih je Viktor pred leti obiskal. Z njimi je preživel prijetne ure. ki jih zdaj želi oživiti. Vendar pa se je vsak od njih v tem časti spremenil. TV mreže - 20.00 Meridijani 20.50 Kviz - 21,50 TV dnevnik - 22.05 Baletna oddaja - 22.35 Dokumentarni film Četrtek, 5/vi. 17.00 Poročila - 17 05 Privlačnost delfinov, poljudnoznanstveni film - 17,55 Odprava zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka - 18.25 Mozaik - 18.30 Obzornik -18.40 Elafiti, dokumentarna oddaja TV Novi Sad - 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni magazin - 20.50 Sončno mesto, dokumentarna oddaja - 21,50 V znamenju - 22.05 Atletika — Hanžekovičev memorial. reportaža Oddajnik II. TV mreže: 16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.25 Svetilnik, otroška odaja - 16.55 Nogomet Željezničar: Rijeka — prenos - 18.45 »Zagrebulje« -19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki 21.50 Včeraj, danes, jutri - 22.05 Atletika — Hanžekovičev memorial. reportaža TV Zagreb -1. program: do 20.00 isto kot na odd. II. PETEK, 6/VI. 17.05 Poročila • 17.10 Mi smo smešna drušina. lutkovna nadaljevanka - 1725 Pričje strašilo, mladinska nadaljevanka - 17.55 Ansambel Lojzeta Slaka - 1825 Mozaik 18.30 Obzornik - M 4») Poklici v proizvodnu m vzdrževanju električnih strojev in naprav, oddaja u cikla Pred izbiro poklica 19.10 Risanka - 19 26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -20.00 Mali koncert v S-.\ glasbena oddaja (za JRT) -21.00 Kako je bil osvojen Divji zahod, TV nadaljevan ka - 22.55 V znamenju Oddajniki II. TV mrete: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mali svet. otroška oddaja - 18.45 »Pata pazjanija«. zabavna oddaia -19.30 TV dnevnik - 2000 Kulturna oddaja - 21 00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 21,50 Jaz. Pierre Riviere, francoski film (do 23,50) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mali svet. otroška oddaja - 18.45 Paja pazjanija, zabavna oddaia • 19.30 TV dnevnik - Jtg Mali koncert v S-2 - 21M Bratje Sackett. TV nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik 22.05 Stoletje revolucij: Ruska revolucija. I. del Hokejski drsalni klub BLED priredi v nedeljo 1. junija ob 14.30 uri na nogometnem igrišču na Bledu VELIKO TOMBOLO Dobitki: osebni avto RENAULT IMV4 zastava 750 dva avtomobila FIAT 126 p ter več glavnih, večjih in manjših dobitkov Poslužite se s tombolskimi karticami v predprodaii v Kioskih TP TOBAK, pohitite z nakupom. Parkirišče je zagotovljeno ob prireditvenem prostoru. [NOVO V KINU tnb®T, ?, 1Lkomed,lJa Za*«J ne prideš v mojo posteljo 60. tako obljubljajo v kinu. gledalce do solz nasmejala. Pripoveduje o treh zagonskih parih, ki si iz radovednosti in dolgočasja privoščijo skoke cez plot. na koncu pa se še bolj ljubijo kot prej ... Nepremagljiva dvojčka je italijanska satira na temo o nacizmu in Hitlerju, ki se v filmu pojavlja v Več dokumentarnih posnetkih. Dvojčka, od katerih je prvi nasprotnik, drugi pa pristaš režima. je zaigral Adria no C e lenta no. Zgodba je polna gegov in humorja, zaključuje pa se z opominom, da se lahko kadarkoli in kjerkoli rodi novi Hitler. Film Galactica - vesoljska križarka je dober spektakel. prav, vesoljski vestern. Začenja se z dinamičnim obračunom in postaja vedno bolj napet, na koncu pa. tako kot v pravem vesternu, dobro premaga zlo. Dinamit Johnson je drug, del filma Bi oni c mri, zgodbe o dečku dohnsonu k, s pomočjo svoje tetke Cleopatre Wong in fnterpofa prepreči bandi zločincev, da bi uničila svet. r HOTEL ŠPORT na Pokljuki vas vabi, da obiščete nacionalno restavracijo v Depandansi JELKA, kjer vam bomo postregli z raznimi gurmanskimi specialitetami slovenske in srbske kulinarike. Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel Universal (vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 19. do 24. ure). Igrali bodo starogradske pesmi in slovenske narodne. Hvala za obisk in zaupanje. Alpetour TOZD hoteli Pokljuka tel. 77-027. KINO Kranj CENTER 30. maja amer. barv. fant. GALAKTIKA -VESOLJSKA KRlZARKA ob 16.. 18 in 20. uri 31. maja amer. barv. fant. GALAKTIKA -VESOLJSKA KRlZARKA ob 16.. 18 in 20. uri, prem. amer. barv. krim. FANTJE IZ BRAZILIJE ob 22. uri 1. junija jap. barv. ris. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri. amer. barv fant. GALAKTIKA - VESOLJSKA KRIŽARKA ob 16., 17. in 19. uri, prem. danske barv. erot. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 21. uri 2. junija danski barv. erotič. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16.. 18. in 20. uri. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 3. junija danski barv. erot. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16. 18. in 20. uri. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! ' 4.junija danska barv erotič. kom ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 5. junija danska barv. erotič. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16.. 18. in 20 uri Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! Krani STORZlC 30 maja span barv glasb PRODAJALKA VIJOLIC ob 16.. 18. in 20. uri 31. maja amer. barv. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA ob 16. 18. in 20. uri 1. junija amer. jap. barv gro/.lj. KING KONG JE POBEGNIL ob 14. uri. amer barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA ob 16. in 18. uri. prem. hongkon barv karate DINAMIT JOHNSON ob 20. uri 2. junija hongkon. barv karate DINAMIT JOHNSON ob 16. 18. in 20. uri 5. junija prem. ital. barv satirik. NEPREMAGLJIVA DVOJČKA ob 16.. 18 m 20 uri Tr*ic 31. maja šved. barv glasb AHHA ob 16. uri. danska barvna erot. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 18 in 20. uri. prem hongkon. barv. karate DINAMIT JOHNSON ob 22. uri 1. junija jap. barv. ris MAČEK NA DIV JEM ZAHODU ob |6. uri, amer barv krim. FANTJE IZ BRAZILIJE ob 17. in 19. uri. prem fram. barv krim. SUMLJIVA LJUBE ZEN ob 21 uri 2. junija amer barv krim FANTJE IZ BRAZILIJE ob 18 uri. prem. ital, barv satire NEPREMAGLJIVA DVOJČKA ob 20. uri 3. junija amer. jap. barv. gro/.lj. KINO KONG JE POBEGNIL ob 18. in 20. uri 4 junija franc. barv. krim SUMLJIVA LJUBEZEN ob 18. m 20, mri 5 junija amer. barv. erot krim. V PODZEMLJU SEKSA oh 18 in 20. uri Kamnik DOM 31 maja jap ban ris. MAČEK NA DIVJEM ZAHODI' oh 16 uri. angl. barv. fant. grozi j Ali E N DSMJ POTNIK ob is... m Rkupina KELLNER NEPREMAGLJIVA 20. uri. prem. amer. barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA oh 22. uri. Film ni primeren za otroke! 1. junija amer. barv. vvest. MOZ IZ DOLINE ob 15. uri. angl. barv. fant. grozlj. ALIEN - OSMI POTNIK ob 17. in 19. uri. prem. angl. barv. krim. SMRT NA NILU ob 21. uri 2. junija amer. barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA oh 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 3. junija amer. barv. erot. krim. V PODZEMLJU SEKSA oh'18 in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 4. junija angl. barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 18. in 20. uri 5. junija angl. barv. akcij vojni BEG V ATENE oh 18. in 20. uri Duplica 30. maja nastopa skupina KELLNER IZ PRAGE ob 20. uri 31. maja nastopa skupina KELLNER IZ PRAGE ob 20. uri 1. junija ital. barv. DVOJČKA ob 15. uri. angl. barv krim. SMRT NA NILU ob 17. uri. nastop skupine KELLNER IZ PRAGE ob 20. uri 4. junija amer barv srhlj IZGANJALEC HUDIČA ob 20. uri Mladini do |.r>. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 5. junija hongkon. barv karate DINAMIT JOHNSON ob 20. uri Česnjica 30. maja amer barv krim. FANTJE IZ BRAZILIJE ob 20. uri 1. junija angl. barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 17. uri. amer. barv. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA ob 20 uri Mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma' Radovljica 31. maja amer barv JUNAKI DISNEY-I.ANDA ob 1H. uri. amer. barv. krim. TAJNA ŠVICARSKE BANKE ob 20. uri 1. junija amer. barv JUNAKI DISNEY-LANDA ob 16.30. amer. barv krim. TAJNA ŠVICARSKE BANKE ob 18 uri. jugoslov. barv ŽIVI BILI PA VIDELI oh 20 uri 2. junija jugosl barv ZlVI BILI PA VIDELI oh 20. uri 3. junija jugoslov barv ZlVI BILI PA VIDELI oh 20. uri 4. junija amer barv JUNAKI DISNEY-I.ANI)Aob20. uri 5. junija amer barv PREPOVEDANE SANJE oh 20. uri Bled 30. maja amer barv. MUPPETKI GREDO V HOLLYWOOD oh 20, uri 31. maja angl. barv pust KORAKAJ ALI UMRI oh 18. uri. iap barv krim JESEN BREZ CARJA ob 20 uri 1 junija amer. barv MUPPETKI GREDO V HOI.LYWOOD <>b 18 uri. amer barv SVATBA oh 20. uri 2. junija amer barv. krmi TAJNA ŠVICARSKE BANK E (ih 2i l. uri t junija amer. barv JUNAKI DISNKV I.AN DA ob 20 uri t junija jugoslov barv. ZlVI BILI PA VI-J)EM §rW%W« ««*«-•«•• t t«« Bohinj - Boh. Bistrica 31. maja amer barv. MUPPETKI GREDO V HOLLYWOOD ob 18. in 20. uri 1. junija jap. barv. krim. JESEN BREZ CARJA ob 20. uri. angl barv. pust KORAKAJ ALI UMRI ob 17. uri 5. junija jugoslov. barv. ZlVI BILI PA VI DELI oh 20. uri Skofja Loka SORA 30. maja franc drama DISKRETNI SARM BURZUAZIJE ob 18 in 20 un Omaja amer. drama KITAJSKI SIN DROM oh 17.30 in 20. uri , L junija amer. drama KITAJSKI SIN DROM ob 17,30 in 20. uri 3. junija franc. drama ZBOGOM RMANU ELA ob 20 uri 4. junija jug komed KDAJ. ČK NK SEDAJ ob 18. uri. franc drama ZBOGOM EMANUELLA ob 20. un 5. junija franc. drama ZBOGOM EMANUELLA ob 20. uri Železniki OBZORJE 30. maja amer. drama KITAJSKI SIN DROM oh 17 in 20. uri 31. maja franc. drama DISKRETNI SARM BURZUAZIJE ob 20 un 1 junija franc krim NENAVADNE KRAJE oh 18. in 20 uri »junija amer komed UMAZANA IGRA oh 20. uri Jesenice RADIO 30. maja amer. barv psih drama MAGIJA SMRTI ob 17 in 19. uri 31. maja hongkon barv karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 17 in 19. un 1. junija hongkon barv karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 17 in 19 un 2. junija ital barv erotič OGNJEVIT* BOLNIČARKA oh 17 in 19. un i junija ital. barv erotič. OGNJEN IT* BOLNIČARKA oh 17 in 19 uri 4. junija nem. barv, erotič kom MRZLIC* POLETNIH NOCl ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ to junija franc barv ZBOGOM EMANI ELLA ob 18. in 20 uri 31. maja ital. barv OGNJEVITA BO| M CARKA ob 18 in 20. uri I junija ital barv OGNJEVITA BO| NI CARKA ob 18 in 20 uri 2. junija hongkon barv ZADNJI KAK* TE UDAREC ob 18 in 20. uri ijunija hongkon barv ZADNJI K ARa TE UDAREC oh 18 in 20 uri 5. junija nem barv MRZLICA POMET NIH NOCl ob 18 in 20 uri Kranjska nora 31. maja nem. barv SINOVI VRLIKI MEDVEDKE oh 20 uri 4. junija ital barv OGNJEVITA BiH NI ČARKA ob 20. uri Dovje — Mojstrana II. maja angl barv OSTANIMO SKUPAJ ob 19.30 I.junija nem barv SINOVI VSI IKK MEDV.KDKK.ot, min. fetK, 30. MAJA 1980 19. STRAN. £51 KO M PAS ^JUGOSLAVIJA moja domovina »Beograd — z letalom in avtobusom ldan - 19/6, 26/6 2dni - 30/5, 31/5, 1/6, 19/6,20/6,21/6, 22/6 •Ohrid — 3 dni, 6/6,13/6,20/6,27/6 6dni, 1/6, 8/6, 22/6,15/6,22/6 • Črna gora — 8 dni, 1/6,8/6,15/6,22/6,31/8 • PRAGA - SPARTAKIADA — 4 dni. letalo-avtobus. 25/6 • ELBA - 4 dni, 26/6. 3/7 »PARIZ - NORMANDIJA - BRETANJA - DOLINA LOIRE - 8 rini. 30/5, 29/6 »ATENE IN ARGOLIDA - 5 dni. 24/6. 26/8. 2/9 »RIM - 5 dni. avtobus, 25/6 • PADOVA - RA VENA - RIMINI - SAN MARINO - 2 dni, 21 /6, avtobus • VERONA — ogled opernih predstav: GIOCONDA, CARMEN, AIDA - 5 dni, 24/7 • ANGLIJA — poletni tečaji angleščine - Min 4 tedne ,SEW YORK - MIAMI — DISNEY VVORLD - 8 dni, 23/8 »EGIPT - 9 dni. 15/1 O. 26/11. 27/12 »NEW YORK — 8 dni, 28/6. 23/8 »MEHIKA IN JUKATAN - 11 dni. 22/11. 17/1 ,LONDON - 3 in r> Hrii. letalo 6/6. 27/6. 29/fi ZNIŽANA CENA! STROKOVNA POTOVANJA: i MADRID — 8 dni, 16/6 - svetovni kongres za reprodukcijo min osemenjevanje domačih živali W>LONDON - 3. Mednarodni sejem odpadkov - 14/6, 30/«. ■ 4 in 7 dni . , , .... "iMONTREAL — Mednarodni kongres za hematologijo m transfuzijo krvi — 12 dni. 14/8 I♦ ROTTERDAM — 17 svetovno prvenstvo tnzerjev - , dni. 19/9 VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH PO-&LOVALNICAH! Za zaključene skupine pa izdelamo program po želji! nterexport zolNEX 312 335 327 947 322 58i>r POTOVALNA AGENCIJA Tudi letos vas vabimo na »aAe tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO K 14 dnevni paketi (letalo, pol ransferjj) v IZBRANIH HOTEL "n. Continental) alivSOUSSl ni pen/ioni. letališka taksa. IH V HAMMAMETU (El T (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK od 17. junija dalje. Pohitite s prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše r/itnice motilo slabo in hladno vreme! (Viki7dnevnega paketa 5.36'0.— UKUPONOM CENEJŠE PO OSEBI DIN 150, - U KUPON ZA POČITNICE V TUNIZIJI ^predložite ob prijavi ta kupon neposredno v poslovalnici INEX Ljubljana. Titova 25 osebno ali po pošti, ste znižali «-rio vašega izbranega paketa za din 150.-. Kupon velja za individualno ali družinsko prijavo SLOVENSKI IZLETNIKI MNOŽIČNO OBISKUJEJO OHRID Navdušujejo jih naravne lepote, znamenitosti, mila klima, bogat program in dobra organizacija izletov — Kompas je pripravil tudi počitnice na Ohridu — Objavljamo še nekaj fotografij z prvega letošnjega izleta na Ohrid Slikovito mesto K ruše v o Ostanki antičnega mesta v Bitoli »Ura zgodovine« v spominskem parku na llindensko vstaio nad Kruftevom Sv. Naum LETOVANJE NA MALEM LOŠINJU Počitniške aranžmaje na ataku, za katerega je značilna bujna vegetacija (obširni borovi gozdovi), mila klima, lepe plaži' in čisto morje, je pripravi/ Alpetour. Rezerviral /e sobe r privatnem penzionu Palas na robu parka Cikat s pogledom na lošinjski zaliv. Na voljo so nočitve, nočitve z zajtrkom, polpenzion in penzion (vse sobe s TWC). Cene za omenjene storitve za 7 dni so od 7.35 do 21.15 din v pred in posezoni, v sezoni (julij, avgust) pa so od HftO do 2.280 din. Turistična taksa je vključena v ceno. Ce se odločite za polpenzion. lahko izbirate med kosilom in večerjo. Prehrana je domača, izdatna in raznovrstna (■1 menuji). Do Lošinja pridete z osebnim avtomobilom ali z rednim avtobusom iz Ljubljane skozi Opatijo in od tod 40 km do Brestove Vožnja s trajektom do Porozine na Cresu traja okrog 20 minut, do Malega Lošinja pa je še HO km pa cesti. Podrobni programi so ram na vo/jo v turističnih poslovalnicah. INEXOVE POČITNICE V TUNIZIJI Neodvisna Tunizija leži na skrajnem severu afriškega kontinenta. V srcu sredozemskega bazena in je s 1200 kilometrov peščenih in skalnatih plaž pravi raj za počitničarje. Potovalna agencija lne.\ že več let v tej prijateljski deželi organizira počitnice in je tudi letos pripravila več programov, ki so rani na voljo v turističnih poslovalnicah. ^ TOZD INEX r J 1* ALPETOUR Turistična agencija EREISING. odhod B, junija PO SLEDEH ZGODOVINE (Zg Avstrija - Salzhin- - Ber chtessiaden > odhod 21 junija PRAGA z dvorcem Hluhoka in Konopište. odhod ;>o m 2~ m ni ja POČITNICE V MALEM LOSlNJCod n junija dalo Za kolektive in zaključene skupino m n.i volje |Mwelmi protratili Z;i v^e izlete in potovanja lahko prijavit*' \ vseh A Ipet oi irovih 111 ri\ ;i bu« ah NA ČEŠKOSLOVAŠKO SPARTAKIADO V PRAGI Pod odh( pokrovitelji*! vom glavnega ...na češkoslovaške telesne vzgoje je vsakih pet let masovni nastop telovadk in telovadcev na stadionu Strahov, ki sprejme do dvesto tisoč gledalcev Letošnji program l>o sestavljalo 15 telovadnih kompozicij, ki jih bo izvajal«) trinajst tisoč petsto nastopajočih. Na željo mnogih telovaditi športnih društev je Kom-organiziral ohisk tega največ -masovnega telovadnega nastopa po petintrideseti obletnici osvoboditve Češkoslovaške. Avtobusni izlet z odhodom 25. junija trajal 5 dni. Podobne infor-in program so vam na K om pa sov i h poslova In i- nih pas je ga I maci je volio 1 ah. G L, A S 20 STRAN PETEK, 30 MAJM9M g- INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL |e Industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja samotna cev je: ognjeobstojna, klslinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dllatlranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,0 16 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. S * i industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC uprava žalec telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 003 Servisno podjetje ItrtlT Kranj J J Kranj Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog 2 KLEPARJEV 2 KROVCEV 2 TESARJEV 2 ZIDARJEV 4 KLJUČAVNIČARJEV 1 DELAVCA ZA CENTRALNO KURJAVO 1 DELAVCA ZA VODOVOD 1 PEČARJA - POLAGALEC KERAMIKE Pogoji za sprejem so naslednji: — kvalifikacija ustrezne stroke — poskusno delo 45 dni — DELOVODJE V KLEPARSKO-KADROVSKI DE Pogoji: - da je izučen klepar z delovodsko strojno šolo - poskusno delo 45 dni VOZNIKA C KATEGORIJE - NABAVLJAČA Pogoji: — da je poklicni voznik C kategorije in da ima kvalifikacijo za voznika — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 45 dni Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v roku 8 dni po objavi oglasa. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI Tekstilna tovarna Zvezda Kranj Savska c. 46 Razpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dela in naloge vodenje komercialnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati fte naslednje pogoje: - visoko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in najmanj .1 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - višjo izobrazho ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - aktivno znanje enega tujega jezika - moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidati bodo izbrani oziroma imenovani za mandatno dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi DO TT Zvezda Kranj, Savska c. 46, pod oznako Za razpis. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. od 30. 5. do 6. 6. 1980 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER Bogdan, dipl. veti, speč, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-916 za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Duftan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, tel.60-939 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prefternova 34, tel.77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Kmetijska zadruga Bled Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA V ŽIVINOREJSKI PROIZVODNJI Pogoj: — višja strokovna izobrazba kmetijske smeri ali - nižja kmetijska izobrazba Z. ustrezno prakso Za razpisana dela je predvideno :5-mesecno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave z. dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na upravo Kmetijske zadruge Bled, Prefternova 11 do 15. 6. 1980. Gorenjska kmetijska zadruga TZO SLOGA Kra nj Gasilska 5 Po sklepu Zadružnega sveta z. dne 30. 4. 1980 objavljamo prodajo osnovnih sredstev na JAVNI LICITACIJI ki lm 2. Iv 1980ob 10. uri v skladišču. križnarjeva *obode 1 ^'/OPOSTREŽBA BLED, tfternova 4 8 ^ERMARKET UNION ESENICE. M. Tita 22 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ hanizfccijo Kranj, n.subT gradbeni4tvo' transport in me-objavlja prosta dela in naloge 1 UPRAVLJANJE TOVORNJAKA — 2 sodelavca 2 AVTOMEHANIKARSKA DELA — 1 sodelavec Pogoji: šofeHa"5^1 ^ C kateRoriie in "Pravljena kvalifikacija za pod 2.: - zaključena šola v gospodarstvu avtomehanikarske stroke Delo se združu je za nedoločen čas. Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo vloge na naslov GG Kranj TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj. Staneta Žagarja 53. K rani. O rezultatih oglasa bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. ENTRAL TOZD DELIKATESA Kranj Maistrov trg 11 »teiča cenjene kupee, da M PRODAJALNA NAKLO 4 t Naklem, uradi adaptacijskih del »Prta od 1. do 30. 6. 1980. Prosimo za razumevanje. Temeljno sodišče Kranj Na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objav-Ija prosta dela in naloge, za katere se zahtevajo pri opravilih navedeni pogoji: 1 2 STROJEPISK Pogoji: — 4 letna srednja administrativna šola ali 2-letna administrativna šola. - delovne izkušnje z najmanj .100 udarci na minuto ali najmanj 250 udarcev na minuto 2. 2 SNAŽILK Pogoji: — osnovna šola Delavke, ki bodo sprejete na delo na temeljno sodišče, bodo združevale delo za nedoločen čas. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih za sprejem v delovno razmerje v 15 dneh po objavi na naslov: Precsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Mofte Pijade 2. CESTNO PODJETJE Kranj Jezerska 20 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge I 2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL 2. 2 VZDRŽEVALCEV CEST za naslednja odseka Skofja Loka — Praprotno Podnart - Zali log Poleg splošnih zakonskih pdgojev, morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje: pod 1.: - poklicna šola za voznike motornih vozil. — 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: — interno kvalificiran delavec — cestar. — starejši od 18 let Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru ■ poskusno dobo 3 mesecev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti objavlja naslednja prosta delovna opravila in naloge ' 1 ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za območje Kranj - Primskovo 2 CISTILKE Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. . . , .. Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: - popolna srednja šola ali najmanj poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj ter posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. pod 2.: - končana osnovna šola in eno leto delovnih .zkušenj K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življe- njepis. • ProSnie sprejema sektor za samoupravno organiziranost in ka-dre^ Rok za zbiranje prošenj poteče 15. dan po objav, O opravljeni fcbirTbodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dn, po izteku objavnega roka. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ JLA 24 Delovna skupnost skupnih služb, odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna področja: 1 VODJE MATERIALNO STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta praktičnih izkušenj 2 KUHARICE Pogoji: - KV kuharica in eno leto praktičnih izkušenj. Delo se opravlja v dveh izmenah Za obe delovni področji se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delovno področje pod štev. 1. je predvideno 3-mesečno poskusno delo. za delovno področje pod štev. 2. pa 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prošnje v 15 dneh po objavi na splošno kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj. O izbiri bodo obveščeni v 5 dneh po sklepanju na odboru za medsebojna razmerja. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ ul. Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1 STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 2 KV ZIDARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.: pod 2.: - poklicna šola kovinske stroke in izpit za strojnika TGM. — 2 leti delovnih izkušen j. — poskusno delo 1 mesec — poklicna šola gradbene stroke — poskusno delo 1 mesec Kandidati naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. ProSenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. ZAHVALA Oh smrt i našeg«) dragega nu>/a in očeta "Ta, "^T ^ » jh—»aH v A NTONA ŽITNIKA iz Gnrenjesavske c. 62 - Kranj se iskrenu zahvj 1 pijemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. 1 CJ so t»;| spremi i na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala SO P - Gradbincu Kram Vsem. ki so darov ali hvala! Žalujoči: žena. sin / družino m hčerka s sinom! ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila ljuba mama. stara mama. prababica, sestra in teta KATARINA BAJT Najprej se iskreno zahvaljujemo Ukrovi mami in gos|>e Marondinijevi za prvo pomor, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem. ki ste jO spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Pavla, vnukinja Breda s Henrikom, pravnuka Domen in Aleš. brat / družino, sestra z družino, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo. Sovodenj, 26. maja 1980 ZAHVALA Ob smuti naše drage mame. stare mame. prababice, svakinje in tete MINKE HLEBŠ roj. ALJANČIĆ S?ilTt!JUieni0 Se vsem\kl' ste i° v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrekli a *n« h*• VST P,8 ,skrena hva,a dr Milanu Udirju. KS Vodovodni stolp. ZB Kranj, g. župniku in g. kaplanu, vsem znanim in neznanim darovalcem cvetja ter oktetu iz Nakla. Hlebševi in sorodstvo Kranj zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene. mamice, hčerke, sestre in tete MILENE ROZMAN roj. Vilfan 7tM^\tS^Li^^ Tm "'»^nikoiii. aoaedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč težkih trenutkih, za izrečena sožalja. podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. siZlavcem^TH l°1ifi«^%r*!? T iz ATC " bSKRA. sodelavcem valjame SAVA. ■ neiavtem M H - Skofja Loka. pevskemu kvintetu iz. Naklega za ganljive žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi g. župniku iz H rastja za pogrebni obred in g. župniku iz Šenčurja za poslovilne besede Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Filip, hčerkica Matejka. sinček Andrejček. mama Angela, sestra Angela z družino in drugo sorodstvo Prebačevo, Sr. Bitnje, 20. maja 1980 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl ANTE MIŠIC delavec v TOZD Dodelava Kranj Od pokojnika smo se poslovili v četrtek, 29. maja 1980, na pokopališču v Kranju. Delovna organizacija TK Gorenjski tisk Kranj MALI telefon OGLASI 23-341 =PROPAM= Prodam mera 8 in Kranj Prodam Prodam polovico KHAVF. za v skrinjo Zupan Miro. Kovof 78. Tržič 432« Prodam tri tedne starega BIKCA za nadaljno rejo in več PRAŠIČEV, težkih po 40 kg. Voglje 95. Šenčur Ugodno prodani barvni TELEVIZOR iskra. Informacije dobite vsak dan od 12. do 14. ure po tel. h'1-284 Prodam POROČNO OBLEKO beš barve. št. .18. Pot v Bitnje 11 Po nizki ceni prodam star PU-HALNIK. nevozen. Praprotim 8. Selca 4329 Prodam ŠP1ROVCE za ostrešje. PUNTE. nova garažna VRATA in kletna zunanja VRATA, kovinske MREŽE za kletna okna ter novo SKRINJO za zamrznvanje LTH. 380-litrsko. Reteče - Gorenja vas 36 pri Škof ji Loki 4330 Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Tičar Franc Voglje 98. Šenčur 4331 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za reio. težkih od 20 do 70 kg. Stanonik. Log 9. Skofja Loka 4332 Prodam dve PREPROGI. 2x3. Telefon 23-232 4333 Prodam dve OVCI. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 4334 Prodam 2 kub. m suhih macesnn-vih PLOHOV. Ogled v petek in soboto popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 4335 Prodam 8000 kosov STREŠNE OPEKE bohrovec. Poženik 12. Cerklje 4336 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Šmartno 5. Cerklje 4337 Prodam dve KRAVI s teletom ali brez. in meso od pole telice. Sv. Ambrož 3, Cerklje 4338 Prodam OBRAČALNIK za BCS in vprežne VILE za seno. Štefanja gora 11. Cerklje 4339 Prodam TELETA za pleme ali zakol. Šenturška gora 19. Cerklje 4340 betonsko ŽELEZO, pre-10 mm. Telefon 21-628 -4341 mladega delavnega VOLA. Vadiče 5, Tržič. tel. 50-025 od 8. do 15. ure 4342 Prodam črnobel TELEVIZOR philips in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Cačič Marina. Boštja-nova 14, Lesce 4343 Prodam KRAVO po izbiri. Visoko 39, Šenčur 4344 Poceni prodam KOSILNICO za traktor ursus. Bukovec. Vaše 36. Medvode 4345 Poceni prodam KOSILNICO BCS 110. Jarc. Vaše 39. Medvode, telefon 611-045 dopoldan 4346 Prodam betonsko ŽELEZO in MREŽE. Podbrezje 7. Duplje 4347 Prodam traktorsko KOSILNICO za traktor fiat — Štore. Podbrezje 27. Duplje 4348 Prodam 2000 kosov rabljene rdeče STREŠNE OPEKE folc in rabljen LES za ostrešje. Orehar, Naklo 131 4349 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Sitar. Vrečkova 11. Kranj, telefon 27-018 4350 Prodam lepo ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. ali zamenjam za OMARO - ELEMENT. Telefon 27-192 4388 Prodam 12 gramov ZLATA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 4389 Prodam več plemenskih OVAC m JAC.NET Kropa *s |413 Za na okna in balkone vam nudimo PETUNIJE (slovenke). DALI-JE (georgine). KALCEOLARIJE (čeveljčke) in PELARGONIJE (avstrijske bršlinke). Šenčur. Kranjska c. 25 Prodam 1.5 kub. CESNOVIH DESK 50, Tržič Prodam rabljene, ne ROLETE, dimenzije: Sir. 148 x 120, 3 kom.. 2 kom. Sir. 78 X 100, 1 kom. šir. 90 x 210 in tri »TRAVER-ZE«. MAGNETOFON sanvo. S vol j-šak Anton. Stara c. 11. Skofja Loka. tel.61-716 4217 Prodam KRAVO v osmem mesecu brejosti. ima še 6 litrov mleka. Partizanska 18. Bled 4237 Prodam KOSILNOCO BCS in pol leta starega BIKA. Hlebce 8. Lesce 4238 Prodam kompletno OSTREŠJE za vikend. Vrhovnik. Apno 11. Cerklje 4239 Prodam KRAVO s teletom. Ra-kovec Alojz. Sp. Besnica 179 4240 Prodam konzolno DVIGALO z vsemi priključki in komplet OS za cirkular z vložki za motebitno namestitev šmirkove koluti. Naslov v oglasnem oddelku. 4241 Prodam OTROŠKO KOLO. do 7 let starosti in ŠIVALNI STROJ bagat - Ana. Telefon 50-427 4242 Prodam ZLATO za zobe. 1 gram — 6W) din., Naslo\; v oglasnem oddelku,ajj tej.81r068 .. . „ / x ,4243. in Prodani i/venkrmni MOTOR U čoln. 8 KS in OMARICO z nerjavečim pomivalnim koritom Dobre Franc. Križe 82 4244 Prodam okoli 400 kg težkega BIKA. Lenart 4. Cerklje 43« Prodam KRAVO s teletom in STREŠNO OPEKO folc Luže 12. Šenčur 4246 Prodam ali zamenjam plemenske KRAVE - mlekarn* za mlado pita no živino. Pintar Franc. Sv. Duh 7. Skofja Loka 4247 Prodam KOZO s kozličkom Dolenčeva 2. Orehek - Kranj 434* Prodam ČEBELE. 20 družin Šubic Francka. Podbrezje 48. Duplje 4249 Prodam KRAVO pred telitvij.-Visoko 24. Šenčur 41Sfl Prodam OVCO za zakol. Vo*r> 12 Radovljica — Pretnar!. 4151 Prodam mlado KRAVO po teletu Olševek 7. Preddvor 4252 Prodam KRAVO s teletom Pod hom 13. Zg. Gorje 4253 Prodam 100'kg težkep PRAŠIČA, primernega za v skrinjo. Jerek.i 17. Bohinjska Bistrica - Bohini 4254 Prodam mlade plemenske KOZLIČKE. Tenetiše 9. Golnik 4256 Prodam po 20 kg težke PUJSKE Jezerska c. 92. Kranj 4256 Prodam OBRAČALNIK hohlit; za kosilnico laverda. Sr. Bela 21. Preddvor 4257 Prodam BUKOVE PLOHE K«» selj Jože. Doslovce 21. Žirovnica tffll Poceni prodam 4 nove diagonalne GUME. 6.15- 13. Drulovka 46 4259 Prodam AVTO-RADIO grundie Vencelj Nada. Jelenčeva 21. Kranj, tel. 26-476 4991 Prodam PUNTE. Šenčur. Pipano-v a 18 4261 Prodam 400 kosov cementne STREŠNE OPEKE. 23 x 38. Pelko. Jezerska c. 104. Kranj 410 Prodam PLOHE. DESKE. BANKI NE in PUNTE. Nova vas 9. Preddvor 42ftt Prodam traktorske VILE za seno Sp. Veterno 3. Tržič 42*4 Ugodno prodam 50 kv. m »P0-BJONA« in 50 kv. m plastifuirane ZIDNE OBLOGE - oreh. Rupa 35. Kranj (ME Prodam POMIVALNO MIZO i levim liiakom. Pavec Slavka. Cerklje 272 4266 Prodam NAKLADALEC za seno 22 in traktorski OBRAČALNIK Jesenko Janez. Ziganja vas 32 4267 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ul. 1. avgusta 1 — Trajčev Janko 4268 Prodam CEVI za centralno kurjavo. Ropret Miha. Voglje 94 4269 Prodam novo 200-li trsko 2A MRZOVALNO OMARO. Sort"*-Pivka 13, Naklo Ugodno prodam dobro ohranjen" SPALNICO. Dravinec. Vrečkova * tel. 26-356 4171 Prodam OVCO z jagnetom Pogača r Jože. Sp. Gorje 43. Bled 4272 Ugodno prodam traktorski OBRAČALNIK favorit 220. Janez Po-gačar. Bohinjska Bela 7 4X75 Prodam borov LES za kuriavr Kajuhova 38. Kranj, tel 23-r 4274 Prodam PEČ za centralno kurja vo stadler LU - 35 z bojlerjem Bizjak. Novi svet 17. Skofja boka 4275 Poceni prodam rabljen KOTNI KAVČ. Ogled po 18. uri. BenV. Podlubnik 157. Skofja Loka 427« Prodam kovinsko BALKONSKO OGRAJO, rabljene okenske POLICE, rabljena vezana OKNA. belo MIVKO. 2 kub. m PESKA za te-ranovo (SOSTR). Telefon 45-086 4411 VOZILA = 4069 uhih MA-25 mm. Križe 4078 ohranjene lese- ■Miii ■d? 'I' > 4 Zastavo 101 prodam po delih. Sko-fic. Jezerska cesta 15. Kranj, telefon 26-989 Prodam FIAT 750-L. letnik 1976. registriran do oktobra, prevoženih 43.000 km. Podgoršek. Velesovska 24. Šenčur 4040 Prodam ŠKODO 1000. starejši let nik. Uranič Stane. Hrastie 98. Kram 4351 Ugodno prodam VVV 1200, letnik 1966. registriran do marca 1981 Lahko tudi na kredit. Telefon (064> 75-619 v petek in soboto (»d 18. do 20 ure 4X9 Prodam R-4 TL. letnik 1971 Dušan Fišer. Begunjska 7. Kram. tel. 23-308 po 18. uri 406 Po delih prodam NSU 1200. Dju ričič Dušan. Triglavska c. Mojstrana 3849 Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: 1 Iv uo-renjaki tiak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, MoAe Ptjadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31IN - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-SM. komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1SS0 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. *—-■-—-- ■ / 30 MAJA 1980 )frtH*m dobro ohranjen VVV 1300. 1971. Ogled možen vsak rlan '/i uri v Žirovnici 5/a. Informa-tel. 064-77-061 vsak Han ra/en i^od 6. do 14. ure 4277 xdam dele /a NSl' lin. Kranj. . jrflfl • 4278 Ham ŠKODO, letnik 1974. regi-Lpp Ho aprila 1 980. /a 4 SM. •7*. Oorje 6/a 4270 m rezervne dele za A Ml 8 in 'KA. Informacije v popoldan-Hm po tel. 27-684 4280 dam GOLFA - J. letnik 1977. i. Britof 135. K ran j 4281 >am VVARTBl tro A. letnik Telefon 45-127 popoldan 4282 ■ Jam AlTDI 8()-L. prva regija 1976. Telefon 27-215 -Kranj 4283 xrtriam FIAT LUK) lux. prevo-3,41.000 km. letnik 1972. nere-in. Ogled možen vsak rlan od jf* dalje, razen v torkih in sobo-(nformacije po telefonu 22-853 V Hribar. Bled. Kajuhova 34 4284 .f(/iam dobro ohranjen VW 1500. \ 1967. generalno obnovljen. \ Janez. Gubčeva 5. Kranj. tel. .*W'7-3»3 4285 //lam VVV 1200. letnik 1965. j cel dan. Kapler. Veljka Vla-■ViT. Kranj 4286 Jdam FORD ESCORD. po ceni. letnik 1977. Kranj -■yi«. Janeza Puharja 3. stano- _23. STRAN 428' J^dam ZASTAVO 750. letnik L Brnik 20. Cerklje 4288 J//lam neregistrirano ZASTAVO letnik 1977. prevoženih 31.317 Kftrov. Gogala Francka. Rupa 1 /ram 4289 mm tomos cross 50 ja, Grandovec. C Kokrškega Qa 16. Kranj 4290 5dam ZASTAVO 750. letnik ^registrirano do januarja 1981. Uj.Zakal 5. Stahovica 4291 ,Hno prodam avto NSU 1 200 C. a]97\. neregistriran v voznem m.M z obnovljenim motorjem. TJ; vsak dan. Blažih. Tavčarjeva T Radovljica 4292 J>m MOPED APN - 4. I^k Koroška c. 39, Kran i 4293 T//jam kombi ZASTAVA 1300. [± 1972 — zaprt. Ogled v soboto Jeljo dopoldan. St. Žagarja 14. a tiri t y 4294 w» --- Imrn dobro ohranjen MOPED #)S na dve prestavi. Frlic. Sp. ^ral75 4295 ^izm dobro ohranjen AMI 8 letnik 1972. Te L O64-74-790 4296 Wm osebni avto ZASTAVO letnik 1972. registrirano do ton. Stare. Rodine 36, Žirovnica 4297 VVARTBURGA turist. . Telefon 064- 74-636 4298 eni prodam KOMBI ZA-750. furgon — tovorni. Dževald. Prešernova 25, 4299 /*im dobro ohranjen STROJ za W0O 110 L. Sorlijeva 33, Kranj, $433 4300 fflm ZASTAVO 750. letnik ■r 1971. registrirano do no-1980. cena 28.0O0 din. Ogled i uri. Informacije dopoldan po fvflSOint. 16, Dežman Francka, Jwn 48. Zg. Gorje 4301 f*dam dobro ohranjen MINI 0 Menic Drago, Hruftica 46, 4302 "dam GOLFA. letnik 1979. Avgust. Železniki. Na Plavžu 4303 'dam FORD CAPRI, letnik « 9 SM ali zamenjam za P ZASTAVO lOl. Ptiček. {0. Alpska 57 4304 j/pim manjši KOMBI. Košir, k 40, Bohiniska Bistrica Ham PAJKA fahr na 4 vrete-* Kranj, Jezerska c. 2 4353 Ham RENAUL.T 12, letnik |< 42.000km. Zupan. Oldhamska N 4354 "dam FORD CONZUL. letnik JU registriran celo leto. Behek I j*. Stara c. 27. K ra n j 4355 Ham AMI -8. Informacije po te-f^J 064-24-154 od 12. do 20. ure . 4356 Ham VVV 1200. letnik 1974. yt Andres. Radovljica. Cankar-14.1 blok) 4357 ,'jrdno prodam razne dele za iWUa 15 M. letnik 1968. Loka 8. /// 4358 Ham dve PRIKOLICI za osebju 7.g. Brnik 127 — Oustel Hno prodam R-4. letnik 1975. l/riran do decembra 1980. Gol-' 34. Kranj 4360 rodno prodam osebni avto ZA-^RC. letnik 1976. Zupan, Pod-./7*61. Duplje 4361 /viarn avto ZASTAVA 750. let-h 1971. delno obnovljen, registri-: '»maja 1981. Informacije po te-|)f>u27-620 - Kran j 4362 (Ham »FlCOTA«. starejši let-fvijjn Marija. Dražgciška 7. tel. 25-692 4363 .im&un ZASTAVO 7r>C). letnik f\Zupančičeva 25. Kran j 4364 mdam ZASTAVO 7.r><> lux. let-1974. neparna' številka.' Orehar. Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. po delih. Za AMI-8. letnik 1971 pa VRATA. MENJALNIK in pred nje STEKLO. Ješetova 10. K ran i Prodam osebni avto PRINZ. v dobrem voznem stanju. Sajovic. Kranj. Stražiška 21 4367 Najboljšemu ponudniku odstopim vrstni red za ZASTAVO 126-P. rok dobave je junij. Informacije po telefonu 62-700 popoldan 4368 Prodam AUSTIN 1300. letnik 1972. obnovljen motor in menjalnik. Grohar. Trata 13. Skofja Loka. telefon 62-041 4369 Prodam ZASTAVO 750 po delih. Rehberger. Šutna 78, Zabnica 4370 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Penko. Partizanska 47. Skofja Loka. tel. 61-149 4371 Prodam ZASTAVO 101 SC. april 1979. Pucelj Marjan. Jezerska c. 42. K ran j 4372 Prodam dobro ohranjen AUDI 100 S. registriran za eno leto. Radovljica. Tavčarjeva 24 4373 Prodam eno leto staro ŠKODO 120 LS s karamboliranim levim prednjim blatnikom. Ogled popoldan. Stare Franc. Zg. Bitnje 45 4374 Prodam RENAULT 4, letnik 1973. registriran do aprila 1981 in rezervne dele zanj. Jovič. Zg. Bitnje St. 1 4375 Prodam FIAT 126-P.^-tnik 1979. registriran do 23. 3. 198W rdeče barve, prevoženih 11.000 km. Telefon 064-21-894 4376 Za 2.000 din prodam IMV -KOMBI 1600 v nevoznem stanju — zaprt, primeren za dele. karoserija in menjalnik izpravna. Informacije vsak dan v popoldanskem času. Pa-sič Asim, C. Revolucije 2/a. VI. nadstropje, Jesenice 4377 AMI-8 letnik 1972. dobro ohranjen, garažiran. prodam. Tel. 26-559 ali 23-980 4378 Prodam FIAT 124 S. letnik 1970. prenovljen in dobro ohranjen. Telefon 61-542 4379 Prodam FIAT topolino 500. Sve-telj. Reševa 9, tel. 26-154 4380 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik november 1977. Rekar Staša. Ul. Gorenjskega odreda 18. IV. nadstropje. Planina — Kranj 4381 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Poljanšek Tone. Sorlijeva 37. Kranj 4382 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1969. registriran. Perko. Loka 48. Tržič 4383 Prodam PONY EXPRESS in PO-NY KOLO. za 6.000 din. Svete Anton. Lesce. Blejska <•. 1. tel. 74-078 4384 Prodam R-4 TL. letnik 1978. Informacije po tel. 065-71-718 dopoldan 4385 Ugodno prodam MOTOR moto-cross »MAICO« 125. letnik 1978. z veliko rezervnimi deli. Lamovec Janez, Goropeke 6. Ziri 4386 Ugodno prodam osebni avto VW 1600. letnik 1970. Kranj. Draga Bre-zarja 30. tel. 26-285 4387 Prodam FIAT 750, letnik 1973. Delno na posojilo. Ziganja vas 27, Tržič f 4392 Prodam ZASTAVO 750 Cena 2.5 SM. Zg. Duplje 20 KUPIM Kupim 4 kv. m belih PLOŠČIC. 15X15 cm. Telefon 50-427 4318 Kupim dvoje vprežne GRABLJE. Telefon 27-129 4319 Kupim 500 kosov ZIDNE OPEKE - modelare, 14 x 20x 30. Mohorič. Pivka 13. Naklo 4320 Kupim MEŠALEC za beton. Mohorič Alojz. Golica 7. Selca nad Škofjo Loko 4321 Kupim rabljene PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 4390 Kupim rabljen PUHALNIK tajfun. Kidričeva 32. Skofja Loka 4391 ZAPOSLITVE! Kakršnokoli delo išče 15-letni fant z dokončano osnovno šolo, za dobo 2 meseca. Naslov v oglasnem oddelku 4412 Redno zaposlitev dobi kuhah ali kuharica. od po dogovoru. Cenjene ponudbe po tel. 064-23-484 4153 Sprejmem kv strugarja Naglic Jože. Jezerska c. 124/d. Kranj 4155 Ženski frizerski salon v Kranju, zaposli frizersko pomočnico. Telefon 44-510 - dopoldan 4230 strojni ključavničar vajen varenja in dela na strojih, išče popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddelku 4317 STANOVANJA Garsonjero v Kranju ali bližnji okolici najameta mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pošljite pod šifro: Predplačilo — čimprej. Zdravstvena delavka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Zelo nujno 4137 Fantu oddam STANOVANJE (hrana v hiši) za pomoč na majhni kmetiji. Cirče 19. Kranj 4306 Iščem STANOVANJE v okolic i Kranja za bodoča mladoporočenca. Rudolf Bogdan. Samski dom. Primskovo — Kranj 4.307 Študenta, brat in sestra iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro: Študenta 4308 Dvosobno STANOVANJE vzame v najem vzgojiteljica Šifra- Kranj-Skofja Loka 4309 Zakonski par brez Otrok išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe i>«k1: Športnik Iščem SOBO ali enosobno STANOVANJE v Kranju, od Kranja do Škofje Loke ali v Loki. Šifra: Redni plačnik 4311 Zakonca brez otrok nujno iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Mirna stanovalca 4312 V Kranju oddam STANOVANJE dvema ženskama Ponudbe pod: Kranj 4313 Nujno iščem SOBO na Bledu. Ponudbe pod šifro: skromna 4314 SOBO nudim upokojenki za manjšo pomoč starejši ženski. Ponudbe pod: Gorenjska 4315 Dvoinpolsobno ali trosobno STANOVANJE, do 65 k v. m, kupim v Kranju ali Radovljici. Plačam v gotovini. Ponudbe po tel. 066-24-917 Zamenjam HISO v Tržiču za trosobno STANOVANJE na območju Tržiča ali Kranja. V poštev pridejo kandidati z. doplačilom v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 4403 Prodam STANOVANJE v Kranju. Ogled vsak dan. Arsić Peter. Ljubljanska c. 6. Kranj 4404 OBVESTILA POSESTI Kupim staro KMEČKO HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku (telefon 23-341) 4393 Kupim večjo ZAZIDLJIVO PARCELO — gotovina. Naslov v oglasnem oddelku (tel. 23-341) 4394 Polovico dvostanovanjske HIŠE z. vrtom in kletjo ter takoj vseljivim trosobnim STANOVANJEM, na lepi lokaciji, v Kranju, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod: Sever 4395 PROSTOR (približno 40 do 50 kv. m) vzamem v najem za mirno obrt v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Junij 4396 Prodam HIŠO v Tupaličah. Naslov v oglasnem oddelku 4397 Zamenjam lastniško STANOVANJE, trosobno (80 kv. m), komfortno, z vrtom (600 kv. m) v Ljubljani (Bežigrad) za enodružinsko HIŠO z. vrtom v Kranju. Šifra: Možnost doplačila 4398 Kupim staro HIŠO ali ZAZIDLJIVO PARCELO na Miljah. Visokem ali Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 435*9 Prodam PARCELO (okoli 1800 kv. m) v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 4400 Prodam starejšo KMEČKO HISO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v okolici Bleda. Ribno 20. Bled 4401 Za mirno obrt najamem manjši LOKAL v centru Škofje Loke. Kličite po tel. 061-346-260 popoldan 4402 Popravljam vseh vrst TRANSI-STORSKE SPREJEMNIKE GRAMOFONE in KASETOFONE Mulej Silvo. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 4ir>7 Popravljam vse vrste HLADIL NIKOV in HLADNILNIH SKRINJ Oglasite se po telefonu 60-80 ] 4158 Tabornike Kokrškega odreda i/ Kranja obveščamo, da sprejemamo prijave za tahorjenje v Fazani od 25. julija do 6. avgusta 1980 vsak torek in sredo od 17. do 18. ure v pisarni na Gregorčičevi cesti 6 (na dvorišču — Holchkaker) 4322 Ribiška družina Kranj obvešča* KVOJe člane, da bo izvedeno tekmovanje v lovu rib s plnvcem dne 31.5. 1980 z začetkom ob 8. uri na bajerju Bohovek pri Kranju. Dne 1.6.1980 ob istem času pa bodo tekmovali člani mladinske sekcije RD Kranj. Vabimo vse člane, da se v čim-večjem številu udeležite tekmovanja kot tekmovalci, sodniki ali gledalci IO RD Kranj 4323 ZŠAM Tržič organizira 6-tedenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za C. E in D kategorijo ter za inštruktorje vseh kategorij. Tečaj bo v petkih in sobotah zvečer ter v nedeljah dopoldan. Informacije in prijave sprejma Gorica n. Ročevnica 35. Tržič 4324 Montiram centralne kurjave. Telefon 24-728 - Kranj 4405 GRADITELJI! Kompletne na črte za gospodarska poslopja, stanovanjske hiše in delavnice dobite pod šifro: Pravočasno - ali na na slov v oglasnem oddelku. EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal ž navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO« J POZNANSTVA Fant. z dežele, blizu Kranj;« (37-178). želi spoznati dekle, zaradi kasnejše poroke. Samo resne ponud be pod: Zaupanje 440!' IZGUBLJENO 26. maja 1980 popoldan, sem n, stadionu v Kranju izgubila ZEN SKO URO z ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Štular Mija. Mlakarjev.) 20. Kranj 4408 4406 PRIREDITVE NAJDENO! ŠD - GRINTAVEC - Olševek. prin-ja v nedeljo. 1 j unija 1980 «»b 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO na igrišču pri »snovni šob Olševek. Igra ansambel TRGOV( I. Za pijačo in jedačo poskrbljeno. Bogat srečolov. VABLJENI! 440/ Našli smo rdeče žensko KOLO Visoko 22 4325 OSTALO Iščem ZIDARJA za delo po pogodbi. Oglasite se po telefonu 28-533 4410 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubljenega sina SIMONA TRAVNA se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem in kaplanu za pogrebne slovesnosti ter sodelavcem Iskre. Žalujoča mamica in očka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame. babice, prababice, sestre in tete MARIJE OKORN *e iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle v težkih trenutkih z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili našo mamo k zadnjemu počitku. Zahvaljujem o se dr. Rešku in dr. Mozga mi za nujno pom<»č v času bolezni, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter organistu Ignaciju Frelihu za jietje in glasbeno spremljavo obreda, ter sosedom in sosedam, ki so sodelovali pri pogrebnem obredu ter sorodnikom, prijateljem in znancem Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože. sinovi Jože. Janez. Francelj. hčere Mici. Ivanka in Francka z družinami ter 14 vnukov in 4 pravnuki Sp. Soriia. I I. maja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE MARKUN Petrovce ve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti Posebno se zahvaljujemo domačemu gospodu župniku in nečaku gospodu mag. dr. Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo s<- tudi pevskemu zboru za zapete žalostinke. sodelavcem Iskre TOZD - TSD - Skupna delavnica Petrola - TOZD Gorenjska Kranj. Združenju obrtnikov Kranj. tov. Graftičtl in tov Zitnikovi. Vsi njeni! Rasel j. 2H. maja 1980 Prebivalci občine Škofia Loka pred referendumom Kakovostnejši pouk na žirovski šoli Prihodnji mesec se bodo prebivalci občine Skofja Loka na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka, s pomočjo katerega nameravajo uresničiti obsežen program gradnje in obnove Sol v občini. S samoprispevkom naj bi zbrali približno tretjino denarja celotne investicije, ki je ovrednotena z dobrimi 400 milijoni dinarjev. dandard pouka na predmetni stop Cerklje Na letošnjem tradicionalnem na t rolno-orientaci/skem tekmovanju kranjski občine, ki je bilo v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita se je udeležilo kar enajst tričlanskih ekip Gimnazije iz Kranja, druga ekipa je kita zmagoi.dc( med OO ZSMS kranjske občine. - -/. Kuhar 0 razmerah na žirovski ščfli smo se pogovarjali / ravnateljem Sloboda-rtom Poljanškom. ki je povedal, da pri njih poteka pouk od prvega do četrtega razreda v treh izmenah in je tako kar 40 odstotkov otrok zajetih V večizmenski pouk. »Ze ta podatek dovolj zgovorno dokazuje, kako zelo nam primanjkuje prostora.« je nadaljeval. »Tako imamo lahko en sam oddelek podaljšanega bivanja^a še ta se stiska v kletnem prostoru velikosti 4 krat 4 metre. Obiskuje ga 24 otrok. Ko prenehamo ogrevati, je prostor vlažen, je tudi skoraj brez dnevne svetlobe in v njem ni vodovoda. •Jeseni se nam obetajo štirje prvi razredi in četrtega nimamo kam posaditi, ker so vsi razredi zasedeni. Še večji oziroma nič manjši problem pa ni opremljenost za pouk. S prizidkom smo uredili v Zireh pouk telesne vzgoje, rešili pa smo tudi otroško varstvo Pouk pri drugih predmetih pa ostaja takšen kot leta 1952. ko je bila šola zgrajena.« »Problem Šolskega prostora že nekaj časa rešujete?« »Leta 1974 smo z. natečajem dobili projekt za prizidek k šoli in prvi del — vrtec in telovadnico, smo že uresničili. Pred nami pa je druga faza. to je izgradnja kabinetnih učilnic za predmetni pouk in prostorov za svobodne dejavnosti otrok ter športnih grišč. Sedaj imamo namreč najnižji np V škofjeloški občini. Povsod so bili že s prvini samoprispevkom zgrajeni novi prostori, mi pa smo ostali na enaki stopnji kot smo začeli pred '10 leti. Kolikor ne bomo takoj nekaj naredili, bo za žirovske otroke prestop v srednje usmerjeno izobraževanje še bolj boleč. »Kaj naj bi zgradili v prihodnjem srednjeročnem obdobju v Žireh?« »Program investicij v šolstvo na območju naše krajevne skupnosti zajema do leta 1985 izgradnjo 11 učilnic za predmetni pouk z. ustreznimi kabineti in najsodobnejšo opremo, zlasti za pouk matematič-no-naravoslovnih predmetov, fono-laboratorija za tuje jezike, večnamenskega prostora, ki bo dopoldne namenjen rekreaciji in raznim zaposlitvam učencev, v večernih urah pa bo postal manjša krajevna dvorana za kulturne namene: stalna galerija slikarjev, koncerti pevskih zborov, instrumentalni koncerti, dramske predstave in podobno. V tem prostoru naj bi predvidoma stal prvi koncertni klavir v našem kraju. Predvidena je izgradnja študijskega centra šole. ki bo zajemal knjižnico s prostorom za intenzivni študij in predavalnico z. 80 sedeži in ta prostor naj bi bil središče šole. Projektiran je tako, da je središče vseh poti v šoli — med staro in novo Železniki — V prostorih muzeja je odprta lovska razstava, ki so jo pripravile lovske družine iz Železnikov. Selc in Sorice. Lovci želijo široki javnosti pred staviti lovske trofeje in živalski svet Selške doline. Zanimiva in bogata raz stava vzbuja veliko zanimanja in samo v knjigo se je doslej vpisalo že več kot tisoč obiskovalcer. Zaradi velikega zanimanja bo razstava podaljšana do srede junija. Na ogled je vsak dan od .9. do 12. in od 15. do 1H. ure. - Foto: F Perdan »Srebrna« plesalca Alenka Kajdiž in Janez Aleš sta na republiškem prvenstvu osnovnih šol v družabnem plesu osvojila drugo mesto Otroški živžav na Joštu stavbo. VVZ in telovadnico Zgrajena naj bi bila mala telovadnica za potrebe vrtca in nižjih razredov in šolska ambulanta. Poleg tega je predvidena tudi izgradnja šolskih športnih igrišf na travniku ob Sori. Igrišča bodo zajemala dve košarkaški igrišči in ipi-šče za odbojko in rokomet ter igrišrV za mali nogomet. Zgrajena bovršine Investicija znaša po cenah iz leta 1979 predvidoma 40 milijonov dinarjev z opremo in z. vsemi preureditvami.« »Kdaj naj bi bil prizidek z igrišči zgrajen?« »Vrstni red referendumskih investicij je za nas ugoden. Naša *ola bo na vrsti druga, takoj za obnovo osnovne šole Peter Kavčič Tako ugoden vrstni red smo dosegli predvsem s pripravljenostjo na investicijo. Izdelana je že skoraj vsa dokumentacija in zato je pričetek inve-sticije predviden leta 1982. t*> ho potekalo vse po planu, homo prostore predali namenu ob krajevnem prazniku leta 1983. Kranj — Spoznali smo se v torek zvečer na plesnem tečaju v delavskemu domu. ko so mi že povedali, da sta bila v soboto v Ljubljani druga na republiškem prvenstvu osnovnih šol v družabnem plesu. Med petdesetimi plesalci, kolikor jih obiskuje nadaljevalni tečaj, bi ju vsak, še tak laik, kaj hitro spoznal. Tako dobro ne pleše noben drug par. Alenka Kajdiž in Janez Aleš sicer nista sošolca, oba pa hodita v *edmi razred osnovne šole Stane Žagar. S plesom sta se prvič seznanila v šestem razredu, ko so imeli v šoli tečaj. Letos ga ni bilo. ker je bilo premalo zanimanja. Soplesalca sta postala po naključju. Verjetno sta bila drug drugemu všeč . .. Ze lani sta sodelovala na republiškem prvenstvu. Izpadla sta v osmini finala. Letos sta se dela lotila še bolj zavzeto. Plešeta samo v tečaju, dve uri na teden. Malo. a vendar dovolj za srebrno medaljo, saj kadar plešeta. to delata zares. Na minulem prvenstvu je nastopilo 74 parov iz. vse Slovenije. Plesali so angleški valček. foxtrot. jive in polko. Alenka in Janez sta se uvrstila v finale, tako kot njuna sotečajnika Karmen Gubina in Leon Cenčič. »Nestrpno in tudi s strahom smo vsi pričakovali razglasitev. Karmen in Leon sta bila šesta. Potom peto mesto, četrto, tretje. Nič. Mislila sem, da mi bo srce ušlo.« pripoveduje Alenka. Janez najraje pleše jive in foxtrot. Alenka pa se je odločila za cha-cha-cha, živahne, ki se mladim najbolj foxtrot in hitre ritme, prilegajo. Prihodnje leto ne vesta, če bosta še plesala skupaj. Vsak v drugo šolo bosta hodila. Morda. Škoda bi bilo. če ne bi. In škoda je tudi, da je športni ples v Kranju, ki je še pred leti imel bogato tradicijo, popolnoma izumrl. Mladih talentov je dovolj, navdušenja tudi. Morda hi pri Modrini, ki organizira začetni in nadaljevalni tečaj, razmislili o tem. če že z. društvom ni nič. H. Jelovčan Si zamislite šeststopetdeset otro ških glavic, šeststopetdeset rumenih rutic in vsaj dvesto belih Kekčevih planinskih klobukov na enem samem kupu? Ne. ne morete si jih predstavljati, če jih niste videli. Kot v panju je bilo to sončno torkovo dopoldne na Joštu. Enajst velikih avtobusov je iz kranjskih vrtcev pripeljalo šeststopetdeset malih šolarjev do Javornika. od koder so se potem povzpeli na Jošt. Prišli so. da bi dobili značke dobrega športnika in našitke ter značke cicibana — planinca. Ne gre. da bi jim take znake podeljevali kar v dolini. Se je pa že treba nekoliko potruditi zanje. Na zbornem prostoru, kjer so taborniki postavili tudi pfave šotore, so se potem posedli in pozdravili so jih tovariši z občine: v imenu TKS in ZKO jih je pozdravil Milč Herlec. v imenu tabornikov pa Darko Jenko, ki jih je pozdravil tudi v imenu savskih tabornikov odreda Albina Drolca. V imenu Občinskega odbora Zveze združenj borcev Kranj jih je pa pozdravil Zvone Cegnar. ki jim je orisal tudi težko pot partizanov ki so se vso vojno zadrževali tudi v okolici Jošta. In potem so jim razdelili nalepke in značke. Najbolj pridni, ki so naredili po enajst izletov so dobili značke, za osem izletov pa našitke. Kar 457 značk za dobrega športnika je bilo podeljenih v torek na Joštu. 350 našitkov. 32 cicibanov pa je prejelo značke cicibana — planinca. In ko je bil uradni del mimo. jim je Šenkov Francelj-Grča iz Predoselj zaigral na harmoniko, cicibani in tova rišice pa so pritegnili s pesmijo Tudi malica jih je čakala, seveda. Saj so jo tudi zaslužili. In na koncu so zakurili pravi taborni ogenj D. Dolenc Zirovci so vedno sami prispevali za svojo šolo. V starih urbarjih je zapisano, da so 9. aprila 1878. leta lahko ustanovili Sol©, ker so sami poskrbeli za prostor. Tudi za sedanjo šolsko stavbo ao Zirovci veliko prispevali sami. V soli branijo zanimiv arhiv, ki pripoveduje, koliko smrek ta hlodov je daroval kdo, kolike udarniških ur je naredil drugi koliko denarja je prispeval Tudi to je bil samoprispevek, nes, ko vsi zasluzimo, pa za vanje skupnih potreb prispevamo v denarju. L. Bogataj r ZA NAŠE NAROČNIKE SMO ORGANIZIRALI IZLET V KUMROVEC I,cpo vreme in praznično razpoloženje na Dan mladosti bodo ostali vsem udeležencem v lepem spominu. Pa recite, če nismo pravi planinci! In če nam zaigra Francel/. še lepše zapo jemo tisto Po jezeru vrh Triglava ... - Fnto: D Do/ene Vsi obiskovalci Kumrovca so si najprej želeli ogledati Titov rojstni dom. Zbiralna akcija rabljenih oblačil v sredo, 4. junija, od 17. do 19. ure V sredo. 4. junija, od 17. do 19. ure se bo tokrat že trinajstič po vsej Sloveniji začela akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. Ak cija no tako kot že nekaj let doslej potekala v mestnih krajevnih skupnostih na ustaljen in običajen način. Krajevni odbori RK bodo te dni obveščali krajane, na katerih zbirnih mestih lahko oddajajo pri- Iiravljene zavitke, ponekod pa bodo zavitke pobirali pred glavnimi lišnimi vrati aktivisti RK. V vsakem gospodinjstvu se sčasoma naberejo oblačila, ki so sicer še dobra, vendar jih ne nosimo več: zavijmo jih. čiste, oprane in zlikane, trdno povežimo v zavoj ali postavimo v kartonsko škatlo ter izročimo RK, da jih bo lahko poslal ljudem, ki jih bodo še nosili. Predvsem manjka otroških oblačil, odej. posteljnega perila. Oblačila in perilo naj bodo taki. da bi jih nosili tudi sami. če bi se nenadoma znašli v stiski. Oblačila so predvsem namenjena krajanom posamezne občine, del se shrani v stalne rezerve, del pa se zbira pri republiškem odboru RK Slovenije. Starih, nerabnih ah celo umazanih oblačil ni treba oddajati, ker jih bo treba oddati kot odpadno blago Dinosu. obutev za vroče dni j«|tanBki^podplat,L