Poglejte na itevilke pole« naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino ve-dn<^ vnaprej plačano. GLAS PERIODICAL DiV» CT 15 1341 KHIVED Lisi slovenskih delavcev > Ameriki vkC kot HA DAB DOBIVAT* C "GLAS NAROD A" PO POSTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (In HM* kar Vas wniml VI, Telephone: CHelsea 3-1242 HccoU red u Se cood CUm Mailer SepUnbcr 25th, 194« at Um Port Office at New Xoi fc N. under Act of CoojreM ml March Srd, 187*. No. 200 — Stev. 200 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 13,19 41 — PONEDELJEK, 13. OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMCI SO ZAVZELI BRYANSK IN VIJAZMO. — RUSI POŠILJAJO REZERVE V BOJ. — SEDAJ SO NEMCI 130 MILJ OD MOSKVE. CELA ČRTA od [VALDAJSKIH GOR do AZOV. MORJA V OGNJU V tem času narodne sti- »TATES | | • »g* ske potrebuje vaša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in Ijonde. Moskva priznava, da nemške armade, "ki s svojimi številnimi tanki neprestano pritiskajo pro ti Moskvi, stalno, četudi počasi napredujejo in da «) zavzele Bryansk, 210 milj jugo-zapadno od Moskve ter da so napravile velik fcunek pri Vijazmi, ki se natiaja 130 milj od Moskve Bitka za Bryansk ee je vršila tri dni in Nemci so pošiljali v (boj- vedno sveže čete. Rusi tudi poročajo, da postaja bitka za Moskvo vedno hujša. List "Rdeča zvezda" poživlja ruske vojake, da naj nudijo Nemeem kar največji odpor in da mora -biti sovražnik na kak I način vstavljen. Kus'ko poročik) pravi, da na mnogih krajih Nemci po številu prekašajo Ruse in so vsled tega tudi dosegli več u>-pebov, katere pa so morali plačati z ogromnimi izgubami. "Na bojir sču so ostali celi kupi mrtvih Nemcev. V nedeljo so Nemci izgubili 12,000 vojakov, 90 tankov, 270 trukov z vojaštvom, 62 topov i n mnogo drugega vojnega nm terjala. Rusi dobivajo velika ojače-nja in na mnogih krajih so s protinapadi že Nemce tudi potisnili nazaj. Zelo hudi boji so v teku ob reki pri Vijazmi. Nemci ^o bili dvakrat vrženi nazaj, ko so «,ku" 6aJi prekoračiti reko. Pri Bryansfcu so Rusi prešli v protinapade in povzročili Nemcem velike izguflbe. Nemci pošiljajo tudi padalce v boj in pri Vijazmi so bili uničeni trije padalni oddelki. Na mnogih krajifo fronte je zapadel debel sneg. Pokrajina okoli Vijaizme je pokrita s sue-gom, ki bo Hitlerja zadržal, da » še pred zimo zavzame Moskvo. Zgodnja zima je presenetila Nemce. Begunci, ki prihajajo iz Tule, 105 milj od (Moskve, pripovedujejo, da Nemci stikajo po hišah ter odnašajo s 'boj suknje in volneno dejo, tako da bo domače prebivalstvo Vsled >zime hudo trpelo. Nemška poročila pravijo, da ee nahajajo prednji nemški od- delki že 90 milj pred Moskvo. Poročilo Associated Press pravi, da so Nemci na nekem kraju oddaljeni od Moskve 100 milj. Nemci pravijo, da so okoli Vijazme in Brvanska vjeli 200 tisoč Rusov. Nemfci /5udi naznanjajo} da je cela 750 milj dolga fronta od Valdajskega pogorja na severu pa do Azovskega morju na jugu v ognju. Pri Leningradu maršal Vo-rošilov nadaljuje s svojimi protinapadi. "Nemci so iz oko-liqe Leningrada poslali na o-srednjo fronto mnogo svojega vojaštva, triko da so morali njihovi padalci stopiti v in-fanterijske vrste. Zelo hudi iooji so v teku o-1"ed zrač nimi napadi. LEWIS PREKLICAL UNUI CARTER Razen enega je odstavil vse urednike United Mine Workers. — Majnerji so zastavkali v protest proti povišanim asesmentom. Iz Haizeltona, Pa., poročajo,-—-- da je John L. Lewis, predsednik United Mine Workers preklical 7. okraju lTMW čarter ter razen enega odstavil vse uradnike. Ustaška grozodejstva nad Srbi Iz Ankare poročajo, da so Nemci in hrvatska ust asi ufbiii nad 300,000 Srbov in Paveličevih nasprotnikov. — Grozodejstva v Liki. — Cet-niki se bojujejo proti Italjanom v Bosni in Cr nigori. — Smrtne obsodbe v Zagrebu. Poizvedovalni urad v Anka- PODROBNOSTI O BITKI PRI ŠABCU To je bila posledica 27 dni trajajoče stavke 20 tisoč pre-mogarjev, ki so protestiral* proti povišanim unijskim as-es-mentom. Lewis je poveril vod&tvo nad okrajem začasnemu odboru, Jci bo tako dolgo posloval, da *,e bo «deIo izvršilnemu odboru razpisati nove volitve. Ustava in pravila so ^bila suspendirana, da bo imel začasni odbor večjo oblast. Odstavljeni so 'bdli: Hugh V. Brown, predsednik okraja; Peter Fvzik, podpredsednik; John Yourish, tajnik in blagajnik, ter devet drugih odbornikov. En sam odbornik je ostal na svojem mestu. Basi je bilo povišanje ases*-menta začasno suspendirano, ne smejo smatrati premogarji Lewisove odredbe kot svojo zmago. Neki zastopnik začasnega odbora je rekel: — Stavkarji so hoteli, da bi Lewis takoj odredil volitve o-krajnega odbora. Ker so bili pa. slepo navdušeni za. svojo stvaT, se je bilo bati, da bi izvolili za uradnike kakšne svoje "junake", "ki sicer znajo dobro agitirati za štrajk, dočim bi se kot voditelji okraja nikakor ne obnesli. BOJ MED BOJNO LADJO IN AEROPLANOM ' W 1 ' v * ? t ' m V' * t:; Si^M ' MHM % l * -^mtBKm irraf c ^sSBsBSaf t ■ it iip^. • i >- • r " m. ? ■■■M " * ' ^ r T - . .. i ^ If r . mfaZ-t*:** - • ^ ' JL 11 x >, F iT Ž - ' M- Si JK, ''i?. i ■ : - . wt r,i ki dbira poročila o grozo-dejs«-tvih, ki jih Nemci in hrvatski ustaši uganjajo nad Srbi, pravi, da so od maja pa do sedaj hrvatski ustaši ubili 300 ti-soč Srbov in Hrvatov, ki ne o-dobravajajo PaVeličeve vlade. Nemški vojaki, nemška tajna policija in itdljanski vojaki so portrelili sicer mnogo Srtoov, največ pa so jih hrvatski ustaši. Neko zelo zanesljivo poročilo, ki je prišlo po kratkovalovnem radiju, pravi, da s v koncentracijskem taborišču v Ja-tovu, blizu Like na Hrvatskem ustaši pomorili skoro 5000 Srbov. Lika je velika srbska pokra-jina sredi Hrvatske in prebivalci so zelo vigyke in rnogne poeta ve. (Slavni iznajditelj Nikola Tesla je doma iz Like. — Op. uredn.) Trije pri^aši dr. Vladimira Mačka, Kastanovič, Prankovič, in Vradnečevič so bili vstrelje-ni, ker se niso hoteli odpovedati udanosti do dr. Mačka. Od julija dalje se je iz Hrvatske in Bosne izselilo v Srbijo okoli 500,000 Srbov in mno gri so vstopili v vrste srbskih čet n i kov. Navzlft? temu, da ima italjan-ska okupacijska armada v svo jih rokah mnogo srt^krh talcev in četudi ravnajo s četniki brez vsakega prizanašanja, vendar postajajo boji četnikov v Bosni in Omigori z italjari- skim vojaštvom z vsakim dnem hm ji. Čet ni ki so prerezali brzojavne in telefonske žice, tako da je t>ila laška armada v ^'rnigori in Bosni tri dni brez vsake zveze s Cetinjem, Trebi-njem in dalmatinskim obrežjem. Četniki iz zasede napadajo i-taljanske vojake, katerih so pobili že več s to. Iz Kotora je laško ipovel jsva bataljona Paveličevih ustašev, ki sta t-udi ibila med napadalci, sta 'bila do zadnjega uničena. Pohod nemških čet na Šabac— srbski "Verdun", kjer je srbska vojska v prejšnji vojni u-ničila celo avstrijsko armijo— se je začel v torek 8. oktob a tom, steklenicami napolnjeni. ni z ibencinom, z malim šte\:l -m poljskih topov francoske vrste 75mm, ki so jiii uporabili kot protitankovske topove in z uporabo dveh protitankovskih topov, ki so jih zajeli ob napadu na neko drugo nemško vojašnico ; kasneje *=o se četniki umaknili skozi-razvaline gorečega in razrušenega mesta in pomagali, da £e je glavna četnšška vojska mogla v *edu umakniti. Poročila imenujejo bitko pri ■Šabču kot tritka "večjega obsega", v kateri so Nemci izgubi- li mnogo vojakov in vojnega zgodaj zjutraj. Začel se je z i materijala. Srbska obramba je navali nemških "Stuka'' Ittal štela okrog 5—8 tisoč moških in s silnim ognjem nemšk '^a težkega topništva. Ko so srbska oporišča v predmestju > 'a uničena, so nemški tanki in o-oklopni avtomobili prešli v napad. Srfbski četniki so odbili pi -vi napad in pomeje še štiri s. bombami, granatami, diadini- Protizračni topovi na ruski bo jni ladji v Ornem morju strelja jo nb nemšlke aeroplane. ' Mehiški učitelji zapreti!i s stavko. Vsi učitelji v mehiškem mestu Vera Oruz so zapretili s sta vko, ker noče občinska uprava sprejti nazaj v službo devet njihovih tovarišev, ki so bili odpuščeni zaradi komunistične delavnost v Vse šole v Vera Oruzu je za-stražik) vojašfcvo in ipolicija. Tako se govori. , V York Village v državi Maine je precej velika trgovina, na kateri je napis: "General Store. Proda jamo suho blago, mokro blago in kondeiizira-no blaap.M Spodaj je podpis: "Bill Gallagher, manager; Mrs. Gallagher, (boss," Francozi se bodo morali še bolj omejiti Soglasno z novo postavo je mogoče v nezasedeni Franciji uživati alkoholne pijače v javnih prostorih le ob ponedeljkih, sredah in nedeljah in to le štidi ure na dan. Ob torkih, četrtkih in sobotah morajo foiti pivnice ves dan zaprte. Oglašanje opojnih pijač v listih je prepovedano. Na steklenici ne sme fbiti napisano, da ima pijača kaikšuo zdravilno verdnost. Na vsakih 450 prebivalcev sme priti le ena pivnica. Lastniki pivnic morajo biti izključno le francoski državljani. Francoska policija točno skrbi za točno izpolnjevanje vseh predpisov. Gostilničar, ki .prekrši kakšno določibo, izgubi za vselej koncesijo. Vsak -Francoz je upravičen le do štirih zavojčkov cigaret no mesec.. Centralna kurjava ne sme biti odprta pred 1. novemibrom. Razlika med nacijem in komunistom Teko™ bate glede pomoči Angliji, je republikanski kou-gresnik Knutsen iz Miirnesote pojasnil razliko med nacijem in komunistom. — Razlika nikakor ni velika, — je rekel, — ker je io tem, da naeij ne more dobiti pri New Dealu dela, dočim ga komunist lahko dobi. in žena, ter je izgubila okrog dva tisoč ljudi. Ujetnikov ni bilo ne na tej ne na drugi strani. Nemci so prav tako streljali na prebivalstvo v predmestju, ki so ga osumili, da je po-nia^ralo četnikom . — J. Č. O. SEDAJ JE CAS ZA ANGLEŠKI VPAD Glasilo rdeče armade "Rdeča zvezda" poživlja Anglijo, da sedaj vpade Nemcem v hrbet, ko imajo skoro vso *vojo vojaško silo na ruski fronti. "Sedaj, ko je glavna nemška zračna sila zbrana na vzhodu," piše "Rdeča zvezda," *'je nastal najugodnejši položaj za vresničenje in združenje drugih front. Najvažnejši čin za uspeh združenih front je skupna akcija in v poraba, vseh vojaških sil in materjala. ''Rdeča zvezda*' pravi dalje, da so nemški vojni ujetniki povedali, da so Nemci vso težko artilerijo iz Francije prepeljali na. rusko fronto, v Franciji pa je ostala samo m arij vredna lahka belgijska in holandska artilerija, vsled česar bi se v Franciji kaj lahko izkrcala angleška armada. Češki izdajalci \ zastrupljeni Nemška uradna časnikarska agent ura DNB. poroča, da je za zastrupljenjem umrl urednik Nemčiji naklonjenega lista — "Češke Slovo", Kari Laznov, več drugih urednidtov je bolnih. DNB. [pravi, da je na svoj dom povabil nek bivši poznan če3ki voditelj več urednikov češkrh, Nemčiji naklonjenih listov in jih pogostil. Kmalu nato so vsi zboleli za zastruplje-njem. j Hessov oče je fumrl Nmški radio je s*poročil, da je umrl po kratki bolezni v svojem planinskem domu 771e-tni Fritz Hess, oče Rudolfa Hessa, ki « OVBtd Ud PMbUaUng Conpany, e z vsakim dnem manjša število delodajalcev, ki imajo napram delavcem plemenske, verske in narodnostne predsodke. V imenu Lelimanovega odbora je sporočila iudustrijal-na komisarka 'Frieda S. Miller, da se je večina delodajalcev takorekoČ kar preko noči iznebila predsodkov ter pri najeriia-nju delavcev ne delajo nobene razlike ined črnci, Židi ter ljudmi italijanskega ali nemškega pokolenja. Tako je naprimer neka brooklyn^ka korporacija prvič izza svoje ustanovitve nedavno najela večje število žndov&kih delavcev. Odbor podpira več sto industrijalcev, akademikov in mož, ki igrajo odlično vlogo v javnem življenju, teF so- posvetili vse svoje moči odpravi diskriminacije napram delavcem. PredsednJkv odbor~na zapadni obali se bavi predvsem z zapostavljanjem delavcev v zrakoplovni industriji. Zaslišuje pritožbe delavskih organizacij in posameznikov. Ko bo zbral dovolj dokazilnega materijala. ga bo. predložil uradu produkcijske uprave, ki bo že poskrbel, da delodajalci v obrambni industriji ne bodo nikogar za po stavi j ali zaradi vere, politike ali plemena. V newyorski državi je bila dne 1. septembra uveljavljena takoimenovana Ma'leoneyeva postava, ki določa% naj bo vsak slučaj zapostavljanja delavca na podlagi prej imenovanih predsodkov kaznovan s precejšnjo denarno globo. "Jf»ek prijatelj "Glasa Naroda'^ nam je poslal pismo, ki nHQ ??a je pisal njegov nečak iz Za)-fereba in ki sc glasi: 'l>ra*gi stric: Po do%em času vam zopet pišein pismo, če ga boste sprejeli; zadnjega, ne vem, če ste •ga dobili a li^ ne,, kajti na ,od,-povoh še dai\es ^akaip. . . \ Jaz sem še \\-dno na. IJrvM-skcM|jt toda sedaj sem ppd idm-fco državo, ker je I^rvat^ka neodvisna država Jaz seiii bil po ^vojni — Promet med Združenimi državami in Anglijo se skoro neovirano vrši. S tem pa še ni rečeno, da bi se ne smeli primerno pripraviti, kajti nihče ne ve, kaj nam eko za svinjake sp kupili >po vojni, sedaj pa ni ipogočc dolbiti cementa in np morejo zidati, .vi ste zadeli pfavi čas, da s£e hišo pokrili z opeko. . Ves denar so p ten letim v lire in sicer za eno liro «o morali plačati 2 din in 63 par. Drago je vse; dosti stvari se ne dobi. (Kot mi poročajo z doma, le- -----T—j—-—r 3 <"": Doba človeškega življenja Človek dobiva ob rojstvu go- raibili od narave podeljeno jim tovo zalogo življenjske moči, I življeneko gla\nLco in niso tale o rekoč življenjsko svojo' zapravljali, kakor dela to- vede glavnico s seboj. ali iii.;vede, današnje moderno Po zaikonlh narave dosezajo -človeštvo. Varčevali so z živ- ~ rr Pefer tU till........ Še je čas tije. jz onih kraje\% ki so ogroženi pd Angležev. Zaenkrat ne morem več pisati, saj veste, kako je tu. Od tu gre na stotine ljudi v Nohičijo. ^ » Končno vos vse najlepše pozdravljam. I. N. »♦ * Les se. je -zelo podražil in kmetje nočejo sekati gozdov in lesa prodajati, ker računajo, da fbo še dražji. Opekarne ra Vrhjiiiki delajo s 150 delavci. O-peko ;majo prodano za dva meseca naprej. Ljudje neprenehoma zidajo; cementa se ne dobi. Kakor vam je že gotovo znano, so Žiri sedali pod Nemčijo. Sixlaj ,je nemtska meja v Št. Vidu nad Ljubljano in cela Go-ronjska je pod Neiačijc, ravno tako tam Litija. Na Dc-koj-skem spadajo glavarstv a Novo UK-sto, N£etli'ka, ('rnomelj, Kočevje in Ljubljana, ter Notranjska pod Italijo. Koroška je padla T>od N enačijo. Hrvaška mt^ji na Nemk" i jo ob Štajerski meji. . . Dobro je, da smo saj padli ]xxl Itali.x>j nas saj v mira pustijo. Nemci selijo Slovence na ril vaško in v Srbijo in mo-^y'jo vse pustiti; odvajajo naj-boljš:1 kniete, duhovnike- itd. l^rutgače je vse po starem. Kii*'t'p so ob prevratu navo-zili želez j a, bencina in nafte, pa so v.-e to morali "Vopet voetiti nazaj, ko so prišli Italijani. Vojaštva ^e dosti V moji hiši je ntk italijanski častnik, vojni kur: f. - SLOVENCI! NAJBOU itJPOIAA ZALOGA SLOVENSKIH FONOGR.\F8KIH PLOŠČ DOBITE PBI JOHN MA RSI C H, Inc. 4H3 WEST" «nd STREET NEW YORK, N. ¥. sesalci starost, ki je enaka pet- kratni tlobi, ki jo rabijo, da se modro gpspodarili njihovo okostje popolnoma raz- Jjeirskinii silami in so ž njimi Pri nekaterih arabskih ple- iPoliUko ipx, Sff razmeri vail, I feljtierio le o basdbalhi. Prejšnji teden ^o se vršile v Jaz sem bil v zadregi. Mai -' ^ " ^ sikdo me je namreč "vprašal žii mnenje, četudi še danes ne vem, kako dger^".iii zmagali. Brook-1 J n i o navdala . globoka žafo«st, ;in jo nu tihem prisegal ti, kamor je namenjena. bHtko Os veto. Radio ni «koro drugega po-/točal Jiot o baselballu. Istoiako tudi časopisi, Nev>*orčanL in BrOoklvričani sb za tlekfaj dni pozabili domačo, in vije. Vsak nonnalen ČloveJc, JinenLh, ki ne pijejo opojnih pi-! ki izhaja od zdravih staršev, jač, marveic samo vodo in nvle bi nkoral torej po tem zakonu ko, ni starost 200 let nk* kaj iz-doseči, ako zmerno uporablja .rednega. . svojo življenjsko glavnico ali I Stoletni ljudje v Bosni in j benika" čr-ar «"l ^bene priloge moč 100—120 let, v izzjenmtti Hercegovini ter v Bolgariji ni-»je urc^vafšl let ter izdal raz-slučajih tudi 130 let. — jiik "Draniatičn^a društva'' in pevavodja "Čitalnice" ter vodil od leta 1868 dailje 41 let »ladbo v ljubljanski stolnici, ki jo .je preuredil v zn&islu 0-: rkveniih predpisom* kn jo dvignil na znamenito umetniško viT {sipo. Pripomogel je k ustanovita i orglarske šole Cecilijan-.skeiga «lnuštva iz katere je izšlo nad 150 organjstov In k u-(Stanovitvi '^rkvenega glas- Natailčua opazovanja so namreč dognala, da na primer pri konju doražča okostje v 3 .so nikaka jedkost. Dandanes se 70 Tet življenja starost, mnogo -matra pri nas kakor- visoka pa jih pomrje letih. Zato dosega konj po- [V starosti od 50 do 70 let, in še j*prečno starost 5-knat. torej 25 P°Prt^- do 30 l-o ga zopet ujeli. Kakor med se-alci-f tako.se ddbivajo tue prišlo na 600,000 ljudi nad ne cerkveno glasbene zbirke "Cecilia" "Cantita . Sacra" itd. ; Uglasbil je o>eiu latinskih in tri slavonske mase; številne cerkvene pesini in litani je, svetne posipi in pivo slovensko^ res umetniško opero 4'Gorehj- vel . -iti slavček" ter opero '4 I>om m rod." N;\t>is^ je tudi več teoretičnih del: ^Pevsko šolo" "Nauk o harmoniji" in "Klavirsko šolo." ,200 takih, ki sp dose-gli starost cd 100 do 140 let. Pater M allens omenja t svoji zgodovini Indije nekega' možu po in\enu Numizde Cogna, ki, je Itlrtrt leta 1566 v starosti 370 le.t. Njegovi zobje, iks^jin brada so še nju štirikrat (^>ho-vili. — Po zgodbah sv. pisn«a je dosegal največjo starost ^Ee-tuzalem, ki je po takratnem ča-so^ienv štetja dosegi 969 let. ANTON FOERSTER. Rojen je bi! 20. decenilbra ie-^a 1837 v Oseaiicah na Češkem, umri 17. aprUa 1926 v Novem mestu. . f TV> dbvi^niii gimnazijskih in pravnih, študijah se jet posvetil glasbi . in postal I860 stoki organist in pevovodja v $enju. Lela 1867 je pri4el v Ljubi j ano, bil najprej kapel- Vidi§, — mi je začela dči-tati vest —- nikdar se nisi za baseball zanimal, zdaj pa Iniaš. V^ak ojrok y Ameriki zna igrati td cudoi'ito i^rOj ti pa riifniiš « nji niti pojma. Prav ti je! — Svoji žahikrhosti iii brezbrižnosti pripiši, da nisi korakal z duhom časa in te je pustila moderna doba na cedilu. Tako mi jo očitala vest, in tes me je bilo sram sainpga. sebe. Sklenil sem popraviti zamujeno, toda kako? Iu zdaj, na stara leta! • ' , Toda v nedeljo zvečer je ža-žarrelo v meni novo yipanje. t)vpt> rojakinji sta-se slučajno nekai miput pomudili y mojem doimi' ter me videli iioplakniti kos salame s kozarcem piva. Mudil.o se jima je in ko .'-ta odšli, sem ž dvorišča različno. ujel besede:- — Pa pravijo, da |l>o umri? Ja, pa kaj še! Ali si ga videla, kako jo salamo opletal? .In kako je pir pogoltaif Ta pa ,umrl, ja! Še najmanj s^o let bo . . Še najmanj sto let J T besede so poblažile .moje srce,, kot poblazi blagodejna rosa u-bogo ranjeno cvetko. Sto let! v tem času se bo pa dalo marši kamero zamudo popraviti. --^ * Če drugega ne, bom že vsaj Ford •C Je vk^onil odboru [sknšal dospeti skrivnosti base-za delavske odnosa je do dna. iZvezno prizivno . sodišče v Cincinnati se je pečalo s tožbo, Iii jo je vložil odbr za delavske dnošaje projt.i Ford Motor Co.. ker noče zaposliti 265 delaveev, Kolumbov praznik. ki sp bili brez zadostnega vzro- SVet. Danes časti ^nerika -spomni na drznega pomorščaka ICrišto-fa Kolunft>a, ki je odkril Novi ka odpuščeni. Proces je bil pa takoj končan, ko je Fordov zii^topnik izjavil, da bodo odpuščeni delavci sprejeti nazaj. Spominjajo se ga tudi Italijani in Španci, ki se pa še vedno pričkajo, če je bil španskega ali italijans kega rodu. Kdo Ve, kaj mli je napisal le- Fordovo družba pobotala. Zid je odhajajo v Palestino Od oktolbra 1940 je prihajalo v Palestino povpreend po 1000 Židov na mesec. V tem času so &£dje iz Združenih držav poslali svojim bratom v Palestini $7,566.411. Sedaj živi v Palestini 550,000 Židov. KUHAR3KA KNJIGA* Recipes Jf Ali Nations (V angleškem jeziku) - RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^r v* £i V 1 i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'^liii 11' I Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa se | (||, tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi^ 1 >1 • Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za< > 1 > - kuhanje in 3d hočejo v njem čimbolj izveibati ini izpopolniti. KNJIGARNI SLC gledal bujno njeno it ipjfr*"^ f^ifc1«? lettteiklm klasjem - r-1 >r ».Ml , I* ■ fcj t. —- - -i« 1 * ■e Je dvignil proti besu novega S6LAVX* - 413 SrfcAM I du^ejevili gTa; Ker sem vajen njegovih poročil, ki se prav riic nečudil, ve je okušaj hapitati laško ljudstvo s kakšno tako jjorp^taslio-St jo :f ' . . . :— Krištof Kolumb ui bil Italijan. .To je ptibit^ r^rsiiK-a. — ŽgrodoviiM jpravi, da je. Kolumbu manjkalo denarja. To je laz! Italijanu nikdar ničesar rip malljka. cifu ni nikdar.manjka-. lo in moi nikdar ne bo. Naši nasprotniki nas obrektijejo, ' da Stradamo makaronov in iKJlen-te. To je zlobno natolcevanje. Italijanu ni ireba stradati. T-tali jati še vsak dan sproti nas-i-ti >* plemenitejšo hrano kot sta p^^ta ^ pipkaix>n, liasifi se ' dvojimi sijajnimi zmagani i. V PUTM.* IS POGLAVIJ — 413 STRANI V VEZANO mu lili je spisal R!»ioSn.v veatiu tiijljo j ajmAvtor ki 1 . Ce"ktjii je BDisai sploSno znano knjigo — 216 WEST LSth STREET VIH POLJANAH NEW TORE, N. Y. svojemu zavezniku NeinoH ne-jl^j.odstpi^tL^aj^li' Ko(um-sroU jf^^O,^^k^r.je |e,l.pre-Kgp^a.l • ali ni ; mogel, plakati ^».v^j do jeta i 1050, ko.$phiQ(mi.in J^emoi zbri-[ ?ati Anglijo ^Rusijo z zeiplje- iu bil Bahaaji, fer je. ta- fe^ naprej mudil^. Pravemu iltaljaiiii1«^ ^drto te-fia£aj rrrtKii roma ftyfiWie r i T.^Wr^rlWa^^raiiuby fa španski t-^piibhk^nec. pcft,yi^,ni da Iardenarja noben«kraljica I&a- Ia;den^rja nol^ena>ralii dali ruški fKI.: WM&S: (Sir 110 ravnil je pok r* vaja novembrska nqC\ Mraz je bil, in dežilo ji. Po nebu .se podali sivi oblaki. Mož je držal konja za i»do in hodil po temi. V .daljavi se je svetila tiieiea. Najprej je bila mala, rdeča točka^ aim blagge, jc pa prihajala tem veeja je postajala *n «s'ethijič so se poka izali iz temne noč! obrisi rajati vetij«, nega oknu Popotnik je nekaj easu opazoval malo poslopje, po t eni je (pa stopil k vtuto.ii •» uv&krnt — trikrat pcttk^j. Približali «0 se knrrifri in zamolkel gia« *4Kdo ka,| išče.1?" "Prenočišče. — - thljirti No noj so nt"! Nie 11.01111 >e«t bavcev s palicami nagnati. "Ne, nisem goi>avec. Popotnik je jK) bt.t>edali sunil z nogo vivta. "Vojak sem in nočem n'česat dfngega, kakor samo par ur počitka. Plačal ti bom. Odpri, dokler me ne nune potrpežljivost." Vrata >0 zaškripala in skozi nje je šinil z ognjišča .širok plamen rdečkaste svetlobe, tako, da si je morali popotnik zasenčiti oči. Ko £e j«* privadil luči, je začel opazovati moža, pred se-boj. Posestnik je bil še mlad, toda suh in sklonjen; že od daleč se NAMFJI mu je poznalo, da je bolan. Preplašeno je giedfij tujcu, ki je pokrival konja, njegov oklep in orožje. Tujec je pogledal po prostoru, ki je bil tako nizek, da bi strop lahko v. roko dostgel. — Ogenj na ognjišču je ohsvetlje- ''.Hvala vam. da gtt; prišli, Madonna Cateri-na," je zajec-ljal slednjič, "hvala vam." "Saj >em morala priti," je rekla iu ga je. [pogledala tz ža-rečimi očmi. "Ali me niste zarot il i pri spominu na nekdanjo ljulbeaen in , prijateljstvo! — val stene in skrommo pohištvo. Stojte!" je vzkliknila in pogled Na slamnatem, ležitšču je ležala'se ji je stemnih "Kaj je pa »pod s cunjami pokiita postava. Po-!tlsto odejo!" £otn?k je pristopil bližje in po-] Fill i po je stopil .k, ležišču in gledal v nepokrit obraz. Žen- ddj>rl mrtvi kmetici obraz, sito obličje je biio to, obdano| '"To je ŽMia ,gospodarja te Čmiftli lasmi; dol^e trepal- hiše. Ne l>o naju motite. — IMATE 2£ TA PRIROČNI ATLAS? V teh kri t finih Castli )e taakeim titalelju dnevnih vesti potreben U prirotnl ATLAS, ki gii pa*U« mo našim naročnikom p« najniijl reni. — NaroČiti- ga fte 4šmt4\ V ril k ost PH x 14» later 48 velikih atranl; 32 barvsnib zemljevidov tujib drža* In 8 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih dr-iav; 48 rvetovnib aUk popolnoma o s snačenib; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaie cell •vet In tudi: RjfeDELITBV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE priključitev CEHOSLOTA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-BUSKA 1CEJA Cena 35 centov Pjljlte vvoto v znamkah po S T 0X. po 2 CTfltl._ F* o s e b n o s t : HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI cSAM SEBE POPRAVLJA KVPON, ki ca dobite s atlasom In''ko ga Izpolniti« In poAjet« k Izdajatelju lemljevida. Vam daje priVlco, da dobite dodatne senflje-vlA a novimi mejami vojskujočih" ae driav, kakor bodo prems-njene po aedanjl vojni. .NaroČita Atlaa pri: M GLAS NARODA" til WEST 18th STREET * ■ W T O ft fti , H. t. ■ 1 ' ■ ' - ce so bile zr»senčile dobršen del 'bledih lie. To ni bilo spanje: Popotnika je stresio, ko je ^ Uo-bro te bom plačal." Kmet je vstal in se op;»tekal proti vratom. Prodno jill je odtprl, je vprašal: ukla ifi dorma Caterina. "Tako mlada je, še pol crtrojt. Oprostite, ker vam nisem brezpogojno zaupala, Fi-'lipo, toda saj veste, svet je slab iti pokvarjen." Sedla je na pručico in si ure^ dila bujne lase. "Zelo nepripravna noč za tak izprehod. Veste, da sem storila to le v,iiuenu najinega nekdanjega prijateljstva." - Prijateljstva?" je rekel in njegov obraz je dobil žalostne poteze. V njenih svetlorjavih očeh se je pojavil izraz sočustva in zaničevanj*;. "Ali mislite, da nisem vaša prijateljica. Filiipo? Če nisva (prijatelja, pa bodiva soseda. Vi riiste hoteli priti k meni v Fo'li in ste rajše določili za sestanek kraj na meji. Saj dobro yem, kje je tisti velik kamen. Sredi t>oti ie med Fori i in Miendicel-lo, mfalim gradičem, kamor vas je postavila milost beneške re- 4JUrblia ni otrpnil do današnjih čaidv. Tjktal je 9000 kg, smodnika Ln kameli ite krogle so telltale po 375 kg. Kalibtfr je meril 64 en*. 'Lriua' je bila znana po tem, da v 317| an^jk^kemu admiralu lonhi le-tilh ni bilo iz nje ia»treljen?h I>nckq\rorthn prepluti Dama-več strelov kot devet, in še od dele z osmimi bojnimi ladjami in štirimi fregatami in nasled-jtjetgr? dne se je pojavil pred Carigradom, 2. marca se je Jord Qodicwortji vračal, ali te-* daj so ga napadle hitro pti-pravijene nove baterije in pa topovi daklanefek^i utrdb. Na Vi,ovu ladje "Active" je na- , Urban, grški livar sultana Mohaiueda II, velikanski bronast top, ki je dobro sfužil pri zavzetju Carigrada letu. 1453. Urban, kateremu so ^gradili livarno v Drinopolu . • , „ . je potreboval za izgotoovitev ?r™ sktKlt> M po- topa tri mesece. Pievoztopa k'tov t('zka ^anitna krogl.Ta.. Na Odrina pred Carigrad je trajal Pa ^ bilo.raz- dva meseea. Kaliber je meril kril»,° 24 60 cm. * Top se je med oblega- f3?*31«*- " Wymt- njem razletel in ubil'svojega ' ^ je polomMo. glavna, yarja. - jarbola. Na linijski ladji "Ro- - 1 yrl George" je bil prestreljen Drag tak tpp, ki gl je dal, prednji del. Ladja se je. začel a vliti tudi sultan Mohamed II.(potapljati in rešila se je le z no livarju Mjunir Ali ju 1. 1464- naporom vscfo moči. Na lini}-j: potlarl! sultan Aibdu? Aiia^ki. ladji "Windsor Castk,rje Ahgleženu m se naliaja zdaj v! rr,anifna k r oglja poraročila' tVcohvichu. Kaliber ineri 79.6 eksplozijo smodnika. 46 mož cm, cev je dolga 6.56 m, tehta je biio nesposobnih ža boj. pa 7500 kg. Na jvočji predliod-J Leta 1839 je poročsl tedanji liik današnjih topoV s katerinvi major, poznejši geueialni \;oj-oa se po vsej verjetnosti ni „i mai-šal pl. Moltke. da je na. ke in noge, ju je zmerjala in pela pocestno pesmi, f^e Bey-hie ji je rekel, da naj priporoči svojo drtšo Bogu., toda ona t»e mu je v obraz zakrohotala. Položili so jo na oako klop. Neprestano je smejala in pda. "Prinesite prvi lonec!" za-povedal je predsednik Bezons. . "Na vaše zdravje, moji Rtlbeij ji ni dovolil izprego-vorrti celega stavka. V usta ji je \-taknil vciik lijak in iirlil vanj dva litra vojde. Roke je privezal h klopi, noge ji je pa ncTeeal na dolgo vr\*. ki je bilft napeljana na kolo. pru-raiblelj je vrtil kolo, vi*v se ljenju je zastrupila_ najmanj 800 oseb. freljalo nikdar, je cesarski top diirdanc^kib obrežjih stalo 6H ki ga hranijo v K r en flu v &o-i topov, ki so streljali kamenif- .-kvi. Kaliber meri 114.8 cm [ne krngle. tt-žke po 1.100 fun- eev je dolga 6.78 111 in tehta 29 tov. Nekaj teli topov je imelo VI il je leta 1586 z kaliber 70 cm. -.__._t-., - ^ > - za 1 tisoč k-r. živ-j \ TOPOVI VELIKANI V PRKTEKLOSTI Hden pr\*ili topov ki je po svoji velikosti vzbujal občudovanje tedanjega in poznejšega sveta, je "Divja Mleta' v Gen tu. Top je 'bil vi it menda Uta 1382. Kaliber znaša 79.5 cm, cev tehta 16.400 kg. smodnika je treba za naboj-60 k^. Cev je dolga 6.7 metra. Top je ?*} streljal po 340 kg težke kame-nite krogle, poleg tega pa tudi s.kosi železa in stekla* napolnjene sode. ki so imeli približno . _ . - , tak učinek, kakor dandanes je napela, v nosrah earodejke so začele .pokati žrle-. I aL e' . , ... „ , j Drug talk vehkan, preduod: 'Ah,' rekla. "to je ime-se jezila, nit no! Vedno sem ker sem tako majhna. Sedaj na stara leta bom pa 5e lepa postala." "So enkrat vam svetujem, da se spravite s.fiogom!" je za-klical predsednik. Ker se jr? znova zakrohotria, nik našili modemih topov, se nahaja v edinbuitšikem gradu in se imeiDuje "Mons Mi(|g", mojstrsko delo kovaške umetnosti. Ks tliber tega topa meri 63.6 cm, cev tehta 6600 k??, dolg pa je top 5.07 metra. Granatna krogla ;'-e tehtala 150 kg. !Pred ^tč desetletji so izkopa- ZBOROM PfeSEBKO PBIPOEOGA HO NASLEDNJE MUZI KALUE gLOVENSKt PESMI Zbirk« 9 murodnib pesmi Izdala Glasbena Matica v Clndandu. , Cena — Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODNIH PESMI '» m«škl ib.r .I. ...... .—V:.... ... M Sest nakodma pesmi u Ud zbor .....-v — ------** SEST NARODNIH PESMI «* • NOTE U KI W18 AF.I HAR- mm Sl.OVE.NL4N* DANCE Va.VD.4 rčtKA ............. ; i___ ; . . k OHIO VAIXBV sylv;a>olKa .......... TAM NA VRTNI GREDI MAKIBOK VValtz ii 4» M M 1. i rane VentuHni—ŠEST MEŠAN IR IN MOŠKtU ZBOROV ...... VA2NC ZA NAROČNIKE Pole« uatloT« Je rmarldtio Ho kdaj Imate plačano-oarotelao. Prt* •teviUčh potoeui mesec, druga daa Ui tretja pa leto. Da naš' prihranite Bfcpofrebttefta deta ln irtroSItOT. V^e proeimo, da stttlBate niroCat-no prirofeisDrt p6Min«tt. Pošljif» niraMlno oaritncat nam iti Jo pa |Ha JI IZ ŠTABE 2AL0GfcI;parjma^ mo še naslednje pesmi, katerim smtrznižaii eeae: ^ ^ « -** AAeft^ta storenska IU4U Crtolmar) jf' Orlorake himne (Vad^Hree^ M Slovenski akordi, tt ■tiaiiik bt" * OALIFORNL1: Sin i" ranči sco, 1Mb Laucbfn prisodil. Poteze njegovtga ob raza so bile trde, same njegove ustnice so imele .»ekaj mehkega na rebi. Čisto mirno je s^del in po-slušaL Vr7'krat mu je na-gubančilo čelo, sti.«ni] jg pesti in gradove Rdečica ji je šinila' v obraz in oči so ji zažarele. •"Da, da, prav Teliko napako sem napravil/' je odvrnil. "Toda trpel sen*. gToano seni trpel, ko sem se ločil od vas. Sedaj in zdelo se je, kakor da bi lmt*11 ni več zame sohica, ne veselih planiti skozi vrata ter zbežati v j dni, Se celo boj me več ne Taz-aofe. vedli." Ko je slednjič začni kohjpko pok otanje, je postal vendarle toliko pogumen, da je Stopil k vratom in jib odprl. Xa pragu se je pojavila visoka ženska postava. Zavita je bila v teman plašč, kapuca ji je zakrivala (polovico obraza. "Plašč je moker,'»je rekla z zvonkim gladom. "Obesite ga k ognjišču. Moj Bog, kako viharno noč ste si izbrali, Filli-po!" ■ ' J^^iiL ^^ * i>red njo in začel poljdbova rok Sli iijoker plašk.* in ves ztt- coden gledal krssrno žensko pred seboj. CateHna Sfoica je postala to-pet vesela. "Žalostno pesem pojete, Filiipo. 4di je beneški krtfh tako gretiak, da ste pozabili vse lepe besede'!'* "O, Caterina . "Ne, Filiipo," se je branila, "nikar ne poklekajte predmje. Sem gotovo niste prišli zaradi "sladikih besed, ampak nekaj drugejga imate na srcu. Ce ste res moj prijatelj, mi povejte." •Filiipo je bil vseeno poklek- ti tljene. rdkfe. Nadaljevanje na 4. strmi. )OLU»ADO:: * . Pueblo. t*cter Culi*. WaUesbiiri, lL J. Ba>tk . INDIAN A:' IndlantpoH«:r Prask Zupan«« (LLJNOfS: - ' - Cbicato, J. Be?£U aort«, i. Pasti* fCteoaid, oiaara • 1Š nilaoli) JblMi HeftU« ftaaibtti * IM Salle, M.'S|>eHeb - ^ HktaseouUh, Frank Ajicnstin vKorth Cbkago ln ^tnkegsn, •Tkite * liARILAND: tttmikf, ti: **w>lt* \MCHIOSK: Detroit. L. Plaakar HtlTNBSOTA: Ohlsftolm. J. Lukatrfrti m. ** J few«« • f urtis Gtmš« >GilWrt. Lonla Veaaal rilbblnt. John PotIs i »iOJiTAf? A : * . sttonudnp. ^f. k. Panian Wsttee. L. eUflpi . P. Brodit rick t ' ' s f 4 8fW - thiihi .Wtofertsr, OHIO: Barbertoo, Ptm* NaA* Oi^reiand.' Anton Bobek. Ckaa. tar tefer. Jacob Reaalk. JoIm HtapbA (ilrirdi Anten Nagodš -liorniQ, Loois Bal an L Joha Knmie Xoonjstown,. Anton KlkaU oRBeON: Ortgoh Olty, J Koblar PlfclWVLtANi*: v .v Bessemer, j»bn j«tnlkar ' - >< Ooneihbgb, J. Btaaare« Oarerdni« in oboUca. -Mrs. Ivana ifcport. - rarreu, Jerry okoft ror«rt City, Math- fiaaafat Fr. Blo4nlkar ' Qreenabqrg, rTSnk Norik Homer Llty. Fr. Ferenehsk ' Imperiftlj Vence Pdlcieh . JoBnutown, 9ehn Pdfltti ErayB - Ant TanieU Lrtwni«.- Frank Btlioeh >■ » ■ ' itiowiijr;' Jtmn Sim Pittfcbar*h lb Oketic^, . Bchffrer ^est Newton, Joeepb Joraa .. .. We« Aim, Ft. 8keh Roeh Sprlnka. .I^hM *SW*ar i Dlsmondvllie, Jos BolM ♦a. it -i . > x^-ti.jo • - ^Vsnt iistoyulk Mn pattMW si sva »V^kMgrJS prejel. WJ\1 ID " jll MUU "9LAI HiSODi' t Moiki zbori OSE All DEV: Barttea; Oj, moj »ocel ior; J Kam ml, fantje, drav v vas poj-demo ...................... OSKAR DEV.: . ^rtiftib, UdbOt tnojs J "Ko ptj«-ca m( tuje Bo«; MoJ oCkk i ma kowjlffka dva; Dobi* sem pisemce; Sloro; Ja t pihnila lu« .m EMIL iiJiiriČ: ; j: ■ ' Modra devojka (belrkranJaka.. JM v»o fiob prf po tod ......st jw-jeva "*..................... Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem;' JTdravlca '....i. ...M . - VASILIJ MIRK ln A. GROBMtNG: VetrlC; P« gradlnl ..........M FERDO IDVANEC: Zjutraj......................J20 Slovanska ....................20 fETEIt JEREB: Pelin rošai VASILIJ illBK: Podtfknlna........M ZORKO. PREUOVBC: 1 Ko-so fantje proti mi »11.... Le enkrat 8e ................If) Slavi flelU . *.............../M HE. VOLARlč: Rotmsrln; JOS. PAVCIČ: Potrkan ples .......4ft ■MkHi zborov (Bari Adami«) THJe mešani zboti (GUriMM Matica) t..........--------u. rtv- Ji . - V •. J^tAH - . V pepelaMoi oo«i, kaotatn u šile, * zbor itr brike*ter-, ;(iitti*r) *tr M Dve pesmi, (Prelsvee) in moftki tat r....:;....--------- .24v ^tr^Pt * ; r v- . Nasi iilhint, itmawij&^^H Gorski admevl, (Lnharnar). zvezek, msifci zbori----- D. At J« ZA T.MlBiRlCB: !fA GORENJSKEM JE " " FLETNO, podjfljnri sltf-: vetisklTi na rodilih pestili za tattiijntice, zložil Mat ' ~ ko Bajnk ;. i.,.....;... ttavenike nitidde pe«M ti tnttM-raSkl zbor (BajoV) .. Ram M na planine«, (Bajnk), ZA CltMl: Poduk za dtre. — « zrezki — 'r (Beieljskl) _________ iS* KLAVIR: ' * Buri pridejo. - Korifnlca---ii Slovenski teiiM yMlnl, - JinMi Žlčovnlk L zrezek. 123 pesmi aa mo$kl ail žen?kl zbor ..........i.l.tl II. zvezek, 77 pesmi za moikl in mešani abor ......... ,t. .... . . • { i.t, \ *Mfff .. W „ l©0 narodnih pesmi za moftki In mešani zbor, Ediil Affamt« FANTJE NA VASI. 18 mrodnlb Ml moSkl zbor, Clrlj Pregelj.. Š9 NaroČilo poSljite ni: Gias Naroda <19 WB8T 1M STRKKT NSW YORK. N. I. "GLAS NARODA" — New York Monday, Odtober 13, 1941 TBIANOTLJIN L 1111 OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. =—106 • • Obisk v Kanadi Piše MICHAEL PREBILICH, Eveleth, Minn. Nadaljevanje Sicer so bL'.e pa pri vsakem potovanju v tujino tudi še druge neprijetnosti. Navada je bila, da je cesarja ni prav talko tudi njeigovega uradnega na mestnika spremljal na potovanjih v tujino madžarski častni fcavalir jta spremljevalec naj bi opominjal tuji svet, da visoki gost iz donavske monarhije ne predstavlja santo cesarja ampak tudi ogrsko kraljestvo. ' Ko se je Franc FVrdinand kn*ahi po svoji poroki peljati v Petrograd k carju, ki ga je !bil infenovafl za častnega poveljnika bužskeiga drago ruskega polka, so veikaši v Boidimpe^ti vzdignili hrup, ker si je nj'.hov sovražnik vzel za madžarskega kavalirja moža iz opozicije, predsednika katodiške1 ljudteke stranke. Ta izbera se je zdela vladajočim, strankam na Ogrskem očiten zasin-ek, Šli so k cesarju in terjali, naj se podeli mesto častnega kavalirja (kom niz njihovih častnih vrst, ne pa klerikailnfiitfu miilostniku Pramca Ferdinanda. Cesar je prestop onaslesno im odkrito proglaša nedeljivost monarhije. Nedeljivost monarhije in diualizcn* sta nezdružljivi nasprotji; zato ne čuti dolžnosti, da bi spoštoval nagodbo, ki jo je leta 1867 cesar sklenil z Ogrska . Povabljeni gospodje so bili v nejpopisni zadregi. Niti imalo niso drvomili, da bi izvedba teh načrtov pomenila revolucijo Ker je imela vladajoča gospoda na Ogrskem vojaško moč v rokah, si je bilo lahko misliti, kako bi ©er boj končal Možje, ki je Franc Ferdinand čakal njih pritrdilne sodbe, so bili skoraj sami Nemiri. Zmanjšanje moči ogrskih velikašev jim je moglo biti le ddbro došlo. ' Vendar so dobesedno obnemeli od groze. Najbolj jih je prestrašil namen Ftanca Ferdinanda, da (Uresniči svoje narrte, ki so merili na uničenje ogrske samostojnosti, še pred prisego. To je bilo — malo rečeno — zvi, ječa, ki ji ni mogel nilhčo izmled njih pritrditi. Odkrifo tega prestolonasledniku niso povika tujih držav. Da bi breBponwmlbnost kronanja na Ogrskem še bolj poudaril, se je nameraval po kmnanju v Budimpešti kronati tudi še v Pragi za češkega kralja to tretje .fcronanje naj bi Madžarom pokazalo, da ne bodo igrali v sklopu monarhije, osvobojene bremen dualizma, nič večje vloge, kakor Cehi ali kateri si bodi narod v državi Hai>sburgovcev. v Nemlški politiki, ki jim je Franc Fendinamd Tazodel ta na-£rt, so oporekali, da no bi bilo kronanje v Pragi nič drugega Kakor priznanje Zgodovinskega češkega državnega prava, ki £0 ga Hahsburgovci zmerom pobijali, in po tem takem brez-primerna zmtiga za Čehe Franc Ferdinand je odgovarjal, da je to nesmisel, nikoli ffrtu ne bi pru-yo na um, da bi priznal ^smešno češko državno ,pravo." Kronanje v Pragi bo imelo 2golj pomen demonstracije naperjene .proti Ogrski. Vse, kar kani, ima namen,- vzeti -Viajdzarcnn njihov prednostni ,poiožaj in vrniti od Madžarov (Zatiranim narodom ogrske (pravice, ki jim jih velikaši pri-krajšujejo. Sioer pa z reformami fret misli pričeti šele po za-/*edbi prestola, ampak, če bo količkaj mogoče, že prej. Povsod f«? r&zlefra- klic po volilni reformi v A/vstriji ,prav tako kakor na Ogrskem. V Avstriji se bo volilni reformi odločno upi-' .rail; na Ogrskem pa hoče kar moči kmalu iazsiliti volilno re- (I01TO0. Kolikor starejši je, cesar, toliko bolj se bliža trenutek ki je Woden temu podjetju. Franc Ferdinand je opozarjal na to,( da so Madžari po svoji lastni statistiki na Ogrskem v manjšini;! /da jih je komaj do 45 odstotkov vsega prebivalstva-. Vzlic tenm imajo v ogrskem državnem zboru nič manj kakor 80 od-1 ■etotkov vseh mandatov. v X°Va Tv°lilna refon»a naj da zapostevfljenim Hrvatom ^Nemcem, Rumunom- Slovakom, Štabom in Rusinom pravični iOfdez moči na Ogrskem, ter izpremeni madžarski gospodami zaroti v manjšino, kar tudi je. Med učitelji državnega iprava in ipolitiki, ki jim je Franc f®™ rTdpvaI načrte> samo eden, ki ga je ^podbujal. Tega moža je prestolonaslednik že dolgo poenaJ: /bil je Maks Vladimir baron Beck. Ta zmožni uradnik — sedel je v dunajskem poljedelskem ministrstvu — je pred mno-TCjJ. P aTal mlader^u nadvojvodi najvažnejše iz pravo- i (Nadaljevanje prihodnjih) Ustavim se pred neko gaso-lin postajo, ker nisem videl nikogar zunaj, zato začnem z avtomobilskim rogom tulit L Takoj za tem prileti iz hiše ven oskrbnik postaje, oblečen v nočni obleki ter mi obenem hitro ukaže biti tiho. Reče mi, da ne smem razgrajati, ker že vsi ljudje spijo. Vprašam ga, zakaj gredo vsi ljiudje tukaj tako zarana v posteljo. "Saj na moji uri je šele pol devetih/' Mi odgovori mož " Kaj ne veš, da je že ura 10.30 zvečer?'* Nadailje mi razloži, da se tukaj ravnajo po (Eastern Standard Time) in povrhu tega imajo še Daylight Saving time. Mi ■smo vseeno dobili kabino in v njej dobro po minnesotsko spali. Drugi dan jet bil torek. Ltfudje so se povsod na okoli že ob štirih zjutraj vstajali (ozi-rorna po naši uri). Mi smo se pa držali po našem času ter smo vstali ob 6.45 zjutraj. To jutro se nam je obetal lep dan. Tisti črni oblaki, kateri so zvečer poprej na nas pošiljali ploho, so se nekam razkropili in se umaknili izpod jasnega neba. Soncej je tudi že dobro ogrevalo, mi smo pa tudi bili dobro počiti. Po zajtrku, katerega smo Si pripravili v kabini, se brzo spravimo v avto in ga hipoma mahnemo naprej. Od tulkaj do Sudbury smo imeli še voziti 110 milj. Pot je bila še zmiraj peskrtsta. Okoli desete ure zjutraj že dosperao do mestnih vrat, nad katerimi je velik napis iz srebrnih in nik-lastih črk. (Sudbury—Silver —Nickel), kar kaže, da tukaj so srebrni in niikTjasti rudniki. Tisdi baker, zlato in platinam se dobi po teh jamah. Mesto je veliko, z več modernimi hišami v katerih živi ned 18,518 ljudi.. Kakšne 3 do 4 milje dalje na olkoli mesta je neobljudena črna zemlja, katera izgleda kakor da bi bila vsa izgorena ali pa s finim črnim premogom posuta. Čudno se mi je zdelo, čemu taka puščava ali 'hitra sprememba. "Saj vendar nismo prišli v puščavo Gila v Arizoni?" Potem smlo kmailu poizvedeli, da to tvori žveplo, katerega rabijo v topilnicah za čiičenje srebra in niklja-. Povedali so nam. da so dimnike pri pečih v topilnicah še dvakrat doštukovalL iSaj res so eni od najvišjih kar sem jih jaz še kdaj videl, ampak tudi to ne pomaga; saje vseeno padajo na zemljo okoli mesta1 in jo požgejo. Pred petimi leti, ko stan vozil skozi to mesto, si nisem sploh mislil, da bi tukaj živel kakšen eznega konjička zapodil naprej po lepi asfaltirani cesti iz ^udfburv .katera se je za kakšnih 20 milj zopet izpremenila' v peskasto. Za nekliko milj naprej po ti ostri poti se mi je gunmastii obroč ratspOknil. Zadeli smo na oster kamen ali kaj takšnega. To dobro, da smo imeli s seboj na "kari" še enega extra, katerega sem brzo zamenjal in kateri nam je potem služrl, da smo prišli v bližnje mesto North Bay, za katero je ravno 52 milj od Sudburv. Bila ravno 4. ura popoldne, ko do-jspemo v to lično in snažno me-sto North Bay, katero šteje o-koli 16.000 prebivalcev. Meščan ni tega mesta se ukvarjajo z razno trgovino a številno jih je zaposlenih pri International Nidkel Co. Pred sedmimi leti j je bfio to mesto skoraj vse za-! pusčeno. Jame so nehale z de-lom; ibiio je več hiš zaprtih in posfloipja na trgovska trtici iz-prasznjena. Pred sedmimi leti, ko so se v Cortbeil. to je 2 milje od Caillander ali 12 milj od .North Bay porodili svetovno znani petorčki, se je to mesto hitro popravilo in rastlo. Tngovina je bila zelo dobra. To so povzročili turisti, kateri so se zgrinjali sem od vseh strani Združenih držav in Kanade. In eni so še celo iz starega kraja prišli si ogledat pe-toneke. To je privabilo radovedne ljodi semkaj. Meni ni dosti ljudi verjelo, pa je bila resnica, da pred petimi leti, ke sen* bfl jaz prvič tam, se je isti dan registriralo tn 5,000 avtomofhilov m 12.000 ljudi. To ,sem povzel pri vstopu iz kolesa, ikšatero vsako osefbo registrira-Takrat so bile petorčke 2 le4i stari. .(Nadaljevanje prihodnjič.) gijcami, da se vriše pogajanja med Aldksandrom in strašnim Cesarom, pred katerim se je tresla vsa Romagna. Ogenj na ognjišču je dogo-reval. Skozi okna se je že svetlikala jutranja zarja. Caterina se je oprostila Filipovega objema. ^4 Dani se. Ločiti se morava. Polga pot me še čaka Fori i. ni tako blizu." f Fillipo je bil počasi vstal-Njegov obraz je bil bled in je v jutranji svetlobi izgleda! kakor kamenita maska. '"Caterina, ti ne boš jahala v Forli." Ona je bila krčevito stisnila ustnice in nepremično gledala vanj. "IPravflŠ. da ne bom j?iha1d v Forli ? Kam pa, če ne tja?" MV Mendicello. Z menoj!" ' Umikala se mu je proti vratom in govorila: ■"|S teboj? Ali me boš vlekel kakor jetnico?" •"Ti nisi moja jetnica, pač pa jetnica beneške vlade." "»Saj si mi ravnokar razkril načrte 'beneške vlade." Da to sem storil, ker sem vedel, da ti ne bo nič koristilo." Besede so biie izgovorjene s sikajočim glasom. Ženska je prijela za svoj Rojake prosimo, k o pošljajo *a naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL MONEY . ORDER, ako je vam ie priročno RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni MStrahofpetneiž! Izdal si žensko, katero si malo prej polju-bova'L" Fillipu je šinila kri v lica. Stisnil je zobe in zasikal: •"Moram. Ni mogoče drugače." i Sunil je s čevljem vrata, da so se odprla, in potegnil Cate-rino za seboj. Caterina se mu je izmuznila in se zasmejala. •"Caterina* Sforea je še vedno bolj pametna, kakor je Fillipo C^idara. Ne gre v past, pa tu- di če jo ji nastavi človek*.katerega je ljubila. Sedaj se je cela stvar inailo izpremenila. Jaz ne 'bom jahala z vami, ampak vi boste z menoj. Pokazalo se bo, kako vas bo nagradila beneška repulblika za vaše zashi-!ge." Fillipo je pogledal na okoli in je ni poslušal. Tam je stal njegov rjaveč. Odvezali so ga. Torej samo en dober skok. Trenutek pozneje je že sedel na konju in dirjal v jutranjo zoro. Caterina si je zasenčila oči in gledala v daijavo. Pet jezdecev se je pojavilo na ahzozrju in začela se je divja igonja. Jezdeci so se vrnili in pripeljali rjavca 5 seboj. Pri k či so spustili nekaj črneara na tla. Tedaj se je prikazal hišni gospodar. . Primi konja," mu je rekla Caterina. Trikrat je segla za ,prsi in vrgla trt pesti cekinov na zenVljo. "Tudi on mi je dal denar" ie rekel. "Kaj hočem z denarjem? Ona je umrla. Kaj mi je življenje, gospa, če nimam več ljubezni?" "Prijaitelj," je rekla Cateiina z jasnim glasom, "sedaj je !»esen in tvoja polja so pusta ka-kor tvoja duša. Toda zapet bo torišla spomlad in zahrepenel bog po ženski in po poljubih. Za ono, ki jo boš dobil, sjpravi denar in glej da ne bo tako umjrla. Kmet je pokleknil in začel izbirati zlatnike iz mokre ilovnate zemlje. Po 50c zvezek Andrej Ternovar (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) AndersoMre pripovedke za Slovenko Bele no« mali Junak, (Dostojeviklj) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska, zgodba (Alojz Jiraaek) Gospod Fridolln Žolna In njegova družina (Fr. MlKipskl) . Kazan, voljijl pes (J. O. Garwood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potih (Frane Friseh) Peter Pavel Clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) SUka Dortane Gray (Oscar Wilde) Verne duie v vieah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida In Bllolja (Ivan Melik) * Po 75c zvezek . Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur. wood) Po strani Idobnk (Damir Feigel) Serfant Diavoio (Marcel PrioUet) Železna ceste (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Gospodarica sveta (Kari Fldor) Sektorjev Md (Bene La Brnyere) Bdeča Megla (O. K. Friefa) Po $! zvezek Ugrabljeni milijoni (B. G. SeUger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pri godbe čebelice Maje (Waldemar Pingvinskl otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kac) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kasen (F. M. DostojevsklJ) Tigrov i zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimac (Jack London) Histerija (Gustave le Bong*) Po $2 zvezek - Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek VUnjeva repatica (VL Levstik) NaroČite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, Hew York, H. Y. Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Veste Gena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj narof kaJUlco — "How ta become a dtins of the United V tej knjigi M pojasnila In mmUo- Ml m naseljene ^ DOMAČI Ž IVIN OZD RAVNIK, «plM! nanjo Dolar. 278 strani. Ceng trda ves CenA $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Hrlnorejca; opis rasnih boiesnl in adnvljenje; slika. GOVEDOREJA. Spisal 8 R. i sgisrt. 148 stranL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50o OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti aa stavbno, umetno ln strojno klJuCa ruKsrstvo »mr tele-sollrarstvo. Cena $1.— ODKRITJI AMERIKE, opisal ti. MAJAK THJo deli: 162, 141 183 strsol. Oent mehko ves PoUoden In natančen opis odkrit Is novega sveta. Spis ss «ta kakor zanimiva povest ter Je sestsvljen po nsJbolJHb rirlb. Gena 50c UMNI ČEBELAR. Spisa) Frank Lskmsyer. 108 stranL MLEKARSTVO. Rplsai Anton Peve. g ■Hk^nf 108 strani. Knjiga aa Silekarjo ta UnbitoUo mlekarstva sploh. ZDRAVILNA ŽKLlSCA. S3 strani. -50c $1.- 25c i : Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street . , New York, N.Y. ft