GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE, K. RI.
Obnovljena izdaja • Leto XIV. - štev. 2 (570)
TRST -;i. MAJA 1962
’ I
Posamezna številka 30 lir
NAJ ZINI PRHI MAJ
dan borbe za mir in razorožitev, za ustanovitev dežele in proti fašizmu
n-
c( PRVI MAJ 1962. Praznik itdelavcev in manifestacija ai-ljudskih sil za mir, demo in^racijo in socializem. Lani teSmo slavili zmago kubanske-io£a ljudstva nad invazijski-•apd silami imperializma. Da-slavimo pomembno, če-,aPrav še ne popolno, zmago jjlunaškega alžirskega Ijud-JtftVa- Ti zmagi predstavljata Ltv0rak naprej na poti k do-igkončni osvoboditvi človeštva ialzP°d kapitalističnega in im-jP'erialisticnega hlapčevstva. e< ^udi v Italiji je borba za (jdernokracijo, borba za stvar, <r' Je zmagala že na tretjini nfVeta, odločna in vztrajna sfVsakodnevna borba za pravič-,finejšo družbo brez izkorišče-''Slcev in izkoriščancev, ki Vl° temeljila na prijateljstvu narodi, je borba za dru-ki bo vsem zagotovila [Pir in napredek, kulturo in “iaginjo.
Ob letošnjem Prvem ma-lu je dolžnost vsakogar iz-died nas, da se bori za od-stranhev vojne nevarnosti.
Zato je nujno potrebna e-notna borba proti grozeči, oboroževalni tekmi, proti jedrskim poizkusom, proti izsiljevanju in agresijam, proti vsaki podpori tevtonskemu kapitalizmu.
To pomeni : zahtevati konec jedrskih poizkusov, uničenje vseh zalog atomskega orožja, splošno in nadzorovano razorožitev. Delavski razred je tudi pri nas dokazal da je poglavitni činitelj v bitki, ki zahteva od sredin, sko-levičarske vlade novo neodvisno zunanjo politiko, politiko mirnega sožitja in miru.
Pri pregledovanju bilance zadnjega leta, ugotavljamo, da je bilo to, leto velikih enotnih borb delavskega razreda, ki je zavestno manifestiral voljo po obnovitvi družbe. Buržoazija je naredila vse kar je mogla, a brez u-speha, da bi ločila delavce
Politična zborovanja
in prvomajske manifestacije
ki jih organizira Partija
Nedelja 29. aprila ob 11. uri:
TRSTENIK (Monte Radio)
PROSLAVA PADLIH V OSVOBODILNI BORBI
govorita :
GIOVANNI POSTOGNA in VERA ŽUŽEK Ponedeljek 30. aprila ob 20. uri:
TREBČE (Ljudski dom)
PRVOMAJSKA PROSLAVA
govori
MARIJA BERNETIČ ZBOROVANJA o temi :
«BORBA PROTI FAŠIZMU - ZA MIR - ZA USTANOVITEV AVTONOMNE DEŽELE S POSEBNIM STATUTOM»
Ponedeljek 30. aprila ob 20. uri:
BOLJUNEC
Govori
Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ Predseduje
župan DUŠAN LOVRIHA *orek 1. maja ob 11. uri:
PROSEK
Govori ta
ALOJZ MARKOVIČ in JOLE BURLO ob 17. uri:
PODLONJER
Govori
GIORDANO PACCO župan iz Milj ob 18. uri:
SV. KRIŽ	:v
(Ljudski dom)
Govorita
GIUSEPPE POGASSI
vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu ALBIN ŠKRK
župan devinsko-nabrežinske občine PRVOMAJSKA PROSLAVA ^ LJUDSKEM DOMU V TRSTU maja popoldne)
Govorita
poslanec VITTORIO VIDALI in
MARIJA BERNETIČ
ci so razumeli, da je «gospodarski čudež» privedel do znatnega povečanja proizvodnje in proizvajalnosti, do velikanskega povečanja dobičkov velikih monopolov, da je bilo stvarno povečanje plač nepomembno, da še daleč ne odgovarja rentabilnosti dela ter povečanju življenjskih zahtev. Tisto malo, kar so delavci prejeli, so dosegli po trdih in enotnih borbah, in če je v hiše nekaterih delavcev posijalo vsaj malo blaginje, je to sad podvojenega dela, izrednih ur, žrtev in prekomernega izkoriščanja energij.
Kljub «gospodarskemu čudežu» obstajajo neuravnove-šenja, brezposelnost, izseljevanje, razlike med moškimi in ženskimi plačami, neod-govarjajoč sistem socialnega skrbstva in zaščite, nezado-' stne pokojnine, strokovna deklasacija, poostren režim pro-
in jih prisilila, da bi slepo 1 izkoriščanja. Vse to je v .sprejeli njeno politično in gospodarsko vodstvo. Delav-
galskem, v Grčiji in še v nekaterih drugih deželah se delavska in demokratična gibanja postavljajo po roku diktatorskim režimom.
Tudi pri nas napreduje borba za mir, za deželno avtonomijo, proti fašizmu, za gospodarsko obnovo dežele, ki jo zanemarjajo demokri-stjanske vlade. Ne vemo še kaj namerava storiti sredin. sko-levičarska vlada za našo deželo. Govori se o vladnem zakonskem načrtu za ustanovitev dežele s posebnim statutom, ki pa ne predvideva posebne avtonomije za Trst in ne proste cone.
Ne smemo čakati. Moramo se že sedaj boriti za to, da bo posebni statut dežele odgovarjal demokratičnim in gospodarskim zahtevam našega prebivalstva. Zato so prvomajske manifestacije ljudske manifestacije za tako avtonomijo dežele, ki bo odgovarjala našim zahtevam, pričakovanjem in koristim.
Mi komunisti obljubljamo delavcem, da bomo stali na njihovi strani tudi v bodoče in v vseh njihovih borbah.
VITTORIO VIDALI
Tržaško «Delo» bo postalo glasilo KPI za slovensko manjšino v Italiji. Prva številka obnovljenega glasila bo izšla 11. maja. Pravimo, obnovljenega, kajti «Delo» je 'že svojčas bilo glasilo KPI.
tislovju s poglavitno zahtevo, zaradi katere je bil uveden praznik Prvega maja: to je z osemurnim delavnikom.
Res je, da slavimo Prvi maj v ugodnejšem položaju kot lani.
Toda ne pozabljajmo, da so bile delavske borbe za demokracijo in proti fašizmu tiste ki so prisilile Krščansko demokracijo, da je menjala svojo politiko in da so prav te borbe ustvarile demokratično zavest v državi. Če se danes govori o ustanavljanju dežel, o podržavljenju električnih monopolov, o gospodarskem načrtovanju, o demokratizaciji šole, ter o odpravi spolovinarstva, je to pripisati tem borbam, v katerih smo mi komunisti dali odločilen doprinos.
Če je sredinsko-levičarska vlada sklenila, da bodo otroci v osnovnih šolah prejema-1 Ji učbenike brezplačno, če j vlada izjavlja, da bo okrepi-_la Finmare, odobrila zakon o prepovedi odpustov delavk zaradi omožitve, če viša minimalne pokojnine, je pripisati pritisku velikih množic in odločni ter neprestani ak-cilj, ki jo je naša Parri-ja vodila, in katero vodi tudi danes, odločno in konkretno
Napredujemo, torej. Napredujejo dežele socialističnega sveta, katere navdušuje vzgled Sovjetske zveze, ki u-	I
resničuje svoj program pre-	'l
hoda iz socializma v komu- j nizem. Napredujejo kolonialne dežele, ki so pridobile politično neodvisnost in se trdo borijo za svojo gospodarsko avtonomijo. Napredujejo osvobodilna gibanja narodov, ki so še pod imperialističnim gospostvom.
In tudi v Španiji, na Portu-
Prvomajske manifestacije CGIL
V	TRSTU
Ob 10. uri sprevod s trga Pestalozzi ob 11. uri
ZBOROVANJE NA TRGU GARIBALDI
Govorila bosta tovariša
senator RENATO BITOSSI predsednik Svetovne sindikalne zveze in LUCJAN RADOVAN
ki bo govoril v slovenščini.
Predsedoval bo tov. RUTIGLIANO pokrajinski tajnik FIOM.
V	MILJAH
Ob 10,30
ZBOROVANJE NA TRGU MARCONI
Govorila bosta tov.
ARTURO CALABRIA
tajnik Nove delavske zbornice CGIL
in PAOLO NICOLINI.
V	NABREŽINI
Ob 11. uri
ZBOROVANJE
NA GLAVNEM VAŠKEM TRGU Govorila bosta tov.
FRANC GOMBAČ in ALBINO GHERLI
Ob tej priliki bo otvorjen sedež Nove delavske zbornice - CGIL za nabrežinsko občino.
V	SV. KRIŽU
Ob 11. uri
ZBOROVANJE NA VAŠKEM TRGU Govorila bosta tov.
PINO BURLO in DOLFI WILHELM
„Delo“ bo postalo glasilo KPI za slovensko manjšino v Italiji
Prva številka bo izšla 11. maja
Naključje je naneslo, da bo prva številka nove izdaje izšla prav na 41. obletnico dneva, ko je «Delo» prvič
Opustošenje sedeža federacije KPI v Gorici po bombnem atentatu, do katerega je prišlo v noči med 24. in 25. aprilom. Članek o atentatu objavljamo na 6. strani.
postalo glasilo KPI.
Prepričani smo, da bodo slovenski tovariši in prijatelji na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji veselo sprejeli to vest, saj bo s ponovnim rednim izhajanjem lista odpravljena večletna ne-všečna vrzel.
Ker bo list izhajal kot tednik, bo svoje zveste bralce sproti obveščal o najvažnejših dogodkih, jih seznanjal s problemi in boji delavskega razreda doma in po svetu.
Toda «Delo» bo kot glasnik borbe za pravice Slovencev, ki žive v mejah italijanske republike, imelo še posebno važno vlogo v borbi za narodnostne pravice Slovencev in za demokracijo. S ponovnim rednim izdajanjem «Dela» hoče KPI še bolj učvrstiti to borbo.
Slovenski tovariši smo hva-ležni KPI za veliko razumevanje in za konkretno podporo naši borbi. To hvaležnost pa bomo konkretno pokazali zlasti s širjenjem lista v vseh krajih dežele, kjer prebiva naša narodna skup-
fI\àdalfèvùnje na 5. strani.)
PO ODKRITJU IM ARETACIJI NEKATERIH FAŠISTIČNIH ATENTATORJEV
Izslediti in kaznovati je treba tudi tiste ki pošiljajo mladino v zločinske akcije
Parlamentarno delovanje našega poslanca
un
Policija je končno odkri-j bombne napade na sedež se-ina 92-letna tašča prof. Schif- pali, da se bodo rešili iz ne-
la nekatere izmed fašističnih atentatorjev. Nekateri izmed njih so sedaj zaprti in bodo prišli pred sodišče. Niso pa še odkriti mandatarji omenjenih atentatorjev.
Odkriti atentatorji pripadajo neofašistični mladinski organizaciji «Movimento di avanguardia giovanile», ki je privesek neofašistične stranke. 2e to dejstvo zelo prepričljivo dokazuje, da mladi atentatorji niso delali na svojo pest, prav tako pa kaže tudi, v kateri smeri bi morali organi javne varnosti iskati mandatarje mladih zločincev.
Doslej odkriti atentatorji so: 22-letni Ugo Fabbri, sodelavec neofašističnega dnevnika «Il Secolo d’Italia» in fašističnega tednika «Vespri Siciliani» (Fabbri je tudi avtor zloglasnih protislovenskih rasističnih člankov, ki jih je lani objavil fašistični dnevnik); 20-letni u-niverzitetni študent Manlio Portolan, mladoletni pekovski pomočnik Claudio Bres-san, 23-letni Benito Di Mauro (ki je pobegnil v Švico), 20-letni Alberto Franzot (ki je pobegnil v Zahodno Nemčijo), 18-letni pristaniški delavec Gianfranco Frisi, 19-letni študent Alberto Dossi ter mladoletnika F. N. in O. M. Vsi omenjeni atentatorji so pripadali tudi jamarskemu društvu «Gruppo escursionisti speleologi triestini», katerega častna predsednica je Ida De Vecchi, ki je bila za časa okupacije federalna tajnica fašističnih žena v Ljubljani. Odkriti atentatorji so včlanjeni tudi v fašistično organizacijo «Giovane Italia».
Od doslej odkritih atentatorjev so le 4 v zaporu, 3 so na začasni svobodi, 2 pa sta kot je zgoraj navedeno, pobegnila v tujino.
Vzporedno z odkritjem atentatorjev so bile odkrite tudi znatne zaloge raznovrstnega orožja, tritola in drugega streliva, kar zelo jasno dokazuje, kakšne namene so imeli mladi zločinci.
Med policijsko in zasliševanjem do razkritja kdo
preiskavo je prišlo je izvršil
kcije KPI pri Sv. Jakobu, na «Primorski dnevnik» (kjer bomba k sreči ni eksplodirala) in na vilo prof. Schiffrerja. Prav tako je prišlo na dan, da so bili v načrtu še drugi atentati, kot n. p. atentat na kino «Supercine-ma», v katerem se je pred-
frerja.	| rodnega položaja, ker je
Kdo je izvršil atentat na I eden izmed članov njihove sedež sekcije KPI v ul. Ma- tolpe - Armando Turco - na-donnina 19? To vprašanje do | pravil samomor (kot je zna-danes še ni rešeno, čeprav no se je obesil na nekem se-
z vso mirnostjo lahko trdimo, da atentatorjev ni iskati drudje nego v vrstah fašistov.
niku v Boljuncu), toda spričo obtežilnih dokazov niso mogli dolgo tajiti. In tako so
povedali marsikaj. Tako je ne korake
Delavski krožek pri Sv. Jakobu v Trstu po fašističnem atentatu.
vaj al film, ki smeši Mussolinija, in na sedež Neodvisne socialistične zveze v ul. S. Francesco. Prišlo je tudi na dan kdo in zakaj je miniral opensko tramvajsko progo. S tem, slednjim, dejanjem so namreč atentatorji skušali odvrniti pozornost od sebe in ustvariti zmedo.
Atentat na sedež KPI pri Sv. Jakobu so izvršili Fabbri, Bressan in Franzot, a-tentat na «Primorski dnevnik» (24. febr. 1961) Fabbri, Bressan in Di Mauro, atentat na vilo prof. Schiffrerja pa sam Fabbri, ki je bil vodja zločinske tolpe. Pri tem atentatu je bila ranje-
Manifestacija prijateljstva v Vipolžah pri Novi Gorici
V nedeljo 13. maja bo v Vipolžah v Brdih (okraj Nova Gorica) velika manifestacija za mir in prijateljstvo. Manifestacije se bo udeležila mladina iz Slovenije, I-talije in Avstrije. Na njej bodo uradno sodelovale poleg Ljudske mladine Slovenije tudi Italijanska Zveza komunistične mladine, Itali janska zveza socialistične mladine, Mladinska iniciativa ter dve koroški mladinski organizaciji.
To veliko mladinsko sre Čanje ba v kraju, ki se rta haja blizu državne meje in na katerem so se bile velike partizanske borbe proti na cistom ter je bil prepojen z
mučeniško krvjo slovenskih in italijanskih protifašističnih borcev.
Mladinsko srečanje v Vi polžah bo izrednega pomello za bodoči razvoj pri jateljstva in miroljubnega sodelovanja med mladino treh mejnih dežel.
Mladinske organizacije iz Italije, ki se bodo udeležile tega prijateljskega srečanja vabijo vsa mladinska združenja v deželi Furlani-ja-Julijska krajina, naj se manifestacije udeležijo in tako dokažejo, da hočejo mir, tako vladno politiko ki bo podpirala razvoj prijateljstva z vsemi državami to je politiku miru v svetu.
Med policijsko preiskavo so prišle na dan razne izjave. Mladi zločinci so sprva .sicer skušali tajiti vse kar so vedeli. Mnogo so u-
prišlo na dan tudi to, da so bili v načrtu še drugi atentati, med katerimi tudi atentat na sedež naše federacije •V Trstu. Sicer po odkritje večje zaloge orožja, tritola in drugega streliva dovolj zgovorno potrjuje kakšne namene je imela zločinska fašistična tolpa.
Skupina mladih fašističnih zločincev je sedaj pod ključem, toda prav gotovo so še drugi zločinci in so na svobodi. Prav tako so na svobodi tisti, ki so mlečnozobo mladino pošiljali na zločinske akcije.
Mi smo vedno trdili, da so bombni atentati delo fašistov. Pozivali smo tiste, ki so odgovorni za javni red in varnost, naj jih izsledijo in primerno kaznujejo, naj preprečijo fašistično dejavnost. Dolgo smo morali čakati predno se je neizpodbitno izkazalo, da smo imeli prav. Želeti bi bilo le, da bi organi javne varnosti še nadalje zasledovali delo fašistov, da bi odkrili še druge atentatorje in jih spravili tja, kamor spadajo. Predvsem pa je potrebno, da bi izsledili tiste zločince, ki so dejanski pobudniki teh zločinskih dejanj ter da bi za vselej preprečili njihovo prevratniško delovanje.
V teh dneh smo se spominjali obletnice zloma fa-
V zadnjih dveh mesecih je poslanec Vidali večkrat interveniral za rešitev raznih problemov, ki se tičejo Trsta. Po zloglasnem fašističnem napadu na dom prof. Schiffrerja je pozval vlado in pristojne oblasti v Trstu, naj sprejmejo potreb-
za zagotovitev za preprečitev
Nadaljevanje na 5. strani)
varnosti in nadaljnjih izgredov fašističnih huliganov. Zahteval je zlasti nujne ukrepe proti zloglasni fašistični organizaciji, ki si je nadela ime «AOS». Kljub temu, da so nekateri pripadniki te zloglasne fašistične organizacije v zaporu, niso še odkriti mandatarji atentatov. Prav tako je posredoval pri oblasteh, naj zaščitijo slovenske dijake, ki so bili nekaj časa tarča napadov mladih fašistov.
Med drugim se je poslanec Vidali zanimal tudi za preprečitev premestitve zavarovalnice RAS v neko drugo mesto, kakor tudi za preprečitev okrnitve tržaške podružnice «Esso Standard». Ponovno je interveniral za pozitivno rešitev vprašanja avtoceste Trst-Benetke ter za zgraditev VIL pomola v tržaškem pristanišču.
Razen tega se je, naš poslanec zanimal tudi za nekatere druge probleme. Med drugim je nastopil proti odpustitvi nekega mladega tehnika v ladjedelnici. Tehnik je bil odpuščen iz službe zaradi tega, ker je solidariziral s stavkajočimi uradniki. Prav tako se je naš poslanec interesiral za civilne nameščence policije, ki so bili v službi bivše ZVU. Problem te kategorije je namreč še vedno nerešen kljub temu, da je posebni zakon sto-
pil v veljavo že 1. januar^111 1961.	'0o
Poslanec Vidali se je /na nimal tudi za stanovalce lrlv! v ul. D’Alviano, Ponziana tu 1 Don Bosco v Trstu, ki pčrle bivajo v hišah, ki so last fJai stanove INAIL in so ji V hoteli izseliti, porušiti mano hiše in na njih mestu zgrpiS[ diti nova velika poslopja,ni katerih pa seveda ne bi bi-el; mesta za delavske družiflnla ___________________	irei
do:
Važno obvestik za upokojence
inps
Po dolgem zavlačevanj^ je INPS sprejel upravičet; zahtevo tržaških in goriškta{ upokojencev glede priznanj^ delovne dobe od 1. j ulj 1920 do L marca 1926, to .t,lv za dobo ko še ni bila zako%i;l o socialnem zavarovanji^^ To pravico so delavci v df gih italijanskih pokrajin? 1 se davno dosegli.	i«
Kot je znano so se za prfcic nanje te pravice zlasti zavJ-iV, mali komunistični in soci / listični poslanci ter sinj,, kalna organizacija CGIL. Tin variš Vidali je zahtevo L- j priznanju te pravice posl-/,, vil tudi v parlamentu. ii,/ Do priznanja omenjene 4ie lovne dobe ne bo prišlo P vsem avtomatično. Zain1,,, resiranci bodo morali za !
)'se
priznanje izrecno prositi
predložiti vso potrebno &
p is ,
v
Cerna toliko pozornosti.,.?
(Pismo tovariša Seme)
V	zadnjem času nekateri bur žoazni listi posvečajo mnogo po. zornosti «dogajanjem» v naši federaciji. Mnogo so pisali o «.spremembah», ki naj bi bile po njihovem mnenju, seveda, nastale v njenem vodstvu ter o «spremembi političnega kurza». Pisanje je zajelo še večji obseg, ko je federalni sekretar, tov. Sema, odšel na višji politični tečaj v Rim. V tem so določeni krogi videli gotovo odstranitev tov. Seme. To so pripisovali normalizaciji odnosov z ZKJ. Mi pa, ki smo stalno na feda?, raciji in ki tesno sodelujemo s tov. Šemo, vsega tega seveda nismo videli. Utegne se zgoditi, da se ho našel človek, ki se bo temu čudil. In vendar je tako. Mi smo vedeli in vemo, da je tov. Sema šel na višji politični tečaj. Ko bo dovršil tečaj, se bo vrnil na svoje delovno mesto v Trst. To je vse>
V	zvezi z vsem tem pisarjenjem je tov. Sema napisal čla-’ nek, ki ga je danes objavilo bratsko glasilo «Il Lavoratore». V tem članku pravi pisec med drugim tudi naslednje:
«Nekatere stranke ne čutijo potrebe po vzgoji kadrov. Nji-
hovi kadri znajo morda preveč. Morda pa se zavedajo, da ne bodo nikoli znali ničesar. Toda mi smo drugačni. Ko utegnemo se učimo. To se ponavlja. Ko so v prejšnjih letih naši voditelji obiskovali razne tečaje, smo jih začasno nadomeščali pri delu. Po opravljenem študiju so se vrnili na delo bolje pripravljeni in trdnejši v vsakodnevnih bojih ter zrelejši.
Letos sem šel jaz na tečaj To je vse. Zadovoljen sem, da sem šel in sem hvaležen par-partiji, da mi je to omogočila. Vrnil se bom v mojo federacijo, s katero sem povezan, tudi sedaj, ko berem najrazličnejše izmišljotine, ki jih razni časopisi priobčajo o meni
Jeseni bo kongres naše federacije, ki bo odločal o raznih stvareh. Razpravljal bo tudi o voditeljih. Če bodo tržaški komunisti, Italijani in Slovenci hoteli, bom še nadalje vodil federacijo, če ne pa bo prevzel moje dosedanje mesto drug tO' variš
Toda če bi v resnici v naših vrstah obstajale tako številne krize, kot si jih izmišljajo nekateri, bi bili že zdravnaj izginili...
«Sema je Litovec». Tako trdijo na nekaterih mestih. Zato mi odklanjajo možnost, da bi poučeval v državnih šolah. Nočejo mi priznati niti pravice begunca. Ni pa bil «titovec» tedaj, ko je šla delegacija federacije na obisk v Jugoslavijo, čeprav je odobraval ta obisk, a se sam ni mogel pridružiti omenjani delegaciji, ker so mu obla. sti odvzele potni list. Toda če bi iste oblasti odvzele prepustnico številnim «italianissimim», koliko manj mesa bi prišlo v Trst iz onstran meje in koliko več bencina bi prodali tržaški bencinarji. Toda naši obiski nimajo tega namena. Cilji naših delegacij so pošteni in resni. Mi hočemo proučevati tamkajšnjo slav urnost in doseči normalne odnose, kjer jih ni bilo.
S tem hočem postreči tržaški demokrist jonski stranki, njeni tiskovni agenciji in njenemu tedniku. Delam za federacijo in sporazumno z njo tudi tam. kjer se sedaj nahajam. Skušam dati svoj delež in želim, da bi bil la delež večji ter boljši, v brk smešnim in zlonamernim upom nasprotnikov.
PAOLO SEMA
kumentacijo. INPS ne bof/ .
pošteval morebitnih izjLj prič, četudi bi bile te ( trjene od notarjev. ZaiflL resiranci bodo morali dofc zati, da so v resnici del‘ v omenjenih letih. V ta $ men bodo morali predloŽ potrdila delodajalcev ali stanov . «Atto notorio», { rej, nima v tem primeru $ bene veljave.
Toda to še ni dovolj. PJ siici bodo morali doplačam prispevke za pokojninsko Lia varovanje za leta od 1920 1926. Za vsako leto bodo fl'rru rali plačati 48 tedenskih P.pr spevkov, to je za prav t^pa ko delovnih tednov. Prisfa vek za vsak teden znaša 'na lir. čas za vlaganje proseče poteče 6. marca 1964. m<
Za vsa potrebna podi^po nejša navodila naj se z^vo teresiranci obrnejo na u^dri INČA, ki ima v Trstu s' sedež v ul. Zonta 2/1. Prifjvr ročamo jim, naj to st^Bc čimprej, tako da bodo lahz0 pravočasno zbrali vsa potega
na potrdila.
!ia
bc
Mladinska veselic* ^ pri Sv. Barbari st:

V nedeljo 29. aprila ob , uri bo mladinska veselic^ ‘‘ Ljudskem domu pri Sv. F bari. Veselice se bo udel*" la tudi delegacija CentfGi nega komiteja Ljudske d^c
dine Slovenije, ki bo v nDr
dneh uradno na obiski* š’u naši deželi. Na veselici sta sodelovala orkester Ji Ponziane in folklorna lupina iz Podlonjerja. rij Vljudno vabljena zl^lc mladina !
Stran 3 #
DELO
M.1- maia 1962
OB 17. OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE
1 počastitev spomina 'oznanih in nepoznanih unakov
Pisma na smrt obsojenih
V teh dneh, ko slavimo ob-aj^tnico osvoboditve, se spominja-tao neštetih poznanih in nepo-/nanih junakov, ki so Ir'ljenje v i)0rbi proti fašizmu a iQ nacizmu ali pa so padli kot plitev nasilja temnih sil. Sporni,
;t PÌanio se jih z vso hvaležnostjo
j’ V današnji številki objavlja n2hio nekaj pisem, ki so jih na S*Rsali nekateri na smrt ohsoje ^»ai borci. Z vsebino teh pisem " -eUitto delno seznaniti zlasti 'i%lade bralce, ki so imeli to pečo. da niso okusili vojnih
pozot.
6 SAVO KLADNIK, iz Sevni-[e oh Savi (Slovenija) rojen eta 1922, član mladinske komunistične organizacije. So-
e °Val v 0sv0^)0^^n^ fron"
iJ1, Zaradi izdajstva ga je ge-J ,taPovska policija aretirala in ^.mučila v zloglasnih celjskih pporih ter ga s 149 drugimi ^ I\0Var^^ ustrelila kot talca.
. 'alo pred smrtjo je napisal ^dedeče pismo:
^ Ljubi moji, dobri atok, zla-najboljša m ama, uboga In-H ì(‘a in draga moja edina Sla-Vfcica!
Prejmite poslednje vrstice od . l'°jega nesrečnega fanta, opro-lte mi, ljubi moji, če sem vam zivljenju kaj žalega storil, to-^ Li če bi mi videli v srce, bi vedno neiz-
poslednjič, bodi dober z mojo in našo ubogo mamico ter z malo Inkico in jima lajšaj go-žrtvovali | rje! Ti si dober in moj, zato te prosim. Hvala ti, atek!
Mamica moja zlata, ti najboljša žena na svetu, a največja reva. Tuti ti mi vse oprosti. Potrpi. prosim . in ne jemlji si tega preveč k srcu. Mamica, ti si bila angel j, hvala ti, mamica moja. za vse! Ti veš, da je bil tvoj sin dober. Zbogom, zlata moja. najboljša mamica.
Inkec moj mali, ubogi. Sedaj si ostal sam. Ti veš, da te je tvoj Savo rad imel in da ti je dal vse. kar je le mogel. Bodi ti srečnejša, ljuba sestrica. Lju-
jthieli. da sem vas ^'erno ljubil.
d-tek moj dragi!
1
bo dete, bodi srečno in zdravo!
Ti moja zlata, edina nepozabna Slavica, ti, ki si mi v zadnjem letu lajšala gorje, bila tako dobra z menoj, vedno pri meni dobra, najboljša, zlata. Hvala ti Slavica, za vse in prosim te prav lepo, ne pozabi me, moja zlata, edina, nepozabna.
Se enkrat vsem hvala za vse, zlati moji!
V poslednjih trenutkih misli na vas in vas pozdravlja ler poljublja
Vaš Savo
* * *
IVANKA KLAJČ iz Per-kovcev pri Brodu na Hrvat-skem je bila članica mladin-
ske komunistične organizacije in je delovala v delavskih vrstah v Zagrebu. Ustaši so jo aretirali in po treh mesecih mučenja ustrelili. Zadnja vest. ki jo je sporočila iz zapora je bila naslednja:
Danes pojdem v smrt. Dobila sem možnost, da ti to sporočim. Dobro se drži in bodi pogumen. I\ikar se ne jezi name. Vse mi oprosti, kakor tudi vsi tovariši. Lepo pozdravi vse tovariše in naj mi oprostijo, če sem jih kdaj užalila. Lepo te pozdravlja in krepko objema • roja sestra	Ivanka
(Gornje pismo je bila naslovljeno bratu)
Oprosti mi S(?' Jaz sem te imel vedno rad .	• tako mi je bilo hudo, če se
(j!,SVa razumela, da sem večkrat ^lokul. Očka, vem. da si me turu tl rad imel, vem, da si naj-j °ljši oče. Prosim te pa sedaj
^^''tHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	q jjj qsIq obi caj n cgo p o dii siko, *
r
)ži
17 let po porazu fašizma
fašisti še vedno rovarijo. Svoje «junaštvo» najraje «manifestirajo» z zločinskimi dejanji, bombnimi atentati in z napadi na posameznike. To tem lažje počenjajo, ker so or »ovorne oblasti zelo popustljive. Vprašujemo: Do kdaj se bo to ponavljajo? Ali ni že skrajni čas, da se postavi fašistične kolovodje tja kamor spadajo?
(Na sliki: Okno vile prof. Schiffrerja po bombnem napadu)
,ŽIKA D JURKO VIČ iz Po-
dujeva v Srbiji je ob napadu na Jugoslavijo služil vojaški rok v Sloveniji. Pridružil se jo osvobodilnemu gibanju. Po enem letu delovanja ga je fašistična policija aretirala. Avgusta 1942 je bil Žika skupno s 5 drugimi tovariši ustreljen. Med potjo na stre-Ijšče je pel Internacionalo. Iz zapora je poslal več ilegalnih pisem. Iz zadnjega povzemamo sledeče:
Danes je prišel črni dan. Prišla je ura sodbe, ki sem jo čakal že nekaj dni. In zdaj se poslednjič javljam. Čez nekaj ur bom odšel na večno potovanje.
Danes smo vsi skupaj naročili za večerjo konjski golaž. Ko smo ga dobili, smo zapeli lepo delavsko pesem :
Dol vsa gospoda, živela svoboda, živela svoboda slovenskega naroda itd.
Ženske v gornjem nadstropju so slišale, ko smo peli. Tudi one so začele peti delavske pesmi. Zato smo golaž pojedli s pravim užitkom. Bili smo zelo veseli. I\eki tovariš je rekel: Fantje, če ne bomo pomiloščeni, tedaj moramo, ko bomo šli k Sv. Križu (pokopališče v Ljubljani. Op. ured.) vzklikati skozi ulice, kolikor bomo najbolj mogli: «Živela svoboda,, smrt črnini srajcam! nato pa zapeti: «živela svobodam in izvesiti rdečo zastavo. Vsi smo soglašali s tem predlogom.
Živeli bratje in sestre! Boli i t e pogu mni !
Žika
JOVAN BRKIČ:
To pesem mi ohranite
Vojna.
Kratka beseda, polna groze.
Pojem za pobesnelo drhal, ljudi,
ki se tolčejo, koljejo, davijo do uničenja.
Kakor mušice umirajo nekateri od nabojev, nekateri Vod iperita. Padajo kakor snop je z izrazom na obrazu, ki kakor da sprašuje:
Zakaj vse to?
Je to v imenu kulture in
[svobode?
Morda v imenu osvoboditve?
K e!
Vse te laži umetno ustvarjajo, pozivajo množice v pohode za izmišljene ideale, do katerih te poti ne vodijo... Do kdaj tako?
Maščujte se!
Mar ne vidite teh, ki umirajo s [širokim
pogledom,
terjajo, ne svojega življenja, ki visi na niti, temveč živega človeka, ki bi mu dejali:
I\e verujte v stare zablode, luži.
Ha nov način
ne bo več !
borite, da Ivojne
Jovan Brkič
JOVAN BRKIČ iz Novega Sada je bil član KP. Boril se je proti madžarskim fašističnim okupatorjem. Ti só ga a* retirali in obesili. Pred smrtjo je na košček papirja napisal gornjo pesem
llllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllll|l||||||||||llllllll|l!lllllllll!llll||!lll
Črtice iz bojev za osvoboditev Opčin
pr
č^-ai
Nedelja, 29. april 1945.
Po cesti iz Repentabra brzi brhka Jožica. Tudi njej Ustavi daljni grom hitri korak, a takoj se še z večio 'iglico zapodi dalje.
*. Kratek, rezek, «Stoj!» ji ohromi korak. Dvoje divjih A1?* — razmršenih, dolgih brad in čudne zunanjosti — Ppristopi. Ce bi imela Jožica čas, bi se ju prestašila: tako s?’a naglo odgovori na vprašanja, postavljena v sorodnem, (j y^n^ar neznanem jeziku, kje so «saveznici» in kje je i^ces ra*Ža P°L V <<Venecdu>>- že brzi Jožica dalje! Iz ob-ni'S ncga grmovja čuje mnogo glasov, iste govorice, po-ff,- °z®a malo po spominu, se spomni: «Četniki sol», a že 3ÌvJja. 1 na vsp *n steče kar po gmajni, da čimprej odda domačih aktivistov listek z navodili za prihodnje
ifvr Napel° poslušata stari Dreja in hči Pepka besede, ki t0R° f radljskega zvočnika: «Težke ure se nam bližajo! ji»nfdlte m,1I.ni: Nikomur se ne bo zgodilo nič zlega!» Na J 1 Je zleknjena Jožjca; besede iz zvočnika je ne bri-faj0 ~ saJ ve ona še vse več... S Pepko sta si stari pri-■ueljmi, obe sta tudi preizkušeni aktivistki, zato ji je ^mignila na previdnost, več pa ne.
Komaj je izzvenel pomirjujoč glas iz zvočnika, kar jUvigne vse tri močan grom in tresk v neposredni bližini. Iede drugi, tretji, več, še več! «Nima smisla se izpo-i' avljati! Jutri nas čaka trdo delo! Pojdimo v zaklonišče» Ijh mirno se Jožica odpravi proti zaklonišču, za njo Pep-* 'u’ a stari Dreja zaklene skrbno hišna vrata.
5' Ponedeljek, 30. april.
ffv; i štirih zjutraj. Po gmajni od Repentabra J . dno premika tolga vrsta
podirajo! Smer: Trst!	UI lcvu w ,
t" e' Domačini vodijo, saj jim je gmajna
se pre-
od grma do grma, od drevesa do drevesa senc proti Opčinam. Partizani XIX, brigade Desno in levo od njih druge bri-domača.
(Jir !Zza z'da nad Miličevo javo napeto opazujejo
v	■ ~ j *-'* •w	«_4j v_-j v_/ ko man-
nete, mitraljezec in njegov pomočnik. Hkrati se vsi ozro in iztegnejo oborožene roke, a se takoj umi-Meni“ nCS-'*no se jc PriP,azd do njih Lado, domačin, mia c. a že izkušen partizan, sedaj kurir brigade. Kratke
iDrijg rjio :
besede, iz Ladove roke zdrkne v komandirjevo list, iz katerega la nazbere povelja za nadaljnje ukrepe. Puška renje in regljanje strojnic, žvižganje in udarjanje kro gel ob kroški kamen... Krepak «Naprej». Že skoči komandir preko zida, a krogla v glavo ga vrže ob tla. Brez njega drve drugi naprej...
Zaklonišče pri Kaliču je polno. Nestrpnost in pričakovanje izganjata iz ljudi zaspanost in prvi strah. Ob vhodu moli neugnana Marička svoj radovedni nosek v sveže jutro. Tresk in grom je ne plašita več! Vrisk «Partizani!» in že je ni več. Za njo drve še drugi!
Zvečer je Marička s trudno roko zapisala v svoj dnevnik: «Zagledala sem dva partizana; komaj sta vlekla težak nahrbtnik poln municije, zato sem jima tekla na pomoč. Po klancu smo se ob zidu zakrivali pred nemškimi svinčenkami, ki so letele po zraku. Na obeh straneh je bilo še mnogo partizanov. Prišli smo blizu Proseške ceste. Iz zvonika so streljali hitlerjevci s strojnico. Tudi po hišah in za hišnimi vogli so bili vragi in streljali, a so jih partizani mnogo ubili, da so ležali po cesti. Videla sem Repičevega Ninčka, ki je privlekel torbo hrane m razdajal lačnim partizanom, čeprav mu je šele 13 let, Borba je bila zelo huda. Tovariša sta pridno streljala. Okoli 10. ure pa so hitlerjevci dobili pomoč in obkolili partizane. Potem je prišlo povelje in smo šli nazaj, jaz pa v zaklonišče. Kmalu so prišli še drugi, Bertin Milan je pravil, da so Angelo kmalu ustrelili, nosila je partizanom hrano, pa so hitlerjevci streljali nanjo. Dva par-lizana sta jo hitro vrgla čez zid, sama sta pa bila ubita. Ljudje so bili za Angelo v skrbeh, posebno ker je čakala otioka. Jožica je pravila, da je nosila hrano in da je srečala Dalmatinko, ki je prišla s partizani in je borka, hotela ji je dati hrane, a Dalmatinka je samo streljala in ji je Jožica hruh in meso kar devala v usta. Popoldan niso več streljali, zato smo šli domov».
1. maj J945.
Prvega maja zjutraj je aktivistka Marija oprezala... Cula je dva Nemca pod oknom, ki sta se pogovarjala: «proti severu bomo bežali! Banditov je mnogo, pa še več jih pride, in nič se ne bojijo, niti strojnic, niti topov...» Ve-
sela novica je kmalu krožila med ljudstvom in krepila tudi najšibkejše! Marička pa tudi ni mirovala: skupaj z drugimi je odnašala in oskrbovala ranjene partizane in bila koristna kjer so jo postavili.
2. maj 1945.
V noči je prispela IV. armada NOVJ. Ustavljanje Nemcev je pojemalo od ure do ure. Brigade desno in levo niso zadele nikjer na tak odpor kakor tu in so bile že včeraj v mestu. Tu so se pa vgnezdili Nemci ob robu gorenje vasi in po hribu za vasjo.
S IV. armijo je prišel tudi oddelek sovjetskih borcev. Težka mina je udarila med nje ob poti od nove železniške postaje proti stari in okoli trideset jih je obležalo mrtvih.
Nekako ob 2. zjutraj je močan grom pretresel vso vas. Pred poveljstvom karabinjerjev ustavljeni veliki ka-mjon, natovorjen z municijo, je zletel v zrak in porušil poslopje. Kmalu je zagorel tudi «Ricreatorio», tedaj nemška vojašnica, danes naš «Prosvetni dom», pozidan in obnovljen že prve tedne osvobojenja z delom in denarjem Opencev.
Ljudstvo se je stiskalo po zakloniščih; le tu pa tam si je kdo upal na dom, da v naglici skuha kako malenkost ali opravi živino. Ni bilo varno izven zaklonišča, niti doma, še manj na cesti, kajti Nemci so povsod videli izdajo.
Neučakanost v zakloniščih je rasila z vsako minuto, ljudje so postajali vedno nestrpnejši, polotila se jih je pravcata živčna mrzlica.
Domači aktivisti so imeli polne roke posla: treba je bilo oskrbeti in odpremiti ranjence, spraviti v cerkev padle borce, prenašati municijo, hrano...
Marička in ostali drobiž je popoldan lepil lepake in slikal po zidovih napise. Vsa dolenja vas se je že mrzlično pripravljala na zadnje dejanje. Že pred dnevi sešite zastave so prišle na dan iz varnih skrivališč.
Zvečer je zaplapolala zastava z zvezdo na vaškem stolpu, a iz njegovih lin je zvonenje oznanilo daleč naokoli veliko vstajenje.
DELO
• Stran 4
1. maja 1962
Trditve krogov, ki nasprotujejo ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina, so neutemeljene
Sedem vprašanj in sedem odgovorov
o problemih dežele s posebnim statutom
Skupine, ki nasprotujejo ustanovit, vi avtonomne dežele s posebnim sta-tutom Furlanija-Julijska krajina zatrjujejo da bo nova dežela škodovala interesom Trsta, da se bodo po njeni ustanoviti še bolj povečali davki, da bi integralna prosta cona, ki jo zahteva večina Tržačanov, spravila Trst v nesrečo, da se bo z ustanovitvijo nove dežele še bolj povečal birokratski u-stroj, da londonski sporazum ne do-voti,,je vključitve Trsta v avtonomno deželo, da priznanje pravic Slovencev, kot določata republiška ustava in posebni statut londonskega sporazuma, utegne ustvariti veliko nevarnost, da avtonomija za Tržaško ozemlje v okviru dežele pomeni «separatizem» itd.
Menimo, da smo na vse te ugovore odgovorili že z osnutkom statuta, ki so ga predložili naši parlamentarci. Tako je bilo poudarjeno tudi na nedavni konferenci z debato, ki jo je organizirala naša federacija. Kljub temu pa smatramo za potrebno, da še enkrat spodbijemo vse te ugovore. S tem bomo dali nadaljnji prispevek k objasnitvi problema dežele Furlanija-Julijska krajina in vedno širši akciji za njeno dejansko ustanovitev že v sedanji zakonodajni dobi.
1, Ali je res, da bo avtonomna dežela škodovala Trstu in da bi bilo bolje ohraniti sedanjo ureditev ?
I o ni res. Pomanjkanje avtonomije škoduje Trstu. Če je deželna avtonomija zahteva, ki velja za vso državo (ker odgovarja potrebi po demokratizaciji republike ter vedno večjemu in širšemu sodelovanju prebivalstva v javni upravi), tem bolj to velja za I rsf, ki že več desetletij ne pozna dejanske demokracije najprej zaradi fašizma, kasneje zaradi vojaške uprave in še kasneje zaradi komisarskega režima. ki vlada v Trstu, dočim demokratično izvoljeni organi nimajo možnosti, da bi izvajali kontrolo nad javno upravo.
Pomanjkanje demokracije in avtonomije je bilo in je v škodo Trsta, ki se nahaja na robu države, daleč stran od osrednje vlade. Vlada prepogosto pozablja na potrebe Trsta, kar potrjujejo tudi nasprotniki avtonomne dežele. Velika ekonomska kriza, ki razsaja na Tržaškem ozemlju, propadanje pristanišča, deklasacija veli-kili industrijskih obratov ter izseljevanje so posledice pomanjkanja pravilne vladne politike za Trst. Avtonomna dežela se kaže kot porok za preprečitev nadaljnje degradacije tržaškega gospodarstva.
Izkušnje dežel s posebnim statutom, ki so že ustanovljene potrjujejo, da je prav deželna avtonomija učinkovito sredstvo za organsko politiko vsestranskega razvoja. To nam potrjujejo razmere na Siciliji, na Sardiniji, v Dolini Aoste ter na Tridentinskem in Visokem Poadižju. Razmere, ki v teh deželah obstajajo prav tako jasno potrjujejo, da so ovire pri uresničevanju deželnih načrtov izhajale le od nespoštovanja take avtonomije, kot jo predvideva republiška ustava. Dežela more ustanoviti potrebne deželne ekonomske in finančne ustanove za
usmeritev vseh virov k uresničevanju organskega razvojnega načrta. Na Siciliji se je n. pr., kljub vsem oviram, v desetih letih avtonomije občutno povečala zaposlitev v industrijskih o-bratih in sicer od 200 tisoč na 450 tisoč enot, deželni izvoz v tujino se je povečal skoraj za petkrat, proizvodnja električne sile se je povečala za trikrat, čista deželna proizvodnja se je podvojila, tonaža ladjevja se je povečala od prvotnih 200 tisoč ton na 1 milijon 354 tisoč ton,kar predstavlja že 26% celotne italijanske trgovinske mornarice.
Kakšno je stanje v Trstu, ki še ne pripada avtonomni deželi? Tu se kaže splošno nazadovanje. Tržaško pristanišče je bilo potisnjeno na 8. mesto v lestvici italijanskih pristanišč, indeks povečanja zaposlitve delovne sile je med najnižjimi v Italiji in je mnogo nižji od povprečnega državnega indeksa. Pri nas so v zadnjih desetih letih nazadovali industrijski o-brtniški in trgovinski obrati. Taka je stvarnost pri nas.
2. Ali je res, da bi deželna avtonomija ugonobila Tržačane z davki ?
V Trstu so se v zadnjih letih znatno povečali davki. Povprečno obdavčenje na osebo je od 8.109 lir, kolikor je znašalo leta 1951, naraslo na 16.609 v letu 1961. Torej se je več kot podvojilo. Da je do tega prišlo prav gotovo ni kriva dežela, ki še ne obstaja. Toda kljub temu tisti, ki nasprotujejo ustanovitvi dežele, niso smatrali za potrebno, da bi protestirali proti povišanju davkov. Danes pa strašijo z bodočimi davki. To delajo seveda z namenom, da bi vnesli zmedo v javnost in preprečili ustanovitev dežele.
Nobenega dokaza ni, da bi Sicilijanci, Sardinci, Valdostanci in Triden-tinci propadali zaradi povečauia davkov po ustanovitvi tamkajšnjih dežel s posebnim statutom, pač pa so bili v vseh teh deželah sprejeti zakoni, s katerimi so se zmanjšali stroški državljanov; sprejete so bile razne ugodnosti za delavce, obrtnike, upokojence, trgovce, kmete itd. Zmanjšane so bile najemnine ljudskih stanovanj, (v Trstu pa so te še povišali) sprejeti so bili ukrepi za razvoj zadružništva, ribolova, turizma, za zmanjšanje električnih tarif (ki so jih v Trstu še povišali); nadalje so bili v omenjenih deželah sprejeti posebni zakoni za pospeševanje gradenj ljudskih stanovanjskih hiš, za pokojnine starčkom, za posebne amortizacijske prispevke obrtnikom ter malim industrijcem, kakor tudi ukrepi za zmanjšanje davčnih bremen, za pospeševanje ustanavljanja novih obrtniških, malih industrijskih in trgovinskih podjetij.
Po drugi strani pa borba za deželo ni ločeno vprašanje. Mi se borimo za u-stanovitev dežele, za avtonomijo vseh krajevnih ustanov, za temeljno in demokratično reformo krajevnih financ, zato, da bo davčna politika temeljila na načelu:	kdor več poseduje, naj
plačuje tudi večje davke in ne obratno kot se sedaj dogaja pri nas, kjer davki tarejo «majhne», dočim so «veliki» deležni posebnih privilegijev.
3.	Ali je res, da bi prosta cona pomenila polom za tržaško gospodarstvo ?
To je eno izmed gesel, katerim ne verjamejo niti nasprotniki deželne avtonomije, ki ta gesla širijo. Res pa je, da bi prosta cona na Tržaškem ozemlju ustvarila pogoje za poživitev tržaškega pristanišča, za razvoj prometa. trgovine, zavarovalne dejavnosti, za okrepitev obrtništva, male in srednje industrije, kar je tesno povezano z dejavnostjo pristanišča. Skratka: prosta cona bi poživila splošno proizvajalno dejavnost, zmanjšala brezposelnost ter cene življenjskih stroškov.
4.	Ali je res, da bi dežela povečala birokratski aparat in poslabšala gospodarsko stanje ?
V deželah, ki so bile doslej ustanovljene, se ni povečal birokratski aparat v taki meri. da bi povzročal ugonabljanje gospodarstva. Po drugi strani pa je jasno, da bi dobršen del funkcij, ki jih sedaj ima rimska birokracija — ki je sicer gluha za potrebe Trsta — prešlo v okvir dežele, na njene izvoljene organe, ki bi bili mnogo bližje zahtevam prebivalstva kol pa je birokratski aparat v centralizirani državni upravi. V Trstu je več sto bivših nameščencev bivše ZVIJ, ki bi jih lahko vključili v upravni aparat dežele, zaradi česar se ne bi stroški povečali.
5.	Ali je res, da londonski sporazum preprečuje vkjučitev Trsta v deželo Furlanija- Julijska krajina ?
To je geslo liberalcev in fašistov ter desničarjev sploh. Toda to geslo nima nobene osnove. Londonski sporazum ni preprečil uveljavljanja splošnih načel republiške ustave, raztegnitve obvezne vojaške službe, izvolitve poslancev v rimski parlament, sprejema zakona za izvolitev senatorjev, raztegnitve dekreta CIP, s katerim so bile povišane tarife električne energije, tudi na Tržaško ozemlje.
Dejstvo, da se je vlada obvezala, da bo ustanovila deželo s posebnim statutom, pomeni da kljub določbam londonskega sporazuma smatra za dokončno rešena vsa ta vprašanja in da je ustanovitev dežele ukrep, ki se postavlja v okvir vseh tistih, ki so bili že sprejeti z uvedbo italijanske uprave na Tržaškem ozemlju. Zato je
vsako sklicevanje na londonski spor« zum zaino izgovor, ki naj bi služi sabotiranju dežele.
6.	Kaj se skriva pod “slovansk nevarnostjo", o kateri govorij tisti, ki nasprotujejo deželi ?
Za nasprotnike dežele in v prvi v) sti za fasiste naj bi priznanje pravu. Slovencev pomenilo nevarnost. Tod*. jasno je, da je za fašiste «nevarnost tudi sama republiška ustava, ki d( loča pravice slovenski manjšini. Raž širitev pravic, ki jih določa posebf statut londonskega sporazuma je pra za prav povsem logična zahteva, kaj! omenjeni sporazum specificira v sv( jih podrobnostih, čeprav v omejelU, meri, načela republiške ustave, ki mira jo veljati za vso slovensko manjš1 no, ki prebiva v okviru italijanske dl žave. «Slovanske nevarnosti» ni! J «nevarnost» obstaja samo v fašističt miselnosti. Fašisti so bili tisti, ki s z geslom «Qui si parla solo italiano’ zatrli vsako svobodo. Nevarnost, 6 rej. ne izhaja iz priznanja pravic SF vencev temveč iz ostankov fašiznJ* proti katerim se je treba povsod odlo‘ no in brezkompromisno boriti. In to borbo so poklicane vse resnično d' mokratične ter antifašistične sile!
7.	Ali je res, da avtonomija Trst v okviru dežele pomeni “ik-paratizem,, ?
Tega gesla pa se poslužujejo tudi tis1 demokristjani, ki nasprotujejo posel ni avtonomiji za Trst. Poslužujejo ga zato, ker nimajo nobenega dn' gega argumenta, na katerega bi lai ko opirali svoje nasprotovanje ust' novitvi dežele. Pri tem pa pozabljaj1 da so resnični «separatisti» nasproti ustanovitvi dežele in se torej, na F jajo na istih položajih kot fašisti, 1 beralci in desničarji na splošno.
Posebna avtonomija za Trst, kot j rečeno v komunističnem zakonske1 ^ osnutku statuta, v celoti odgovarja p sebnemu položaju, v katerem se t> baja Trst kot emporialno mednarodi1 pristanišče. Zato zahteva po poseF avtonomiji za Trst v celoti odgovat tudi stvari vse dežele in tudi drža'1 v okviru politike dejanske demokt' tične obnove in gospodarskega raz^1 ja. Zato pa so Tržačani, delavci in lovni sloji vsega Ozemlja, tudi tisk~ ki se označujejo za «indipendentiste zainteresirani v borbi za avtonond Trsta v okviru dežele s posebnim st1 tutom Furlanija-Julijska krajina.
Deželni koordinacijski odbor Zveze demokratičnih občin Furlanije-Juliske krajine je objavil resolucijo, v kateri se zahteva čimprejšnja j ustanovitev avtonomne dežele. V resoluciji je med drugim rečeno, da je odbor preučil položaj, ki je nastal potem, ko je predsednik vlade vključil ustanovitev tukajšnje avtonomne dežele v program nove vlade, čeravno brez določenega roka.
Odbor zveze demokratičnih občin vztraja v svoji zahtevi, naj se avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina ustanovi že v sedanji za-
Zveze demoKialiEnlli din
konodajni dobi, kar je zlasti potrebno zaradi reševanja perečih gospodarskih in socialnih problemov ter zaradi razvoja demokracije, kakor to naglašajo vse struje, ki so naklonjene novi avtonomni deželi.
V zadnjem času se je precej razgibala kampanja za novo deželo. Ta kampanja je zajela širok obseg tago na Tržaškem kot v ostalih dveh pokrajinah. Toda vzporedno s to kampanjo za deželo, se
razvija tudi kampanja ?! deželi, katero podpihif konservativne sile in magnatje, ki se upirajo ki pobudi za socialni ic mokratični razvoj, vide' teh pobudah nevarnos1 svoje interese.
Odbor Zveze demokrati občin vabi pokrajinske F činske svete naj zavzatf jasno stališče o deželi, : teri je naklonjena velik? čina tukajšnjega preb1 stva. V podporo akcij ?! stanovitev dežele je bil 1 oklican poseben «tede? deželo» ki se bo zaklj^, 2. maja.
Stran S •
DELO
V V" •
“ Notranje komisije - C.G.I.L-
*
v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici
ra
iži	St. Roka
»	želijo,	da	bi PRVI MAJ pomenil
novo etapo na poti enotnosti de-R	lavcev,	za	mir in za gospodarski
?	razvoj
vi
.VL,
ni.
d Sindikat delavcev ACEGAT-CG1L
a?
vošči vsem delovnim Iju-bt	dem, da bi bil PRVI MAJ
rit	začetek odločilne etape na
a j'	poti razorožitve, miru in
bratstva med narodi.
let».
:Ur~
j: dl 1 L čl
s'
10'
b
51'
m'
lo'
i
M
st
‘j<-.
Zadruga delavcev Tržaškega arzenala
vabi vse delovne ljudi, naj se združijo okrog zastav Odporniškega gibanja za konsolidacijo zadružništva.
liš sel » i in
lai
ist‘
aj1
o ti alt •> ^
Notranje komisije C.G.I.L. ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev
>t j
ke'
V
i)
uli
eli1
at
•a'1
,kl;
izV
i
tisk.
ste
mi
st<
Pozdravljajo 1. maj
in želijo mir med narodi, socialno blaginjo ter razorožitev v svetu!
•J
Vi
jo
it
ide*
LOSt
ati^ ; il> zat^ ;li, iks
L-ebi
det
iklj,
Italijanska federacija pristaniških delavcev
C. G. L L
obnavlja ob Prvem maju svojo odločnost v borbi za sindikalno enotnost, za mir in splošno razorožitev v svetu, za razvoj pro> meta z vsemi deželami, za socialni napredek ter za izboljšanje skrbstva in zaščite.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
■ ■ M
m	m *H m
Iz poročila, ki ga je podal župan tov Dušan Lovriha
Pred kratkim je občinski svet v Dolini sprejel proračun za tekoče finančno leto. Ob tisti priliki je župan tov. Lovriha orisal položaj, v katerem se nahaja občina. Dotaknil se je številnih perečih problemov, zlasti pa kmetijstva. Iz tega orisa povzemamo naslednji sestavek, v katerega vključujemo tudi nekaj podatkov iz letošnjega proračuna.
Dolinska občina, ki je bila pred 50 leti izključno kmečka, postaja vedno bolj delavska, kmetijstvo pa postopoma propada. Pomanjkanje gospodarske obnove v Trstu se občuti tudi v dolinski občini. Kljub temu, da postaja občina delavska, ni na njenem območju nobenega večjega industrijskega podjetja.
V	dolinski občini je zaposlenih približno 1700 delavcev. Od teh jih dela v Trstu 1450, na območju občine pa 250. Slednji so zaposleni večinoma pri gradbenih podjetjih, v kamnolomih in deloma pri občinskih ustanovah. Brezposelnih ogčanov je 165. Število občanov, ki se bavijo z obr-tnništvom je skromno, okrog 45. V ubožnem listu pa je vpisanih 328 občanov.
V	zadnjih desetih letih se je število občanov povečalo za 330 oseb, toda ta prirastek je nenormalen, to pa zaradi prihoda istrskih izseljencev. Danes živi na ob-moččju občine 5151 prebivalcev, ki so tako-le porazdeljeni po vaseh : Dolina 940, Bo-Ijunec 893, Ricmanje-Log 633, Boršt - Zabrežec - Jezero 605, Mačkolje - Križpot 394, Domjo - Krmenka - Fran-kovec - Zavije 1122, Groča-na - Draga - Pesek - Botač 263, Prebeneg 158, Kreglje 133, brez stalnega bivališča pa je 10 oseb.
Vprašanja
kmetijstva
Kot po vsej državi kmetijstvo propada tudi v dolinski občini Vzrokov za to je mnogo. Strokovne kmečke organizacije, kmetijski strokovnjaki in oblasti skušajo ugotoviti zakaj kmetijstvo propada, zakaj mlajši rod zapušča kmetije itd.
NOTRANJA KOMISIJA ITALSIDER - CGIL
pošilja ob zgodovinskem delavskem prazniku bratska voščila za čvrsto enotnost in dosego delavskih pravic.
Zemlja je skopa. Njena rodovitnost je skromna. Obdelovanje te zemlje zahteva mnogo truda. Posamezne kmetije so razcepljene na majhne parcele, ki so precej oddaljene druga od druge. Na mnogih kmetijah ni mogoče uporabljati mehaničnih sredstev za oranje in druga poljska opravila. Poleg tega prepogostoma razsajajo tudi vremenske ne-prilike, ki uničujejo mnogo pridelkov. Sredstev za ureditev namakalnih naprav ni. Kmetje niso zavarovani pred vremenskimi neprilikami. Toda glavni vzrok krize je v tem, da oblasti, od vladnih navzdol, polagajo kmetijstvu premalo skrbi. Podpore se razdeljujejo nesmortno in nenačrtno. V glavnem prejemajo podpore le večje kmetije, mali posestnik je žal še vedno zapostavljam Dodati je treba še to, da je bilo kmetijstvo v dolinski občini občutno prizadeto zaradi razlastitev na območju Žavelj.
Mladina zapušča kmetije. Le malo je mladih ljudi, ki vztrajajo na svojih posestvih. Srednji naraščaj, četudi je zaposlen v tovarnah, pri raznih podjetjih in tvrdkah, se ukvarja s kmetijstvom v glavnem po končanem delu in deloma ob nedeljah. To je resna zadeva, ki kaže, da bo kmetijstvo čez nekaj let popolnoma propadlo, a-ko ne bo pravočasno prišlo do spremembe položaja.
Leta 1950 je bila na območju občine okrog 923 glav goveje živine, leta 1960 se je to število znižalo na 869 in leta 1961 na 820. V 11. letih se je torej število goveje živine znižalo vsaj za 103. Samo v zadnjem letu pa se je število znižalo za 49 glav.
Leto 1961 je bila goveja živina tako-le porazdeljena po vaseh :	Gročana - Draga
242, Dolina 115, Boljunec 106, Boršt-Zabrežec 105, Ricmanje-Log 72, Mačkolje 65, Domjo 51, Prebeneg 47, Kraglje 10.
Delovna sila, ki se bavi s kmetijstvom (tu so všteti tudi tisti, ki se bavijo le deloma s kmetijstvom) je šte-
la leta 1951 1933 oseb. Danes je v kmetijski zavarovalni blagajni vpisanih 539 članov (to so družinski poglavarji in družinski člani). Pokojnino prejema 235 kmetov.
Občinski proračun za finančno leto 1962
Ta prpračun se le malo razlikuje od proračunov prejšnjih let. Občina je pasivna in v nobenem primeru ne more kriti primanjkljaja, zato mora ta primanjkljaj nujno kriti država. (Ne smemo pozabiti, da sedanji zakoni o občinskih upravah onemogočajo tudi finančno uravnovešenost. Op. Uredn). Evo nekaj glavnih postavk iz tega proračuna:
1.	dohodki:
Prispevek države za javno šolstvo (po zakonu št. 1014 z dne 16. 9. 1960) 1.624.427 lir, povračilo bolniških stroškov 2 milijona, trošarina 8.936.752, občinski davki in pristojbine 10.082.860, občinska doklada na zemljišča 1.855.602, državni prispevek za kritje proračuna 35.920.036 lir. Skupni občinski dohodki za leto 1962 bodo znašali 78.612.656 lir.
Občinska uprava bo v tekočem finančnem letu imela predvidoma še sledeče dohodke od trošarine: 2 milijona 903.026 lir od mesa in slanine, 2.115.126 od alkoholnih pijač (izvzemši vino), 2.765.800 od potrošnje električnega toka.
2.	izdatki:
(Navajamo le nekatere poglavitne postavke) Plače občinskih nameščencev 9 milijonov 759.770 lir, prispevki za pokojnine, INADEL, I.N. P.S., INAM 5.160.730, izterjevanje trošarine 2.400.200, javna razsvetljava 4.800.000, poraba vode iz javnih pip
2.200.000,	primanjkljaj uprave obč. vodovodov 4.402.381, plače osebja obč. tehničnega urada 4.796.910, stroški za osnovne šole in otroške vrtce 5.260.890, stroški za strokovno šolo 1.773.590, stroški za zdravniški konzorcij 1 milijon 107.110, prispevek pro-tituberkuloznemu konzorciju 798.600, prispevek šolskemu patronatu 241.000, prispevek za brezplačna zdravila obč. revežem 440.000, vzdrževanje nesposobnih občanov 875.000, napeljava telefona v Drago
1.200.000,	izredni stroški za ureditev kanalizacije 550.000, nakup opreme za osnovne šole 479.000, nakup opreme za strokovno šolo 355.000, lir.
ZADRUŽNA DRUŽBA MENZ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
Pošilja prvomajske pozdrave vsem svojim članom in tržaškemu zadružnemu gibanju z željo, da bi se zadružništvo še bolj učvrstilo v znamenju bratstva in miru.
C.G.I.L. - Pokrajinski sindikat nameščencev krajevnih ustanov in bolnišnic
pošilja prvomajska voščila za sindikalno enotnost, delavske pravice in za mir.
Poglavje zase je problem občinskih vodovodov. Uprava teh vodovodov bo imela predvidoma 4.400.0000 lir primanjkljaja. Do tega primanjkljaja bo prišlo ne po krivdi uprave ampak zaradi tega, ker je občina prisiljena kupovati vodo od ustanove ACEGAT po zelo visoki ceni (35 lir za meter), to je po ceni, ki jo plačujejo tržaški potrošniki. Drugi vzrok visokega primanjkljaja pa je dejstvo, da so bili prvi vodovodi zelo slabo izdelani in se zaradi tèga izgublja mnogo vode. V letu 1951 je bilo izgubljene nad 20% kupljene vode.
“Delo“
in “Lavoratore* tednika
(Nadaljevanje s 1. strani)
nost, tudi v tistih krajih, kjer v preteklosti «Dela» niso poznali.
Zato pa bodo slovenski tovariši svoj list tudi konkretno podpirali ter z njim vsestransko sodelovali.
* * *
Tudi «Il Lavoratore» bo v kratkem začel ponovno izhajati kot tednik, osrednje glasilo KPI «l'Unità» pa bo od 1. maja dalje izhajalo kot vsedržavno glasilo na več straneh kot dosedaj. V kratkem bo tudi politično-ideološka revija «Rinascita», katere direktor je tov. Togliatti, izhajalo enkrat na teden.
Vabimo tovariše raznašal-ce, da poskrbijo za dobro širjenje komunističnega tiska.
Odkritje
fašističnih
atentatorjev
(Nadaljevanje z 2. strani)
šizma in splošne ljudske vstaje v Italiji. Na raznih političnih in partizanskih shodih ter v resnično demokratičnem tisku je bila poudarjena nujnost nadaljnje borbe proti ostankom fašizma. Ta borba mora biti enotna in v njej morajo sodelovati najširše antifašistične množice. Le tako bo mogoče enkrat za vselej o-bračunati s fašizmom ter z njegovimi potuhnjenimi o-stanki.
Le tako bo mogoče ustvariti v deželi resnično demokracijo, v kateri ne sme biti mesta za oboževalce zloglasnega rasističnega režima.
ZAHVALA
Vsem, ki so na kateri koli način z nami sočustvovali ter nam pomagali ob tragičnem dogodku, ki nas je tako močno prizadel ter vsem, ki so našega dragega
Justa Možina
spremili na zadnji poti, se naj iskrene j e zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Julija ter družine Purič, Kravos in Minkuš
Opčine, 27.4.1962.
Fašistični atentat na sedež federacije KRI v Gorici
Ni se še poleglo ogorčenje » zaradi atentata na prof. Schiffrerja v Trstu in zaradi atentatov na sedeže KPI ter na razne slovenske ustanove, a že je prišlo do novega atentata, tokrat na sedež federacije KPf v Gorici. V noči med 24. in 25. aprilom so običajni «neznanci» — ki pa so prav gotovo fašisti — pred vrata sedeža položili bombo, ki je eksplodirala. Na sreči ni zahtevala človeških žrtev, morda prav zaradi pozne ure, toda škoda, ki jo je eksplozija povzročila, je velike.
Vest o atentatu se je bliskovito razširila po goriškem mestu. Že v jutranjih urah 25. aprila je goriška federacija KPI izdala poseben proglas na prebivalstvo, v katerem je med drugim poudarila, da so domači «oasovci» hoteli s tem napasti odporniško gibanje in vse njegovo delovanje, ki temelji na načelih demokracije in socialnih vrednot. «Oasovci» so s tem atentatom hoteli napasti novo Italijo, ki sloni na republiki, ki je sad odporniškega gibanja. Zato so izbrali za napad prav dan, ko se vsi antifašisti klanjajo
Mlekarna
pred slavnimi osvobodilnimi 1 šisti združijo v borbi proti zastavami in pred spominom potuhnjenim ostankom fa-onih, ki so padli za osvobo- šizma.
ditev. Proglas se zaključuje Povsem razumljivo je, da s pozivom, naj se vsi do- je antifašistično in demo-sledni demokratje in antifa- i kratično goriško prebival-
Rezultati včlanjevanja v našo partijo
Objavljamo rezultate včlanjevanja v partijo za leto 1962.
Pri včlanjevanju v partijo so se letos odlikovale sledeče sekcije (v oklepaju navajamo rezultate včlanjevanja v odstotkih):
Elizejske poljane 115%, u-niverzitetna celica 110, Bar-kovlje 107, Curici 105, Vo-stok (Sv. Ivan) 105, Maga-nja 103, Trebče 102.
Sekcije, ki so stoodstotno izvršile svoj načrt, so sledeče :
Tovarna strojev. Sv. Alojz, Rocol, Tržaški arzenal, ILVA, ACEGAT, ORION, celica gradbenih delavcev, Bolju-nec, Domjo, Repentabor, Baviera, Ponziana, Milje, Devin, Prosek-Kontovel, Rojan in Lonjer.
FOTO STUDIO
OPČINE - Brdina Proseška ul. 45 jajca - piškoti - maslo	R	Wf IH TRST - ul. Oriam 2/L (Barriera) Telefon 93-295
	
MLEKARNA K ARIŠ MASLO - JAJCA TRST . ul. San Marco 40	SLOVENSKI MANUFAKTURNI TRGOVINI Udovič TRST - ul. Mazzini 46 trg Ponterosso 5
	
KROJACNICA ZA DAME IN MOŠKE Košuta Stanislav TRST Drevored D’Annunzio 11/1 Telef. 95-498	CVETLIČARNA IVANKA TRST - Istrska ul. 17 telef. 95-052
	
V vašem interesu obiščite Potrošno zadrugo La Triestina di Abbigliamento	
^ v Trstu - Trg Ponteròsso 2/1 - Tel. 36-380
ki ima na razpolago veliko izbiro oblek, perila in čevljev po zelo ugodnih cenah ter n nudi ugodne plačilne olajšave.
CASALINGA TRIESTINA
d. z o. z.
Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti takojšnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin - predmeti za darila.
Edine zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST . ulica S. Maurizio 16 - tel. 55-555
Stanje v naslednjih sekcijah pa je sledeče:
Ladjedelnica Sv. Marka 98%, Sv. Ana 97, Opčine 97, Križ 97, Kolonkovec 96, Magdalena 95, Sv. Vid 95, Skedenj 93, Tomažič 90, Sv. Jakob 90, Konkonel 90, Pod-lonjer 90, Nabrežina 90, Pra. tolongo 82, Pečar 81, Greta 75, ladjedelnica «Giuliano» 75, Mačkolje 75, Ricma-nje 73, Zgonik 80, šempolaj 66, Dolina 65, Log 60, Prebe-neg 50 in Boršt 40.
Naša federacija je želela s L majem 100% zaključiti včlanjevanje za leto 1962.
Zato federacija vabi tovariše, naj se ob priliki prvomajskega praznika potrudijo da bo postavljeni cilj čim-prej stoodstotno uresničen.
stvo sprejelo vest o atentatu z zelo velikim ogorčenjem in obsojanjem. Že isto jutro so začeli zbirali prispevke za kritje stroškov. Vse manifestacije v počastitev 25. aprila so se spremenile v protestne manifestacije, na katerih so med drugim prišle do izraza odločne zahteve, naj oblasti sprejmejo vse potrebe ukrepe za zagotovitev varnosti in reda v deželi, za izsleditev in strogo kaznovanje atentatorjev in organizatorjev fašističnega napada.
Tržaški komunisti, ki smo bili, žal, že večkrat prizadeti zaradi podobnih fašističnih napadov, izražamo goriškim tovarišem vso svojo solidarnost.
Prispevek za vDelo“
Ada Biekar in Kristina Mozer darujeta v počastitev spomina matere Ivanke Mozer 2000 lir za «Delo». Uprava «Dela» se zahvaljuje.
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Anton Mirko Kapelj. Tiska Tip. Riva - Trst
Potrošna zadruga železničarjev
TRST
Prodajalna št. 1 - ul. Flavio Gioia 5 telef. 37-122
Prodajalna št. 2 - ul. Barbarica 5 (Rojan) telef. 29-286
Poslužujte se pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu!
Mlekarna
Na OPČINAH Narodna ul. 48 - tel. 21-174 sveža jajca - maslo piškoti in bonboni
Društvena prodajalna Opčine
z. z o. j.
JESTVINE ZELENJAVA OPČINE, Alpinska 85 - tel. 21-054
Porcelan - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni lestenci - hladilniki - gospodinjski električni predmeti - štedilniki.
K E R Ž È
TRST- TRG S. GIOVANNI 1
telef. 35-019
GOSTILNA
Sosič - Vremec
OPČINE - Narodna ul. 65 Domača vina - topla in mrzla jedila
MAGAZZINI
ALL’ OPERAIO
TRST - Viale D’Annunzio telef. 90-984
(blizu Garibaldijevega trga)
Velika izbira delavskih o-blek - hlač in jopičev -pletenin - spodnjih hlač -nogavic . kravat - puloverjev . spalnih oblek -
Konfekcije za moške, ženske in otroke po zelo ugodnih cenah.
KROJACNICA ZA MOŠKE IN ŽENSKE
V. BOGATEČ
TRST
ul. Udine 11/1 nad. tel. 62-990
Bazzanella U.
TRST
ul. F. Venezian 5, tel. 24-19'
Šivalni stroji BORLET^ tndi na 30 mesečnih obroko' črpalke VERMOREL
«VSE ZA VINO» hladilniki - pralni stroji banje - grelci za kopalni^ popolne električne naprave ** dom.
VSE NA OBROKE
TRGOVINA JESTVIN
Tominc - Ivanci1
TRST - ul. Scoglietto 304 telef. 41-108
Mesnica
GUERRA
TRST - Campo S. Giacomo
Konzumna zadruga nameščencev
C.R.D.A. v Trstu ^«*,,01
TRST — ulica Della Guardia 11, telef. 41-866 — ulica Della Guardia 42, telef. 41-035
Delavci C.R-D.A., kupujte v svoji zadrugi
ki razpolaga z veliko izbiro srajc - pletenin - oblek - dežnih plaščev - volnenega in bombažnega blaga ter obuvala
V vasem interesu je, da obiščete zadrugo !