19. številka.
i
(^jutPAi^Je Isdanje.)
V Trstu, v torek dne 13. februvarja 1894.
Tečaj XIX.
mCDIROBT«
uhaja po trikrat m teden t loatili ii-danjih •!> tovkth, ćaftrtklh
't SObotAh. /jutranju mi h njo it-haja ob uri ijutraj, večerno ji s ob 7. uri tvečer. — Obuja« iadanjr stan* : H Jeden meneč . f. —izven AvmriJ« f. 1.4» M tri dmmc . . „ 2.SU „	4 _
■a po! let« . . . 5,— ... g'— sa m leto . , , 10.— . . „
Na zaročile brez tviložese naročnine •• re jemlje ozir.
Poiamičpe številk« a« dobivajo t jro-dajalnicah tobaka v 1 Tštu po a nvfi., * Goritt po 9 n»{. Sobotno teitrn« i i danja v lralu M nfi., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Ojflasi ne račune po tarifu t petitu; ra naslov t. debelimi črkami i« plafujo [iro*tor, kolikor obsega isvadn/h »rutic. 1'u-lmm oftmrtmce in jarnuxah 'f/«, do-muči ogla.i itd. ne računajo po poredbi.
V*i ilopi.i naj so pošiljajo urednUtvu : ulicu Canerma *t. 13. V»ako piimo mora (>iti frank oT«no. k nofrankorana se ne *pr«'j imajo. Rokopisi to no »ra4ajo.
Naročnino, reklamacije in oglase opro-jema upravniHvO ulica Canerma 13. Odprte reklaraae^e »o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„ r • <«»•««< Je mof t •
Toraj: le dosledno!
V sobotnem „Slovenca" čitamo jako umesten članek, datovan „Iz Liburnije". G. Člankar opisuje, kako madžarska vlada skrbi za Reko, da more tekmovati s Trstom. Veliko novih poslopij je vzrastlo tam, zastonj pa bi iskali kake nove cerkva: zadoščati mora za toliko Število prebivalstva jedna sama, zamazana župna cerkev v starem mestu. Je sicer še nekaj drugih cerkva, ali župnijo imajo na Reki jedno samo. Povsodi je videti, kako si nasprotniki prizadevajo uničiti hrvatski značaj tega mesta. „Se celo iz cerkve (to so lastne besede „Slovenčeve") bi radi odpravili sled hrvaščine in starih privilegijev — v katerem odpravljanju se tudi indirektno in nedostojno napreduje — ker se očitno prezirajo povelja in vojja na<l past i rja in njemu nasproti ravna. Kako se je veselil neki lahonsko-madžnronski list v lteki, ko je zvedel, da so bili vrnjeni iz Reke nazaj v Sinj staroslovenski misali, katere si je morala preskrbeti vsaka župna cerkev, a isti list, ako treba, blatil bi hitro zatem cerkev iu svečeništvo". —
Kolikor besedi, toliko resnic! Dasi nam „Slovenčev" gospod dopisnik ni povedal nič novega, vendar se nam njegove izpovedbe vidijo jako važne in zanimive — važne pa sosebno zato, ker so zagledale luč sveta ravno v „Slovencu".
PrečitavSi v naglici omenjeni članek bali smo se v prvi hip, da smo slabo čitali — in pročitali smo ga v drugič. Ne, nismo se motili — saj stoji pred nami črno na belem.
Hudo in ostre zatožbe je napisal „Slovenčev" dopisnik — proti komu ?
Še celd iz cerkve „bi radi odpravili" sled hrvaščine in starih privilegijev. Kdo so ti? — V tem „odpravljanju" „se" napreduje indirektno in nedostojno. Kdo je ta „se"?—Povelja in „volja" višjega pastirja „se* prezirajo. Kdo je ta „se" ? Kdo je mogel, kdo je bil v stanu zakriviti vse to? Kdo moro odpravljati slovan-ščino iz cerkve proti volji svojega višjega pastirja, kdo je mogel vrniti v Sinj sta-rosloveuske misale? Kdo drugi — oprostite, mi si ne vemo druzega odgovora na ta vprafianja — nego izvestni cer-
PODLISTEK.
--(7)
Kri ni voda.
Veseloigra t jednom dejanji.
(Dalje.)
Tonicr. (objemi* jo). O tetka, ali zarea?
Sodulja. Da ti tračem i tako kaka goapa generalica...
Tonioa. Da to I nu tetka, da Vam povem, uganili ste želje moje: po takem jas vedno hrepenim in pa, aaj Vam že amem razodeti —
Sodulja. Raaodeti? Kaj pa, kaj? o amei, amei — morat!
Tonica. Jas ljubim — generala.
Sodulja. Jeiei, da res P !
Tonioa. To ae pravi tako: general pač ni ie ...
Sodulja: Ni j ne d6 — pa že bode — dalje, dalje,. ,
Tonioa. Sedaj je tako, aaj Testo, Častnik.
Sodulja. Da, da, in iz častnika postane goneral. O poznam to io izza BVojih mladih let. A dalj«?
Tonics. Nocoj se mi je eanjalo...
Sodulja. Nocoj ? Beži no, da aanjalo !
kveni krogi, slepo udani vladnemu zi-stemu madžarskemu?!! Gosp. dopisnik nam sicor ne pove tega izrečno, ali njegovega dopisa si ne moremo tolmačiti drugače pri najbolji volji.
Neodpustna krivica bi bila, ako bi hoteli zbok tega sumničiti duhovščino v nje ukupnosti, saj to ni nič čudnega, ako se tudi mej duhovščino -- kakor v vsakem drugem stanu — nahajajo elastični možje, ki radi ubogajo tiste, ki imajo moč v rokah. Ti posamičniki naj le odgovarjajo sami za svoje čine, kajti ukupnost svečeniškega stanu nima posla 2njih — grehi. Graja zadevlje toraj le dotičnike, nikakor pa ne stanu.
Na to stališče se je postavil men-ln tudi „Slovenčev" liburniški dopisnik. In to stališče je pravo: grajat je hotel le tiste, ki zaslužijo grajo. S tega stališča grajali smo tudi mi često posamičnike, iz istih vzrokov, iz katerih graja „Slovenčev" dopisnik. Storili smo isto, kar je storil sedaj „Slovenec".
Nočemo se dotikati še odprtih ran, razsodni čitatelji nas menda razumejo, kaj smo hoteli reči. A na tem so moramo pritožiti opetovano, da se je uprav „Slovenec" često izjavil solidarnega z istimi, katere smo grajali mi iz istih vzrokov, iz katerih graja on sam sedaj
—	izvestno kroge na Reki. Mi smo grajali posumičnike v konkretnih slučajih
—	in podtaknilo se nam je sovraštvo do ukupnosti, do vsega stanu. „Razkol-niki" in „brezverci" smo bili, ker smo se potezali za isto, za kar se poteza „Slovenčev" liburniški dopisnik: za alo-vandčino v cerkvi in za nje stare privilegije.
Toraj: malo veC doslednosti bi prosili!
Deželni zbor istrski.
VI. a e j a dne 29. januvarj« 1894.
Predaednik Campitelli odpre aejo ob 11. uri predpoludue. Ko ae je odobril zapianik prejšnje seje prečital je posl. Jenko svojo interpelacijo radi poatopanja volilne komisije ob volitvi t trgovinsko in obrtnijako sbornico rovinjsko. (To interpelacijo smo že priobčili v večernem isdanji z dne 1. februvarja). — Ko je nehal posl. Jenko, prečital j e tudi p »d-
Tonioa. Da, uli da Vam povem: aanjalo ae mi je, da etojim na visokem griču...
Sodulja. Griču, da, griču P
Tonioa. Na viaokem griču. Sulnce je sijalo in mnogo Ijudatva bilo je zbranega .. .
Sodulja. Gotovo kaka božja pot...
Tonica. Prav tako. Ali sredi ljudstva zbranega o pobožnosti —
Sodulja. Kaka bela cerkvica . ..
Tonica. Motite se : stala sem jaz — v belem svilenem krilu ! Ila, ba !
Sodulja. Ježei !
Tonica. Z vencem na gluvi. Ljudstvo je klečalo in povzdigovalo k meni roke, takole. (Pokaže).
Sudulja. De, zares, tako-le ? (tudi tako).
Tonica. — povzdiga roke in kliče: ho-zana I
Sodulja. Ježei, ježei! Ilozana!?
Tonioa. Le čakajto: ko tako stojim in ko ljudstvo kliče, kliče, kliče — prijezdi okoli griča, kaj menite, kdo ? general !
Sodulja. Jožoi !
Toiiicu (/. jokom). Da, totkn. In on stopi raz konju ter se mi približuje in pravi: idi, nevesta moja, jezdi a menoj v raj, ki naju čaka v arečni zakonski združitvi. ..
Sodulja. In sta jezdila ?
sednik isto interpelacijo v italijanskem prevodu. (Slovenski prevod si je naročil predsednik. Tako se je dogodilo prvikrat, odkar se interpeluje v hrvatskem ali sluvenskem jeziku.) Interpelacijo je izročil vladnemu zastopniku.
Na to je prečital posl. M a n d i č svojo interpelacijo, zakaj se ni te razpisala volitev novega cestnega odbora r.n sodni okraj pa-zinski? (To interpelacijo smo priobčili v ».jutranjem Izdanju dne 6. februvarja t. I.)— Predsednik prečita to interpelacijo v italijanskem jeziku in jo izroči vladnemu zastopniku.
Posl. Se rs i d čita na to svojo interpelacijo radi kršenja imunitetne pravice posl. M a n d i 6 a, kojega toži neki zasebnik radi nekega govora, izrečenega v deželnem zboru. (Tudi to interpe lacijo amo žo objavili v svojem listu.) — Kakor prejšnji dve prečital je predsednik tudi to interpelacijo v italijanskem prevodu.
Za temi interpelacijami je prišel na vrsto posl. Amoroso se svojo interpelacijo :
1. Zakaj ie ni imenovan škof na Krku ? 2. Je li c. kr. vlada pri volji ukreniti potrebno, dn se imenuje čim preje? — Tudi ta interpolacija se je izročila vladnemu zn* stopniku.
Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo posl. Laginje in tovarišev z dne 4. septembra 1892. radi izterjevanja davkov po Istri. Odgovarjal jo seveda italijanski. Trdi, da v noveji dobi se no iztirjuje tako strogo ter da so se tudi brisali nekateri zaostanki. (Dr. Laginja: Bil jo pa tudi čas!)
Zatem so prešli na dnevni. I. točka je bila razprava o zakonskem načrtu, s katerim se preminjajo nekatere določbe deželne postave z dno 30. marca 1870 o snovanju, vzdrževanju in obiskovanju iol.
Posl. dr. T a m a r o meni, da se mu ta načrt vidi veliko prestrog. Pouk jo lepa stvar, ako je primeren in svoboden. Obligatno obiako* vanje iole je tudi dobra stvar, ali zamudo ne bi se smele kaznovati z globami in zatvori. Ta zakon je mrtvorojeno dete. Govornik naglaša, da je vsa šolska uatava alaba, ker se ustvarjajo zakoni po jedoem kopitu za Dunaj, Trat in Poreč, kakor za Žbandaj in Baderno.
Posl. B a b u d o r meni, da je pouk dobrota, katero treba tudi usiljevati. Govornik pojainjuje, koliko važnosti jo tudi za priprostoga človeka, ako zna pisati in čitati. Po.
Tonica. Ah, žalibog ne ! Kajti v tem je zazvonilo v cerkev in sem se probudila. — Bog ve, kam bi bila jezdila!
Sodulja. Da, da. In to, veruj mi, jo po-menilo. In kako daleč sta že P
Tonica, Ah, oba so skrivaj že d»vno ljubiva, čeravno si ie tega rarodela nisva. A nekega dno gotovo stopi pred očota in poprosi mojo roke ,..
Sodulja. O prav gotovo.
Tonioa. Morda žo dane«, kajti slutnje imam in srce mo boli nekako, kakor bi nečesa pričakovalo, kar | a vzradosti; in Vam povem — ali Vam smem nekaj razodeti P
Sodulja. Kuko pali I kar povej, srček.
Tonica. Od ouega trenotka, ko s o Hi ra-zodeli najini pogledi, da se ljubiva, iivam si poročno krilo.
Sodulja. Beži kam — da sares P
Tonica. Seveda, ker ako bi so pripetilo, da bi stopil hipoma pred očeta, mora biti vse pripravljeno k poroki.
Sodulja. Seveda, to je res,
Tonica, In tudi zaročni venec že imam — lo Čakajte, ako bi znala, du uo bodo Ae očota, pokazala bi so vam — — oj, Vi se boste čudili !
Sodulja. Saj res, kar ne pokaži!
Tonica. Pa so bodem. Saj skrivaj, kadar
sebno je to koriitno za vojake, koji s tem pritirajo vsaj do koprola. (M a n d i č : DA, ako znajo nomško š p r a h o) Roditelji bi se morali bolj brjgati za Solo. Šol ski zakoni so dobri ali naie atanjn je nepovoljno. Ta zakonski načrt bode niordlno nplival na obiskovanje šole.
Vladni zastopnik izjavlja, da ta zakonski načrt ne bode dobro vsprejet, ker ima razno nedostutko. Pritožuje se proti kraj-nim šolskim svetom. Učitelji prijavljajo zamude, a preidejo meseci in meseci, prodno izve o njih okrajni iolski svet. K rajnim šolskim svetom bi se moral olehčati njih posel, a h to osnovo se jim ie povekša.
Tudi posl. Amoroso je proti temu načrtu, koji nalaga občinam nova bremena. Mi potrebu jemo praktičnih stvari, ne pa takih postav, katero preveč obremenjujejo krajno šolske svete.
V imenu deželnega odbora ho poslanec G a m b i n i čudi, da je ta naM naletel na tolika nasprotstva. Ćudi se poslancema T a -maru in Babudru, koja sta kot člana šolskega odseka glasovala za ta načrt; sedaj pa govorita pioti. Stroški za šolo rasejo od lota do leta, zato pa moramo tudi skrbeti, da ti stroški donašajo kako korist. Protestuje proti trditvi posl. Tamani, čei, da jo ta načrt neliberalen.
Posl. T a m a r o ugovarja, da a poojstre-njem kazni, n. pr. z zaporom, ne dosežemo svoje Mvrho ; posl. Ila bude r se opravičujo da ni hotel napasti 'načrta, ampak lo nagla-šali pomanjkljivosti.
Prt dlog posl. B u b b e, da so preko tega načrta proido na dnevni -red, s u odkloni, na kar jo zbornica prešla v podrobno razpravo. — K g 4. nasvetu jo posl. F r a g i a -como nek popravek utcmeljivii ga s tem, da je napal — „barbarsko R u a i j o." Posl. Laginja protehtujo kot Slovan, da so v zbornici brez nikakega povoda napada slovanska država, katera živi v prijateljskih odnoiajih z našo državo. (Odobravanje na klopeh manjiine.)
Posl. Fragiacomo odgovarja ie sr-diteje, nazivljajoč Rusijo „barbara, bar« b a r i s s i m a." (Posl. B a r t o I i ploska in galerija žnjim.) — Na to je večina vspre-jela §. 4.
K §. 5. stavi posl. M a n d i č hrvatsko pisan predlog, kojega pošlje predsedniku.
Predsednik: Tega predloga ne morem dati v razpravo, ker ni pisan v jeziku
sem sama, po noči, opravim bo mnogokrat in z vencem na glavi stojim pred zrcalom, prav kakor pred altarjem, (tajnostno grozno) Joj, to so Vam čulila, tetka! V cvetu svojo mladosti, v srcu polno čutov najslajie ljubezni — zanj, ki mi je odmonjen po usodi in v nežni glavici polno sladkih mi*li o bodoči sreči o polnoči pred temnim zrcalom — ob, to Vam jo pretresljivo 1 — — Pa skočim in so oblo-čom, koj bodom tu ! (steče v sobo).
DEVETI PRIZOR.
Gospa Sodulja sama.
Ili, hi, hi! Škoda za dekleta 1 Sanjari in Hanjari o nekem ženinu, ki ga ni in ga no bode in zasanjan lepe prilike, ki jih jej privaja trudljivi njen oče in ki jej pristojajo in njenemu stunu. Kajti, da bi tukaj potrkal kak tak, ki ima cesarsko suknjo — o tem niti duha ni sluha. Pa da bi ie kmet bil, konečno še tega ne bodo — — vso pro-inato ste mi izomikane, ve gospico malomostno, da bi se oglasil kdo, ki je kaj boljii, to jaz našim vedno pravim. In ta P že celo ! Toda, kaj teto to brigu. Barba I sumo da imam zabavu ili n zoliji) ter da si prt ^aiijuoi žalost. A v to mi že tudi pomore humor, kakor učenjaki pravijo, da se, hi, hi! k vsemu le smejem ! (pridno naliva in pije). .
(Daljo priV)
zbornice. — Večina vsprejme na to §§. 5. in 6.
K 7. stavi inpet posl, M a n d i č neko? predlog, a predsednik ga odkloni I.akor popred.
§§. 7. in 8, se rsprojmeta brez pro-memb/. (Vladni zastopnik vsprejmo hrvatska predloga.)
K §. 9. se oglasi posl. Mandič z istim vspehom kakor popred. — §§. 9. 10. in 11 »sprejeti.
Pri §. 12. predlaga posl. Mandić »o-pet premem bo, a dogodilo so mu je kakor pri prejšnjih. (Vladni zastopnik »sprejme tudi poslednja dva predloga Mandičeva.)
Večina vsprejmo na to §§. 13, 14, 15, in 16. in potem ves načrt t drugem čitanju. S tem se je uključila seja.
Politiške vesti.
V deželnem zboru Kranjekem stavil je
posl. Hr.br.r nastopna predloga:
Deželnemu odboru se naroča:
1.	Da pri o. kr. deželnem šolskem »vetu neutegoma in i vso energijo stori potrebne korake, da se bode a i,i>Ukim letom 1895/96 na c. kr. državnih giu>mnijah v Ljubljani in v Novem Mestu začelo v petem razredu poučevati verouk, latinščino, matematiko in na-ravodovje v slovenskom jeziku ; da za izdavanje Molskih knjig dovoljeni in doklej ne porabljeni kredit porabi za pisateljske nagrado in založbo slovenskih učnih knjig za peti in jesti gimnazijski razred.
2.	Deželnemu odboru se naroča, obrniti se do trgovinskega ministarstva s obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. postnem in brzojavnem nndravnateljstvu t Trstu zagotovovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gro z otirom na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske, zlasti, da so napisi nad uradi o. kr. poštnega in brzojavnega nadrav-nateljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku.
Posl. Kersnik pa je utemeljeval svoj samostalni predlog glede na oddaja živinske soli po znižani ceni ter naglasa, da si živinorejci želu ceneno živinske soli, a imajo premnogo potov in sitnostij. Zato naj se odpravijo sedanjo komplicirane določbe ter uvedejo primerne olajšave gledo naročanja in razdeljevanja soli. Predlog so je izročil uprav-nemu odseku v poročanje.
Avstrijski državni zbor. Službena „Wie-ner Ztg.* z dne II. t. m. objavlja cesarjev reskript, kateri sklicuje drž. zboru na 22 t. m.
Razprava proti „Omladini". Iz Prage poročajo dnč 11. t. m., da namorjajo odvetniki-branitelji zahtevati v današnji razpravi, da se opozovo prepoved nedeljskega obiska ta-toženih v zaporu. Ako sodišče odbije to sahtevo, potem odstopijo branitelji od daljnje hranitve zatožonih.
Ogrska poslanska zbornica. y seji dnč
10. t. m. izjavil jo ministerski predsednik
bar. Wekerlo, da natnerja vlada odločno vstrajati pri objavljenem dnevnem rodu. Predloži poleg cerkveno-politiške zakonske pre-osnove tudi zahtevo o reviziji zakona izza lota 1868. Na neko interpelacijo o tem, da*li namorja vlada zasnovati madjarsko državno, nozavisno banko, odgovoril je Wekerle, da ima Ogrska Bicor neoporečno pravo storiti kaj taccga, vendar pa sedaj zadostuje potrebam Madjarsko avstro-ogrska banda. Na noko interpelacijo o parlamentarnem položaju, odgovoril jo VVekerlo, da bi bilo pač poli-tiAki mulodu*no postopanju vlado, ako bi se odpovedala krmilu, dokler ima večino v zbornici 7.u Heboj. Miuistoratvo pa ostano zvesto svojim načelom. — To izjavo ininisterkega predsednika odobravala ja večina poslancev. — Prihodnja soja bode dnć 19. t. m. V te j soji pride na d nov ni rod o o r k-veno-politička p r e o s n o v h.
Srbija. Iz Uulogagrada poročajo, da se bolj in bolj širi govorica, da namerja kralj začasno preklicati ustavo. Dotični ukaz baje izide v kratkem. Radikalna stranka in injo ho ve da tudi narod sta strašno razburjena. Mnogo radikaloev beži v Avstrijo. — Mini-sti-rski svet jo bajo sklenil iztirjovati z največjo strogostjo zaostalo davke. No, s takim postopanjem utegne vlada žo dovolj razburjeno duhove razburiti šu bolj, in pride sama s tem — z dežja pod kup. Kralj jo dn<5 11. t. m. sprejel v dolgotrajni avdijenciji finančnega ministra Mijutcviča, katori mu jo ra?.vil svojo načrte za finančno preosnovo, — „Kiil-
nisehe Ztg." poročajo iz Peterburga, da so tamoinji politiiki krogi popolnoma osvedočeni o tem, da spravi Rusija Milana skoraj is Srbije. Rusija no uporabi sile v t« namen, ampak hoče le energično postopati diplomatiškim potom. — Kljubu združenju liberalne in naprednjaške stranke so zmagali radikalci malone pri vseh novih občinskih volitvah. Bivši minister Vestič po-potuje po deželi, sgitujoč ta radikalno stanko.
Bankarski ikandal v Italiji- Kakor javljajo ia Rima, prida ta zadeva, ki je napravila toliko hrupa, vendar enkrat pted sodiiče. Razprava je baje določena na drugo polovico marca meseca. Kot javni tolitelj bode namestnik generalnega prokuratorja, Durante.
Italija. V Beditanu pri Carrari prijali so dni 11. t. m. mnogo oseb, med katerimi je nek Ivan Oattini, brat že zaprtega anarhi-škega vodje Karla Gattinija. Orožniki odpravili so jetnike v Carraro v zapor. — Rimski „Diritto" trdi, da Crispi zaradi tega ne mara sklicati ministerskega sveta, ker finančni program še ni dovršen. Z druge strani pa trdijo, da miniatrom ni treba posebno posve tovati se, ker so že itak sporasmuljeni popolnoma. Naj bodo torej resnična jedna ali druga vest, to pa jo gotovo, da finančni program strašansko bčli glavo Crispijevemu mi* nisterstvu.
Španjska in Marokanska. Dni 10. t. m.
dospeli so v Malillo marokanski vojaki, kateri naj iztirjajo ud prebivalstva svoto, ki jo zahteva Šparij<ka kot odškodnino zu vojuo v Malilli. Ker pa pridu na vsakegu posamič-nika razmerno prevelika svota, bati se je, da črnci ne bodo hoteli plačati in v*led tega utegnojo se spopasti se sultanovimi vojaki.
Rsvoluoija V Braziliji. Braziijske oblasti mislijo, da bode skoraj konec ustaji v Braziliji. Braziljsko odposlanstvo v Parizu dobilo je poročilo, da petero oklopnio, katere je nedavno kupila bratiljska vlada, odpluje v kratkem pred pristanišče v Rio de Janeiro, kjer misli zapreti uporne ladije admirala da Gama. Uporne ladije bi se baje morali udati. Potem se odpravi vladino 'orođovje proti jogu, da poišše ie uporno oklopnico .Rupublica*, katera se mora tudi udati tili, ali pa jo ugonobi vladino brodovje. Vprašanje pa je samo to, da-li^ bode ilo res vse tako gladko kakor si misli Peixoto!
Različne vesti.
Promsičon jO V Trst vodja earinarskega
urada, g. Josip Jamiek, povodom njegovega imenovanja earinarskim ofloialom.
Za drufbo sv. Cirila In Motoda so nabrali veseli rodoljilbje na Nabrežini i geslom: „Bodimo »ložni in ne ustrašimo se" 6 kron. — Oosp. Franjo Zelen podaril je 1 krono v namen jedne pismene pomoto ,Trst-Senoiečea, katera je s tem ugodno rešena.
Za dljaiko kuhinjo jo podaril g. Fran K a 1 i s t e r, veleposestnik v Trstu, svoto 50 gld. Blagemu rodoljubu bodi izrečena prisrčna zahvala lin tem plemenitom daru ?
Knjigo .Matico Slovenke* se dobi/ajo (za mestne člane) pri g. J a r n e j u Novaku na dri. gimnaziji.
Pevcem .Slov. pevskega društva" se
naznanja, da prihodnja redna vaja bode v sredo dn6 13. t. m. ob 8i/» uri zvečer.
Goapodarako druitvo na Greti, vpisana
zadruga z omejenim poroštvom, ima v nedeljo, dne 12. fobruvarja ob 2. uri popoludrie svoj redni občni zbor v zgornji dvorani gostilno „Pri trdnjavi Krešič* na Greti. Dnevni red jo sledeči : 1. Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo progledniitva in njega predlog za odobrenje društvenih računov za dobo od ustanovljenja društva do 31. decembra 1893.; 5. načelna navodila o nalaganju razpoložne gotovine; 6. predlog predstojništva o nalaganju rezervnega fonda ; 7. razni nasveti in žbljo ; 8. volitev društvenega predsednika ; 9. volitev drugih članov predstojništva in pregledujeva in njih namestnikov.
Izdaten polom. Tvrdka 3. L. Urban v Budimpešti, ki se je bavila z uvažanjem olja in pruskega premoga, napovedala jo dne 10 t. m. konkurs. Tvrdka ima 190.000 gld. imetja in 300.000 tisoč primanjkljaja.
Slepar. Trgovskega agenta Edv. Land-rnamiu, ki je to dni osleparil „Anglo-bankn* na Diinnju za 4000 fcld. pod krivim imenom
Ernest Lang, prijeli so dne 10. t. m. v Gradcu. Landmann je pobegnil najprvo v Trst, od koder je pisal svoji saročnici, da je obolel za mrzlico. Policija pa je poizvedeln, da je Blepar ostavi) Trst in so odpeljal v Gradič. Pri njem so naili pačate in papir ia pisma z imenom raznih bank in drugih finančnih zavodov. Misli se aatorej, da je osleparil še mnogo drugih zavodov, kar dožeuo pa Še-le preiskava.
Gosp. Matija Modic ja povabljen priti po svojo tgnbljene reči (knjiga računa itd.) k družbi postreŠčekov (Consorzio Servi di Piana), via S. Nicolo št. 26.
Poskuien samomor. 19letni pisar Ivan B., stanujoč v hiši Št. 12 ulioe S. Maurizio, hotel se je zastrupiti z razstopljenimi glavami žeplenic. Poklicali pa so pravočasno zdravnika it zdravniške postaje, kateremu se je posrečilo rešiti ga. Mladenič je bolehen in vrhu tega še brez službe. To ga je takč pobilo, da je sklenil končati svoje mlado življenje.
Zblaznela je na Prošeku 351etna posest-niča Ana Bekar. Komaj so jej mogli ta-prečiti, da ni skočila v vodnjak. Pozvali so telefonično Trevesa iz Trsta, ki jo je odvel v tržaško bolnico.
Policijsko- Policijskemu agentu g. Haidnu in stražarju Staniču posrečilo se ja najti tatii, ki je dne 24. januvarja t. I. ukradel na stanovanju soproge Lloydovega kapetana Pran-nerja, v hiši št. 332 na Vrdeli, možko timsko suknjo in žonski plašč. Tat je 25letni tapetar Fran Gajšek iz Artič, okraj Brežice. Da Sta ga spremila v zapor, tega ni treba niti omeniti. Isti Gajšek je menda odnesel nedavno tudi ravnatelju triaške družbe „Tram-way" zimsko suknjo, v kateri ita bila shranjena 2 gld. — Isti polic, agent spravil je v tapor postrežnico Italijo Bassero, katera je ukradla razne predmete svojemu gospodarju Ivanu Ferro, stanujočemu v ulici Far-neto hst. 40. — Dne 9. t. m. predstavili sti se na stanovanju prof. Antona Kočevarja v ulici Piccoiomini hit 2, dve službe iskajoči služabnici; v tem ko je gospodinja govorila v sobi a jednim dekletom, ostalo je drugo dekle na hodniku, igraje ae i 20meaečnim sinčkom gospe. Otrok je imel v roki dobro uprto škrabioo, v kateri je bilo 20 kron in 20 novč. Ko je gospa končala svoj ratgovor t jedno deklico, stopi na hodnik in v svoje veliko tačudenje opaši, da je izginilo dekle, ki se je igralo a otrokom, a s dekletom is-ginila ja tudi škrabiea. Tatioo je našel policijski kanculist g. Krainer v osebi 16latne Marije Žgur a Gradišča, pol. okraj Postojna. Ista jo stanovala pri vratarju hiše it. 57 na Acquedottu. O hišni preiskavi našli so pri njej škrabioo, v kateri je bilo ie 6 kron. — Straiar Vernotič je odvel 14letnega poba-lina Boiidara R. it Trsta, stanujočega v Ro-janu hit, 157, ker je hotel rasbiti pohištvo svoji teti. Malopridnega fantiča isročiii so njega očetu, da ga kasnujo.
Koledar. Dunes (13.); Katarina, dov.; Jordan, blaž. — Jutri (14.): -f- Kvatro. Valentin, muč. — Prvi krajec. — Solnce iside ob 7. uri U min., zatoni ob 5 uri 16 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri tjutraj 6 8 stop., ob 2 pop. 12-2 stop.
Loterijske itovilke, izžrebane, 10. t. m. Dunaj	55, 21, 68, 7, 51.
Gradec	56, 79, 78, 29, 47.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12, Namestnik grof Kielmnnspgg je izjavil v dež. zboru odgovarjajoč na in-tvrpeluoijo post. Schneiderja in aklioevaje se na dosodunjo izvrševanje temeljnih zakonov, da ni dovoljeno, izključiti židovskih učiteljev it obrtnih pripravnic, kakor to želi imenovani poslauec
Praga 12. (Rnzprava proti .Omladini*),
Ker je došlo preveč policijskih straž, branili so se zatoženoi udeležiti so razprave, htupeli so, razgrajali, nastavljali stražnikom razgaljene prsa zahtevajoč patetično: sedaj nas probodito I Predsednik je dal izpratniti dvorano. Ko se jo razprava zopet pričola, ponovil so jo ropot, Zagovorniki so se odpo-vodali svoji nalogi kot branitelji Zatoženoi izjavljajo, da 110 marajo novihbra-nitcljov. Mej strašno rabuko odlaga se raz-[.ravu na jutranji dan. Zapuščajoč dvorano kričijo /atožoncl, da ne pridejo več blizo.
Lvev 12. Vojno sodišče obsodilo je na smrt desetnika Pajuto, ki je ustrelil svojega stotnika v tem, ko jo stotnik večerjal. Dants zjutraj je Pajuto obesil krvnik 8eyfried.
Budimpešta 12. Posvetovanja liberal-n i h katolikov (PPP) udeležilo se je obilo Iju-dij. Shod je izjavil, da je pstrijotijk* dolžnost slehernega, brez razlike stranke, kateri pri-pada, da se poteguje ta preosnove; sklenili so sklicati shod, katerega naj bi se udeleiilo prebivalstvo vsega kraljestva; zajedno Maj bi shod izjavil avoje liberalno miiljenje.
Rakovnice 12. Provaročitelja tatvino dinamita in atentata a dinamitom proti dru. Wolfu, kateri atentat se je dogodil nedavno, so zasačili in taprli. Isti je 21 letni rudar Vencelj Schvvachs, ki je priznal zločinstvo. Ukradeni dinamit našli so zakopan na dveh različnih krajih.
Carigrad 12. Kolera se je aopet pojavila. V štirih dneh je bilo 42 slučajev.
Sredoc 12. Dnč 7. t. m. as je vršila po-licijska preiskava pri opoticijonalnem listu „Svobodno Slovo*. Zaplenili so več rokopisov in zaprli lastnika tiskarne. Splošno sa misli, da je ta preiskava v zvezi t volitvami v Racradu, kjer je bila o volitvah prava in pravosta vojska med strankami. V Racradu so taprli 40 oseb; več oseb je ranjenih v medsebojni bitki.
Trgovinakl bnojavl.
Budimpešta. Otr.bi „Haller * Btteksr« gld. 8-75, „Gisella" gld. 3-70 7a cele vagono, trg mlačon.
Budimpešta. Pimili-a za spomlad 7 30-7-3», i» jesen 7 5» 7 61 Koruza 4-80 za maj ; za juni 4-89 --•— Oves ra spomlad ti-67—6 69.
PSoniea nova od 77 kil. f. 7*36—7 40, od 78 kil. f. 7 45-7-50, od 79 kil. f. 7 55-7 60. od 80 kil. f. 7 «0-7-70, od 81 kil. for. 7;70- -7-75, R1 5 60-5-80; ovos novi 6«7l -7-20.
loJmen H-65-9-H5 j proso 4 90-1-60,
Povprnfiuvftnja po pšenici in ponudbo srednje. Prodalo se je 18000 met. stot. ro mo aH po polnih »htevnnih stalnih ei-nah. Po rži dobro popraievsnje, plačevali so jo radi po 5 nfi. drsijo. Vromo lepo.
Ntir-Tork. Moka a 15.
Frača. Nerafinirani sladkor. Neodločen _ stalen. Februar 17 05. Maro 17-10. April 17-25.
Bnllmpsštl. Špirit, 16 85- 675.
Hsvrt. Kava Santos good avorage 102*35, za juni 98 7& trg miren.
Hamburg. Santos good average ta mare f. ®'"25, maj 79 50, september 76-25; malo prometa.
Dunajska borza ia. fabvavAvja
leee.
Državni dolg v papirju .
• n v srebru Avstrijska renta v zlatu a , v kronah Kreditno akcije . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
W'0 italj. lir.....
predvčeranj.	danes
. . 97 96	98-
. . 97 85	87-85
. 120-30	190-.10
. 97-40	97 50
. 360 75	361-10
. 125.70	125.95
	»98'/,
. «1-37'/;	«1-80
. 43-45	48-60
SVOJI K SVOJIMI
Alnift Vofiol trgoveo „Barrlsra veoehla* št.
fl priporoča s« slavnemu občinstvu svojim različnim blagom jsitvln, moko, kav«, riia. sira, salame itd., vse n^jboljs vrsti in po smernih cenah. NaroČbe obavljnjo s« hitro ia sofidao kakor sa mesto tako na deželo.	S—86
Gostilna „JU T«l«gp»fo((,
Piana Dogana it. 8 toči istrsko vino po 28 nvŠ. belo po 32 nvč. V družine po 26 nvč. od lednega litra viijit. Izborna kuhinja. Spr«jenurio s« naročila na obede in večerje po smernih cenah. Podpisani se nadeja torej, da ga bodo gostje obi* -------- " "	Udani
skavali v velikem Itavilu.
26- 5
V. Covacieh.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in po do2<di naznanjam, da s k in t duom 29. m. m. provzol staroznani
„Hotel Europa"
v Trstu.
Hotel jo vos prenovljen in proakrbljen z v s c m konfortom novejo dobe. Z u kupčij« ko potovuloo znižan« oeni>. Tudi reatavraoljca jo urejena nujt>l«gant-neje. K u h i n j a ju izborna in točijo se najbolja v i n n in izvrstno plzensko pivo. Zu mnogobrojni obisk so priporoča
Vekoalav Lohr.
Prodajalnica
se proda.
V Brozovici, ono uro od poetaje Herpelje Kozina, so proda iz prostih rok, za»olj'i bolohnontl ln«t-nika, dobro obinkovana prodajalnica, edina poleg farno cerkve. Vuč povo lastnik Fr. Renko.
Lastnik politično društvo »Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tiska Tiskan a Dolenc v Trstu.