CLEVELAND, OHIO, TOREK, 39. JULIJA, 1913. VOL. LJUDJE, PAMET! —Nočni hrup in vrišč po naši naselbini postaja zadnji čas čimdalje večji. Mladi pobje, pa tndi starejši bedaki kričijo kot čuki v pogerskih vaseh. Vsako uro ponoči prepevajo s pravim čukovskim glasom prav po hribovsko. Ti ljudje fe vedno mislijo, da so na Kranjskem in se ne .ozirajo n» drugi narod in na delavce, ki so potrebni počitka. Navadno se začne ob dvanajstih in traja surovo kri-f čanje do štirih ali petih zjutraj brez prenehania. Včasih si kak ponočnjak pt i vošči celo harmoniko in razteza svoje be-raške mehove, da ljudje vstaja-' jo in gledajo kaj je. Mesto da «>i šli zvečer k počitku, pa za previjajo svoj denar, in napol pijani razgrajajo po cestah, poškodujejo privatno lastnino in ponesnažijo prostore, kamor sc zatečejo. Drugi '!an pa se zbude s teško glavo, surovimi misli in praznim /epom. Policija ne ' more povsod nare d't; mir, toda odkar je dobila 4. policijska stražnica na 55. Cesti nekoliko več m«'štva, s«? ' 00 skrbelo, da se take ponočne razgrajače prime in vtakne v luknjo na led, da si ohlade vroče glave. Kakor s: nekateri prizadevajo, da ohranijo dobro ime in poštenje v naselbini, pa iaH pobalini vse pokvarijo Ljudje, pamet, noč jc za počitek, ne pa za razgrajanje.. Če se sami ne bodote naučili pameti, vas bodejo pa drugi in ?icer na jako trd nacm. —Truplo tako žaV.stno ponesrečene Mrs. Josephine Kau-sek, soproge Augusta Kauška. so pripeljali v nedtlio zvečer iz Oregona v Cleveland. Žalostno je bilo snidenje z družino ri;pl0 leži v privatnem stano vanju Antona Kauška, 1105 Norwood Rd. nasproti cerkve Pokop se vrši v sredo dopoldne. Natančno poročilo o nesic-čni smrti blage pokojnice pri ne semo prihodnjič. —Avtomobil je povozil rojaka Vincenca Vesela, v sredo okoli tretje ure popoldne na 152. cesti v Collinwoodu, tik pred mostom. Avtomobil je vle ktl truplo Vesela kakih osemnajst 'čevljev pred seboj, potem pa ga je vrglo v zrak, da je s tako silo priletel na.tlak, da si je prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v Eddy Rd. jbolnišnico, in je malo tipanja, da bi okreval. Vincetic Vesel je bratranec John Gornika. % —»Nekako meseca aprila smo natisnili v našem časopisu poročilo, da je pobelil iz 2u-žemberga Peter Simčič, in da je bil njegov beg tudi v zvezi s poslovanjem posojilnice v % 2užembergu. To poročilo smo posneli iz časopisov v starem kraju. Sedaj se jc pa skazalo, da poročilo ni resnično, in da je Peter SimciČ res odšel iz Žužemberga, toda ima s seboj vsa najboljša spričevala svojega poslovanja, podpisana od uradnih oblastij. Simčič je od-šehv Ameriko, da zasluži tukaj nekaj več denarja za svojo družino. —V pondeljek se je poročila Rozalija Jaklič, strijčnica Josipa Jakliča z Fr. Heglerjem. Josip Jaklič vabi vse prijatelje na svadbo, ki se vrši v ponde-Ijek pri J. Kalanu. —V soboto se je poročil Ja- Pograjec z gospodično niča —Poročno dovoljenje so dobili: John Mihelič in Fany Si-vec, Josip Sadar in Mary Zbač-nik, Frank ' Umek in Mary1 Wolf, Anton Novak in Julija WoW. -HPismo ima pri nas Anton Perme in Franc Košmerlj. Pisma pošljemo nazaj, če se ne oglasijo dotični do četrtka. —.Mr. John Zuličh je postal javni notar. Častitanio. —>Lep govor je imel naš župan v nedeljo, ko se je mudil na slavnosti 25 letnice ogrskega podpornega, društva sv. Ladislava. Njegov govor priča, da se župan Baker zanima in da dobro ve, kako nalogo ima mesto in država napram državljanom. Izjavil se je, da je silno lepo, ko, se delavci zbirajo skupaj v društva, da1; se preskrbijo za časa bolezni in smrti, toda rekel je tudi, da je to veliko breme za delavce, in da čas ni več daleč, ko bo morala država sama skrbeti za svoje bolne in umrle državljane, ki se nahajajo v potrebi. Naloga države je skrbeti za svoje državljane vedno in povsod, in kdaj so ljudje bolj potrebni pomoči kot ravno v bolezni. Država bi morala izdajati zavarovalne police skrbeti za bolnike in s tem odvzeti veliko breme iz rok državljanov, ki mnogokrat jako teško zaslužijo, da plačajo zavaroval" nino. Dotedaj je svetoval župan, da ni lepšega kot če bratje skupaj stojite pri društvih in po bratsko pomagate eden dru' z emu. —Iz avstrijskega konzulata nam je poslal dr. Viktor Kren-ner sledečo obvestilo: C. kr. miriTsTeTstvo za deželno bram-bo je izdalo razglas, da se lahko vsi Belokranjci, ki so dezer-tirali od vojakov ali pa ki so se ustrašil nabora in so odšli v Ameriko, sedaj lahko vrnejo v staro domovino brez strahu. Kajti naložena jim ne bo nobena kazen, in če bbdejo kaznovani, bo kazen tako lahka, da ne l>o upoštevanja vredna ali se sploh spolnjevala ne bo. Konzul-nam nadalje naznanja, da bo skušal raztegniti to pravico na vse prebivalce kranjske dežele, tako da se lahko vsakdo vrne domov za stalno ali samo na obisk. To je uradno sporočilo in upamo, da je vse res kakor se piše. Najbrž je na Kranjskem pomanjkanje delavcev, in vlada bi sedaj rada dobila ljudi. Nadaljna pejas-nila lahko dobite pri konzulatu na 2726 Prospect ave. —Ker nas prosilci za državljanski papir neprestano prosijo, naj jim napišemo kongres-nianov in drugih postavnih Iju-dij, jih napišemo tu in pustimo dalj časa v listu, tako da bo vsakdo lahko vedel za vse, ne da bi koga nadlegoval. Predsednik Zjed. drž. Woodrow Wilson, podpredsednik Thom. Marshall, predsednik zbornice poslancev v Washingtonu Champ Clark, podpredsednik ZjedinjeniTi držav je objednem predsednfk senata. Zastopnik 21. zvezinega distrikta za kongres je Robert Bulckley, demokrat. Mestni župan je Newton D. Baker, požupana sedaj nimamo, zastopnika 23. varde je J. Damm, mesto. Haserodta, Guverner države Ohio se imenuje James M. Cox, podgovar-ner H. L: iNicholsf Kongres v Washingtonu dela postave za Zjedinjene države, zbornica ali assembly v Columbusu, O. dela postave za državo Ohio, in mestna zbornica ali city council dela postave za Cleveland. —V sredo je umrla v No-komis III. »Marija Simnec, stara 49 let, sestra trgovcev Jerneja in Louis Knau«. Ker je pokoj-nica imela \'ečino sorodnikov KITAJSKA REVOLUCIJA Berolin, 27. julija. Razni zdravniki in dobrodelni zavodi so zbrali $65.000, da kupijo en gram novega zdravila "meso-thorium'\ ki je baje jako uspešno proti raku. Kakor se pojr^ča, sle dela niesolhorium iz thoriuma, ki je element za izdelavo plinovih mantelnov. Thorium se pridobiva Mon-zaite peska, ki se nahaja samo na dveh prostorih na svetu, nekje v Braziliji in nekje v No. Carolini. Kakor pravijo, je treba pol grama takega zdravila, da se ozdravi rak v enem človeku, en cel gram tega zdravila pa velja $65.000. Dtinaj, 27. julija. Ljudstvo je zopet razburjeno, kajti avstrijska vojaška vlada zopet mobilizira. Baje čaka Avstrija ugodnega trenutka, da zasede sand-žak 'Novi Pazar in s tem Srbe prisili, da prenehajo z vojsko napram Bulgarom in da od slednjih ne bodejo preveč zahtevali. Avstrija namreč želi, da se Bulgarija nerazkosa. pač pa ostane taka kakor je bila pred vojsko. Objednem je pa tudi Rusija mobilizirala pet podonavskih vojnih korov. Shangai, 27. julija. V tem mestu in po večih južnih mestih divja že kake tri mesece huda re volivci j a južnih držav naoram centralni vladi v Pekingu. Italija, Francija Angleška in Zjedinjene države, so izkrcale svoje pomorščake lia obrežje, da čuvajo tujo lastnino. Centralna vlada v Pekingu nima dovolj vojaštva, da bi revolucijo -zatrlo. Monakovo, Bavarsko, 27. julija. Tukajšni nadškof je prepovedal katolikom hoditi * kratkih hlačah v cerkev. Kakor znano, imajo Bavarci jako radi to narodno nošo s kratkimi hlačami. Zoper nadškofa vlada velika nevolja. Pred kratkim je nadškof prepovedal tudi "moderno" oblečenim ženskam vstop v cerkev, kjer dajejo samo pohujšanje. Johanesburg,' južna Afrika, 27. julija. V tej okolici že zopet preti nevaren štrajk delavcev v zlatih poljih. Baje se bo štrajk razširil po celi južni Afriki, ker so rudarji popolnoma nezadovoljni z onimi pogoji, pod katerimi so se pred mesecom vrnili na delo. Mesarji zopet toženi. Washington, 27. julija. Glav ni pravnik Zjed. držav bo zopet vložil tožbo proti mesarskemu trustu. so truplo prepeljali v Cleveland v petek. V soboto so ji priredili pogreb z avtomobili, ki jc bil prvi pogreb take vrste med nami. Pokojnica je bila doma iz vasi Pijavško pri Krškem. V Ameriki je bivala 8 let, v domovini zapušča očeta, dve sestre, in sina, ki je profesor na Kršlcem, jn ena hči tudi študira za učiteljico. Tukaj zapušča soproga, dva brata in eno hčer. Naj v miru počiva! —'Starišem Legat je umrla hčerka Katarina, starišem Ve-har, gostilničar, novorojeni sin. —"Kdorkoli naznani v našem uradu, da hoče zvečer na so-dnijo in vložiti prošnjo za državljanski papir, ta gre lahko zvečeH na sodnijo in tako lahko ves dan dela, ne da bi kaj zamudil. Vendar nam-morate naznaniti dan in uro,- kdaj želite iti. Drugo preskrbimo mi. To celja tudi v slučaiu, če 40.000 NA ŠTRAJKU. lOallumet. Mfich., 27. julija. V Štrajkarskih okrajih opravlja vojaško službo vsa michi-ganska narodna garda, ki šteje 2500 mož in inia s seboj tudi v«eč topov. Državne oblasti so nasveto-vale lastnikom rudnikov, da naj v pondeljek zopet pričnejo z delom. In kompanije bodejo v podeljek odprle vse svoje rove ter parna piščalka bo kakor ponavadi vabila delavce, da pridejo na delo. S tem hočejo uničiti štrajk. Državne oblasti so določno povedale kompanistom, da jim je dano na razpolago vse vojaštvo, torej je za varstvo dovolj skrbljeno, in kompanija nima nobenega vzroka, da bi še naprej pustila delavce brez dela, kateri hočejo delati. In d oči m so se vršila ta pogajanja, šo imelf štrajkarji veliko zborovanje na prostem. V raznih govorih so voditelji prosili štrajkarje, naj ostanejo trdni. Objednem je množica tudi sklenila poslati protest na guvernerja Ferrisa, ker je poslal vojaštvo v štrajkarske o-kraje. Organizatorji so se izjavili, da je naredil guverner veliko napako, ker je tako hitro poslušal kompanijsko pritožbo in poslal voja£tv zbere tupaseni kak misijonar ,' na cesti siromake in jim nekaj govori, a če pridejo v cerkev, morajo sedeti v -zadnjih stoleh* V Virgin i ji je ta cerkev le nekak ostanek starokopitn$H|| naukov in največ ovira vsake- $ ga napfiedkfe. Njeni voditelji varajo ljudstvo, dočim pri prtih vratih ne pripoznajo no^I benega gosrpodstva nad s«§«H Ta cerkev ni od Boga, ker ifeiJ v človeških razmerah ni popol-;|| na^Saj niti voditeji ne priz jo Boga. In raditega danes, 2&M julija, 1913 na cerkvenem prMafl zažigani jaz duhovno oblekovl! prazen znak cerkvene časti, gf9 zažigam molitvenik, malikovar"! sko znamenje napačne vere, |jj idol pozabljenega Boga. Tu seli slovesno odpovedujem duhov- -nistvu v episkopalni cerkviJl vsem častem ,katere sem pre* : jel od Jezusa, katerega cerkev ! ne pt1|pozna. Proglašam sve-*|J to pismo kot dovolj jasno knjH'fl go za vsakega, ki se hoče sk0 podkrepiti. Tu proglašajml dan duševnih rerežev, in pro* | sim pred vsem od driave Yir*J§ ginlfje1, (kot (matere predsedBf*^ kov, da se najprvo postavi za^l neodvisno vero in ,da se vsa samopašnost in častihleiiH nost iz cerkve." Kancelar episkopalne c$)f$|H za južno Virginijo se je poteinH ko je Rev. Davison zažgal svo*|l jo obleko, izjavil, da bi mora^S biti Rev. Davison pred ktiiji^ vencijo tožen več napak tere je zakrivil, in da se je tej tožbi sedaj s tem umaknil, da i je odstopil iz cerkve. Revolucija na Portugalskem? Iz Madrida je prišla brzo-^j javka, da je v Lizboni, glavni mestu Portugalske zbruhnila J revolucija. Policija je od 20*M julija naprej našla na cestah 1600 bomb. Lansko leto je ne- j ki pisatelj spisal knjigo, kako ; se izdelujejo bonil>e in odtedaj^j &e prebivalstvo jako živahno^ peča s to "obrtjo''. Vesoljni potop. J jPanama, 27. julija. Tu se je 1 proglasil novim zveličarjem ki Segunda Sanches. On pravici da bo zopet prišel vesoljni po»|| top na svetu, ker je svet pre-g več grešen. Sanches ima okollg 80 pristašev, ki delajo velikaq*9 sko barko za vesoljni potop, ill|| tudi razne živalt zbirajo, djp J jih preselijo na ladijo kakor] hitro se potop začne. " T~, " p" Naia tiskarne j« ilevenel« | _ .. I . " I ^ -MH o ■ ^TH i A JVI fll m ■ ^^ ^H M Aft i fei i jr m W LL Ml lUilfi ■■ ^VlVIkn llil MH wm WWff Mil1 mM 1BH W ■■■■ SI Mi lal NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA I Excellent advertaeaiif I ".L|L i . i> >*' g* r t '»•"'■ * —m IMImi im icucii. Mestne novice. -—- Zadnje čase se Čimdalje pogosteje dogajajo nočni napadi in pijansko prepevanje po cectah. . —v 1 ; Razne novice. Ma Nemškem so baje dobilil novo zdravilo proti raku« Avstrija pomnoruje vojaštvo ob meji. Obilo vojaštva. dichiganski guverner Ferris je poklical celo michigan-sko narodno gardo v boj proti delavcem. Wilson grozi. Predsednik je poslal meksikanski vladi naročilo, da takoj kaznuje napadalce ameriškega državljana.. . -fiU ■ " "f? ST. 60. NO. 60. »j JpK g iimAtf i A IZHAJA V TOREK IN MTEK. 'NA ROČNI S Ki Z* A«®n«iko.................................$14» * Ca Evropa......................-...........M 00 Za Cleveland po potti................. *2 B0 Pmuhim it.vilk. po 3 «•!«. ,, DwpUi bru podpU* in >etiUfia »t office at Cleveland, O. aader the Act of March a, IMTtt,_ No. 60 Tuc. July 39*13 Vol VI f MIMcAMM— Dr. Kernu. * f - Zadnjič smo poročali o poli-•t k nuni sestanku Slovencev v Clevelainlu. Predstavila sta se Slovencem dva slovenska kandidata, ki hi oba rada prevzela politično zastopstvo 23. varde V mestnem zboru. Z Mr. Fa-bijanom se bodemo pečali mogoče na drugem mestu, danes bi spregovorili nekaj besed i j o Kernu, kandidatu 23. varde na socialističnem tiketu. Dosedaj še nismo izrazili »vojega mnenja, in pri zadnjem /poročilu o političnem shodu le zapisali to. kar se je aktual-^roj-g-ovorilo z nekaj opombami. Današnji članek se pa lahko smatra za nase stališče v političnem boju. ki ga imamo pričakovati letošnjo jesen, ko se Slovencem prvič nudi prilika, da bodejo vsaj kolikor toliko zastopani v občinskem svetu Slovenske^ odposlancu, če bo volja volivcev toliko »njena, da zmagovito pro- Dr. Kem kandidira na socialističnem tiketu. Da je prev-iel to nalogo, je njegova stvar, in on mora v sebi čutiti kolikor toliko zmožnosti in odgovornosti, da bo v slučaju izvolitve tildi častno zastopal stali-5Če, V korist stranke in korist Slovencem, kakor se je izjavil. Nekateri se kar stresejo, ko Šliitjo ime — socijaliat. Pri nekaterih pomeni ta beseda vse kaj druzega kot bi morala v resnici pomeniti. To pa ne ra-ditega, ker je socijalizen sam ml sebi obsodbe vreden po mnenju teh ljudi j, ne — socijalizem kot nauk za družabno ftl gospodarsko zboljšanje vseh narodov, je vreden vsega priporočila.In prava, napredna socijalistična literatura je danes ze toliko napredovala, da lahko kaže precej bogato znanje narodnega gospodarstva in nasvetov ter predlogov, ki bi zboljšali današnji svet, če R^bi se. jih začelo takoj spolnjevati. Nlejrdčriiki se nahajajo po , celeiii svetu. Največ jih je tam. kjer vlada največja nevednost, največji obup, povsod, kjer se delavec trga za kruh in se žena prodaja za denar, povsod kjer pot rok pogreša podučne knjige in prijetnega domačega ognjišča. Povsod trka socijalizem na vrata in pravi: Odprite in jaz vam prinesem nekaj! V današnji dobi človeštva pomeni nesrečnik, siromak toliko kot "človek". Ljudje trpijo v vseh delih svetal), kričijo o svoji revščini v vseh jezikih sveta. Da, v resnici, sije krasno solnce na modrem nebu. toda pod krasnim nebeškim svodom hodijo ljudje v capah. Koliko je na svetu predsodkov, prazne vere, tiranije, fanatizma. slepih postav, ki pomagajo ljudstvo držati v nevednosti! Nikdar ne morete vživati sedajnosti ali se veselili ti na prihodnjost, da ne bi pri I e danes drugega zdravila za bolezen človeške družbe ne ponuja. moramo enkrat biti zadovoljni s tem in čakati uspehov. Na svetu je se mnogo glav, ki s svojimi idejami lahko še bolj korenito spremene razmere. Svet gre naprej vsako sekundo. * * * To je naše mnenje o današnjem boju revnih in zatiranih napram silnim in velikim. Ce je kateremu prav ali ne, nam ni mar. Mi pa vsaj upamo, da smo na pravi cesti. Pa sedaj nazaj k našemu slovenskemu kandidatu dr. Kernu. Kot omenjeno, smo podali zadnjič skico njegovega uvodnega govora glede programa na političnem polju. Dasi nam povsem ni ugajal, mogoče je I ibt t v pasem zapletena kaka beseda, katere govornik namenoma ne l>i izustil. vendar tudi v tem slučaju ne moremo Kernovi kandidaturi opo rekati. Iz principa: Slovenec je .kvalificiran za posel! Da se nam ne more očitati, da smo šli proti Slovencu v boj! Njegovi principi ga vežejo sicer na nauke njegove stranke, vendar kolikor mi vemo, je dr. Kern zmeren. Krivi dejstvu pa, da socijalizem v slov. Clevelan-du ni na najboljšem glasu, so pa gotovi ljudje, ki porabijo v svojem časopisu vsako priliko da tega ali onega z najhujšimi psovkami do kosti oberejo.se spravljajo nad elevelandske na rodne inštitute kot so Sokolski Dom. šloa. Zveza in dr. To bi se lahko popolnoma opustilo, ose bnost prenehala in če hoče že kilo kritizirati, lahko to stori v dostojnem, človeškem tonu. Vsaj nasprotnika ne bodete ni kdar premagali s psovkami in zahrbtnimi napadi.pač pa bo nasprotnik podlegel le tedaj, če mu z dokazom jasne resnice stopite pred oči ter ga z bratskim razumom in prijateljskim npljivoni skušate pridobiti zase. Napadi, psovke in laži pa rode nasprotstvo in sovražnost. $ In v pričakovanju, da se letos nudi prilika dobiti Slovenca v važno politično mesto, v princi pu. da Slovenec mora biti za Slovenca v nad i, da kot /astop nik večinoma delavske varde, bo vresnici tudi delal za delavca, a vero in kar ne spada zraven,med političen boj namreč, prepustil kot spoštovan predmet posameznikom; v teh treh stvareh bi priporočali slovenskim volivcem dr. Kerna. Bili in bijemo hud boj za slovenstvo v Clevelandu. Prišel je en dan,ko lahko skupno nastopimo. Ne bodimo torej kot Balkanci.ki so na vrhuncu zmage, sami sebe poklali in popolnoma uničili Sramota do Boga« * * * Dr. Kern torej kandidira na socialističnem tiketu. To ne pometjii. da je on obsodbe vreden, pač pa pomeni, da je pogumen in lahko kot tak naredi ravno toliko ali še več dobrega kot vsak drug pri vsaki drugi stranki. Če bo slab, bo moral i-ti, če bo dober, bo tam ostal. Stud in gnjev objednem neizrecno tugo in bolečino v srcih, nas vselej oblije, kadar sedajnih dnevih prijemljemo roke velike angleške časopise. ki imajo z velikimi črkami pisano: "Balkan War!" V srcu nas zazebe, rudečica oblije obraz, ker vemo že o sramoti, o kateri bodemo brali Gorje! Na onih in istih mestih, kjer so ameriški časopisi še nekaj tednov nazaj slavili balkanske slovanske junake, ki so se z brezprimerno hrabrostjo osvobodili tujega jarma, na istih mestih časopisov beremo danes o ''modernih barbarih", ki so hujši kot — Turčini! In berejo se take stvari, da človeku vzkipi pamet, zaboli ga v dno duše. ker čutimo, da se koljejo naši lastni bratje med seboj, se drvijo proti silni pogubi, iz catere ne l»o več vstajenja. Ko je zbruhnila balkanska vojska, je pisatelj A Brisbane napisal krasen članek v listu 'New Yoik American". Na v-lušeno je pozdravljal ta Ame-rikanec "mlade, nove slovanske narode", ki hočejo krvni« W: V ImRf-000- ■ , , , ! | ma vlad* je, ki bi lahko pomi-ešelje, poleg veselja! 7 I a L 1 t J ' * i« j • S rila Balkance, in to je —Rusi- onih, ki ne vedo ka; je radost Z-a KrOmCne DOieZni med našimi ljudmi. ja. življenja, kdaj jim umre mati,! -000__*-* * * * in kdaj pobije očeta,. Bolj značajen je članek, ka- 0 . , . v ' Vsi P^vijo, da so ozdraveli, dočim jim drufci niso terega je priobčil časopis "The tB,as se(lal vozl min,° na* mogli pomagati. I New York Times" in ki ima yel,k t°v°rn' avtomobil, ogra- naslov: The Balkan Muddle. ;e" 7 ^skann. okrasen a za- I Ta ugledni časopis vidi v pad- ^anu a nad njun Je napis: cu Bulgarske samo nov zaple- U,1,ted S StfeI C°' V 7na* teni položaj na Balkanu. Se !"enJe' ..(,a Je (,anes tmh ta daj bo tam hujše kot je bilo JS?1"«*",^rotnidmi kdaj prej. Balkanska Zveza, ^^estva. da je tudi qua zrtvo-na katero se je toliko upalo, je Va .a sv°Je, »vtomobrlfc za ve sedaj brezpogojno uničena. Po- Se,J,e "tPt>k-. m( (,a Je tmU ona gibelj. ki je pretila Avstriji, da ^ ! i?*1' ^ SC °tr°" se na Balkanu naredi velesila. koin slasc,c; ki bi bila močna dovolj, da se . In kako se takemu delničar postavi po robu komurkoli, ta Ju te ^rQmnt kompanije do pogibelj je sedaj odstranjena. 1>r° ? K ker. |e "ekaJ i • . * i-- naredil za de avske otroke. In ravno radi te pogibelji se „. . . ,vc- je Avstrija. Italija in Nemčija Pr,P^'eduje tud. svojim o- neprestano oborozevala, toda !r0k01"- k,.5ti0J':P ^ »Jem in sedaj je nevarnost za te države «ovon\ kohko (lobre^ ie nijn{ja danes storil siromakom. In ti Ravno tako se tudi krasne °f.roci se vozii°' kakor sui' obljube balkanske zveze ne bo- ,,J1 fa. vozo1v, trmmfatorjev... dejo s polnile. Bili so obeti za se' kef f vsi smeici°. miren in siguren napredek, za m ves svet na nie- kar svobodno trgovino... Vse to se s,cer ne J!»odl-je uničila druga balkanska voj- Dolga je ta procesija, poglej ska. udeležencem na lica, vsak na- Bulgarska je zastavila vse rod. vsako pleme je tu zasto-svoje, kar je imela, na eno sa- pano, beli so in črni, in tam mo kocko, da se dvigne nad kje v kotu se nahaja tudi slo-druginii balkanskimi državami, venska siročad... plašljivi in in kakor vse zgleda, je zgubila bojazljivi, kakor da jim je to igro. Narodi na Balkanu so v krvi, podedovano od očeta, zgubili svojo silno mladostno ki s0 naučeni, da poljubu je jo silo, ne da omenjamo ogrom- roko, katera jih tepe... in za ne finančne žrtve. Iz vojaške- to se danes tudi ti otroci vo-ga stališča so pa popolnoma zijo v tovornih avtomobilih, nesposobni, naj bo za dobro Ali vidite ono zlatolaso de-ali zlo. klico, ki se stiska poleg onega In sedaj? Po prvi slavni voj- lepega dečka? Brat in sestra ski bodejo morali sedaj balkan- sta. ski narodi klečati pred evrop- Oče je delal, dolgo je delal skinii velesilami in jih prositi v tovarnah današnjih svojih dolgo, dolga, naj jih pustijo dobrotnikov, v tovarnah Steel pri življenju. In kje naj sedaj Companije. Nekega jutra je diktirajo politiko, kakor se je odšel na delo, pa se ni vec to ob prvi vojski govorilo! vrnil. Namesto njega so prine-Evropa, ki se je cele mesece sli kos zgnjetega mesa, kup tresla pred močno balkansko zdrobljenih kostij Na njega je zvezo, bo imela sedaj dovolj padla je cela gora rude, trebalo posla, da postavi na noge tri je mnogo truda, predno so ga slabe balkanske narodiče. In izvlekli na dan, da prinesejo kako bo Evropa postopala s ženi in otrokom kos mesa in temi narodi, je jasno dovolj, nekaj kostij, mesto očeta in re-ov«nje 5 angleAldh plaem In kkko *e poatane amerlkanak! driavljaa. Vrhu tega knjig* * Ima dotdnj n«J *e*Jl alor. nngl. In nngl. »lov. nlovnr. Knjiga trdo la oknaao V £ platna vosnn« (nad «33 atraal) atane W.OO In ae dobi pri: t V. J. KUBELKA, 538 V. 145 SC, New Tart, M. T. f ttdtno In nnjvetye aaloinlktvo alov. nagi. In ranalh alov. knjig. PUHte p« cenik. \ $25.00 GRAPHOPHONE ZA Mi smo pooblaščeni, da razdelimo te $25 govorilne stroje med ljudi samo za reklamo tvrdkif katera jih izdeluje. Pridi, da ti pokažemo in razložimo. F. T. TURK & CO. DEPARTMENT STORE, 5707 ST. CLAIR AVE. r,j... TELEFON BELL EAST 3625-W Pridna in poštena deklica, ki zna kuhati in se razume na hišna opravila, dobi takoj dobro službo. Plača od $16 do $20 in več na mesec za pravo dekle. Gašper Korče, 15309 Hale ave. Collinvvood, O. (61) POZOR! Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič- plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Če pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila.j Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. 'Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel Central 6494 R. nebu 2.1 «>6.788.876 zvezd, tedaj niu vrjamemo. Če pa nam kdo reče, da je stena v sobi nanovo poslikana, tedaj šele s prsti potipljemo, in ko smo se prepričali, tedaj iiele vrjame- zst življenje njenega moža. Delala je <6d jutra do večera, da prehrani svoje otroke. Pričela jo kašljatj, in ko je padlo prvo listje, se je pričela suš i tj in padla" je v črn grob. Pftkopali so jo dobri ljudje, a otroke so vzeli v sirotišnico. In ti revčki se danes vozijo v onem avtomobilu, in to siro-čad tako dopadljivo gleda njih dobrotnik — ubijalec njih očeta in matere! Ker zemljiški agentje danes ne morejo s prodajo zemljišč* dovolj zaslužiti, baje vlagajo tožbe za $50.000. Mi bi jim svetovali kot smo že marsikateremu: #,V samostan pojdi, Ofelija t" Nebeško solnce pripeka — zbirajo se črni oblaki, nevihta se bliža. Ljudje bežijo in se zaklepajo v svoje hiše —sirote se vračajo od zabave v sirotišnice. .. da zrastejo in zavzamejo jnesta onih, ki so pobiti v tovarni, kakor je bil njih oče... Solnce žarno, ti ne stješ, ti ne greješ — enako! i r i__• ■» i Aastro-Americana i i š. s. čOr V* a ; Direktna -rofcnfa m«d j| New Yorkom in j £ Avstro-Ograko ' 1 . Fina podvorba, električna 1. avstrijski jeziki. Parniki od i ' 4 plnjejo is N. Y. ob 3 pop. f \ J ARGENTINA . ;; May 28th OCEANIA j: lune 7th . . I J: MARTHA WASHINGTON :; 3; June 14th J \ Če slutiš, da gre sreča po isti poti kot ti, tedaj ji teci z vso silo nasproti. Za lačnega! ki ima satno štiri cente, in bi si rad kupil kruha za 5 centov, je tudi en cent silno premoženje. Odpusti svojim sovražnikom če so bolj močni kot ti. Naznanjam vsem cenjenim Slovenkam, da bo cena vse ženske in otročje oprave, kakor n. pr. princes oblek, spomladanskih sukenj, kikelj in bluz ostala ista, kakor pri razprodaji, ker sem prisiljen radi premalega prostora razprodati vse kar'imam gorej navedenega blaga, da mi bo tako mogoče pripraviti prostor za krasno in fino zalogo zimskega blaga. Neveste, ne pozabite, da imam tudi najlepšo zalogo finih poročnih oblek, vencev, šlajarjev, šopkov in vse, kar neveste potrebujejo, po vedno nižji ceni kakor drugje. (62) BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. Ženske imajo več upanja za bodočnost v Turčiji. We should worry! Soba se odda v najem s kopa liščem vred za poštenega Slovenca. Vprašajte v uredništvu V Kongresu Zjedinjenih držav poslanci ne bodejo več 7. ustnii glasovali kakor dosetla;, pač pa s pomočjo elektrike. Na klopi vsakega poslanca bodeta dva električna gumba. Če bo poslanec pritisnil rudeči gumb, bo to pomenilo, da glasWje proti predlogu. Če bo prittsnil be-Ir gumb, bo to pomenilo, da glasuje za predlog. Na posebni tabeli se bodejo pc4eg imen ■poslancev prikazovale rudeče in ibele luči. Da pa noben nepoklicanih Jie pride zraven in naerdi kako neumnost, so ti gumbi pod dobro ključavnico. Le treba bi bilo to elektriko napeljati še v urade grafterjev, ill poslancem bi bilo takoj — pomagano. Neka gospodična je sledeče opisala idealnega moža: šest čevljev visok, zareče oči, črne kodraste lase. močan, precej si-leč nos: Oj ti ljuba nedolžnost ti! j: Phelps Bros. & Co. j; hI - t ■ i': 2 WuhiigtM St New Ytrk, M.T. ' \ ali pa na prisnane agente [ t Z. D. in Canada ' »♦»»»»♦t Najnovejše za rojake Naprodaj je saloon. Proda se radi bolezni in odhoda. Prav poceni. Dobra trgovina. lPow-vejte pri A. Šega. 88. E. 67 St. Iver je vedno na lakotnem štrajku v ječi, je dobila londonska ober-sufrageta Pank-hurst, želodčno bolezen. Že v starem veku se je pisalo: In kaznovan boš s tisto stvarjo, v katero si grešil. Na stanovanje sprejmem štiri fante, ki imajo svoje postelje. Brez hrane. Nizka cena. Poiz-vejte 1153 E. 63rd St. -KRASNI-' GRAMOFON s 19 pesnim aanoaj. $75. gfaroj i* $3fljQ0 90 dalj aa poakaiaj* sastonj. '..'J ♦40, gfroj n $25JOO Pilite po krasta katalog Transatlantic Cs. 74 COtTLANDT 8TKBVT. MS V YORK, K. T. Hiša za trgovino! Kdo jo hoče! Sedaj se prodajajo v tej hiši moški čevlji in obleke za ženske in moške, kakor tudi tobak in slaščice. Hiša stoji na vogalu glavne ulice in se v trgovini proda blaga na mesec za $1200 do $1500. Lepa prilika za moža. Vzrok zakaj se proda, se izve pri Jos. Zajec. 1378 E. 49 St. Central 6494 R- 1 f62) Menihi samostana v Matkop v Kavkazu so šli na štrajk. Od svojega opata zahtevajo, da jim dovoli — oprosti, cenjeni čitatelj hudi izraz — nositi "gate" pod kuto. In ta smešna zadeva ima globok pomen: Siromaki so prišli do prepričanja. da so možje. Več vsakovrstnega pohištva je naprodaj radi selitve. Vprašajte pri V. Pribošič, 3836 St. Clair ave. Zgorej. (61) Dekla dobi dobro službo, četudi je starejša. Oglasi naj se takoj pri Jos. Zalokar, 899 Addison Rd. (60) J edini nas rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljia zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moskin v 6.tednih krasni brki in brad« popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge ali-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. Upor papeževe garde v Vatikanu : štrajkarjem v resnici nobeno mesto več ni sveto. Mnogo kaznencev v Sing Singu so pomilostili, ker so se ob priliki požara junaško obnašali. Sedaj pa je treba vse ječe narediti varne proti ognju* kajti vspodbujeni po lepem vzgledu, bodejo kaznenci sami zažgali ječo, če ne bo varna proti ognju, nakar jih bodejo spustili. Ameriške ječe bodejo kmalu prazne na ta način. Bivši kubanski predsednik Gomez je plačal za tri sobe na ladi i. s katero se hoče v Evropo peljati, sedem tisoč dolarjev. T0 so se tudi že na Kubi naučili: What are they there for? POZOR! Dve dekleti stari 15 in 16 let. čednega vedenja bi rade dobile službo pri kaki družini za hišna opravila. Vprašajte pri He-nikman, 15606 Calcuta avenue Collin wood, O. (60 Trgovski pomočnik išče službe. Razume dobro svoj posel in zna slovensko in nemško. Vprašajte na 1176 E. 61 st St. --— (60) Pozor gospodinje. Cene mesu so se dvignile, pri nas pa imamo še vedno staro ceno in sicer prodajamo meso po sledečih cenah: Pleča .......... 17c funt Pečenka ... 20—22c funt Jetra ........... 6c funt Rebrca......... 14c funt Klobase......\ 14c funt Suho meso . 14—24c funt Govedina boljše vrste .......... 14—18c funt Teletina ... 18—26c funt JCoštrun ... 14—16c funt Cene nizke, postrežba točna. Sveže meso prve vrste, in se vsak lahko prepriča, da se pri nas doibi vedno sveže in najbolje meso. Kdor vzame mesa od 50c naprej in plača takoj, dobi dvojne znamke vrednosti. To velja za mesec avgust in september. Se priporočam vsem slovenskim >n hrvatskim gospodinjam za obilen poset. Naročila pripeljem na dom. ANTON OGRINC, 6124 Glass ave. (61) Naprodaj skoro novi "surry" voz za 4 ljudi z gumijevimi kolesi. Nizka cena. Vprašajte W. Andreas, vogal Payne ave in 33. cesta. (60 Goreči ribnik. ' O čudnem naravnem pojavu poročajo ogrski listi. Ljudje, ki so se kopali v ribniku pri Keč-kemetu, so naenkrat zapazili, da se v sredi ribnika vzdiguje-jo modri plameni, ki so dosegali višino dveh metrov in ki so se polagoma, razširili po celi vodni gladini. Ustrašeni so ljudje bežali iz vode ter. opazovali krasni prizor z brega. Polagoma so začeli plameni ugaševati, obenem pa je tudi upadla vodna gladina ribnika za 28 cm. Nljbffe so privreli zemski plini ter prišli na površje. V odprtino, iz katere so privreli, se je natekala voda,, vsled česar je voda v ribniku padla. Neki avstralska družba je pridobila Teodorja Roosevelta da pride v Avstralijo in govori več časa o narodnem gospodarstvu. Za to bo dobil Roosevelt $2000 na' teden. To poročilo je očitno pomoteno. Najbrž so mislili William Bryana, ki z $12.000 na leto ne more »shajati. ij0 Cleveland ima I lllll II 1.1 . I ■ I II | Mil I .1— I j " I ....... !■ ■ najcenejši p H ti. Nobeno drugo ameriško mesto nima tako poceni plin kot Clevdaad. Vi veste, da jeto nt, če ste ItveE v i«, gih mestih. Če žgete plin v Cleveland«, branite denar, Hišne stroške jako stoaafiate. Komičen romain v kratkih vrsticah ; Neka 67 letna devica Ema Maharey toži 70 letnega mladeniča John Wolfa za počeno srce, ker jo ni hotel poročiti ... DO nedavnega naznanila bo zobo-zdravniški urad dr. Kalbfleischa zaprt ob sredo popoldne v poletnih mesecih. Ob tem času pa jo urad odprt ob nedojjah od 9:30 zjutraj do 12. Dr. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. V New Yorku 90 tatovi o-kradli zlatarsko trgovirto, ki je takoj zraven glavne policijske postaje. Tu mora sumnja na vsak način pasti na policiste. Vaša hiša ie bolj čista in ngodacjia, le Mate p lis. Jed je hitrejša in asaj draga, če hočete kaj svedetl o fina, pridite v naš nrad in vprašajte. Mi vselej sadi odgovarjamo vprašanja. TI»b East Obio Bis to. HO Eut Mk SmL —V zalogi imamo posebne listine, katere bo moral imeti vsak gostilničar po novi postavi. To so dovoljenja, ki jih dajejo stariši svojim mladoletnim otrokom, da smejo hoditi v gostilno po opojne pijače. Vsak gostilničar bo moral imeti za vsakega otroka, kateremu proda pijačo, poseibno listino ali dovoljenje od starišev. Zadnji tčden je policija zaprla že dva gostilničarja, ker nista imela takilh dovoljenj. Kdor jih potrebuje. naj se oglasi v naši tis- V Connelsville je neki soprog umoril svojo ženo. svoje tri otroke in potem se samega sebe. In časopisi poročajo: Vzroka je 'neznan. iNajbrž bodejo zopet iskali "morilca". Neka ž«toska y Californiji neče biti porotnica, ?ker Ima i doma preveč dela. Zenske'ima- jo poleg enakih političnih pra- • vic še svoje posebne pravice. * s * Predsednik: JOHN GORNIK.. «105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIC, 15820 Calcutta Ave. Tajnik: PRANK HUDOVBRNIK, 1248 E. SOUl Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Proaaer Avenue. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, «424 SpUker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTSEt. «030 St. Clair Ave.; PRANK SOR1C. 1166 Eaat 55th St.; MIHAEL WINTER. «080 St. Clair Avanue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glaas Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, «S18 St. Clair Ave.; PR fclBERT, 6134 Glass Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrtiovnl zdravnik: J. M. SBLIiKAR, «127 St Clair Avenue. Val dopiat m druge uradno stvari, naj se poilljajo na glavuega tajnika, denarne nakasnlce pa na glavnega blagajnika. Zvezlno alasilo "CLEVELAND8KA AMERIKA" le ^estT^11 j?, ^dt^^iim ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Cfevdandafca Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil. Cena takemu oglasu je $1.00 za petkrat. Mali oglasi. ' i % ' I ■ POZOR! Naprodaj moja posest, dve trgovini in osem stanovanj. Majhno placate naprej, ostanek pa tako kot rent. Za podrobnosti vprašajte W. S. Ul-mer, 627 Williamson Bldg. Central 1651, Main 4537. * -----(67) OGLAS. Singer šivalni stroji (maši*\ ne) so znani kot najboljši in najcenejši šivalni stroji po celem svetu. Kdor se neče kesati ali jeziti nad slabim strojem, naj pride k meni in se bo lahko sam prepričal. Pri meni kupite že lahko rabljene stra-je od $5.00 naprej in popolnoma nove stroje od $38.00 naprej. Da pa zavežem nekaterim nevoščljivim osebani nesramno obrekljive "jezike proti moji osebi, vabim v9e one. ki želijo kupiti si dober šivalni stroj, naj pridejo v mojo trgovino. Naznanjam tudi da popravljam vsake vrste stroje po jako nizki ceni. Torej kdor hoče imeti dober in Singer šivalni stroj, naj se oglasi na 6024 St. Clair ave. in to lahko do pol devete ure /večer vsak dan. (61) Rudolf Perdan, 6024 St. Clair arve. __________________________1 - ------ pomagal ob času krize, opo zarjam, da v teku 14 dnij poravnajo -zastareli dolg. Odloga je bilo dovolj, kakor tudi prilike, da bi se spomnili na .svojo dolžnost, koje ste obvezni napram rojaku, ki se je ska-zal dobrotnika v potrebi. Ce ne bo pomagal prijateljski opomin, bom prinvoran drugim potom iskati posojeni denar nazaj, katerega sem si teško- prihranil. Želeč, da ostanemo še naprej dobri prijatelji, kličem vsem dotičnikom na svidenje! Ivan Simončič, 1126 £. 61 St. —;--(61) Ena ali dve sobi se oddajo v najem za spat brez hrane. Vprašajte na 1023 E. 62nd St. Iščem prijatelja po imenu Henrik Makove. Vem, da se nahaja nekje v Clevelandu. Doma jc iz Rebij, pri Komnu na Krasu. Je krojač. Rad fei vedel za .•ijegov naslov, ker imam zanj važne stvari iz stare domovine. Frank Barič ,1207 Broadway St. Joliet, III. Naprodaj je mlekarska trgovina na vzhodni strani. Dva konja, dva vozova. 'Proda se vsak dan do 100 galon mleka. En cream separator, dva soda za maslo, nad 50 posod za mleko, ledenica, Najboljša mlekarija. ki se dobro splača. Majhna pot. Vse skupaj se proda za $850. Proda se takoj. Vprašajte 1604 E. 45th St. (60) Hiše naprodaj. 1 Zidana hiša za 3 družine, nova in lepo vrejena na 63. ; cesti. Samo $5200. Hiša na 66. 1 cesti ima 14 sob. je lahko za 1 4 družine. Lepa moderna hiša s kopališči, velika klet. fumes, in veliko podstrešje, škriljeva streha, cena $4500. Hiša na Norwood Rd. 11 sob, 3 družine, velik lot. cena $3500. Dve 1 hiši, vsaka za 2 družine na ' Norwood Rd. Cena $395°- E"a na Carry ave. $2200. druga na . Carry za dve družine $2400. • Hiša za dve družini na 61. ce- ■ sti, cena $3400. Ena hiša na ' Prosser ave. cena $2500. Imam ■ še mnogo drugih. Vprašajte ► pri John Zulich, 1197 E. 6ist ■ St. (65) i NAZNANILO. ' Naznanjam vsem Slovencem 1 v Clevelandu in okolici, da sem i dobil od države Ohio dovoljen- * je opravljati vse notarske po-1 sle, kar bo meni mnogo koristi-. lo, ker bom lahko še bolje po-1 stregel svojim odjemalcem, kadar Se posestva prepisujejo, ker ne bo treba hoditi od enega do druzega, kakor sni0 mo- , rali dosedaj hoditi. Vse te po-i sle bom sedaj lahko sam opra-. vil. Tudi naznanjam, da odse-. daj naprej se lahko pri meni zavarujete proti ognju, ker delam z več kompanijam. J. Zu* lich, Real Estate, zavarovanje proti ognju in javni notar, 1197 E. 61 st St. (62> DR. HOLLANDER, zobozdravnik. 1355 E. 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott. Fri-41-65 Z naselbino rastejo tudi Jt^Mfcalqaiis^« katerih dobite danes rm, kar dotn in vaio družin«. ' " f : veliko iz bero pcyhflttWp I^bIo®^* stole pottage, žinmke, raznovrstni porcelan, bkar I iaifc» HaMnefe juho, razne sidediee, vso klar Ivalv-Cj ▼aa^^^^P ^^H nih drafih poeod m priprav, ftasaaafcvapsifcSa- NAŠA POSEBNOST JE: POSODI. VSAKE VRSTE PO i.....-----lUU Poleg te trgovma pa mmmmimJk fOGRM ZAVOD. ^»fih m halja m automobile za va« prifike. Čini 11*11 iij nUge. Poatrefea toina. " . ' V * i »v 1 1 ■ ■ 'i - _ Fran Zakrajsek, SLOVENSKI POGMEMpC BI TKGOVtA S I Ill T-trH-'OT* 6208 StCkir«v John gornik, ^jTjxnjnj~\i~u~u~u~u~ i~i~—i— > - - - - Priporočam m vMm rsjaky v N^ wwd^sia la rtih ipoinlidiniklh tu (studi Ir | po iticrl In. t® nirtjtnt. PripfffJta m rf^sls dM< MPMa v napravo uniform In livrfcijam «a enpa narsflfca. Priporočam tudi avojo vollho aatop* mm* mmtNk pUMkMa Edini zgdqfeaik vaeh sok 11 lak it po»M.WCia. Tekfon Princeloo 2402 W . Projkay^iirf C. H. Mix Allotment lull eapi ■l^iimisei TTI fTTTf Takoj ae plaža $5.00, oataaalr $2.00 na asesec. Najve« dalii, ček je pri iiapFn Vprašajte pri L. RECHER, # EUCLID, OHIO. ^ ... _ ___- V dirift KordUjerah CIT It J • - "Ofc reki Rk» de 1« Platn") #1 ^ L,XP* a A r II IL^dP g==3 V^—!1 PRVO POGLAVJE. V Oba se vrneva na prvotno pot, »n ie po nekaj korakih spoznam, tla sem »mcl prav. Skrbno gledamo na obe strani v pričakovanja, da se sendador vsak tnenntek prikaze. Kakor skitno smo pa pogledali, ga vendar ni bilo na spregled. Pač pa dobimo od njega i kratkem znamenje. Na deblu nekega drevesa opazim kos papirja. Vsak liooe biti prvi, da zgrabi papir, Monteso prebili druge in prinese papir meni. Sledeče besede berem: "Se dva dneva vedno po tej poti naprej za mojo sledjo." Spogledamo se. Tega nismo pričakovali. Zakaj,gre tako daleč naprej? Zalcaj ni tu počakal na nas? Imeti je moral gotov vzrok. "Mogoče nam ne zaupa T* teče brat. "To ni mogoče," odvrnem jaz. "Če nam tukaj ne zaupa, mm čez dva dni tudi ne bo. On ima drug vzrok." MToda kakšen je ta vzrok ?" "Da, če bi to vedeli Poglejmo, če je pustil dobro sled za le^boj." Dosedaj sem ostal v sedlu, * adaj razjaham in grem k drevesu. Dosedaj smo jahali vedno med drevjem, ki je pa zdaj aginilo, in pričelo se je nizko grmovje, ki se je pa tudi kmalu wnaknilo travnati planoti. Pričel sem misliti, kako je senda-dox pritrdil svoj listek na dre-vo. Listek pe namreč visel na vejici in ta vejica je bila zataknjeno v deblo drevesa. Ta vejica, na kateri je visel listek pa je bila od drugega drevesa kot od onega, v katerega {t bila zataknjena. Ko slednje drevo natančneje pregledam, vidim, da je sendador rabil no/, ko je zatikal vejico v drevo, i "Sendador ima nož." naznanim tovarišem. "Mogoče ga nismo dobili pri »jem, ko smo ga preiskovali!'' •dvrne Pena. "Potem pa hi moral biti žepni nož, ki je majhen in so lahko skrije. V tem slučaju bi ga lahko prezrli. Toda nož, katerega je sendador rabil tukaj ima tri prste široko klino, in take kline nima noben žepnv nož." "Torej je sendador nož dobil kje drugje." "Brez dvoma. Na vsak način je pa dobro za nas, če zvemn, s kom je govoril na potu. Jaz jaham po njegovi sledi nazaj. Cad no se mi zdi, zakaj je sendador hotel zakriti sled svojeg;: prijatelja." "Zakriti? Iz česa pa sklepate to?" - "Iz tega, ker ni na onem mestu pritrdil listki na kate-ttm je prišel iz gozda, pač pa je korakal št cel četrt ure naprej, da bi obrnil našo pozornost naprej. Kakor zveden in pameten je, vendar je bil toliko nepreviden, da je šel z nožem rezati deblo, kajti sedaj vemo, da ima nož." "Vprašanje je, če je listek r« sendador pritisnil ob drevo. Saj ni nobenega podpisa." "Od koga pa naj bode. Listek je za nas namenjen, in sendador ga je napisal. Toda ostanite vi na tem prostoru, brat in Pena pa naj me sprem Ijata." Mi trije jahamo nazaj in sicer v galopu, da bi čim manj iasa zgubili. Pridemo do grmovja, potem pa na veliko prerijo, kjer poženemo konje v najhitrejši tek. Sled leži razločno pred nami. Od časa do časa pogledam ■a uro, da bi izračunal daljavo Jahali smo dobro uro in soln-ee se je že bližalo horicontu. Zopet mine pol ure. sled pa še vedno vodi v ravni črti naprej, dokler ne pridemo do konca Toda sedaj $mo prišli tudi na cilj, ker vidimo, kar smo iskali. Pred nami leži zopet gozd katerega obkroža gosto gr movje. Izmed teh grmov pride sendador in sicer ne sam. njim je bila druga oseba, ki se je pa ločila od sendadorja. Ko preiščem sled drugega moža spoznam, da je bil Indijanec. "To je pomisleka vredno," reče Piena, "raje bi imel, da se nahajajo belci pred nami." "Zakaj?" vpraša brat. "Sendador je najbrž slučajno naletel na tega moža katerega je prosil za nož."« "Pravilno f Toda kjer je Gran Chaco en Indijanec, jih je prav gotovo še več zraven Ali mislite, da bo dal rudečkar svoj nož, katerega tako krvavo potrebuje, prvemu tujcu, na katerega naleti? In konečno Indijanec tudi ne izroči svojega noža, če ne dqbi zanj kaj druzega. Sendador ni imel pri sebi ničesar, in torej niu je kaj druzega obljubil. In kaj neki je bila sendadorjeva obljuba? Plen, katerega lahko naredi pri nas." "Vi takoj mislite najslabše." omeni frater. "Kdo ve, kaj sendador namerava? Le na ta način si mo-ren|o trarzlagati sendadorjev korak, «ker nas vleče toliko časa za seboj. Mogoče imate vi kako drugo misel?" "Da." "Potem pa prosim, da nani naznanite." "Jako enostavno je. .Sendador ve, da mi vsi želimo z njim proti Pampas Salinas. Nevarni torej ntsmo zanj. Drugače je pa ž možmi, katere je zvabil na otok. Njemu mora biti dobro znano, da so ti ljudje njegovi smrtni sovražniki, in zato skuša čim dalje priti od njih. Raditega je šel sendador tako daleč." "Hm! Jaz skoro ne vrjameni temu. Kaj pa mislite vi, se-nor ?" vpraša Pena. "Jaz ne rečem ničesar. Vsak ima lahko prav. Sendador nam lahko nastavi past, zato pa moramo biti previdni." "Da, tako je. Sedaj sprevi-dite, da je bila precej velika neumnost, ker smo dovolili sendadorju da pobegne. Kaj naj storimo? Mi ga moramo imeti in smo tako prisiljeni ravnati se po njegovih navodilih." "Da, tako naredimo. Jahaj-mo nazaj 1 Tu nimamo ničesar več opraviti." Solnce je zginilo in polmrak je objel zemljo. Kmalu smo zopet pri svojih tovariših, ki se niso drznili še ognja prižgati iz strahu pred sendador-jem. In dočim po večerji zu-spimo ,smo bili toliko previdni, da smo postavili stražo za vsak slučaj. Drugega jutra se napotimo naprej. Na vso moč podimo konje, da pridemo čimprej do sendadorja. kar pa je bilo zaman, kakor se kmalu prepričam. (Počivali smo sedem ur, in ta čas je bil za nas zgubljen, kajti sendador je jahal celo noč naprej, kakor sem spoznal na sledu. Sicer smo prišli zopet precej blizu, kajti ko se je dan nagibal zatonu, sem cenil sen-dadorjevo sled, da mora biti samo kake tri ure stara. Toda počivati smo morali ponovno, ker v temi bi sled lahko zgu-bili. Tudi ta večer ni bilo sendadorja. Vzeli smo zopet- sedem-urni počitek, potem se pa drugega dne podali naprej. Jahali smo skozi velikanski gozd, ki je bil precej redko porašen z drevesi, kar nam je bilo ljubo, kajti nihče ne bi raxl jahal po takih krajih, kjer bi nas sendador lahko nenadoma napadel s svojimi pristaši. Raditega pa tudi ukažem popoldne nenadoma ustavi gozd zgostil. Iz žepa vzamem daljnogled in ga obrnem proti gozdu, za katerim je baš solnce zahajalo. Med drevjem vidim obilo grmovja, za katerim s« je vsakdo lahko skrival. Raditega stopim s konja trdno odločen, da postavimo šotor za nocoj na tem mestu. "Zakaj pa tukaj?" vpraša Pena. "Sled vendar dalje vodi in mi ji moramo slediti, če hočemo dobiti sendadorja." "Ne, mi ne smemo naprej," odvrnem. "Drugi dan naše ježe je pri kraju, in sendador mora biti kje v bližini. Sicer pa ta sled ni stara niti pol ure, torej tiči adut gotovo kje v gozdu." "In kaj za to?" "Vi to vprašujete, ko ste bili prej vendar tako nezaupni? Kaj če ima pri sebi Indijance, kar je prav lahko mogoče." "Saj nas ne bodejo opazili, ker niti ognja ne prijgemo." "Tako! Sendador naj pride k nam in ognja ne smemo prižgati? Kako naj nas pa najde, če bo noč? Ogenj je na vsak način potreben, kajti mi moramo računati tudi na slučaj, da sendador pošteno misli z nami. Poiskati moramo prostor, kjer nas lahko najde s pomočjo ognja, toda kjer nas ne more za-vratno napasti. V gozdu se pa svojimi Indijanci tako blizu nas lahko splazi, da nas slednji s svojimi zastrupljenimi puščicami zadenejo. Tu je pa odprt svet, in moramo opaziti vsak napad pravočasno." "Kakor hočete. " Toda ali prevzamete za slučaj svoje pomote tudi odgovornost?' "Gotovo." Ker mi pritrdijo tudi drugi tovariši, konečno vsi razjahajo, in kmalu imamo skupaj toliko lesa, da si zakurimo ogenj. Te kom dneva smo nastreljali do volj divjačine za večerjo, in za konje je bilo tudi dovolj \pre skrbljeno. J Dočim se ostali pripravljajo za prenočitev, se splazim jaz naprej, da se prepričam, če vodi sled v resnici proti gozdu in ne drugam. Da me kdo ne opazi v gozdu, porabim vsak grm za skrivališče. Ko sem šel kakih osemsto korakov da-eč, pridem do prepričanja, da je šel sendador v ravni črti na->rej, in se torej vrnem domov. Ogenj je že gorel in tovariši so pričeli vživati večerjo. Ko se zmrači razpostavim štiri straže. Postavili so se na vseh štirih konceh taborišča. Ljudem naročim, naj se skrijejo za grmovje, da jih ne more nihče opaziti. Toda zdelo se je, kot da ne >o sendadorja, ne kakega druzega človeka. Jaz sem se takoj :>o večerji vlegel, da si pri-,, voščim nekaj ur spanja. Ob >olnoči -bi me morali zbuditi. Ko mine polnoč, me v resnici zbudijo in Pena mi naznani, da še nikogar ni bilo. "Sendador se bo pač branil priti sem," reče Pena. "Zanesite se, da pride gotovo," odvrnem. "Torej pride kot sovražnik/' "Bodemo videli. Do jutra čujem jaz in sicer na najbolj nevarnem koncu." Ko se oddaljim, Še opazim, da stikata Pena in Gomara glave skupaj in se tiho pogovarjata. Gomara mi je čimdalje manj ugajal. Tekom zadnjih ■dveh dnij skoro bese-tlice ni spregovoril z . menoj, in bal sem se, da pride do poloma, kakor hitro še sendador prikaže. Jaz prevzamem stražo, da nadomestim krmilarja. Ko pridem k njemu, mi reče: "Slaba stvar to. ker moram tu sedeti, ne tla bi kaj opazil. Najljubše bi mi bilo, če pride kakih pet ducatev Indijancev, da se pošteno pomenim z njimi. Toda meni se ne bo nikdar kaj tacega zgodilo, kar bi želel.' "Le ne mislite prečrno! Noč je še dovolj dolga, da se še lahko marsikaj zgodi." "Zgodilo se ne bo nič druzega kot to, da se vležem k počitku. Lahko noč!" Nevoljen odide, in jaz vzamem njegov prostor. Zdelo se je kot bi imel krmilar prav. kajti ena ura mine in še ena. ne da bi se kako živo bitje prikazalo. Za menoj pojema u-nj, pred menoj pa lež tero tupasem rzza oblakov nekoliko posveti. Tu" se mi zazdi, kot da bi se pred menoj nekaj zganilo. Vležem se na tla. tako da uho lahko pritisnem na zemljo, čujem šum, kot bi nekdo neksfj nazaj vlekel po tleh skozi grmovje. Potem pa vidim sklonjeno postavo, ki se mi približuje. Mož gre mimo mene naprej. Jaa ležim še vedno na tleh, da se prepričam, če je sam. Ker nt kogar ni za njim, se dvignem, da se pokažem tujcu. Takoj spoznam sendadorja. Nad dvajset korakov naredim, predno me opazi. Potem pa pričnem bolj trdo stopati. Hitro se obrne ,me zagleda, se naredi kot bi hotel zbežati, vendar konečno obstoji in vpraša: "Kdo je za menoj?" Hliltro Stopim praven »jega in odvrnem: "Poglejte natančneje, senor Sabuco. Ali me ne poznate?" "Da," odvrne. "Vi ste. Toda kako ste prišli za moj hrbet?" "Bil sem straži, in ležal sem na tleh, ko sem vas videl prihajtfti. IPustil sem vas mimo, da se prepričam, če imate spremljevalca s seboj." "Kdo pa naj bo z menoj?' "Vaši prijatelji." "Ha! In straže ste razpostavili?" "Gotovo. Vsak previden člo vek skrbi za svojo varnost." "Tu ste brez skrbi. Jaz mislim pošteno s svojo obljubo. Kdo j.e še z vami. Samo jerba teri ?" "Da, ti, po-tem oba mornarja brat, Pena in Gomara." "Sto hudičev! Slednjega ni bilo treba vlačiti s seboj." "Razburjati se vam ni treba, ker mi je obljubil, da ne bo sovražno proti vam postopal, vsaj začasno ne." "Torej samo začasno? Poz neje pa me lahko ob vsaki priliki napade "Ne, kajti dokler sem jaz pri vas, ste pbd mojim vrastvom." "Ali mi obljubite to?" "Obljubil sem vam že in bom tudi svojo besedo držal." "Vrjameni, da pošteno mislite, in kmalu se prepričam, kako je z drugimi. Ali mogoče slutite, na kak način sem pobegnil ?" "Povedal sem vam že.' "Senor, nevarno je za vas." "Gotovo, kajti Gomara je iz jeze že streljal na mene." "Hudiča! Ali vas je zadel?" "Ne Toda zgrabil sem ga tako, da je -dobil spoštovanje pred menoj." "Torej v smrtni nevarnosti ste bili radi mene. Zapomnil si bom to, senor! Če preberete moje kipuse in rešite zastavico, tedaj »bodete zadovoljni z menoj. Ali ste dobili moj listek?' "Dobili smo ga in brali. Sprevidel sem, da ste že oboroženi, torej imate nekje pomočnike v bližini." Sendador se ozre okoli, potem pa potegne iz nedrij nož in mi ga pokaže. "Kje ste pa dobili nož?" ga vprašani. "Od nekega Indijanca, na katerega sem naletel, in ki mi je nož posodil." "In ta Indijanec je še v bližini?" vprašam. Zopet mi pogleda v obraz, predno počasi odvrne: "Da. senor, tu je." "In še drugi z njim?" "Da. Na svojem potu sem nalete! na prijateljski indijanski rod. Če mislite vi in vaši tovariši pošteno z menoj, tedaj se vam ne bo nič hudega zgodilo, pač pa bodete prijazno sprejeti. Če me pa napadete, tedaj vas Indijanci pobijejo.'* "Katerega rodu pa so vaši Indijanci?" "To zveste šele tedaj, ko se prepričam, da sem pri vas varen." "In koliko glav štejejoj" "Tudi to vam pozneje povem." "Dobro, ne bom silil v vas, in od naše strani ste lahko pri-pričani, da ne bodete imeli sitnosti. Toda sedaj pojdimo k ognju.", Najprvo sva govorila tiho, potem pa vedno glasneje tako, da so nas pri ognju slišali. Vse tri straže so prišle v skupno taborišče in tako smo bili zbra- 111 VSI. god,ti, Stopil je pokončne glave k ljudem in rekel skoro s ponosnim glasom: Dalje prihodnjič. *mm iMomflc aituauM Bolečine v hrbtu, katere povzročajo o bi« t ne ne-i (prilike, hitro, izginejo, ako rabite Severov© Zdravilo i za Obisti in jetra (Sevtn'a Kidney istemc m iiKoiiiv ki DOBRO DELO. NIZKE CINE. 11blkt obleke................$140 fcnskekiktfe.....................SOa N Molke auknjc................Ženake dolge aukqje...... %UK> j Jopiči................................80« Ženake obleke................«1j00 I The DAMM DRY CLEANING Co. CaaL 73>-w 1574 g. 55th ST. 6U22! A. J. DAMM, poslovodja. -6 •O rt > u o o .s g a 5 s .s ^ > > c - j« — > • a, ^,jOt->'rT •s t 13 '2 s £ 3 I i s «i I 2 ^ « tn £ O .£ C M © M «, * <£ ^ _Q > < < O H N c/a « ■ *u o -Q Q ta številka] n| 83.—11025.—...... 9-7S\2-75\ 180 10.00 1132.30I 417.00372]...[24!..(396 Številka| 2 4.00....... 86.40 2.70... .j.....|.....| 93-i°.......38I--I 44 Stcvilkaj 3 31.00 108.00.......45—-I I 2°l 145-85- vi 4i Jl-- 4* jj Številka] 4 26.25.......140.00 5.70....j 7.oo|u2.8o| 191.75 .T. 85). .|i6 101 | Številka| 5 28.00 * 96.00...............|.....| 4-8o| 128.80 214.so| 41 41 Številka! 6...... 62.00...... 1.95 —I —I.....I 63-95 6o.oo| 22 .. .| 4I 1 27 Številkaj 7 10.75 I23 °°.......90 6o| .8o| 136.05 io8.oo| 46 ...| 3l • • 49 Številkaj 8 16.00 4900 3.20.........| i.2o| 480I 74-*o.......|i7 4I--I-- 21 Števjlkaj 9 30.50 163.00.......60 ....I.....j.....| 19410 72.00I 65 ... | 2 .. 67 Številka] 10 u2.00 99.00...............| i.oo| 400! 116.00 136.00] 38 .. . 38 številkaj 11 15.00....... 7\*o.....f... .| i.io|..] 87.30I 47.811... 3/|--|..|37 | Številka! 12 7.00 89.00..........-j — | -5<>l 2.40I 98.90I 72.00I 32 ...|..!..| 32 številkaj 13 5.00....... 45-6° -3o|...i .io| 6.40! 57.40].......22|..|i| 23 '? Številka| 14 7.00^103.00...........-3o| 2.8o| 113.10I.......I.37I...]. .j..] 37 j Skuoail 27S.SO I0I7-00 346.40 22.35fa.75l M-80l54.00f2632.80l1127 31b" iM^^lgss