l>i£>.silo &ocialistiičii e zveze delovnega i j udst\ •o testo Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZ D L Novo mesta — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 800 din ozlr. 8 ameriške dolarje. — Tek. račun pil Komunalni banki v Novem mesto, št. 60-KB-16-Z-24 Stev. 36 (390) Leto VTH NOVO FJESTO, 4. SEPTEMBRA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni ui«u~--- uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta SO. Pošt preo. »^vo mesto 81 Telefon uredništva ln uprav«t St. 127. Rokopisov na vračamo. Tiska Casopisnc-ealožniško podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani. Za tisk odgovarja F. ~'evel Razpis volitev Izvršni svet LRS je na seji 23. avgusta sprejel odlok o razpisu volitev v občinske ljudske odbore na območju nase republUJke. Razpis določa volitve v občinske in okrajne ljudske odbore. Volitve v občanske zbore bodo v nedjeljo 20. oktobra, volitve v profevajalni skupini industrije bodo v soboto 26. oktobra, volitve v proizvajalni skupini kmetijstva pa v nedeljo 27. oktobra. Volitve okrajnih ljudskih odborov bodo v torek 5. novembra. Kot smo že pisali, bomo pri letošnjih -volitvah volili občinske zbore proizvajalcev. Izvoljeni odborniki občinskih zborov in občanskih zborov proizvajalcev bodo izmed sebe volaid okrajne zbore, odnosno okrajne zbore proizvajajlcev. LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE PRED VI. KONGRESOM Obsežnosti političnih dogodkov, ki se nam obetajo v letoš_ njem letu, bo dal VI. kongres Ljudske mladine Slovenije 13. septembra v Celju svoj nemajhen delež, saj predstavlja ta kongres že po svojem delovnem načrtu nedvomno važen mejnik v nadaljnjem razvoju mladinskega gibanja, tako v okviru sam© organizacije LMS, kakor izven nje. Osnovna težnja kongresa: obravnavati tiste probleme, ki so danes v ospredju zanimanja mladega rodu, nalaga mladinski organizaciji zelo obsežno, pa tudi odgovorno nalogo. Ne gre samo za vprašanje, kateri so osnovni problemi, ki danes otežkočajo vzgojno rast mladega človeka- Težko bo tudi najti primerna stališča, ki naj pripomorejo k uspešnemu vzponu mladega človeka. Kratko: konstruktivna kritika mora imeti svoj končni cilj v iskanju rešitve teh problemov. Nekaj namreč drži: družbena in politična vloga mladine je Mladiisto delovne brigade so odšle Od 22. junija do 28. avgusta je dejalo na cesti Novo mesto -Mačkovec sedem mladinskih delovnih brigad, pet v prvi in dve v drugi izmeni. 28. avgusta so se poslovili zadnji brigadirji in brigadirke. Poslednja je odšla V. ljubljanska mladinska delovna brigada Moše PiJada. Skupno je bilo v vseh brigadah, ki so delale na tem odseku 580 mladincev in mladink. Kot brigade v prvi izmeni, ki so delale v največji pripeki in navzlic temu dosegale izredne delovne uspehe, sta tudi obe brigadi druge izmene pokazali pri delu veliko požrtvovalnost, zato tudi uspehi niso izostali. Ce je delo prve izmene ovirala silna vročina, je delo druge izmene večkrat oviral dež. Vremenski pogoji jim res niso bili preveč naklonjeni. Taborniki Gorjanskega rodu so letos že drugič postali prvaki Slovenije v taborniškem mnogoboju. K temu uspehu so pripomogli tudi člani družine Dobrih tovarišev (učenci v gospodarstvu), ki so osvojili v postavljanju šotorov C starostne skupine I. mesto. Na sliki: tov. Simončič sprejema diplomo od načelnika ZTS tov. Blahe. Foto: Dobovšek. Navzlic temu pa so uspehi dela veliki. Tudi obe brigadi druge izmene sta odšli i* Novega mesta s častnimi nazivi udarnih brigad, V. MDB Moše Pij ada je dobila ta naziv trikrat, VI. Janka Premrla-Vojka pa oelo štirikrat. Ta brigada Je bila poleg tega enkrat še pohvaljena, na delu i>a J« bila pet tednov. In učinek dela zadnjih dveh brigad? Točnega pregleda vseh del nimamo. Med drugim sta brigadi v tem času odkopali nad 800 m" starega cestišča, vMakovale v cestišče okoli 500 ms kamna, razsuli okrog 400 ms starega materiala, napravili okoli 2.000 mfetrov robnikov, izkopali odvodne jarke skoraj po vsej dolžini trase ter opravili še veliko drugega dela-VI. ljubljanska MDB Janka Premrla-Vojka Je v zadnji dekadi presegala norme povprečno z 231 odstotki! Pri (tlakovanju ceste so mladinci dosegali tudi do 700 odstotkov norme, mladinke iz VI. brigade pa tudi do 400 odstotkov! Delo na odseku mladinskih delovnih brigad ni povsem končano, kad ti brigadi druge izmene, zlasti V. brigada Moše Pi-jada je delala to, kar ni bilo predvideno za nikogar, najmanj pa za mladinske brigade. Odkopavala ln utrjevala je vodovodno cev na cesti Herojev, to je popravljala površnost pri zasipavanju vodovodne cevi. brez tega dela bi -brigade končale dela na odseku, ki so ga prevzele, še predčasno, navzlic neugodnemu vremenu. Po več kot dveh mesecih dela so mladi graditelji odšli iz Nm-pga mesta. Upamo, da so s seboj odnesli boljši vtis, kot so ga imeli nekaj dni po prihodu. rasla vzporedno i rastjo samouprave, ta pa kaže vse večjo težnjo po pomlajanju kadrov, zato daje zaključek, da mlajša generacija začenja zamenjavali starejšo, toliko večjo odgovornost, kako *e bo lotila svojih nalog. Temu zaključku se pridružuje Je drugi, namreč dejstvo, da ta generacija raste in se razvija ob uspehih in napakah tiste generacije, ki J« njen predhodnik Tako bo kongres združil dvoje žarišč: bodočnost in preteklost mlade generacije nasploh. Delež, ki ga s tem na svoj« rame prevzema LMS, pa mora dati predvsem ta rezultat, da bo mlad človek v današnji stopnji družbenega razvoja, kakor tudi v bodoče, poznal svoje naloge v družbi ln jih učinkovito izvrševal. Ce bo sedanja mlada generacija dopustila napake na svoji poti, bodo t« napake slejkoprej njej sami v škodo. Tega se mora zavedati vsak: tisti, ki ga vzgajajo, in tisti, ki vzgajajo! Mnenja o današnji mladini sr> zelo različna. Črnogledi ji pripisujejo vsemogoče napake, od neresnosti do pokvarjenosti, in po teh sodbah čaka mladino zelo črna bodočnost. Bes je mogoče le to. da je današnja generacija razpeta med svojimi željami in svojimi potrebami, kar predvsem .povzroča standard, ki je v avetu precej različen, našim mladim ljudem pa je pogled v teh vprašanjih zelo usmerjen na bližnji zapad. Težave, ki s tem v zvezi nastajajo, pa vedno različno učinkujejo: večina je pripravljena doma ustvariti boljše življenje, nekaj pa jih gre poizkušat srečo' čez mejo. Mlada generacija je tudi bolj demokratično razpoložena in bolj neposredna v medsebojnih odnosih. Tudi dejstvo, da Je kritična do družbenih dogajanj, kaže bolj na prizadetost mladih ljudi za življenje okrog sebe, kot na na n&resnost ali zlona-mernost. Seveda pa je treba vsem tem lastnostim dati pravilno smer razvoja, in del te naloge naj bi rešil VI- kongres LMS. Mladi delavci, kmečki fantje in dekleta, mlada inteli. genca, vajenci, uslužbenci, dijaki, vsak Ima specifične težave in uspehe, pa naj se organizirano aH neorganizirano bori za svoje življenjske ideale. Ljudska mladina kot politična organizacija čuti prav zaradi tega svojo dolžnost, da težnje in probleme združi in nakaže primerno pot, ker bo le s posluhom za utrip življenja mladih ljudi in na bogatih tradicijah svoje organizacije, Zveze komunistov in drugih organizacij tudi v bodoče predstavljala tribuno mladega človeka, za uveljavljanje v družbenem in političnem življenju, ki je v končni liniji le del splošnih družbenih teženj. Tudi mladinska organizacija novomeškega okraja se « vso (Nadaljevanje na 2. strani) Spel je jesen ln vnovič so se odprla vrata naših šol. Kakor čebele v panje se bodo vsuli v učilnice naši otroci ln mladina. Eni se bodo vrnili vanje, oziroma v višji razred, drugI bodo tokrat prvič prestopili šolski prag. da si začno nabirati znanja, ki je za življenje vsakemu tako izrednega pomena, dane« bolj kot kdaj koli prej. Skrb za Izobrazbo naše mladine, mora biti naša temeljna skrb. Gotovo želimo svojim otrokom, da bodo v življenju čimbolj srečni, da se bodo v svojem delu in poklicu čimbolj uveljavili. Brez dobre, temeljite podlage, ki jo daje šolanje, je to nemogoče. Sodobni čas in sodobno življenje terjata, da je človek izobražen, splošno In strokovno, tudi tisti, ki bo stopil v življenje samo z ljudsko šolo. Veliko prizadevnosti moramo -starši posvetiti otroku za Izobrazbo. Največ bomo storili že s tem, da otroka ne oviramo pri pouku in obisku šole, da ga ne preobkladamo z delom, ampak mu pustimo časa ln prostosti za učenje. Kajti to je za našega otroka važnejše, kot za nas tista navidezna »nujna pomoč« pri domaČih delih. Le v znanju, vsaj v osnovnem, dobro podkovan otrok, bo v življenju uspeval, staršem nekoč v ponos in veselje. Dobro pretebtajmo to stvar in si jo vzemimo k srcu sedaj, ko se je začelo šolsko leto. Vsem učencem, od prvih do višjih razredov katerih koli šol, In vsem učiteljem in profesorjem želimo, da bo novo šolsko leto rodilo obilo zdravega, žlahtnega sadu, v veselje ln korist staršem, vzgojiteljem in družbi. Zgradili bodo zdravstveni do 2elja, da bi Metlika dobila nov, sodobni in higienskim ter zdravstvenim potrebam ustrezni zdravstveni dom, se bo drugo leto menda le izpolnila. Prejšnji teden je namreč občinski ljudski odbor razpisal javno licitacijo za oddajo gradbenih del pri zdravstvenem domu v Metliki. Predračunska vsota za celotno zgradbo znaša 18,854.250 din, za gradbena dela do tretje faze, ki bi prišla že letos v poštev pa bi bilo potrebnih 7,000.000 din. Licitacija bo dopoldne dne 10. septembra v prostorih občinskega ljudskega odbora. Ce bo uspela dn bodo gradbena dela uspešno stekla, je upati, da bo do novega leta stavba v surovem že pod streho. Za novi zdravstveni dom je že odkupljeno zemljišče — stal bo na prostoru sedanje mestne žage —Ln tudi denarna sredstva so v glavnem zagotovljena. Precej bodo prispevali rtudi sami prebivalci metliške občine, saj so se na primer vaščani z Bol-draža in iz Slamne vasi že ponudili, da bodo prispevali les »Celje 1957« Pod tem naslovom so v Celju priredili več razstav, ki nazorno kažejo gospodarsko rast celjske, ga okraja, hkrati pa tudi kulturno prosvetno dejavnost tega okraja. Razstave so odprli v navzočnosti Zveznih in repuibli. ških predtertavnillkov, ljudske oblasti v soboto 24. avgusta, odprte pa bodo do 4. septembra. oziroma dovažali gradbeni material. Prav gotovo Je, da tudi ostale vasi in meščani sami ne oodo zaostajali s prispevki in delom, tako da bo -ta prepotreb-na stavba čimprej izročena svojemu namenu. —ar Preveč sadja in zelenjave Seveda ne na novomeškem trgu, pač pa v Jugovzhodni Srbiji, kjer imajo letos okoli 50.000 ton tržnih presežkov sadja in zelenjave. Samo tržni presežek sadja cenijo na 35.000 ton. Precejšnje količine ne bodo odkupljene, zaradi pomanjkanja primernih skladišč in prevoznih sredstev. Volivci — do 10. septembra preverite pri pristojnem matičarju, če ste vpisani in kako ste vpisani v volilni imenik 2V otran je politični tedenski preffletl TRIJE SEJMI Kot vsako leto, je bilo tudi v letošnjih poletnih mesecih cela vrsta sejmov, razstav in tednov, ki naj bi prikazali gospodarsko moč posameznih okrajev, republik in zveze. Menda nam ne bo nihče zameril, če bi trdili, da je bilo le-te.h celo preveč, saj prirejanje takega sejma ni poceni in marsikdaj morajo tako razstavo ali vsaj lep del plačati potrošniki. To seveda ne velja za tiste prireditve, kjer že v naprej vemo, da bodo imele tudi velik trgovski uspeh in da bo sklenjenih mnogo koristnih pogodb, da ne govorimo o tistih razstavah, ki posredujejo naše blago tudi v tujino. Drugače pa je tam in prav v zadnjem času smo lahko gledali več takih lokalnih razstav, kjer razstavljajo blago tudi taka trgovska podjetja kot so NA-MA, ali celo trgovine z mešanim blagom. Na neki razstavi smo opazili na velikem razstavnem prostoru tako podjetje in izračunali, da ga je razstavljanje moke, bonbonov, cikorije in drugih pfoizvodov, ki jih potrošniki vidijo vsak dan, stalo okoli 400.000 din. Ta trgovina bi morala do konca leta prodati potrošnikom 400.000 kg blaga za dinar dražje, da bi lahko pokrila »izredne* stroške. Ker tolikšne količine bržčas ne bo prodalo, bodo morali zato nekatere vrste blaga občutneje podražiti. Tako razstavljanje pa je prav gotovo nesmiselno in bi ga bilo treba s predpisi prepovedati, Če že ne vsaj omejiti. Med velesejmi, ki pa so imeli prav gotovo velik pomen, je bil 25. mednarodni kmetijski veleaejem v Novem Sadu. Ogledalo si ga je več kot 200.000 obiskovalcev, največ kmetov iz Vojvodine. Razstava je bila prirejena tako, da so se lahko obiskovalci marsičesa naučili. Na velesejmu so letos tudi prvič uvedli avkcijsko prodajo živine. Kupci so bili spočetka bolj rezervirani, kajti prodajalci so nastavili visoke začetne cene. V zadnjih dneh pa se je zanimanje povečalo. Cene so nekoliko znižali in prodali za okrog 20 milijonov dinarjev plemenskih goved, svinj in ovac. Tovarne kmetijskih strojev in uvoznih podjetij so sklenile na velesejmu precejšnje kupčije. Tako je Tovarna kmetijskih strojev iz Zemuna sklenila na razstavišču pogodb, za toliko strojev, kolikor jih zmore izdelati. Uvozna podjetja pa so že dan pred zaključkom ve-lesejma sprejela za nekaj milijard dinarjev naroČil za uvoz kmetijskih strojev. Zadnji dan razstave so imenovali »Dan pšenice*. Za zvezno nagrado je pripravljenih 114.000 ha pšenice. Po končnoveljavnih podatkih je bil na 53 tisoč hektarih dosežen povprečni donos 27 metrskih stotov. To nomeni, da bo skoraj polorira prrjatiljenih površinpri-Šla v poštev za nagrade. 59 predstavnikom kmetijskih organizacij so ob tej priliki podelili nagrade v višini 181 milijonov dinarjev. Druga pomembna velesejmska prireditev je vsekakor beograjski velese-jem, ki je bil letos oraaniziran prvič. Na tej razstavi so jugoslovanski proizvajalci pokazali več kot 5.000 proizvodov, večinoma takih, ki smo jih začeli izdelovati šele po vojni. Zelo pohvalno se je o tej prireditvi izrazil tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, ki si je minulo sredo ogledal razstavišče. Mimogrede naj omenimo, da je odšel za tem tudi na novosadski sejem, kjer je dejal: »Ce bi na pol milijona hektarov zemlje dosegli tolikšen donos pšenice, je nam ne bi bilo treba uvažati.« Pripomnil je, da doslej še nobeno leto ni bil zadovoljen z uspehi našega kmetijstva. Letos pa, da je porsem zadovoljen in da je treba tako nadaljevati! Tretja pomembna prireditev pa bo vinska razstava v Ljubljani. To bo pravzaprav svetovna prireditev, saj bo sodelovalo na razstavi skoraj 30 držav z vseh kontinentov (celo Avstralija bo razstavila svoja vina). Razstavljenih bo okoli 200 vzorcev iz tujih dežel, poleg 260 vzorcev domačih sort V oceno pa je bilo poslanih 588 vzorcev vin iz 19 dežel. Nedvomno se bodo s to razstavo jugoslovanska vina v svetu uveljavila še bolj kot doslej. Zato pa težko razumemo, kako to, da na razstavo niso prišli vinogradniki iz vinorodnih krajev kot so: Dalmacija, južna Srbija Fruška gora in končno tudi Makedonija, kjer se je vinogradništvo v zadnjih letih prav lepo razvilo. Kaže, da je konkurenca med velesejmskimi mesti tako velika, da nekaterim celo ovirajo obisk razstavljal crv v drugih krajih. Morda je to zelo huda misel, toda vse kaže, da je partikularizem precej močan. LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE Delovne brigade — Sekcijski štab Novo mesto Ob zaključka dela letošnjih MDB v. Novem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so s kakršno koli pomočjo ln razumevanjem pomagali k našemu delu in življenju v brigadah. Izkoriščamo to priliko in se Vam iz vsega srca zahvaljujemo za razumevanje in pomoč, ki ste nam jo nudili. V dolenjski metropoli smo kot mlada generacija — Titova mladina — preživeli mnogo lepega in se naučili še več koristnega. Ta kraj in te ljudi bomo ohranili v trajnem spominu, saj je sedaj tudi del naših moči. Želeli pa bi tudi, da se nas tudi Vi kaj spominjate in nam oprostite, Če smo v našem mladostnem zaletu napravili kaj nepravilnega. Z brigadirskim ZDRAVO! Novo mesto, 27. avgusta 1957. Komandant štaba: Gerielj Milan Uradni vestrsik šf. 11 Uradni vestnik okraja Novo mesto prinaša v 11. številki: Odlok obč. LO Novo mesto o družbenem planu in odlok o proračunu za leto 1957; odlok obč. LO Kostanjevica-Podbočje o spremembi in dopolnitvi odloka" o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitt ve; odlok Obč. LO Semič o spremembi odloka o ustanovitvi svetov potrošnikov; dalje prinaša še bilance Tovarne zdravil »Krka« Novo mesto, Zadružnega trgovskega podjetja »LES«, Mizarskega podjetja Semič in Trgovskega podjetja »TOBAK« Novo mesto. Vse bilance so za leto 1956. Tudi v juliju porast izvoza Nas izvoz raste iz meseca v mesec. Navzlic dopustom smo v juliju letos dosegli rekord v izvozu. Ta mesec smo izvozili v druge države za 10 milijard 562 milijonov din, od tega iz Slovenije za milijardo 779 milijonov din. Med izvoženimi izdelki iz nase republike so še -vedno Izdelki lesne industrije, kot je pohištvo, lesna galanterija, leseni gospodinjski izdelki in drugo. Izdelkov l'es-ne industrije so v juliju izvozili za 333 milijonov din. Med i2vxjzniim blagom iz nase republike v Juliju zavzemajo pomembno mesto tudi gozdni sadeži (gobe) in zdravilna ze-Hišča. SPET GRADIJO Kmetijska zadruga Straža pn Novem mestu je gotovo med vsemi zadrugami v okraju njj-več gradila. V tri velike stavbe, to je zadružni dom. upravno stavbo in v stavbo zraven, kjer ima zadruga sodoben trgovski lokal in upravne prostore, v srednji stavbi v prvem nadstropju pa ima svoje urade občinski ljudski odbor, je zadruga vgradila nad 24 milijonov din. Vrednost teh stavb pa je gotovo še enkrat večja. Sedaj gradi Kmetijska zadruga Straža stavbo za zdravstveno ambulanto. V spodnjih prosto- VREME ZA CAS OD 6. DO 15. SEPT. K one o tekočega ledna, to je med 7. in 8. septembrom in v zadnjih dneh prihodnjega tedna, to je med 13. in 15. septembrom naduvlne z <-hl»dltv||<>. Ostal-dni lepo, večinoma jasno vreme. (Napoved priredil V. M.) nh, odnosno zraven te stavbe bo imela zadruga garažo za stroje. Zdravstvena ambulanta in ždiravnik sta za Stražo res nujno potrebna. Razumljivo Je, da straška zadruga ne zanemarja tudi ostalih nalog zadružništva. Za Izboljšanje živinoreje je že veliko naredila, prav tako za večji hektarski donos. Zadruga v glavnem odkupuje vse kmetijske presežke, pa tudi gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Zlasti je leto* zadruga povečala odkup živine. Zadružniki v okolišu, ki so se v času večje sečnje lesa veliko bavili s prevozi in zato imel; veliko konj, sedaj opuščajo prevoze. Konj je čedalje manj, kajti zaslužka z njimi ni več. Namesto konj ln voženj, se kmetovalci vedno bolj oprijemajo reje plemenske goveje živine in prašičev. Letos je zadruga prvič uspela skleniti pogodbe za pitanje živine. Do- sedaj je sklenilo pogodbe za Pitanje volov 7 zadružnikov. Tudi pitanje prašičev se vedno bolj uveljavlja. Letos je zadruga odkupila tudi okoli 5.000 kg malin. Pri tem odkupu pa večkrat nastajajo nepotrebna negodovanja zaradi odkupnega področja za posamezne zadruge. To zadevo P* bi lahko ' že uredili. Vsaki zadrugi, na območju, kjer rastejo maline, bi morali določiti odkupno področje in zahtevati, da to upošteva vsaka zadruga. Odnosi, ki vladajo med posameznimi, ne bi rekli zadrugami, pač pa pooblaščenimi nakupovale! posameznih zadrug zaradi neurejenih ali neupoštevanih odkupnih področij, so vse drugo kot socialistični. Kmetijska zadruga Straža bo imela polletni občnd zbor zadružnikov v začetku septembra, Upravni odbor pripravlja za občni zbor izčrpno poročilo. ***** »DOLENJSKI LIST« Stev. 36 (390) Obračun in perspektive brez obljub Priprave z« volitve ljudskih odborov so v polnem teku. Pobudo m razpravo pred volitvami so dale organiteacije SoclaU-•iične zveze, ki bodo tudi predlagale kandidat« za bodoče ljudske odi)ore, V Novem mestu Je biLa prejšnji, teden razširjana seja predsedstva okrajnega odbora SZDL, katere so se udeležili tudi predstavniki ostalih organizacij in društev. Na seji so sprejeli smernice za de»o vseh organiizaoij ln društev glede priprav in Izvedb volitev ljudskih odborov. Sejo je vodil predsednik SZDL za naš okraj, tovarili Jože BorStnar. Na gejii so poudarili, naj bodo priprav« za volitve ljudskih odborov natančen obračun dosedanjega dela ln razprav« o programu bodočega del*. Kritično j« treba preceniti dosedanje celo ljudskih odborov, organov družbenega upravljanja, pomeniti se o naiil notranji in zunanja politiki, o raznih nalogah organov družbenega upravljanj«:, o delu svetov, in podobno. Potrebno Je pregledata dosedanje uspehe pri gradnji komunalnih objektov, a« pogovoriti o Izvajanju socialne in zdravstvene poMtifce, o prosveti, o naii politiki v kmetijstvu, p« tudi o na-lih skupnih naporih s« napredek. Napak bi bilo, č« n« bi pri ocenjevanju dosedanjih uspehov, iJci so vidni prav povsod v vsaki občini, kritično ne obdelali tudi razne negativne poja-ve.ki eo se iln se le pojavljajo v poslovanju naših družbenih organov, slabe odnose do ljudi in do ljudskega imetja ter podobne slabosti in napake. Tudi teh je bilo, Hkrati je treba obravnavati bodoči gospodarski razvoj vsake obSLne in okraja, toda v okviru uresničljivih možnosti brez vsakih obljub. Dose-danje uspehe smo dosegli 8 skupnimi napori naših delovnih ljudi, prav na te sile pa moramo računati tudi pri sestavi perspektivnih gospodarskih načrtov. Kako smo gospodarili 2« nekaj številk o gospodarski dejavnosti našega okraj« v letih 1954—1957 dokazuje, d« se naše gospodarstvo sicer počasi, vendar vztrajno zboljšuje. Te številke pa dajejo hkrati odgovor n« mnoga vprašanja ln negodovanja na terenu. Leta 1954 je znašala prednost brutto produkta v našem okraju 9 milijard 449 milijonov din, do letos pa se je dvignila na 13 milijard 53 milijonov din. Družbeni proizvod se Je v t*m času dvignil iz 5 milijard na 6 milijard 740 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa iz 4 milijarde :'«6 milj. na 5 milijard 591 milj, din. Na prebivalca je znašal narodni dohodek leta 1954 47.000 d n, letos pa bo znašal 60,500 din V republiškem merilu zna. ša to vendar le 49 odstotkov republiškega povprečja in sodi naš okraj med gospodarsko najbolj zaostale okraje v Sloveniji. Dve smrtni nesreči v enem dnevu V petek, 80, avgusta, se Je peljal s kolesom Ljubljane posestnik in oče 8 otrok Vesel Jože iz Vel. Skrjanč. Sel Je tja po vino za zidarje dn ga peljal v pletenki domov. Ko je peljal ob progi, se Je srečal s tamošnjim cestarjem, ki ga je opozo_ ril, da prihaja iz Bele krajine motorni vlak. Nato je zapeljal po ovinku proti prehodu čez progo v Križišču pri Btrčni vasi in hotel pred vlakom preko. Ta hip pa Je pripeljal motorec in ga sredi proge podrl. Vlekel ga je še kakih 24 metrov naprej, mu odrezal desno nogo pod kolenom, levo pa zlomil ln zmeč-kcl, lobanjo P* prebil. Vime je takoj začel zavirati; ustavil se je in celo zapeljal nazaj na kraj nesreče, vendar Je bil Vesel že mrtev. Postajni na- Sistemetično zajemanje ln Izkoriščanje odpadkov Je tudi ena izmed značilnosti napredne gospodarske države. Veldko naporov je bilo treba vložiti, d« smo v tej gospodarski dejavnosti dosegli uspehe, s katerimi rve zaostajamo 7« ostalimi evropskimi državami. Pri tem delu smo naleteli n« veliko razumevanje našega prebivalstva in se priporočamo ca nadaljno naklonjenost. »ODPAD« — Ljubljana, telefon: 30-573, S2-M4, direktor: 32-732. čelnik v Birčni vasi j« takoj Javil nesrečo organom LM. Nesreča se jo zgodila po kriv. di ponesrečeno«, kajti verjetno je vedel, in tudi cestar ga je opozoril, da prihaja vlak. P« tudi prehod preiko proge je dobro označen s takosvenlmi »An-dejevimi križi« in svarilnim na* pisem. Poleg teg« je teren raven in pregleden, zato na t&m križišču ni zapornic. Vendar Je hotel Vesel najbrž« čimpreje preko proge. Isti dan zvečer ob 19.40 uri se je 'Zgodila v Novem mestu na Zagrebški cesti druga smrtna nesreča. Po skrajnem desnem robu ceste sta pešaoiLa vsak * Svojim kolesom mizarski moj-hter Jože Stravs iz Gotne vaii ln mesarski pomočnik Slavko Pavlic iz Novega mesta. Nasproti jima Je pripeljal zagrebški avtobus, kateremu, sta se oba še bolj umaknila na desno. Isti hip pa Je iz nasprotne strani, iz Novega mesta, pripeljal tovornjak podjetja Vlade Cetkoviča Iz Zagreba, ki ga je vozil šofer Vrhove Josip, poleg njega pa je bil njegov spremljevalec Stjepan Rogan dz Zagreba. Vrhove je hotel zapeljati med avtobusom An obema pešcema naprej-Pri srečanju pa Je tovornjak zadel ob povratno ogledalo na avtobusu, hkrati pa a sprednjim desnim odbijačem zadel ob Slrovsovo kolo, ga odbil, tako, da j« cadelo Pavlica in ga vrglo na cestišče, kjer b« je ujel na roki, Straivsa pa je podrl na tla zračni pritisk, ki je pri tem nastal, pa ga je vrgel prav pod tovornjak. Šofer Vrhovec je tovom jak trenutno ustavil, Že naslednji hip pa ga je z močnim sunkom pognal in odbrzel proti Šentjerneju ter pusti] pobitega Strav&a na cesti nezavestnega. Sicer so g« hitro odpeljali v bol-nišnioo, vendar je poškodbam podlegel. Zapušča ženo in otroka. Brezvestnega šoferja so organi LM |e čez pol ura dobili, ven-dar pa tajj vsako krivdo, češ da ni videl niti avtobus« niti pešcev, .r. Proračunska potrošnja okraja in občin znaša za ta 4 leta (1954 — 1957) 3 milijarde Z54 milijonov. Ta sredstva so bil« porabljena: za prosveto in kulturo 861 milijonov, za socialno skrbstvo 1»8 milijonov, za zdravstveno zaščito SOB milijonov, za državno upravo in sodstvo 1 milijardo 66 milijonov, ?;a komunalno dejavnost 115 milijonov in za razne dotacije, jamstva ln obveze 481 milijonov. To pomeni, da smo potrošili za gornja namene leta 1954 7.699 din na prebivalca, letos pa 9.690 din na prebivalca. V teh letih so se znižali izdatki samo za državno upravo .in sodstvo za tri odstotke, za vse druge pa so se dvig-n:ji, izdatki za komunalno dejavnost celo za 300 odstotkov. Razen rednih proračunskih sredstev smo v tem času porabili za investicij« 2 milijardi 102 milijona din, od tega milijardo 444 miilijonov za gospodarske m 657 milijonov za negospodarske investicij«. Sredstva »a gospodarske invesbioij« smo do-bJi: iz splošnega investicijeke-ga sklada 267 milj., iz republiškega invest. sklada 115 milj., Iz sklada za pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski 479 mili-Jcnov, iz lokalnih skladov 393 milijonov ln iz ostalih virov 188 milijonov. Sredstva za negospodarske investicije v višini 657 milijonov smo dobili iz lokalnih proračunov 234 milijonov, od republike 389 milijonov in U posojil 33 milijonov. Nad polovico teh sredstev smo porabili za komunalna dela, Pri tem niso upoštevana sredstva, ka so jdh za negospodarske investicije porabili občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge. Iz raznih skledev smo v tem času porabili še nad 7oo milijonov din, od tega samo za gradnjo stanovanj okoli 400 milijonov. Skupno smo v tem času porabili 5 milijard R23 milijonov din. Koliko smo plačali davkov Koliko p« smo v tem času plačali davkov? O visokih dav-kth Je največ razprav ln največ kritike. Celotna davčna Obremenitev prebivalstva v teh l«tih je znašala milijardo 365 milijonov din. To je toliko, kolikor smo v t«m času izdali za prosveto, socialno skrbstvo in zdrav«tve_ no zaščito, in nič več. Povprečno znese to v teh štirih letih 14.600 din na prebivalca, ali letno 3.850 din na prebivalca. S temi številkami mora bltt seznanjen vsak volivec, hkrati p« nam služijo tudi kot podlaga za sestavo gospodarskih načrtov za bodoče. V gornjih številkah pa ni zajeta dejavnost kmečkega zadružništva, ki Je zlasti v teh letih doseglo zavidljive uspehe, o Čemer poročamo v drugem članku. Na razširjeni seji Predsedstva okra j nega, odbora SZDL «o poleg gornjih številk razpravljali še o drugih problemih v okraju. V teh dneh bodo imeli razširjene sej« tudi občinski odbori SZDL, na katere bodo prav talko povabili predstavnika vseh ostalih organizacij in društev. Skup. no ae bodo pogovorili o vssh teh problemih, o dobrih iti negariv-nih stvareh ter predvideli kan-d'dat* za posamezne, volilne enote. Končno bodo o tem 4e razpravljali in sklepali zbori volivcev, ki bodo tudi sprejemali kandidatne iiete. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Ko je pred kratkim predsednik Elsenhower na tiskovni konferenci Izrekel željo, da bi Kongres sprejel tisto določbo v zakonu o državljanskih pravicah, ki govori o kazenskem postopku v primeru odrekanja volivne pravice črncu »11 kateremu koli državljanu, je senat naslednjega dne storil prav nasprotno. To se pravi, potrdil je določbo 0 kazenskem postopku proti osebi, ki bi kratila drugi osebi Izvajanje volilne pravice in drugih državljanskih pravic, toda s poroto. .Vlada je bila prvotno predlagala, da bi v teh primerih razsojalo sodišče brez porote, senatorjem 1 Juga, kjer je plemenska nestrpnost najmočnejša, pa se je posrečilo v to določbo vriniti poroto. Vsakdo namreč ve, kako bodo porote razsojale in s kom bodo držale. To je bil en predsednikov poraz, toda ne edini. Predsednik Elsenhovver in njegova vlada sta bila poražena pri drugem zakonskem načrtu — o pomoči tujini. Kongres Je to pomoč občutno znižal v znesku pet sto milijonov dolarjev. Prav tako je pogorel v Kongresu zakonski načrt o gradnji Šolskih poslopij. Toda tudi to še ni vse. Predsednik Eisenhovver je Se vedno močno spoštovana osebnost v ZDA, toda njegova politika baje nI več. Neki ameriški novinar Je duhovito zapisal, da so morda trenutki, ko predsednik ne obžaluje toliko, da ga 22. amandma na ameriško ustavo omejuje samo na dvakratno predsednikovanje, ampak bolj dejstvo, da ga ni omejil na eno samo predsednikovanje. Tako bi bil reien vseh skrbi ln nevšečnosti, ki jih prinaša s seboj položaj, za katerega val vedo. da se bo končal leta 1960, Za marsikaterega politika Eisenhovver nI več »zanimiv«. »Zanimiv« je tisti, ki bo prliel ca njim kot predsednik ZDA. Tod« tudi to ie nI vse, Očitki na naslov predsednika ElaenhowerJa se množijo, ne da bi se javnost posebno razburjala. Očitajo mu med drugim, da nI podprl v senata tistih senatorjev, ki so si na PREDSEDNIKOV VPLIV vse kriplje prizadevali spraviti skozi senat zakon o državljanskih pravicah, a jih je »predsednik pustil na cedilu in se umaknil pred naskokom južnja-ikih senatorjev«. Predsedniku so začeli tudi očitati, da kaže precejšnjo nevednost o marsikaterem važnem vprašanju. Neki novinar ga je na tiskovni konferenci vprašal, če je res, da bi senatorji sprejeli zakon o gradnji šolskih poslopij, če bi čutili, da ae predsednik iskreno In vneto zavzema za ta zakon. Eisenhower je dejal, da mu o tem nI nič znanega. Verjetno pa gre v tem primera le s* opravičevanje senatorjev, ki čutijo, da je bil zakonski načrt o gradnji šolskih poslopij priljubljen. Seveda očitajo predsedniku Eisenhn-werju tudi to, da je težko priti do nJega In da premalo časa preživi za svojo pisalno mizo oziroma, da preveč igra golf. Na to je bil Elsenhower Američan« sam opozoril pred volitvami, ko je dejal, da mu Šibko srce najbrž ne bo dovoljevalo, da bi preveo sedel v pisarni. Toda kljub tem očitkom drži. da je predsednik Elienhawer voditelj naprednejšega kril« republikanske stranke, da je njegova smer popularna pri ljudeh in da so tisti, ki ga najbolj kritizirajo (konzervativno krilo republikanske stranke), napadli predsednika v hrbet. Njegov bivši finančni minister je napadel proračun, ki ga Je predlagala vlada! Toda najbolj očitno Je Izgovarjanje na predsednika prav v primeru zakona o državljanskih pravicah. Marsikateri severni senator ima slabo vest, ker so ga južnjaki pregovorili. Pred kratkim je južnjak Russell v senatu govoril o rasnih nemirih v Chlcaga (n» severu). Odgovoril mu je senator Dou-glas iz Illinoiaa in ob njegovih besedah Je senat onemel In f« poslušal v popolni tišini: »V Illinoisu,« je spregovoril odločno In nekoliko žalostno Douglas, »Imamo mnogo napak. V naših rasnih odnoia-jlh je mnogo težkih vprašanj. Marsikaj ne gre gladko. Pred nekaj dnevi so izbruhnili rasni neredi na južnem konca Chicag« ln ie ae pojavljajo nemiri. Lahko pa trdim, d« črnci v Chicagu volijo, da se vozijo skupaj z belci v avtobusih, da lahko hodijo v parke. Njihovo dostojanstvo nI ponižano. Z njimi ravnajo kot s človeškimi bitji.« Trenutno je še zmagal Jug, toda ne za dolgo. 9 Celju bo zborovala Ljudska mladina • l KRATKE RAZNIH STRANI (Nadaljevanje a 1. strani) zavzetostjo pripravlja na ta kongres, čeprav je m. plenum okrajnega komiteja LMS ugotovil nekatere slabosti, ki predstavljajo nemajhno zapreko za uspešno izvršitev nalog, ki si Jih je zastavil kongres, naravno na osnovi skupnih naporov vseh mladinskih organizacij — od osnovne organizacije do Centralnega komiteja. Tako smo morali ugotoviti dejstvo, da naša organizacija in tovariši iz njenega vodstva kljub temu. da »o «e v praktičnem delu večkrat srečeval! s problemi mladih ljudi, in jih tudi reševali, his« uspeli to problematiko združil v celotno sliko razvoja mladine v vrsteh organizacije ali izven nje, kar J« vsekakor posledim ozk« orientacij« aktivistov za serno organizacijo, ne pa na družbeno problematiko splrvh. Vendar te ni tragična, niti nai-"3*ne1ša slabost, Bolj Je pereč problem povezave med našo nr-ednizariio in drugimi organizacijami. 2e v malo večjih trgih mm j« anketa nakazala vTsto društev, od gasilcev do Partizana, športnih društev itd. Vsa ta društva in organizacije imajo v svojih vrstah v glavnem mladino. LMS kot politična organizacija hoče nedvomno tesno sodelovati t vsemi temi organizacijami, kj vzgajajo ml«dino- To hotenj« pa bi moralo biti obojestransko in izraženo v večkratnih medsebojnih razgovorih, da n« bo skrb ea mladin« ostala samo na Jeziku. Verjetno bi z malo dobre volje imelf tudi na plenumu OK LMS vsaj nekaj predstavnikov vabljenih društev in organizacij, če bi se tovariši resneje oprijeli vPrašanjn mladega naraščala, take p« «mo morali nekoliko TOMttrilM ugotoviti, da mi bilo od 8 vab-lienlh predstavnikov, razen člana OK ZKS. nikftf"W. Tudi ugotovitev, da je priliv mladine v ZK ravno na Dolenjskem najmajijsi, je imel« #voJ odmev na tem sestaku- Tovariši so opozarjali, na niti četrtina članov občinskih komitejev ni v Zvezi komunistov, in s« to sklep plenuma, da bodo občinski komiteji eaml predlagali svoje člane v ZK, ni neumesten. Naštete pomanjkljivosti pa niso ogledalo dela naše mladine, saj «0 uspehi, ki Jih Je dosegi« in Jim že gre naproti, dovolj veliki, da bodo dali dovolj »no- vi našim delegatom, ki bodo zastopali novomeško mladino na kongresu v Celju, Letošnja novost je tudi naloga vseh mladinskih organizacij, da v pismih kongresu razložijo svoje delo, težave. M Jih imajo in morebitne predloge za izboljšanje stanj« v mladinskih organizacijah. Ce bodo tudi v«« organizacij* novomeškega okraja pridno sledil« pozivu Centralnega komiteja, potem n® moremo dvomiti v popoln uspeh kongresa. •Tole Hartman Asfalterji n« cesti Novo mesto—Smedntk • AmeriSka yUAa. ni hotela postati polnopraven član bagdadskoga pakta, čeprav je že član gospodarskega, vojaškega ln protisubverztvnega odbora tega pakta. Ameriška vlada meni, da bi njen pristop k paktu negativno vplival na države Srednjega vzhoda. • Ciprski nadškof Makarios, Je poslal sporočilo prebivalcem Cipra, v katerem Jim zagotavlja, da se bo med obiskom v ZDA z vsemi silami trudil, da bi uresničil njihovo pravično zahtevo po samoodločbi. • sovjetska križ«rk» »Zda- lov« ln rušSlec »Svobodnij« pod poveljstvom viceadmiral« Kotova sta ir.plula iz svojih iporišf v Baltiku, da bi prišla na prijateljski obisk k Jugoslovanski vojni mornarici. Sovjetski ladji hosta pluli po Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju, • Po odgovoru grSke vlade na britanske predloge za sklicanje trojne konference o Cipru to v Londonu prepričani, rta takšne konference ne bo< dokler ciprskega vprašanja ne bodo proučili v Generalni ■kupsCtnl OZN. 0 Francoski runanjk minister Plneau, ki je zdaj na obisku v državah Latinske Amerike, kjer si pridobi v« prijatelje za francosko stališče do Alžira, je v glavnem mestu rila Santlagu bojevito Izjavil, da »Francija obžaluje, da lani ni okupirala vsega Sueškega prekopa, ker hi taka akcija verjetno preprečila tisto kar •e danes dogaja na Srednjem vzhodu«. Pritožbe iz Hrasta Ne daleč od Vinice v Beli krg» Jini je va» Hrast. Poleg sadjarstva in vinogradništva se ukvarjajo še z živinorejo in poljedelstvom. Njive so na valovitem tereFfu in zato je obdelav« toliko težja. Kar se tiče napredka smo daleč za ostalimi vasmi v Bell Spada to k verouku? Pri nas Je, kot v mnogih naprednih državah, cerkev ločena od države. Vsak ima pa prosto, alj se hoče udeleževati verskih obredov alj ne. To Je stvar posameznika. Isto velja tudi za verouk. Starši otroke lahko po- PENZIONIST ŠIMEN Ko sem bil še mlad rudar in uno ga takole ob »colengi« malo ruknili, je rad prisedel star, onemogel rudarski upokojenec Strnen-Pri t«j mi,zi ga je dobil glažek, pri drugi dva, pa se je možakar udobrovolji! in nam rad kaj povedal i« svojega življenja. Nekoč sva s© pa dobila sama, dal sem ia literček, takrat mi J« razkril vso tragedijo svojega življenja. Bil Je neaakonski sin dekle Urše. Urš« g« je prjroolila na božji poti ha Žalostni gori. Ker Je bila dekla pridna, »o jj dovolili, da je ostala pri hllj- Te. den no porodu je poležala, potem pa Je mora/la na delo. Sipina J« naložila v košaro, odnesla « seboj na njivo, ga po potrebi podojila in za silo očedUa, Ko je pričel racat^ rnu -je iz starega krila aešilg suknjico. Tako le preživel d*t1n"k« >ta m«d kurami, ovcam! in domačim psom Sultanom, večinoma na prostranem kmečkem dvorišču-Ko Je dopolnil pet let, je moral a pastlrico Meto na gmajno, da ae prjuči tega Posla- Cez dve 1**1 Je pa že sam čuval krwe, tuftee, telice. in vole ter pol du- cata ovac na vaški gmajm. Si-men Je trdil, da so bila, to najlepša lata njegovega življenja. K0 p* mu Je gospodar kupil prvo cajgaeto obleko in čevlje (prej ga je za silo oblačila mati Urša), je moral prijeti za vsako delo. Ne smem pozabiti, da je bil dostikrat tepen, ker mu očenaš ln gmada Marija n^so hoteli v možgane. Ko je doživel sedemnajst pomladi, se mu Je zdelo, da bi mu gospodar le moral dati kakšne krajcarje za trdo delo-Ko Je gospodarju to omenil ga 1© nadrl: »Kaj, toliko let sem te Ifotral, najprvo tisto odsluži, potem se bova menila o Ionu.« Šimen pa je bil drugih misli, vzela ga Je noč. Večkrat je slišal kako dobro zaslužijo rudarji v Trbovljah, potegnil Jo le tja.»Trdo smo delali, po dva* najst ur na dan, pa boljše je že bilo kot pri kmetu. Cez eno !et0 sem ime] že Jtofast gvant, zelen laJbe? jn krivduš na klobuku,« mi Je pravil, Tako Je Simen rudaril v Trbovljah, v Leobruj ip na Mnižarsk^m dolga lota. Materj Uril je poslal včasih kak goldinar drugo je Slo »vase in na«e« kakor ae je izrazil. Skoraj štirideset let je garal in nazadnje omagal. Ker ie plačeval v takratn^ »Bruder-lade«, so mu priznali štiri goldinarje pokojnine- Vrnil a« je v domači kraj- Mati Urša je ža davno prej umrla, Svojih ni imel. Za štiri sold;n»rj« p« se ni dalo živeti. Simon je Se delal, kolikor Jo imel moči, pri premožnejših kmetih, Jedel, kar so mu dali, spal poleti plQ senikih, pozimi po hlevih. Kadar je dobi pokojnino, si j* privoščil kaj boljšega in bil nekaj rini dobr* volje, tudi malo okrogel in kor« j žen. Kdo bj mu zameril, saj Js bila pokojnina le kaplja z bogatinove mize, «a St—.defietle'no garanje, K« le še bolj opešal, s« je potJk»(l s C'ili od hiše de hiš«, sebični ljudje pa so mu po navadi Se tiste goldinarje izmolzll, kadar j?h le dobil, * Neke zime ae je privlekel na večer do Trentovega hleva, legel v steljo, zriutraj pa so ga na51' trdega. ?,alostnn '.eodba- lil n! hlB edina med vs^tnl *hl*P» ci JerntJU, starimi pensionfsti JB šiljajo verouku, lahko pa tudi ne. Po načelu ločitve cerkve od države ao lahko verski obredi 1« v zato določenih prostorih in krajih- Tako imajo za to pooblaščeni duhovniki tudi verouk v cerkvah. Čeprav Je ta ločitev cerkve od držav« izvedena ln j« dana prostost posamezniku glede verskega življenja, pa družbi vendar ne more biti vseeno, kaj se. dogaja m počenja pri verouku, zlasti ne, kako se pri tem vzgaj« mladina. N«jmanj ker družba zahteva Je, da ima veroučiteij vse moralne kvali-•fikacije in d« njegov pouk ne krti splošnih moralnih načel pravilne otrokove vzgoje. Starši in vzgojitelji naj presodijo, č« ima take potrebne kvalifikacije župni upravitelj v Sela-Sum-berku Maks Ravnik. V začetku maja lete* Je omenjeni župnik pri verouku v cerkvi vpil nad otroki in Jim očital, da ae spolno Izživljajo .n« potj v Iplo in v šolskem stranišču. Med vpitjem Je zlasti zmerjal trlnajat in pol letno M- Z. % vlačugo, zločlnko in pod-, čel da Je imela n« poti v šolo odnose z dečki. Ker Je zatrjevala, da t0 ni res, jo Je napodil od verouka. Učenca VI. razreda A. P- )• spričo otrok spraševal stvari, ki jih ne moremo ponoviti, o katerih pa turi? otrok ni imel rtojma- Bilo ga t* tako sram d« Je Jokal. To J« bilo prav tako pri verouku. Več otrok je župni upravitelj Maks Ravnik klical tudi v župnišče in J1^ spraševal 0 spolnih odnosih-Međ temi otroki je bil tudi učenec II, razreda. V župnijski pisarni je otroke strog© zasliševal o intimnih odnosih pri ljudeh in živalih. Ker sQ otroci zatrjevali, na nič ne vedo o tam. jih J« podrobno razložil, kako se to dogaja in da on točno ve, da so te počenjali tudi nekateri ixmed njih. Župnik Ravnik Je gel n« to celo do etaršev in naročji, da morejo svoje hčerke peljati na zdravniški prtfled. Večin« «ter-isv ae Je temu uprla. 19. majs letos je prišel župnik Ravnik tudi na roditeljski sestanek m tam tatrjeval, da se šoloobvezni otroci spolno izživljajo, 6«> da Je to sam ugotovil v razgovori z otroci. Prav tako fupnik Ravnik brani mladini, da bi se udeleževala mladinskih sestankov, ča| da bi se pri tem lahko moralno pokvarila. Šolsko mladino ovira pri Igri r žogo. Ob neki prilik! Je otrokom vzel žogo 1« Jo odnesel v župnišče- Ko je učenec S. S. po nerodnosti vrgel Jogo v župnijska vrata, ga je župnik pretepel na šolskem hodniku. Kaj prav!jn o takem »verouku« starši, kaj pravijo množične organizacije !n naši prosvetni orirjmi? krajini. Skoraj vi« v«si Imajo 2e elektriko, urejene itudenee, popravljene poljake ln gozdne poti in pod. Pri nas vsega tega nimamo- Leta 1953 j« bila napravljen« trasa za električno napeljavo od vasi Perudine do Hrasta, te Je okoli 300 metrov zračne črte. Dobili smo nalog, da pripravimo drogove, potem pa je vsa utihnilo. Imamo dober studenec, toda neurejen. Voda se rasllva povsod, manjka pa jo za napaja-nje živine ln pranja. Treba bi bilo le nekaj dobre volja vešča* nov in nekoliko pomoči, pa bi se lahko marsikaj uredilo, Pota so tako slaba, da ne bomo mogli več voziti po njih, če ne bodo popravljena. Ko j« bil sprejel zakon o taksah na vozove, živino in pod., je pisalo v Dolenjskem listu, da se bo del tega denarja porabil za vzdrževanje eeat, viških potov itd. Dosedaj iz tega skala za našo vas nismo dobili ničesar. Kje je vzrok? FOJA»NILO UREDNIŠTVA, Del takse ed vozov gre v resnici ta popravila vaiklh ln občinskih po> tov. Enano jCf je hilo z denarjem Is tega sklada ln delom ko-rlstmlkov potov v našem okraju v zadnjem času? popravljeno ln ure« Ieno na desetine kilometrov po-ov. Pozanimajte se, ce ste v rali vasi vsi plačali tak«« od vosov, povprašajte vašega odbornik«, kako je z razdelitvijo sklada z« popravilo vaških In občinskih potov — sklad Je pri občini — ln zakaj nI bila pri tem upnjfte-v&na tudi vala vat. Kolikor nam Je znano, občinski ljudski odbori dajejo ta sredstva predvsem v tiste kraje, kjer so prebivalci pripravljen) sami prispevati z delom ln vožnjami čim večji delež. To velja tudi z« druga komunalna del«. Pobuda mor« priti od vas samih, samo s skupnimi napori Je možno doseči napredek. Mladinska brigad« je moral* znova odkopavati ne Cesti herojev v Novem mestu, ker ao »vod o vodar jI« slabo utrdili Jarek nad cevmi. mniramiMiroiiNiimii^ Volivci — proizvajalci: do 10. septembra ugotovite pri vaši upravi, Ee ste vpisani v seznam proizvajalcev ! trgovsko In uvozno podjetje t železnino, tehničnim Id gradbenim materialom UUBUANA, Parmova 33 2ELEZN1NA. IN KOVINSKI IZDHIK1 0»W8, KOLESU, tlVAlNl STROJI GRADBENI MATERIAL SANITARNI IN INSTALACIJSKI MATERIAL UVOZ Priporoča ae a sortirano zalogo, solidno postrežbo Ip konkurenčnimi cenami. Sfcev. M {*») -X »DOLENJSKI LISTt Stran I in razvoj zadružništva na Dolenjskem Spomladi in poleti 1947 je bilo po Iniciativnem zadružnem odboru Slovenije v tedanjem novomeškem okraju ustanovljenih 8 Nabavno-prodajnih zadrug — Na-proz — in sicer: Novo mesto, Straža, Šentjernej, Del. Toplice, Smarjeta, Žužemberk, Mirna peč in Skocjan s 21 poslovalnicami, 2 obrtnimi odseki ln 5.274 člani. Vzporedno z ustanavljanjem Naproz se je osnovalo tudi 9 živinorejskih zadrug, 11 obnovitvenih zadrug, 2 strojni zadrugi in ribarska zadruga. Na ustanovnih občnih zborih Naproz se je pokazala potreba po ustanovitvi okrajnega zadružnega centra, to je organizacije, katere cilji in naloge bi vplivali na razvoj zadrug v ustvarjanju pogojev za enotno delovanje rasnih oblik zadružnega gospodarstva po načelih socialističnega poslovanja. Ustanovni občni zbor tedanje Okrajne poslovne zveze je bil 12. avgusta 1947 s 66 delegati z območja Naproz — ustanoviteljic. Iz »prejetih pravil, po katerih Je razvidno, da je bila že v začetku podana osnovna skrb ln naloga: usposabljati članice-zadruge v enotnem poslovanju za odkup kmetijskih pridelkov, oskrbovati kmetijsko prebivalstvo z industrijskim blagom, po-•krbeti za odkup, si prizadevati za vzgojo in pravilno razmestitev zadružnih kadrov ter jih strokovno dvigati s prirejanjem tečajev, predavanj in delovnih konferenc in obenem skrbeti za splošno vzgojo zadružnikov. V prvi dobi svojega obstoja je torej OPZ v glavnem izvajala plansko-komercialne In organizacij sko-inštruktorske naloge z ustreznimi referati, posebej pa Je imela oddelek za nakup in posredovanje. Velik korak v zadružništvo V letu 1948 je OPZ usmerila tvoje delo v decentralizacijo Naproz in njihovo preimenovanje v kmetijske zadruge, spričo novega poudarka vloge in značaja naših zadrug; to je bil prehod iz ozke, dosedaj le trgovske dejavnosti v pravo smer in naloge kmetijskega zadružništva — v pospeševanje kmetijske proizvodnje. Tako je Iz prvotnih 8 Naproz nastalo do spomladi 1948 leta 30 samostojnih KZ z 4i poslovalnicami, 10 obrtnimi odseki in 6.112 člani. Tudi OPZ se je preimenovala v Okrajno zvezo kmetijskih zadrug (OZKZ) in začela delovati po novih načelih v povezovanju vseh zadrug kmetijskega značaja, pospeševanje vseh panog kmetijstva in gozdarstva, začela Je uvajati napredne kmetijsko metode in mehanizacijo. V tem času so začele zadruge ustanavljati razne pospeševalne odseke, predvsem živinorejske, ker so se živinorejske zadruge kot samostojne enote ukinile in pripojile zadružnim pospeševalnim odsekom. Ze takrat so začeli nastajati tudi prve hranilno-kreditni odseki pri KZ. Zadružna misel raste v širino in globino Nadaljnja decentralizacija KZ Je sledila v letu 1949, ko smo na našem območju imeli 43 samostojnih KZ s 48 poslovalnicami, 6 obrtnimi odseki, 31 pospeševalnimi odseki, 10 strojnimi odseki m 8.136 člani. To je bil velik razmah v razširitvi zadrug in Je tedaj kmetijsko zadružništvo zajelo skoraj sleherno našo vae. Odkup kmetijskih pridelkov, klavne živine, vseh vrst gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč Je potekal izključno preko KZ. Z osrtovanjem pospeševalnih odsekov pa se je večal interes zadružnikov za višji hektarski donos. ■ V sklopu OZKZ Je bilo osnovano Trgovsko in lesno odkupno podjetje, ki Je zadrugam posredovalo oddajo in vnovčevanje kmetijskih pridelkov in lesa ter nabavo potrošnega materiala, gnojil, semen, kmetijskih strojev in orodja. V tem obdobju se v našem okraju pojavijo tudi kmetijsko-obdelovalne zadruge, kot prva KDZ Orehovica, in 14 zadružnih ekonomij v okviru KZ. Ta ča3 predstavlja že trdnejše temelje socializacije naše vasi. Spričo tega je tudi OZKZ morala vzpostaviti nove oddelke z ločenimi referati iz produkcije, obrti, odkupa in trgovine, osnovala je tudi disciplinsko sodišče. Za vzgojo zadružnih uslužbencev je prirejala 3—6-mesečne in tudi krajše poslovodske in knjigovodske tečaje, na novo pa je uvedla krajše tečaje iz kmetijskih panog zlasti iz živinoreje, mlekarstva, semenogojstva ln Badjs perfosfaita. Z dušičnim gnojilom gnojimo spomladi, kakor pač Za seme smo si pripravili tiste strte žit, ki so v okolici dala najveftji pridelek ln jih Je priznala semenska komisija. Kme_ tiiske zadruge pa bi morale vsa ta žita zadeti in jih kmetovalcem dobaviti. Pri vsaki KZ 'so iitnd čistilniki ali trierjt; ti naj bi takoj stopili v delo ln s pomočjo aktivov zadružnikov ali obiskovalcev zimskih kmetijskih šol organizirali nepretrgano čiščenje temenskih žit. To naj bi bilo v vsaki vasi, hkrati pa naj bi ee vse seme na razkuževalnih bobničkih proti prašni :neti razkužilo. Ne bi se smeio dogajati, da nekateri nemarneži v zadnjih dneh pred setvijo sto- ureditev vzornih vrtov in valil- Jkošenlce, steljnike ali travnike rarvoj posevka kaie potrebo, p jo v kaščo, napolnijo vreče „!U----!: X* 1.^1.-»« Ki., t___1- -__1 ' - . . . I_____________<__. _i. Li.ii ...... . lahko pveorjemo in pripravimo ;;za setev ril. Za ječmen in pšenico zorjemo njive po koruzi ali pesi. Hlevs'<: gnoj ei v glavnem prihranimo stične preobrazbe vasi in vedo, i za zimsko gnojenje in oranje, da Je bodočnost sadjarstva in f za stpomladansko setev okopavta kar »poznamo po zeleni ali bledi barvi listja. Gnojimo s Čilskim solitrom aH nitromonkalom (103 - 200 kg na 1 ha). Tako smo zemljo dobro prpravil'., plevel z brananjem Izvlekli ln odstranili, da bo seme prišlo v čigrto zemljo. semenom polnim ljuEke, koko-l;a, graSice, slaka itd. in na slabo zorano, perenke polno njivo po brazdah na hitro posejejo in le enkrat površno zabranaJOv. Tako delo se ob žetvi hudo ma-(Nadaljevanje na 4. stranšf 46 Treba bo določiti čas trgatve Po čl. 6 novega Zakona o vinu (UJttdtoi list FLRJ et 31/57), »trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred dnem, ki ga za to določi svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za kmetijstvo«. Člen 66 istega zakona pa pravi: »Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje, kdor trga girozdje za predelavo v vino pred dnem, ki ga določi pristojni organ«. Ko bodo sedaj pristojni sveti ca kmetijstvo občinskih ljudskih odborov odločali na svojih sejah o času trgatve, je prav, da člane svetov opozorimo na čas, kdaj posamezne sorte vinske trte v normalnih letih fiziološko dozorijo. VAŽNE SO ZRELOSTNE DOBE v katerih posamezne sorte vinske trte dozorijo. O tem smo pisali že lani v našem listu. Ker so pa ljudje na to povečini že pozabili, imamo za potrebno, da najvažnejše o zorenju grozdja ponovimo, in to le za sorte, ki so razširjene v naših vinogradih. V katerem času zorijo posamezne sorte, je razvidno iz sledeče tabele: Naeiv sorte A. Bele sorte: doba dozorevanja čas trgatve opomba o kvaliteti žlahtnimi (beda,. I. od S. do 20. IX. za zobanje odlična, (rdeča) za vino slaba radgonska ranina I. od 5. do 20. IX. za zobanje in za vino prav dobra do odlična rizvanec II. od 20. do 30. IX. za vino prav dobra do odlična zeleni sllvanec n. od 20. do 30. IX. za vino prav dobra do odlična beli burgundec II. od 20. do 30. IX. za vino odlična tnuškat silvanec II. od 20. do 30. IX. za vino odlična laški in renski m. od 1. do 10 X. za vino odlična Tizling traminec n od 20. do 30. IX. za vino odlične veltlinec in. od 1. do 10. X. splošno nekvalitetna kraljevina ' ni. od 1. do 10. X. splošno nekvalitetna lip na in. od L do 10. X. splošno nekvalitetna belina ni. od 1. do 10. X. splošno nekvalitetna vrbovec m. od 1. do 10. X. splošno nekvalitetna plaveč IV. od 10. do 20. X. splošno nekvalitetna zelenika rv. od 10. do 20. X. splošno ne^- ...etna B. Orne jrte: modra portugalka i. od 5. do 20. IX. za zobanje in za vino prav dobra sentlovrenka i. od 5. do 20. IX. za zobanje in za vino prav dobra modri burgundec n. od 20. do 30. IX. za vino odlična modra franfcinja n. od 20. do 30. IX. za vino odlična žametna črnina IV. od 10. do 20. X. splošno nekvalitetna C. Sam oTod niče: •mamica H. otela IH. izabela T*7. od 20. do 30. IX. prepovedana prodaja — nekvalitetna od 1. do 10. X. prepovedana prodaja — nekvalitetna od 10. do 20. X. prepovedana prodaja — nekvalitetna Iz tabele vidimo, da časa trgatve ni mogoče določiti za vse sorte enako. Ce je ta čas prepozno določen, bodo rane sorte začele propadati, če je pa čas zgodnji, bodo pa pozne sorte, ki so itak nekvalitetne, nabrale premalo sladkorja. Vedimo še to, da novi vinski zakon prepoveduje eladkanje mošta ali vina. Zato moramo računati, predvsem tisti, ki vino prodajajo, na naravni sladkor, ki ga nabere trta sama. KDAJ NAJ TOREJ TRGAMO? Ker imamo v vinogradih večinama pozno zoreče sorte, bi se splošna trgatev ne smela pričeti pred koncem septembra. Od srede septembra dalje bi pobrali v takoimenovani predtrgatvi le Portugalko in žlahtnino ter radgonsko ranino (kdor jo ima), drugih sort pa ne. Vremenoslov-ci nam tudi napovedujejo lepo jesen in zaradi tega vsekakor kaže s trgatvijo čakati. Ce tu in tam razpoka kakšna jagoda, je to še zmeraj manjša škoda, kot pa trgati nezrelo grozdje in potem pridelati slabo vino. Doberšek Tit Dietičira kuhinja Po Izjavah naših zdravstvenih delavcev Je zadnja leta opaziti občuten porast črevesnih bolezni. Zato bo knjižica »Dieta vri črevesnih boleznih«, ki opisuje simptome bolezni, daje zdravstvena navodila, hkrati pa navaja pn 10 Jedilnikov za akutni Ln kronični črevesni katar in zaprtje, nedvomno pomemben pripomoček pri zdravljenju teh bolezni. Za jedi, ki jih vsebujejo posamezni Jedilniki, je v knjižici več ko 2W receptov s preračunano btoloSko ln kalorično vrednostjo, tako da se Je bo brez skrbi za zdravje lahko posluževal sleherni Črevesni bolnik. Mimo vsesa omenjenega boste našli v knjižici še razlago nekaterih kuharskih izrazov ln splo-Kna navodila za pripravo dietne hrane pri črevesnih boleznih, ki se zlasti glede uporabe maščob zelo razlikuje od pripravljanja hrane za zdrave ljudi. Knjižica obsega 9B strani ln stane samo 150 dtn. Spisala sta Jo dr. Mira Roslna in Jožica Pire, Izdal pa Centralni Zavod za napredek gospodinjstva. Pripravimo se na setev (Prenos s 3. strani) ščuj« in godrnanje nad. žetvi j o nič ne pomaga. Mladi zadružniki , bi morali med seboj tekmovati za najvišje hektarske donose; takim nagrade po predpisih ne izostanejo. Cas za jesensko setev je od 20. septembra do 10. oktobra. V višjih le^ah se jemo zgodaj, da se posevek dobro zakoreniči in obraste, v nižjih legah pa kasneje, ne pa tako kasno, da ostane poseveks premalo razvit in redek za prezimljanje. Pozni pt pevki ostanejo spomladi redki, vetrovi in sonce- zemljo hitro osušijo in posevki se ne zgostijo, ostanejo redki, zato je pridelek slab. Na novo zoranih ali peščenih njivah bi morali setev ročno in strojno povaljati, da se zemlja s semenom bolj sprtme. Na žalost pa pri nas valjanje redkokje vidimo. Lesen valjar bi si lahko vsak sam doma n3" pravil, K Z pa naj bi nabavile železne gladke valjarje, ker 90 zelo pomembni pri agrotehnik1, posebno t^m, kjer se vsa dela na polju rejno opravljajo. Najuspešnejša je setev s se-jalnlmt stroji; z njimi prihrani, mo veliko semena, setev je enakomerna, kalitev hitrejša, dostop »raka ln sonca olajšan. Na 1 ha zemlje potrebujemo za seme 150—160 kg rži, 140—180 kg pšenice, 150—170 kg ječmena, pri ročni in pozni setvi pa 180— 200 kg na ha. Seje se ob ugodnem vremenu in posevki vzkll_ jejo v osmih do desetih dneh. Ob pogledu na lepo kaleči posevek ob jutranji rosi se človeku srce kar zaismeje. Kmetovalci, uspešno na delo! Franjo Malasek $ OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM & LISTU! a dom, družino in gospod njsfvo Velik pridelek pšatske rži čeno od drugih sort v oddaljenosti najmanj 200 metrov. Ce pade cvetni prah druge sorte na brazdo te sorte, se ta ne oplodi in lahko ostane klas jalov ali delno jalov-prestreljen. To je ena izmed glavnih značilnosti te sorte. Razlikuje se še po tem, da ni občutljiva na poleganje, četudi Jo gnojimo z večjimi količinami hlevskega gnoja in umetnih gnojil. Prenese tudi obilno gnojenje z dušičnimi gnojili. Slama je precej debela, bilke pa so nižje od ostalih sort. Klas je debelejši, prav tako so tudi zrna znatno debele jiša. Proti nji je precej odporna. Tako letos sploh ni bilo opaziti rje na poizlcuenem po-.s^vku, medtem pa je bila močna rja na vseh ostalih sortah rži. Vse kaže, da ima ta nova 6 o rta rži pri nas lepo bodočnost. J-s. ili je tako prav? Pšenica sorte »Bavarska kraljica« Je dala 33 stotov pridelka Antonu Brodaricu v Gribljah Povprečni pridelek rži je pri nas okrog 11 stotov na hektar, letos pa smo pri poskusu z novo sorto dosegli v Dragomlji vasi 30 stotov. Ta sorta se imenuje pšatska-tetraploidna. V Belo krajino smo jo dobili lani in sicer na kmetijsko posestvo Okljuk, kjer so jo razmnožili. Selekcionirana je bila na posestvu agronomske fakultete na Psati ,odtod je dobila tudi ime. Ta sorta rži se znatno razlikuje od drugih sort. Medtem, ko se vse ostale sorte rži med seboj križajo, ta se ne križa z nobeno sorto (cvetni prah, pe-lod drugih sort rži ne oplodi te sorte), ker so vse sorte diplo-fdn«, le-ta pa je tetraploidna. To pa še ne pomeni, da se lahko ta sorta rži seje skupaj z drugimi aortami ah blizu njih. Nasprotno, sejati Jo moramo lo- Novomeški trg 2. septembra I. septembra Je bilo na novomeškem živilskem trgu tako živahno kot že dolgo ne. Polne stojnice m precej »Stantov« z volnenimi izdelki in okrasnimi predmeti ije napravilo videz želo dobro založenega trga. Res Je bilo zelenjave ln vsega dovolj, [Jajc pa Je bilo zelo malo in še ta po 20 dfin komad, kar ie zelo drago za podeželski trg sredi sezone. Papriko so prodajal! po 40 din za kg, paradižnike po 40 din k£, zeltje po 40 din kg, peso po 15 din šopek, fižol po 25 in 20 din ca kg, slive po 60 din, breskve po 60 ln 40 din, jabolka po 46 din, hruške po 60 din, grozdje po 80 in M0 din, smetano po 50 din skodelica, serčki po 5 din komad, venec čebule od 80 d m dalje. peteršilj 10 din šopek, korenje prav tako. par piščancev 3fi0 din, solata 10 din, krom- Oblten pridelek bombaža in tobaka V južnih krajih republike Makedonije so pričeli pospravljati bombaž. Računajo, da bo znašal letošnji pridelek v Makedoniji okrog 8.000 ton surovega bombaža, kar je dvakrat več kot lani. Trdijo, da je letošnji pridelek rekorden. Tudi tobačni nasadi bodo letos da« lep pridelek. V jugovzhodni Srbiji računajo, da bo znažal letošnji pridelek v tem področju več kot 10.000 ton, to je sko-VBj dvakrat več kot lani. » NAROČAJTE • IN ŠIRITE • DOLENJSKI LISTI pir 20 din kg, mleko 30 din liter, orehi 160 dan ttirkl. Meso prodajajo ** vedno po stari ceni: govedina 240 din, teletina 260 din, svinina 350 din. V tem tednu nabiramo: Cvet (jesenske rese (100 din), rdeče deteljice (100 dm). List volčje česnje-beladone (160 din), lapuha — vinogradniškega (60 din), melise (150 din), hribske rese brez pecljev (500 din), maline (40 din). Rastlino zlate rozge (65 din), materine dužice (45 din), kopit-nika s korenino (^0 din), hribske rese (260 din), gladiSnlka (40 dlri), ptičjega dresna-morav-ka (40 din), črnobine (80 din), Jetičnika (120 din), vodne kreše (140 din). Korenine krvavega mlečka (100 dtn), beladone (140 din), malega divjega Janeža (350 din), velikega divjega janeža (250 din), gladeža (56 din), baldrijana (260 din). Plodove bezga (100 ddn), krhli-ke (400 din), šipka celega (50 din), šipkove luščine (200 din), gloga ali belega trna (33 din), črnega trna ali oparnlee (30 din), punčkovna (600 din). OBVESTILO! — Nabiraj«« samo navedena zdravilna zelišfa-Cvet Jesenske re.°e bomo odkupovali le. dokler ne bo porjavel, pohitite z nabiranjem! Korenine veltkefta in malega divjega Janeža n*J nabirajo In odkupuJe-jio samo tisti, ki ga dobr#» tmi-znajo, nepravilno nabranih korenita ne bomo prevzemali. Prav rad obisčem kraje, kjer sem včasih hodil kot partizan, in tako sem nedavno prišel tudi v prijazno vasico Lašče pri Dvoru. Takoj sem opazil na njivi kmeta Tufifca trti na pol polomljene križe. Na vprašanje, kaj tlstil križi pomenijo, sem dobil odgovor, da so tam pokopani trije partizani. Torej, tovariši bivši partizani, kaj bomn^ rekli na to, da so še zdaj, let? 1957, kosti nadih padlih tovarišev fcam% kjer so padli. Edino, kar jim lahko damo, je lep spomin nanje, ne bi pa smeli dovoliti, da se krave pasejo nad njimi in da jih plug vznemirja v zemlji, za katero so dali vse, kar človek lahiko da. Koliiteor vem so organizacije Zveze bor. cev organizirale prekop padlih tovarišev v skupne grobnice, posebno Če so bili neznani, mnoge so svojci odpeljali domov in jih pokopali kot zaslu- Posebna zanimivost za žene na Zagrebškem velesejmu Ženam, ki nameravajo obiskati Zagrebški velesejem, toplo priporočamo, naj si na Zapadnem delu velesejma ogledajo I. mednarodno razstavo »Družina in gospodinjstvo 1957«, ki jo organizira Glavni odbor Zveze ženskih društev Jugoslavije. Na razstavi, ki bo odprta od 7.—22. septembra, bo sodelovalo okoli 300 razstavljalcev iz domovine in tujine z najrazličnejšimi novimi in sodobnimi pripomočki, ki ženam-gospodinjam lajšajo delo. Posamezne aparate in naprave bodo opisovale takozvana »ekspresna* predavanja. Razstava bo sestavljena iz štirih delov: 1. politični del, 2. indirektna pomoč gospodinjstvom, 3. ekonomika gospodinjstva v stanovanju, 4. otroški sejem. V prvem delu bodo prikazani statistični podatki o zaposlenih ženah, njihovi izobrazbi, njih sodelovanju v javnem življenju, razbremenitvi žena v gospodinjstvu, o položaju žene na vasi ter položaju žene delavke in matere. Posebna skrb bo posvečena položaju žene v družini in porazdelitvi dela obeh zakoncev v nasprotju z mišljenjem, da je za moža sramota, če kaj koristnega naredi v gospodinjstvu. V drugem delu razstave bo L -ikazan pomen uslužnostnih podjetij, raznih servisov in otroških ustanov, čemur v nekaterih naprednih državah že vrsto let posvečajo vso skrb, pri nas pa so komaj v razvoju. O servisih v okviru stanovanjskih skupnosti, katerim se tudi pri nas obeta lepa bodočnost, bo posebej govor na razstavi. Tretji del razstave bo obsegal prikaz raznih tipov sodobne kuhinje, že vgrajenih v stanovanja in kombiniranih z jedilnim kotičkom, ali starejših, ki se dajo z malo denarja spremeniti v sodobne. Novoporočencem, ki si dom šele ustvarjajo, pa bo dobrodošel kotiček »Oprema sodobnega stanovanja«, kjer jim bodo strokovnjaki tudi svetovali in na hitro razložili prednosti takega stanovanja, V oddelku za pripravo in kuhanje hrane bomo imele priložnost videti, kako se kuha z najmodernejšimi aparati in pripehnočki, ki so nam še malo znani ali pa jih še sploh ne poznamo. Oblačilni kotiček bo nedvomno ena najprivlačnejših točk za mlado in staro, kombiniran bo s sredstvi za vzdrževanje osebne higiene in sodobno kozmetiko. Na otroškem sejmu pa bomo lahko videle vse, kar bi moralo biti v naših trgovinah, pa čestokrat ni. Tako: brezalkoholne pijače, sadne izdelke, bonbone in podobno, otroško konfekcijo, otroško trikotažo, otroško obutev in ostale usnjene proizvode, otroško perilo in nogavice, igrače, otroške sobe in vozičke, otroške športne rekvizite, knjige za otroke, šolske potrebščine ttd. JVa prostem bodo tudi predstave pionirskih lutk, nastopi otroških zborov in orkestrov in moderno urejeno otroško igrišče. Razstava ima velik komercialni pomen in upamo, da bodo trgovci, kar bo lepega in praktičnega, naročili in v trgovinah prodajali. Na licu mesta bodo v maloprodaji vsi razstavljeni izdelki otroškega sejma, kot smo zvedeli, iz propagandnih razlogov, zato lahko upamo, da cene ne bodo previsoke. Naštela sem le najvažnejše oddelke in kotičke, ki bodo tvorili to zanimivo razstavo, poleg teh pa bo še neišteto drugih, prav tako zanimivih in nič manj važnih, -zato ne pozabite obiskati Zagrebškega velesejma in te razstave vse, ki boste v tem času potovale v Zagreb. Ra Šolarji so spet oprtali torbe Ob pričetku šolskega leta poizkušamo urediti solarjeve potrebščine tako, da bo kaT nai-bolj prav. A vendar naši prvo — drugo — in tretjesolci skoraj brez izjeme nosijo aktovke le v roki. In pri tem nismo storili prav ter nakupili tietega, kar bi bilo zanje najbolj primerno in potrebno, to je aktov_ k« z jermeni za na hrbet. Zdravniška dognanja so poke. isia, da imajo mnogi ofcroc: ki'a'e hrbtenice in slabo držo zaradi aktovk, ki jih dan za dnem nosijo v desnici. Kajti desničarji,— in teh je večina — le redkokdaj predenejo aktovko r levico, mnogi šolarji pa prena-S,yo vse svoje knjige in zvezke (tudi take, ki jih tisti dan ne potrebujejo) a sabo. Aktovka je za takega mladega šolarja torej kur precejšnje breme, ki mu krivi hrbet in povzroča upognjeno držo. To pa j© že telesna Sola se je začela in Dijaški internat »Majde Sile« v Smihelu pri Novem meatu je spet napolnila vesela, učeča sc mladina. žijo. Te tri nase tovariše so pa vsi pozabili, čeprav so pokopani komaj 10 metrov od ceste. Merhar Polde-FrancelJ Volivci: do 10. septembra so vam na vpogled imeniki | za volitve v občinske zbore in zbore proizvajalcev elektrotehnično podjetje L)ufdjnna Direktor: tel 32-482. — Uprava: Parmova 33, telefon 30-092, 31-289. — Prodajni oddelek: Kotnikova 12, tel. 30-706, 30-145. — Skladišče: Kotnikova 12, tel. 31-350. — Detajlna trgovina: Titova 23, telefon 21-533, vam nudi ves elektrotehnični material domače in inozemske proizvodnje, elektrodnata-lacijskl material, transformatorje, motorje, žarnice itd. okvara, katero le dolgoletna, vztrajna ortopedska telovadba pod^ strokovnim vodstvom zdrav, nika—ortopeda lahko spet popravi. 2alosten primer, ki to trditev le potrjuje, je dekle, zdaj že žena, ki je bila med vojno mo_ bihzirana za pismonošdnjo na nekem večjem poštnem uradu. Ze po enem letu te težke službe ji je močno izstopila lopatica, v drugem letu pa je od težke poštairske torbe, ki Ji je vsakj. dnevno krivila hrbet, ostala za vse življenje grbasta in s tem opesrečena. Z našimi otroci na srečo še zdaleč ni tako hudo. Tudi otrok no prizna, da Je utrujen, ko •■......... •••••• ••<••,•••••■■••••■ t ? TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA nudi mlinsko tehnične potrebščine, mlinske stroje in strojno opremo. odloži aktovko ob prihodu '* šole, a Če ga skrbno opazujemo, vidimo, da se drži nekako mla„ havo, prav kot odrasel, ki mu je kakšno breme preutrudilo roke. — Ker so podeželski otro_ ci še mnogokje precej oddaljeni od šole, jo poziv predvsem namenjen njihovim staršem, naj otrokom spet oprtajo aktovke ali nahrbtnike. Vsi starši tudi želimo, da bi ostale šolarjeve potrebščine čim dalj Časa lepe. Le poglejmo pa zlasti fante, kaj počenjajo na poti iz šole: aktovke frče če s certo, v veže aK jairke, da so roke proste za pretep alt kak drug »podvig«. Drugič spet so »najbolj pri roki« kot orožje za n*pad; spotoma spravljajo vanje kose starega železa, smole, kresilne kamne in druge predmete, ki imajo čudovito vsestransko uporabno vrednost. Ce pa bo aktovka na hrbtu, bo vsemu temu manj izpostavljena. Posamezni šolarji se sicer sra, mujejo nositi torbo na hrbtu, to pa le, ker se čutijo v tem izjeme. Ce bodo poslej izjemni učenci in učenke, ki jih bodo prenašali v rokah, se tudi naš s.n ali hčerka ne bosta protiv', la, da bi nosila torbo s izolskimi potrebščinami na hrbtu — kot smo jo nekdaj nosili md, Z. G. Novi predpisi v gozdarstvu Predpisi, ki so doslej urejali {jospodarstvo z gozdovi, so bili precej zamotani. Nalagali so mnego dela oblastnim organom in precej nevšečnosti lastnikom gozdov. Tako je moral logar k vsakemu drevesu odnosno panju po trikrat, preden je lastnik 13S lahko odpeljal iz gozda. Prvič pri opisu parcele, drugič pol odkazovanju in tretjič še žigosanje prj panju. Pri razdrobljenosti gozdnih porod ter števiL nih lastnikih je to delo potekalo kajpafc počasi ter večkrat povzročalo nevoljo pri obeh prizadetih. Precej zamotano je bilo tud-i obračunavanje prispevka v gr.7.dni sklad spričo določene orientacijske ocene. Mnogo ugovorov je povzročil predpis o plačilu gozdnega sklada od lesa /.a lastno uporabo. Oblastni in predstavniški organi so zato vokali način, ki naj ta postopek iMDenostavi in prinese lastniku večje olajšave. Ljudska skupščina Je po temeljiti obravnavi »prejete več uredb in odlokov, k> naj to uredijo. Pristojnost izdajanja sečnih dovoljenj je prešla od Okrajnega ljudskega odbora na občinski ljudski odbor. Prav tako izdaja odločb' in obračun gozdnega skleda. Da se uveljavi družbeno upravljanje in nadzor, je za izdajo sečnih dovoljenj pristojna posebna komisija, ki jo imenuje ObLO. Odpravljena je prepoved odstranitve lesa od panja dokler ni žigosan, kakor tudi žigosanje Izdelanih eortimentov. Uredba o gozdnem 6fcladiu nudi lastnikom gozdov znatne olajšave v primerjavi z dosedanjt-nri predpisi. Tako Je lastnik prost plačila prispevka v gozdni sklad od vsega lesa, ki ga uporabi za lastno potrebo. Poleg tega ni treba plačati prispevka v gozdni sklad od lesa, ki s« zamenja za material, ki pri gradnji nadomesti les (n. pr. opeka). Na podlagi prošnje pa se oprosti plačila prispevka v gozdni sklad od lesa, ki se podari za neposredno uporabo pri komunalnih gradnjah (za šole, gasilske domove, mostove, elek. tnilkacij©, spomenike NOB) m pri obnovi objektov uničenih ali poškodovanih po elementarnih nezgodah (požar, povodenj, sneg, vihar itd) . Tarifa o višini prispevka v gczdnl sklad Je določena na P&dlagi stroškov, ki Jih ima lastnik s spravilom in prevozom lesa na železniško ppsfcaijo aii na žagarski obrat. Stroški eo odvisni od oddaljenosti gozdne parcele in oblike terena ter spraivilnih naprav (prometna mreže). Na podlagi teh elementov določa uredba osem vrednostnih razredov, v katere se razporejajo posamezne kata-stralne občine. Obe žne kat. ob • čine, ki imajo različno obliko-vitost terena iai različne pogoje za spravilo ln prevoz, se razdelijo v več vrednostnih razredov. Na osnovi teh podatkov je izdelan predlog za k. o, okraja Novo mesto, po katerem se razvrščajo v 6 vrednostnih razredov. Kvalitetni razredi se torej določajo za posamezna področja. Poleg kvalitetnih razredov pa določa uredba tudi kvalitetne razrede dreves. Kvalitetni razred drevesa Se določi za vsako drevo posebej. Pn tem se upošteva premer drevesa, visina odnosno polnolesnost in zdra-vost ali — kratko povedano — količina tehničnega ln uporabljivega lesa, ki ga bo dalo po-sameeno drevo. Določanje kvalitete drevesa je najvažnejše delo odkazovaloa, poleg izbire drevesa. Tairifa kvalitetnih razredov je namreč zelo različna v posameznih razredih, Tako imamo pri listavcih v I. razredu — premer do 30 cm— kvalit. razred A-— prispevek 2.400 din, pri kvsiit, razredu C pa samo 850 din. Novost Je tudi to, da se plača prispevek od brutto lesne mase, to je od debeljave ln ve-jevine, neglede, kakšne sorti-mente namerava lastnik izdelati iz drevesa. Po odkazilu prejms lastnik odločbo o plačilu prispevka v gozdni sklad ln je dolžan poravnati določen prispevek v 15 dneh, po prejemu odločbe. Ker je ocenjevanje kvaljitetnih razredov stoječega drevja odgovorno delo In zahteva precej prakse in strokovnosti, so bili prirejeni seminarji, na katerih so se logarjil teoretično in praktično pripravili na to delo. Vendar moramo računati, da se bodo tu pa tam Še dogajale napake. Posestniki, ki so bodo po prejemu odločbe čutili prizadete In menili, da je drevo nepravilno klasificiramo, se lahko pritožijo na ObLO, vendar naj lzdeJane sortimente ne odpeljejo od panja, da bo mogoče les ponovno premeriti aH oceniti (£• drevo še ni posekano) in krivico C opraviti. Kot vidimo, ta predpis bremeni samo stoječe drevo ne pa J,7delan)ih eortimentov. Dosedanja uredba je predpisovala višino prispevka za vsak sortiment (hlodovino, jamski les, celulozo Itd) ter se je prodajalcu včasih izplačalo izdelati manj vredne sortimente (n. pr. namesto bukove hlodovine celulozo) in je dobil (zaradi previsokega prispevka pri boljšem sortimentu) višj,i iztržek pri slabšem sorti-mentu, ki je imel nižji prispevek. Nova uredba vzpodbuda prodajalca, da izdela čim vrednejše sortimente, fci mu dotk* v:šji izkupiček, industriji pa bolšjo surovino. T/dana so tudi navodila o organizaciji gozdarske službe M občinah In okrajih, na podJatft katerih prehaja mnogo prteted-|sj ljudskih odborov na ob-Mi'5-ke ljudske odbore. Febjam ( m. 88 (380) »DOLENJSKI LIST« Stran I Korist roditeljskih sestankov Letos spoimiadj, Je lola. v 8ent-Jerneju s sodelovanj«m Društva prijateljev miladine začela prirejati po oikidl&Skih vaseh vaške roditeljske sestanke. Namen teh feestankov je bdi ' pritegniti k vzgojnemu deiu širok krog staršev š^oofovezniih obrok, predvsem tistih, ki ne prihajajo na razredne roditeljske isestanke. So problemi, ki jih učiiteiljstvo samo ne metre rešiti, ce starši že v predšolski, predvsem pa v loteval dobi ne prilsficočJijo |na pomoč. Prti otroolh sa porada-jio razine napake kot laž, grdo vedenije, surovost, neodkrito-erfrnost, zahrtotnost, nemarni ost, lenoba, nafineinje k tatvin*, pi-jiančevanju in drugim moralnim prestopkom. Te napake je nujno treba odpravijati, ker s otrooi rastejo in mladino ugo-nabljajo. Naši mladini je treba pravzgojiilbl spoštovanje do staršev, vzgotjittedljev ter stareijših ljudi sploh, upoštevanje manja, znanmsti in umetnosti, vredno- Plen novomeških lovcev Da bi obvarovali odnosno emanjsald škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, prirejajo člani novomeške lovske družine večkrat pogone na to divjad. Prej S, nji teden so napravili dva pogona. Prvi je bil brezuspešen. Pri tem so ugotovili, da Škode na njivah s koruzo niso napravili praSilčd, kot Je mislil lastnik, pač pa jaabeci. Pri drugem pogonu prejiinji torek pa so novomeški lovci zasledili v gozdu nad Kuzarjevim kalom pet divjih prašičev. Dva precej velika so ustrelili, eden pe je blil tudi zadet, vendar jim Je ušel. Praiv noč pred tem je verjetmo ista skupina ščetinar-jcv napraivdla precej škode na kciuzi na bližnjih njivah. tenje in čuvanje materiala, vzbuditi jli je treba ljubezen do doma, domačije ln vse domovine. Najtežje ije delo s pubertet-no, to je z doraščajočo mladino, ki Je v svoji prešemostl težko dostopna dobrim naukom in tako vz.goj'ited(j večkrat zelo težko najde pravo in uspešno vzgojno pot. Starci sami uvddevajo, da je vzgoja težka ln da potrebujejo otroci nasvetov in pomoči, zato od leta do leta redneje posečajo roditeljske sestanke. Posebno dobrodošli ao vaški sestanki ob nedeiljskdh popoldnevih. Učiiteijstvo .ie bilo pripravilo več. predavanj, s katerimi je hotelo obiti vse večje okoliške vasi. 2ail tega v celoti ni bilo mogoče izvesti, nekaj pa je bUo le narejenega. Tov. Vera Sever-jeva, upravdteljloa vajenske šole, je na sestanku govorila statr-šem in mojstrom o vzgoji mladine v pubertetinii dobi, Tov. Rada Jovanoviičeva je na vaških (roditeljskih aeatankih v Šentjerneju, Gor. Vrhptalju, GinoIMjah, Doli. Mahairovcu lin na Vrhu predaivala o temi »Do česa naj otrok Čuti spoštovanje«. Tov. Branka Mrakova pa je na sestanku na Roj ah razpravljala o napakah otrok. Na sestankih je bili« navzoča poleg predavateljice tudi ravnateljica šoile Tončka Skerletova, kti se je poirazgovorida s starši o najbolj perečih problemih šole in otrok. Udeležba je bitta kar za- dovoljiva. Starši, ki ao z velikim zanimanjem sledili predavanjem, so živahno posegali v razpravo in m posvetovali z \-/.g.-.j^ff.jicamii. Kako globoko čuti uftiteljistvo z otroki, se Je pokazalo predvsem na sestanku na Vrhu. kjer so obravnavali pereč problem socialne ln moralno ogroženih otrok, ki so nujno potrebni zaščite. Starši so sprejeli to skrb za mladino z vsem razumevanjem Izrazi,: so želijo, da bi učiteljatvo večkrat priižlo na vas med ljudi. Sedaj ob začetku šolskega leta se bodo vaški roditeljski sestanki nadailjevall, tako da bodo prišla na vrsto vsa že za letos določena vzgojna predavanja, v. Metliško pokopališče bodo popravili O tem, da je potrebno Metliki novo pokopališče in da je hkrati treba popraviti starega, govora v Metliki vsa leta po vojni. Za rešitev fega vprašanja so bile že imenovane razne komisije in je bilo več ogledov glede lokacije novega pokopališča, toda vse se je nekje zataknilo ln je nazadnje ostal0 le pri besedah. Sele ko se je zadnja tri leta začelo vztrajno rušiti obzidje na starem pokopališču, so se Metličani le zganili. Vedeti je namreč treba, da je pokopališče v Metliki eno redkih pokopa'išč, kamor so za visoko obzidje na-vpzlli zemljo, da so dobili prostor za grobove. V teku desetletij pa sta velika teža zemlje ln vremenske neprilike razrahljale iz kamna zgrajeni zid. ki Je pod pritiskom popustil. Najprej ae Je zrušil na treh mestih na zahodni strani, potem se je v dolžini 15 metrov zrušila stena na severni strani, končno pa sta močno razpokali, ae nagnili in deloma porušili tudi Južna in vzhodna stran. Prav zato 3e bil letos spomladi na zboru volivcev Imenovan odbor za obnovo pokopališča, ki je dokončno odločil, da bo treba, poiskati prostor za novo pokopališče, da pa Je hkrati treba popraviti tudi staro pokopališče, V začetku septembra ga bodo zdaj res začeli popravljati. Sklenjeno je bilo, da bo vsaka metliška družina prispevala po 1.500 dinarjev, lahko pa to vsoto nadomesti s tem, da pripelje z vprežno živino tri kubičn* metje peska aH pa gornji pesek odsluži s tremi delovnimi dnevi. 265 družin v Metliki Je podprlo in podpisalo gornji predlog, samo 14 jih Je doslej iz nerazumljivih vzrokov odreklo pomoč, čeprav so med temi ti POPJ IN TCLESNA VZGOJA NOGO PARTIZAN (KOČEVJE) : NK ELAN 312 <111> Sezona prvenstvenih tekem se Je že pričela. Kot prvi so tokrat v Novom mestu startali nogometaši domačega Elana. Nogometaši novomeškega Elana so letos startali precej slabo. Zreh jtm Je sicer v I. kolu naklonil najmočnejšega nasprotnika v novi ligi (Rudar iz Kočevja ln »Bela krajina« Iz ("momlja sta bila uvrščena v I. razred ljubljanske pod-rveze), toda to Jih ne opravičuje. Kočevski Partizan ni pokazal prav nič posebnega, nasprotno, celo tekmovali so z domačimi, kdo bo naredil več napak. V Elanovem mo.štvu Je povsod (Škripalo, naj- ' bolj okorni pa so bili napadalci, ki so zamudili nekaj prav lepih priložnosti za zadetek. Ko smo ob začetku tekme videli, da Je Elan le s težavo zbral enajit Igralcev (spet je bilo nekaj neopravičenih Izostankov), smo bili prepričani v poraz. Res Je, tudi gostje so nas razočarali, toda vseeno so zmago zaslužili. Elanoviim Igralcem bi dali samo en nasvet: brez rednih trenln.gov ne bo uspehov, tako tudi ne brez discipline. Kdor ee izmika, da bi igral v moštvu, ko gre za točke, ni vreden, da bi Se OBtal mod člani kluba. 8 takimi Igralci Je treba ravnati tako, kot MET oni ravnajo i klubom, ker vnašajo nered in rahljajo dascipJtnO pri ostalih. FM DOMŽALE — BELOKRAJINA 1.1 V okviru prvega kola prvega razreda nogometne pod*vew LJubljane, Je bila v nedeljo 1, septembra v Domžalah nogometna tek- ma med domačLm moštvom ln Be-lokrajlno. Tekma s* Je končala neodločeno z rezultatom Iti (0:0). Igra Je bila hitra In zanimiva. Prihodnjo nedeljo, to Je g. septembra »Javi nogometni klub »Beiakrajlna« tridesetletnico obstoja. Za to priliko bo Imelo v go-steh nogometni klub »LJubljana B«. »Lov na lisico« Avto-moto društvo Novo mesto Je priredilo v nedeljo 25. avgusta »lov na Ulico«. Lova te Je udeležilo tj lovcev motoristov. Proga Je potekala od Novega mesta do Brusnic, Gaberja, HruSlc Itd. Lisica je bil motorist Rprajcer Joie ter lansko letni zmagovalec Rahne Ciril. Točno oh 13.M url Je lisica startala ter zbežala v svoja skrivališča nekje pod Gorjanci. Ob 14. uri pa so startali lovci motoristi, da jo najdejo. Lisica Je obkrožila potrebno pot ter se nato dobro skrila nekje pri G.Hi t u. Lovci so kmalu zvedeli od Hruščanov, da je odšla nazaj proti Gaberju, ter so Jo vsi vneto Iskali v tej smeri. Lisica Je bila zelo dobro maskirana. Lovci so hodili okoli nje našel pa Jo je StaniSa Drago, član AMD Novo mesto. Po končanem lovu so lovci Imeli zbor pod Gorjanci. Pire Tone, predsednik AMD Novo mesto, je obrazložil delo društva, nato pa podelil prehodni pokal za »Lov na lisico« zmagovalcu tov. Stanlšu. M, B. Kondicijska vožnjo na Polževo Avtomoto društvo Šentvid pri SUčml Je priredilo 29. avgusta kondicljsko vožnjo na Polževo. Vožnje se je udeležilo 32 motoristov ln 5 avtomobllletov. Start iz Šentvid« ie bil ob 19. uri. Pogled na kolono Je bil zelo lep, ker so se vozači držali disciplinirano in vozili v leol kondiciji. Po 1» minutnem postanlni v Visn.1l gori, le kolona nadaljevala pot na Polževo, ki Je ena najlepših izletniških točk na Dolenjskem. Dobro bi bilo, da bi društvo v prihodnjem letu večkrat priredilo ta*e vožnje, no možnosti tudi na daljše proge, kot ns primer preko Mirnske doline in Gorjancev v Metliko, Semič. CrnomeU od tem bi se pa vračali preko Cr-moiniic in Žužemberk« zopet nazaj v Šentvid pri stični, s tako vožnln bi predvsem tudi obiskali tiste kraje, ki so bili nalbol.i uničeni in opustošeni med drugo svetovno vojno od okupatori«. Plut Jo«« POTRČ - mladinski prvak LR Slovenije Preteklo nedeljo Je bilo v LJubljani in Mariboru atletsko mladinsko prvenstvo Slovenije z« mlslle oz. starejše mladine«. Od novomeških atletov — mladincev se je tekmovanja udeležil le Marijan Potrč V skoku v *v1«1tio Je preskočil 180 cm in tako postal prvak Slovenije Obveščamo vse atlete ln atletinje »Partizana« Novo mesto, d« so se pričeli redni treningi In sicer vsak ponedeljek, sredo in pp-tek r>d 17. ure dalje na stadionu aa Loki. vabljeni tudi novinci. S AH Okrajno moštveno prvenstvo Tekmovanje za letošnje okrajno možtveno šahovsko prvenstvo bo organizirano v nekoliko spremenjeni obliki, ljetos ne bo finalnega četvero-boja za rnoštvenega prvaka Dolenjske, ampak bo vse tekmovanje v oblaki dvobojev. Na področju okraja Novo mesto so je aa tekmovanje prijavilo 7 ekip, ni pa še znano, če bosta sodelovali tudi Svoboda Brsljin in Šahovska sekcija iz Mirne peči. Letošnje pred-tekmovanje bo izvedeno v dveh skupinah, v katerih sta nosilca SD Novo mesto I, in SD Črnomelj. V novomeški skupini bosta najprej tekmovala Novo mesto I. : Novo mesto II. in Svoboda Straža : ŠK Gimnazija Novo mesto, v črnomaljski pa Črnomelj : Metlika in Trebnje : Svoboda BrJljdn (ali Mirna peč). Zmagovalca dvobojev v posameznih skupinah se bosta pomerila za prvaka skupine, ta dva pa med seboj za okrajnega rnoštvenega prvaka. Za naslov rnoštvenega prvaka Dolenjske je predviden dvoboj med prvakom okraja Novo mesto in SD Kočevjem. Predvideno je, da morajo biti iizloAilni dvoboji v skupinah odigrana do 15, septembra. FM Kako Je s študentskimi Športnimi igrami Studentske športne igre dolenjskih vnjRokošolcev so bile doslej dvakrat organizirane, prvi* v Novem mestu in drugič v Ljubljani. Lani Je bdlo na vrati Kočevje, ker pa je oktobra vreme nagajalo, so bi- le igre preložene, toda spomladi miso biiLe izvedene. Po vsej verjetnosti bodo zato letošnje tretje Športne igre v Kočevju, toda v kakšnih pripravah nam doslej ni še nič znanega. Na dosedanjiiih šport -niih igrah so tekmovali v petih panogah in sicer v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu, letos pa se bo tem panogam verjetno prtidružiila še košarka, ki je med študenti v Novem mestu in Kočevju precej priljubljena. Naslov najboljšega študentskega športnega kolektiva na Dolenjskem je doslej dvakrait osvojil Študentski klub okraja Novo mesto, ki ima tudi letos največ upanja, da ponovno osvoji prehodni pokal Univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije. Zelo moćno ekipo ima v odbojki, kjer celotna šestorica igra v ekiiipi novomeškega Partizana, dalje v košarki, v namiznem tenisu ta šahu. Tudi v atletiki je sedaj vrsta novomeškega okrajnega kluba zelo motna, saj bodo v njej tekmovali nekateri zelo dobri atleti kot so Kasvteldc, Potrč, Simoni*, Brine, Mušlč, Škufca itd. Tu bodo letos borbe veliko bolj izenačene ta obenem kvalitetnejše, saj je tudi kočevska študentska vrsta Jetce zeđ© močna. Upamo, da bodo v Kočevju kmalu pričeli s pripravami za letošnje igre, ki so nikakor ne bi smele opustita, upamo pa tudi, da bo letos vreme prirediteljem bolj naklonjeno kot ja bilo lani dm da bo po enoletnem presledku letos le prisilo do srečanja med najboljšimi dolenjskimi studenti-športniki. PM družinami tudi take, ki jim 1-500 dinarjev n« bi bila prevelika žrtev, saj ponekod v družini služita mož in lena. Letos bodo popravili vhod in oporni zid proti severozahodni strani, ostalo pa pride na vrsto druSo leto. Pri tem bi ae bilo vredno potruditi, da ne bi zgradili samo neokusni betonski zid, ampak da bi bil ta zid vsaj na zunanji strani iz klesanega kamna, da bi tako pokopališče Še vnaprej ohranilo svojo dose-dnn'o plerren'ti ob'iko. -ar DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC (>:s-lctni invalid od mladosti Franc GAČNIK is Sel pri Re-teiu se je doslej prevažal t lesenim vozičkom lastnega Izdelka. Sedaj mu Je Tajništvo za zdravstvo in socialno .skrbstvo ObLO Novo mesto podarilo sodobno prevozno sredstvo za invalide. Ponosno kot na prestol je sedel na podarjeni triclkel. Socialistična družba skrbi tudi M mirnodoheke invalid«, Dolenjski fantje pozdravljalo Iz Prištine so pisali dolenjski fam/tje, da se vedno *po-minfaijo domacHh fcrajeu tn da prav lepo pozdravljajo starše, brate, sestre, znance in prijatelje, veseleč se snidenja: Franci Beuc, Milan Mtklic, Alojz Bukovec, Stane Grego-ric. Iz Rume so vojaki: Franci PustavrH, Janez KastfeJic, Polde Fmk, Boris Rems, Anton Kas te lic, Franc Vidmar, Stan." Vrščaj in Slavko Zaje tudi pisali, naj sporočimo njihpue pozdrave vsem fantom, dekle-tom in ostalim iz domačega kraja. Sred« 4. septembra — Ida Četrtek C. septembra — Lovrenc Petek septembra — Ljuba Sobota 7. septembra — Marko Nedelj« I. septembra — Marija Ponedeljek a. septembra — Peter Torek 10. septembr« — Nlkit« LUNA! 9. septembra ob 6.65 polna luna m. ■Krka« — Novo mesto: od 3.- do 4.9 mehilkl film »Umiram srečna« Od 8. do B.B. kitajski film »Cirkus«. Od 10. do 12.9. Italijanski barvni film »Zena z neapeljskih ulic«. Dom JLA — Novo mesto; od B do 9.9. ameriški barvni tlim »Odisej«. Od 10. do 13.9. ameriški barvni film »Kvartoptrec z Mlsisslpi-lt* »Jadran« — Kočevje: 4. in 6.9 angleški film »Madelcina«. Od 6. do 8.». 'ameriški film »Avanture Don Juana«. Črnomelj: 3. ln 4,9. ameriški film »Dama • k a mrl,Jamic S. In 9.9. ameriški barvni film »Divja let««. Metlika: 4.9. Jugoslovanski film »Zenica«. 7. in a.9. amerilkl film »Kraljic« Kristina«. Kostanjevica: 4.9. francoski film »mtrigantke«. 9.9. ameriški barvni film »Beg iz trdnjave«. Dol. Toplice: 4.9. ameriški film »Kapetan Kerl«. 7. ln 8.9. ameriški illm »Tarzan brani džunglo«. »Rog« — Straža: 7. ln 8,9 mehiikl film »Ukradena sreča«. Mokronog: 7. in 8.9. amertSkl barvni film »Bledolifinikov sin«. Potu,',a*l kino Novo mesto predvaja finski film »BELA KOŠUTA«: 5. sep-tembra ob iS. uri na plluf-nem oddelku novomeSke bolnišnice; v petek «. seotembra ob 19. url na Vrfttfh sellbs v soboto 7. septembra ob 1A uri na Malem siatnlku, v nedeljo 8. seotembra ob 14. url v CrmoSnJlesh (Kočevskih) ln ob 1» url na Dvoru. SPREJMEMO VAJENCA ČEVLJARSKE stroke, zdravega ln poštenih sitarsev. Nudimo stanovanje ln brano: Arae>k Anton, Titova 4ff, Ljubilana SPALNICO rabljeno iz mehkega lesa, ugodno prodam: Staltmeler Ivka, vas Kooevde JI. p. Črnomelj. HIŠO skoraj novo z dvema sobama, vrtom {9 « zemlje) ob glavni cesti in avtobusni postali, prodam. Prodam tudi radUski aparat, inozemski. VerčeJ Albin> Rata* IS. p. Brusnice. V REGERCl VASI PRI SMIHE-LU, v zelo lepi sončni le#i, imam naprodaj več stavbnih parcel pod št. 400 in 401 k. o. Smihel, štev. zemljiškega vložka 29, po različnih ln zelo nizkih cenah od 100 do 150 din za kv. metar, v velikosti do 0.« ha. Pri ogledu dobijo interesenti vsa pojasnila pri Francu Gostili v Regerči vasi HARMONIKO (trltonBko) dobro ohranjeno, poceni prodam Okrog 13. p. Sentrupert. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj štiričlanska družin« v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (4fl#-*7) ISCEM STAREJŠEGA MOŠKEGA (upokojenca), ki Ima veselie do kmillfinli živine. Oskrba v hiši, plača po dogovoru Naslov v upravi lista (408-57V ZARADI SELITVE ugodno prodam s h« posestva c« sejanje vseh kultur. Gradil«r Vinko. Vinica 31, p. Smarjeta. 5. ln «, septembra ob sedmih /.večer bo v prostorih gospodinjskega centra v Novem mestu tečaj za v it u ha van ie sadja in zelenjave. Interesent ke naj pridejo kar tja; Število prijav neomejeno. TURISTIČNI BIRO »PUTNIK« Novo mesto obvešča tn opozarja vse kolektive, ustanove tn pod* Jetja .ki nameravajo obiskati Zagrebški velesejem v času od 7. do 23. septembra, da organiziramo avtobusne prevoze. Pohitite s prijavami! Potujte z nami udobno in eoceni I občinski odbor UROJ Novo mesto organizir« ekskurzijo sa rezervne oficirje občine Novo mesto od 21, do 23. septembra. Ogledali «1 bodo znamenitosti Puh- ln Brionov, nakar bodo nadaljevali pot z ladjo do Opatije in Reke, kjer si bodo ogledali vojne ladje, ladjedelnico »S. Maj« ln ostale znamenitosti. Del stroškov bo plačal ob. odbor UROJ. ostalo pa posamezniki Vsi interesenti naj se prijavijo občinskemu odboru UROJ v Novem mestu, Jenkova i II najpozneje do 10. septembr«, Tam bodo dobili tudi vsa potrebna pojasnil«. Prijave se sprejemalo vsak dan od 7. do 14. ure. Odbor Prekllcujeva svojega moža ln si« na Alojza Stiha iz Jedinščice 1 p. Smihel ln opozarjava vsakogar pred nakupom stvari, ki Jih on prodaja, ker so najina last. Rogelj Ana m Stih Angela NOVO MESTO V času od 24. do 31. 8. je bilo rojenih u dečkov in lfi deklic. Porok ni bilo. Umrla sta: Horvat Matija, gal-vanlzeT, 27 let, iz Zaloga pri Ljubljani, ln Hrestak Bara, poljska delavka, 17 let, iz Metlike. OOTNA VAB Umrla sta: Graidč Franc, kmetovalec, (0 let, iz Gotne vasi, in Hočevar Matija, užitkar, 77 let, iz Stopi«, Pretekli teden eo v novomeški porodnišnici rodile: Kump Marija z Vršnih sel — dedka, Rogelj Olga iz Srednje vasi — dečka. Ko-lenc Jožefa z Malega vrha — dečka, Sonc Rosalija iz Gotne vasi — dečka, Salaja Marij« iz Kočevja — dedka, Voljč Dragica iz Crmosnjlc — deek«, Ječmenovi č Dragica iz Sračaka — deklico, BartoJJ THk« z Grma — deklico, Stepan Neža iz Grabljevca — deklico, Stular Anica z-Dolža — deklico, SireelJ Jožefa U Lipovca — deklico, Krit Frančiška Iz Metlike — deklico, Slak Ivanka iz Gor, Dobrave — dečka, Jurllč Marija z Dolža — dečka. Kasteilc Ana iz Vel. Gabra — dedka, Ogulin Pepca z Osojntka — deklico, Hribar Netka iz Dol. Težke vode — dečka, Kač Angela lz Salke vasi — deklico, Jankovifi Angela z Vel. Sel — deklico, Golob Marija iz Vel. Clrnika — dečka, Skoda Pavla iz Starega trga — dečka, Kasanovič Milka iz Črnomlja — deklico,. Kuzma Marija lz Mihovlce — deklico, Krne Martina iz Novega mesta — deklico, Sine-berg«r Joža iz Kočevja — 2 deklici, Kolenc Marija lz Zabrdja — deklico, Gorišek Frančiška is Ostroga — dečka, Vldnjevlč Ljubica iz Paunovičev — dečka, Ur-bančiČ Jožefa s Krtike rebri — deklico, Globavs Fanl iz Dol Brezovice — deklico, Međe Anica iz Jurke vasi — deklico, Sabljak Helena lz Koprlvnlka — deklico, Ovnlček Frančišk« iz Regerče vasi — dečka, Kovačič Pavla iz Prečne - dečka. " Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Moravec Pavel, klepar is Blrčne vasi, Je pade! s strehe in si poškodoval obe nogi. Tomazln •Marijan, sin pleskarja iz ZabJe vasi, se Je s srpom usekal v levo koleno. Hrestak Barka, delavka iz Metlike, Je padla « traktorja in si poškodoval« hrbet in glavo. Bpen-da| Marija, posestolca z L'oke, ie padla z lestve in si poškodovala hrbet. Guštin Ivan, sin posestnika lz Vrškovcev, se Je usekal v palec levo roke. DVA RAZPISA JAVNE DRA2BE 12. novembra ob 9. url se bo v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Novo mesto prodajala enostanovanjska hiša v Otočcu ob Krki št. 24, stoječa na parcelni štev. IZ vlo?.. št. 272 k. o. Sent-peter. Cenilna vrednost hite znaša 233.840 DIN Najmanjša ponudba Je 1*7.072 din. Najvišji ponudnik mora T osmih dneh po preteku dražbenega naroka položiti pri upravi za dohodke-OBLO Novo mesto najmanj 20*/i kupnine, ostanek Pa v polletnih obrokih, t»da najkasneje v dveh letih. Višina varščine znaš« 10*/« cenilne vrednosti, ki Jo mor« ponudnik položiti najpozneje i uro pred pričetkom Javne dražbe pri Upravi za dohodke ObLO Novo mesto. Ostale podatke dobe interesenti pri Upravi stanovanjske skupnosti v Novem mestu (Glavni trg 7). 12. novembra ob 11. url dopoldne se bo v sejni dvorani Občinskega Ljudskega odbora Novo mesto predala pritlična stanovanjska hiša z leseno lopo y Regerči vasi It. 10, ki leži na parcelni številki 177, vložna štev. 473 k. o. Gotna vas, Cenilna vrednost hiše znaša 397.7» DIN Najmanjši sprejemljivi ponudek znaša 311.20« din. Najvišji ponudnik mora v osmih dneh po preteku dražbenega naroka položiti pri Upravi za dohodke o bi,o Novo mesto najmanj 20*/i kupnine, ostanek pa v polletnih obrokih, toda jo mora položiti ponudnik najpozneje i uro pred pričetkom Javne dražbe pri upravi za do-todke ObLO Novo mesto. Ostale podatke dobe interesenti pri L pravi stanovanjske skupnosti Novo mesto (Glavni trg 7). RAZPIS Na podlagi sklepa in pooblastila občinskega ljudskega Odbora Draga Loški potok, razpisuje Liklvidacijska komisija Gostinskega podjetja Loški potok JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev podjrtja — gostinski in pisarniški Inventar. Javna dražba bo 7. septembra dopoldne v prostorih blvse gostilne »Lovee« na Hribu. Vsi Interesenti državnega In zadružnega sektorja si lahko inventar do tega dne ofiedsjo v prostorih gori navedene gostilne. Po ten) datumu bo preostali inventar naprodaj tuai zasebnikom. Iz Metlike Metliška kmetijska zadruga, je do konca prejšnjega tedna razposlala v razne kiraje Hrvatske, J3osne in Hercegovine ter Srbije že 21.000 kg prvorazredne, sortno prečiščene pšenice Salto alt po domače »talijanke«. Največ te semenske pšenice so Kmetijski zadrugi odprodali kmetovalci Jože Matkovic, Gustav Gornik* Janko Bračika La Manek Fux, V Jeseni nameravajo v Metliki in okolici uvesti pogodbeno sejanje pšenice. V takem primeru bo posejano samo Izbrano, razkuženo in komisijsko pregledano sem*. Kittetovalcl bodo morali aetev po navodilih gnojiti in škropiti. Komisija bo spomladi pregledala, kako je žito prezimilo, nato P& bo pred žetvijo Še drugi pregled. 30 zadružnikov in kmetovalcev iz Metlike in okoli«je je od-Uq 29. avgusta na tridnevno poučno ekskurzijo v Novi Sad -samič aH v manjših skupinah po vaseh ter opazujejo kmečko delo, hiše, kozolec, pode, sprašujejo o vsem tem ljudi, rišejo ln fotografirajo. Iz enega izhodišča obiščejo tako 30—10 vasi, kar je seveda odvisno od posameznega teTena (razdalje med vasmi, velikost vasi, pota). Etnografska ekipa se je doslej največkrat mudila na Dolenjskem, kar Je v zvezi s pripravami za knjigo o ljudskem Življenju na Dolenjskem (Etnografija Dolenjske), ki bo čez nekaj let izšla. Tako je etnografska ekipa raziskala na terenu že sledeče dolenjske kraje: okolico Grosupljega ln Turjaka, Šentvida pri Stični, Mokronoga, Kostanjevice ln letos Žužemberka. Tudi prihodnje leto bo ekipa spet prišla na Dolenjsko. Na območju Žužemberka se Je mudila ekipa od 1. do 2S. avgusta. Vodil Jo je kot ponavadi ravnatelj Etnografskega muzeja v LJubljani Boris Orel, sodelovali pn so ljudje iz že zgoraj omenjenih narodopisnih ustanov. Delo v ekipi je teklo po preizkušenih ln ustaljenih metodah z delitvijo na posamezne skupine. Etnografi so z izhodiščem v Žužemberku obdelali blizu 40 vasi, in sicer na levem in desnem bregu Krke ter v smeri proti Ljubljani in Novemu mestu od Zagradca do Soteske. Proučevanje glavnih panog ljudskega gospodarstva: poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, drvarstva, raznih ljudskih obrti — trgovine je utrdilo izsledke dosedanjih tovrstnih ekip na Dolenjskem oz. pokazalo nekatere različnosti in odstope. Precej podatkov je dal lov, zlasti poljšji, pasti, uporaba živalic, nomenklatura. Raziskovalca ljudskega prava je zaposlilo zlasti poizvedovanje o odnosih v cehu žužemberških usnjarjev. Vraž je na tem območju, zlasti v zvezi z ljudsko medicino, veliko (mora, uroki, kačji pik). Obredni običaji (koledniki) so revni, kar gre deloma na račun ustreznih pripovedovalcev. Z generacijo, ki je preminila med drugo vojno in po njej, je izumrlo tudi dosti takih podatkov, kar je občutno na področju materialne kulture, zlasti za ljudsko nošo. Pri raziskovanju ljud-skoumetniških del, se je posrečilo odkriti avtorja številnih rezbarij in plastik, ljudskega mojstra Tomaža Drobnica, ki je umrl v Suhi krajini okoli 1890, po rodu pa je bil Bločan. Sedaj bodo zasledovali njegovo delo, v kakšnih oblikah se je javljajo in na kakšnem teritoriju, morebitne posnemovalce in učence ter skušali najti točne j še podatke o njegovem življenju. Nasploh se mora reči, da je za letošnji teren, zlasti za suho-krajinske vasi, etnično pomembna bližina Kočevskega. Naj očitnejši vpliv od tam so slike na steklo, ki so v polpretekli dobi med značilnim inventarjem vsake kmečke domačije. Pri svojem delu jo ekipa odkrila mnogo etnografskih predmetov, ki bodo prešli deloma v etnografski oddelek Dolenjskega muzeja v Novem mestu, deloma v centralni muzej v Ljubljani. Med predmeti, za katere je muzej prosil njih lastnike, naj jih do odkupa varujejo, so leseni plugi, pustne kamele, lesene plastike, razni kosi hišne opreme, orodja in delovnih priprav. Ekipo je pr! delu na terenu obiskal prof. dr. Robert Widha-ber, etnograf Iz Švice, ki se mudi na študijskem potovanju v naši državi. Profesor Wi.ldha.ber Je v svoji stroki znanstvenik svetovnega imena. Ureja mednarodno etnografsko bibliografijo, doma v Svict pa Je vodja dveh pomembnih ustanov: Museum fiir Volkskunde Ba-sel In Schweizerlsche Archiv fflr Volkskunde. V Zužemherk Je pri-šni (rut gost Slovenske akademije znanosti in umetnosti v spremstvu predstavnikov Inštituta za slov. narodopisje dr. Milka Maticetova in dr. Nika Kurenta. Zanimal se je za metode našega terenskega dela, ki so bile zanj v marsičem nove. V Švici namreč ne poznajo kolektivnega raziskovalnega terenskega dela, pač pa le individualno. Ogledal si je mlin ob Krki pod Smihelom, ki ga ,je obdelovala skupina za ljudsko stavbarstvo. Navdušen je bil nad Se živim do-dačim tkanjem na statvah, ki so mu ga pokazali v Smihelu. V Malem Lip j u pa Je prof. Witdhabei pogledal kmečko hišo iz sred 18. stol. z vsem onodobnim Inventarjem: slike na steklo, miza, stoli, okna na smuk itd. Danes, v dobi avtomobilizma, že otroci poznajo znamke avtomobilov. »To je Buick, to Fiat itd.« Oglejmo si nekaj znamk in njihov izvor. Adler (orel) - ime mu je dail konstruktor Klayer, češ da je njegov avto med drugimi avtomobili kot orel med ptiči; Benz — svetovno znana tovarna avtomobilov v Mann-heimu. Ime po Carlu Beinzu, pionirju avtomobilizma; Bulck —- tako se je pisal nizozemski ustamoviibelj ameriške tovarne avtomobilov (1900); Cadillac — priimek ustanovitelja Kresovanje je star ljudski običaj. Na sliki: v Adlešičlh so letos po dolgem času spet krcsova.ll. ameriškega mesta Detroita (1701); Clevrolet-Švicar Louis Chevrolet ustanovitelj tovarne avtomobilov v Detroitu; Citroen — največ francoskih tipov avtomobilov je konstruiral Andre Citroen; Fiat - Fa-brica Italiana di Automobile Torino«. Osnoval jo je 1899 dr. Angelli; Ford (Detroit) — po Henrvju Fordu, ki je 1903 osnoval največje ameriško društvo za industrijo avtomobilov", Mercedes — tako je bilo ime hčerki avstrijskega generalnega konzula v Nizi (1909) Jellineku; Opel — po tovarnarju Adamu Opelu; Steyr — po istoimenskem mestu v Avstriji. Umrl je Ollio Nič koliko ljudi pri nas sta v filmih nasmejala slavna komika ameriškega fiil-ma Ollio in Staniio. Eden od te , neločljive filmske dvojice — Ollio, oziroma Oliver Hardy, je nedavno umri v Kailiforniji. Skoraj eno leto je ležal povsem mrtvouden, pa tudi v težki' bolezni mu ni usahnila komičarskia žilica. Tako je izjavil nekemu novinarju, da je sedaij, Ono je povsem negiben, silno primeren, da bi v filmih igral —spomenike. Svoj čas sta bola Ollio in Stanlio (Stan Laurel) najbolj liskan komi carski par na svetu. Ob zaključku dela je ekipa pripravila v Žužemberku predavanje o slovenski ljudski kulturi. Predaval je ravnatelj Orel in seznanil poslušalce z etnografsko vedo, s predmeti njenega študija in dela na terenu. S številnimi skioptičnimi slikami je predstavil poslušalcem vsa tri delovna področja etnografije: ljudsko materialno, socialno in duhovno kulturo in ob vsakem opozarjal, kakšne značilnosti ima na Žužemberškem območju. Ljudje so ga z zanimanjem poslušali in marsikomu je ušlo, da je vmes na glas povedal, kaj on misli o določeni stvari. S tem je ekipa letošnje delo uspešno zaključila in realizacija etnografske študije o Dolenjski je že bližja. Danica Zupančič Ne napadalni morski psi Ob kanadski obali živi posebna vrsta morskih psov, ki ne napadajo ljudi. Leže na površini morja in se ne zmenijo za ljudi. Veliko škodo pa delajo ribičem, ker Jriim trgajo mreže tn razganjajo ribe. Za borbo proti njim ribiči nameščajo na kljun ladje ošiljeno rezilo, H jih med vožnjo nabada ta tako uničuje. Znana tovarna optdčnih pred. mi1 tov Carl Zeiss v Jeni, Nemška demokratska republika, izdeluje tudi neke posebne leče, ki so za 1/4 manjše od glavice bucike. 7oo takih leč tehta samo KROGLE TOLAŽBA Z UVOZOM »Nikar ne tarnaj, Strne, ker si zbolel za azijsko gripo. Saj to je vendar uvozna bolezen.* KOT ZMEROM »Prosim, specite mi torto za rojstni dan moje žene. In dajte vanjo 27 svečk, kot zmerom.« VELEMEŠCANKE NA DEfcELl »Ali ti verjameš, da mleko redi?« »Seveda verjamem: kar poglej, kako so krave debele.* SE NE MORE POVEDATI Moti vn>raia malega Tončko, če ima rajši teto Olgo ali teto Nado. »To ti bom povedal šele po mojem rojstnem dnevu,x se odreže malček. 700 leč tehta 1 gram 1 gram. Toda navzlic tej svoji res mikroskopski velikosti so te loče izdelane s skrajno natančnostjo, zato so tudi tako dragocene, da P» vrednosti ne zaosta_ j a jo za elementom radijem, *ki je nedvomno najdražja stvar na fcvetu. Hkrati s temi najmanjšimi optičnimi stekli izdeluje tovarna Zejss tudi orjaške leče za astronomske daljnoglede. Nedavno so zgradile teleskop z lečo, ki ima premer dva metra. Samo optični del tega »zvezdogleda« je težak 2700 kg. V tovarni Zeiss, oziroma v tovarnah, ker jih je več skupaj, dela nad 18.000 delavcev. Oprema za enega vojaka Teža vojne opreme armad se stalno veča. V Napoleonovi vojski je prišlo na enega vojaka 500 kg opreme, v ameriški armadi v drugi svetovni vojni pa je bilo za vsakega vojaka 16 ton opreme. Teža opreme za eno tenkovsko divizijo (okoli 16.000 vojakov) je večja, kot je bila vsa oprema Napoleonove vojake (pol milijona vojakov) b katero je šel nad Rusijo. Zdenka Golob-BORClC: Stara hiša pri Malem Slatniku. Novi naročniki našega lista: Iveo Janez — Gor. Paha Borstnar Lojze — Mirna PugelJ Miha — Drganja sela Kos Jože — Gorenje Vrhpolje Mihelič Franci — Koper Bednar Bori« — Reka Može Alojz — Sombor Pelko Edvard — Lendava Stukelj Ivan — Podgrad Ivanetlch Anton — Boyes Hot springs Krese Josef — Rimling Pekol Frank — Cleveland Gorenc Anton — Ratež Muc Stanko — Čudno selo Konte Jože — Lopata Ivkovlč MIlan — Biška vas Sašek Stanko — Potovrh Kirn Jože — Šentjernej Cerne Franc — Repče Barle Majda — Gorenji Podboršt Barao Vinko — Crikvenica Bolte Anton — Komarovci ftrezar Janez — Vis Medle Angelca — Skof ja Loka Pridružili smo se jim, ker srno bili mnenja, da nas zavezniki najbrže ne mislijo prepeljati domov, temveč nas kot sumljive poslati kam v Francijo v internacijo. Naj omenim še, da je prišlo med moštvom in oficirji v jugoslovanski vojski včasih do raznih trenj in prepirov, pri tem tudi do groženj s strani oficirjev, ki so se včasih izrazili: »Le počakajte, da pridemo na parnik, tam boste marali tudi za stranišče prositi dovoljenje!« Ob neki priložnosti je prišlo tudi do uboja avstrijskega oficirja, ki je posebno črtil tiste, za katere je menil, da so že na strani boljševikov ter jih je vse po vrsti zapiral, mučil in klical na raport. Zlasti nekega Srba, Pera Krkaniča, ni mogel trpeti. Toda ta se mu je dobro maščeval. Pri raportu, kjer je stal na hodniku med drugimi boljševiškimi grešniki tudi Pero, se je ta oficir, ki je dobil vzdevek Svaba, razkoračil in grozil vsem osumljenim, da jih bo korenito kaznoval, če bo treba tudi s smrtjo. Na koncu pa je vprašal Pera: »Je li ovako?« A Krkanič: »Nije tako!« Nato kapetan: »Pa kako je onda, ako nije ovako?« Pero pa je že držal ročaj revolverja ter mu ga nastavil pod brado rekoč: »Ovako je!« Sprožil je in, ko je kapetan s prestreljeno glavo ležal na tleh, je nastal splošen preplah in panika, se je vse razbežalo skozi vrata in okna, ostal je sam. Potegnil je svojo težko konjeniško sabljo ter na tleh ležečega kapetana vsega po glavi izpresekal, češ da bo ja zanesljivo konec z njim. Potem je dal sabljo nazaj v nožnico ter odšel v svojo sobo v kasarni. Vedel je, da tega komanda Kolčakovih čet ne sme izvedeti, sicer bi ga ruski belogardisti obsodili na smrt. Zato se je šel sam prijavit Cehom, da oni izvršijo preiskavo zaradi dogodka, ker je njim lahko dopovedal, da je ubiti kapetan bil nemškega duha in osovražen pri vsem moštvu. Cehi ne bi imeli radi razoroževanja jugoslovanske čete, šele na Perovo prigovarjanje, da bo Šlo vse gladko, in da bo on poskrbel, da ne pride do trenja, so prišli in našli vse orožje na kupu. Ko so Perovi tovariši češkemu oficirju vse okoliščine in značaj ubitega kapetana dopovedali, niso Cehi ničesar podvzeli ne proti njemu ne proti ostalim kavaleristom. Neki Hrvat, banatski Srb in jaz smo se naveličali čakanja na zavezniške ladje: ločili smo se od čete in se napotili v partizanski oddelek, ki se je nahajal kakih 40 km od Vladivostoka. Sprejeli so nas zelo radi; jaz sem bil tudi oborožen, ostala dva pa ne. Živeli smo največ v gozdovih ter se z vajami pripravljali na svoje bodoče naloge. Medtem ko je vsa evropska Rusija bila osvobojena ter so predhodnice Rdeče armade že prišlo do Omska, je na daljnjem vzhodu oblast bila še v rokah raznih carskih generalov: Semenova, Kolčaka, Kalmikova in von Ungerna, ki so se podobno kot naši belčki zatekli pod varstvo Japoncev, ker so prejšnje zaveznike Cehe in Jugoslovane že Izgubili. Partizani so neprestano dobivali dotok borcev, toda manjkalo je orožja. Poiskati ga je bilo treba tam, kjer je bilo, se pravi pri japonski vojski, ki se je držala mest in vojašnic. Bilo je pozimi 1920, ko je naš oddelek kakih petdeset boljševikov, napadel japonski bataljon, ki je bival v dveh kasarnah, kakih 70 km od Vladivostoka. Zvečer, malo pred deveto uro, ko so bili Japonci zaposleni s čiščenjem vojne opreme, se je eden naših brez orožja približal stražarju, ki je mislil, da je prišlec pripadnik belih, ter ga po rusko pozdravil: »Zdravstvuj ruski!« Naš pa mu odvrne: »Zdravstvuj Japan!« Imel je na sebi vojaški plašč, kapo s kokardo ter je bil kot carski vojak. Naglo je potisnil izpod plašča težko poleno ter z njim treščil Japonca po glavi. Takoj se je zvrnil na tla. Vzel mu je puško, ga prebodel, nato zažvižgal nam, da smo naglo vdrli noter. Japonci so bežali skozi okna pritličnih kasarn, nekateri samo v spodnjem perilu, ker so se že pripravljali spat. Orožje so pustili v sobah, tako da smo imeli bogat plen. Tudi oblek in odej* smo si nabrali dovolj, nato, pa odšli nazaj v gozd. Zasledovali nas niso. Na enak način smo jih še velikokrat napadli, najraje zvečer pred sončnim zahodom. Začeli smo streljati nanje in gledali, da je sonce njim sijalo naravnost v oči, če so hoteli streljati na nas. Po malem smo naraščali v večje bojne skupine, prihajali so k nam razni avstrijski in nemški vojni ujetniki, tudi nekaj ameriških in japonskih vojakov socialistov se nam je pridružilo. Ker so nas ruski delavci in železničarji točno obveščali o premikih in pošiljkah orožja, smo se pripravili na napad na vlak. Po zaslugi vlakovnega osebja se je vlak na določenem mestu ustavil, zažvižgal, mi pa smo brž odvzeli pošiljko, ki je bila namenjena Kolčaku. Nekoč smo zaplenili štiri tanke, ki so jih poslali Francozi preko morja »gospodu« Kolčaku. Vso zimo 1920—1921 smo si nabrali toliko orožja raznih vrst, da je vsak novodošli partizan bil primerno oborožen. Ker smo Japonce pošteno nabili, smo prišli do prepričanja, da bi bilo dobro opozoriti jih, da se lahko umaknejo iz Sibirije ter se izognejo popolnemu uničenju. Naš poveljnik, ki je poveljeval med mesti Habarovsk in Vladivostok, je poslal parlamentarce k japonskemu poveljniku v Vladivostok, da jim jamčimo neoviran odhod iz ruskega ozemlja, če ne, se bo med nami razvnela borba v večjem obsegu. Charles Dickens; »Bog, pomagaj ml!« je grenko ihteč vzkliknila žena. »Kako smem upati, da bo tuj človek verjel nekaj, kar se celo meni zdi neverjetno? Ali ga boste jutri obiskali, gospod?« je pristavila in nenadoma vstala. »Nisem rekel, da ga nočem obiskati,« je odgovoril zdravnik, »toda opozarjam vas, da si boste naprtili strahotno odgovornost, če boste še naprej odlašali in bo človek umrl!« »Odgovornost bo na nekoga padla,« je bridko odgovorila tujka. »Naj bo odgovornost, ki jo prevzemam jaz, še tako velika, pripravljena sem jo sprejeti in odgovarjati zanjo.« »Ker nikogar ne izpostavljam nevarnosti, sprejemajoč vaš poziv,« je nadaljeval zdravnik, »ga bom obiskal, če ml pustite naslov. Ob kateri uri ga bom lahko videl?« »Ob devetih,« je odgovorila čudna žena. »Oprostite, da vam stavim vprašanje,« je rekel zdravnik, »toda povejte mi, jeli on sedaj v vaših rokah?« »Ni.« »Ce bi vam svetoval, kako ga negujte Čez noč, bi mi lahko pomagali?« Zena je bridko zajokala: ' »Ne: ne bi mogla.« Sprevidel je. da bo težko zvedel kaj već, če nadaljuje pogovor. Hoteč prizanesli občutkom skrivnostne obiskovalke, občutkom, ki jih je spočetka z velikim naporom premagovala, sedaj pa jih ni imela več v Oblasti, je zdravnik ponovil svojo obljubo, da bo,prišel zjutraj ob domenjeni uri. Ta čudna, nenadejana obiskovalka mu je dala naslov, nato pa zapustila hišo prav tako tajinstveno. kakor je p»ej prišla. Rnzumljivo, da je tako neobičajen obisk precej vznemiril mladega zdravnika In je veliko premišljeval, čeprav z malo, uspeha, o raznih možnih okoliščinah te prigode. Kakor večina ljudi, je večkrat slišal in bral o nenavadnih primerih slutnje smrti za določeno uro, minuto, in potem se je slutnja res uresničila. Za trenutek je pomislil, da gre tudi sedaj za tak pojav, potem ga je pa preblisnilo, da je v vseh primerih, o katerih je slišal, šlo za osebe, ki so imele slutnjo o svoji smrti. Ta žena je pa govorila o neki drugi osebi, o nekem moškem, in ni bilo mogoče soditi, da so jo sanje ali pa igra domišljije napeljale, da je s tako grozljivo prepričanostjo govorila o njegovi smrti, ki se približuje. Ali ni mogoče, da naj bi ta človek bil zjutraj ubit in da se je ta žena, sprva soglasna z ubojem, vezana z bogve kakšno prisego, premislila in da se je sedaj, ko zločina ne more preprečiti, odločila, da bo preprečila smrt žrtve, če bo mogoče s pravočasno zagotovitvijo zdravniške pomoči? Misel, da se to dogaja komaj tri kilometre od prestolnice, je bila preveč fantastična in nora, da bi se vsaj za trenutek mogla ugnezditi v možganih. Sedaj je zdravnika znova obšla prva misel, da se je ženi zmešalo; ker je bil to edini ustrezni odgovor tej uganki, je trmasto sklenil verjeti, da je čudna tujka nora. Vendar so mu v mislih rojili nekateri dvomi In ga nepretrgoma obletavali vso dolgo in počasno budno noč, ko se mu navzlic vsem naporom nI posrečilo, da bi Iz svoje razdražene domišljije odgnal — črni pfjčolan. Kraj, skozi katerega je mladi zdravnik zjutraj potoval, ni bil tak. da bi ga ohrab-ril, niti mu ni pregnal občutka strahljivo-sti in potrtosti spričo nenavadnega obiska, na katerega je bil namenjen. Ko Je zavil z deželne ceste, ga je peljala pot Čez moč- virje, skozi ovinkaste prehode, kjer je tu pa tam samevala na pol porušena ln prazna hiša, čakajoč da se podre in naglo propade v trohnotoi in zapnščenosti. Po utrudljivem tavanju v blatu in močvirju, po mnogem vpraševanju o hiši, v katero je bil namenjen in ko je dobil prav toliko protislovnih in nejasnih od-govorovj je mladi zdravnik le prispel do hiše, o kateri so mu rekli, da je cilj njegove poti. Bilo je to majhno, nizko poslopje, zapuščeno in brezupno bolj kot vs*. kar jih Je dotlej videl. V prvem nadstropju je bilo okno zagrnjeno z rumeno zaveso, polknice v pritličju so pa bile priprte. Hiša je stala na samem, na ovinku ozke poti, zato od tod ni bilo mogoče videti nobene sosedne hiše. Ce povemo, da je zdravnik omahoval in odšel nekaj korakov od hiše, predno se je ojunačil in potrkal po vratih s tolkalom, nismo povedali nič takega, kar bi naj zbudilo nasmeh bralcu, pa bodi še tako hraber. Londonska policija Je bila tiste čase povsem nekaj drugega kot dane*. Osamela predmestja, v času, ko jih obsedenost zidanja in moderniziranja še ni začela povezovati s središčnimi četrtmi mesta, so bila (to predmestje pa še posebno) zatočišče najbolj pokvarjenih in najhujših lopovov. Celo ulice v najživahnej-ših delih Londona so bile takrat zanikrno osvetljene, taki kraji pa, kot je bil ta, so bili ponoči docela prepuščeni na milost in nemilost luni In zvezdam. Povrhu moramo še omeniti, da je mladi zdravnik živel nekaj časa v javnih londonskih bolnišnicah, in čeprav v tistim času Bark in Bishop še nista uživala svo-j »ga grozljivega slovesa, somu opazovanja lahko potrdila, s kakšno lahkoto se morejo dogajati strašni zločini, s kakršnimi sta zaslovela Bark ln Bishop. Bodi kakor že, neglede na to, kakšne misli so ga napeljale, toda res se je obotavljal. Ker je pa bil mlad, odločen in tudi hraber, je pomišljal le za trenutek. Jadrno se je vrnil pred hišo in potrkal. Takoj je zaslišal pritajeno šepetanje. Kakor bi se nekdo v veži potiho sporazumeval z nekom v prvem nadstropju. Nato so po golih tleh odjeknili koraki težkih čevljev. Veriga na vratih se je potiho odpela in na prag je stopil visok črnolas človek z mrliško bledim Jn iz-črpanim obrazom. »Izvolite vstopiti, gospod,« je dejal i zamolklim glasom. Zdravnik je stopil v vežo; bled človek je znova napel čez vrata verigo in ga popeljal v majhen, zakoten salon na koncu hodnika. »Sem prišel o pravem času?« »Prezgodaj!« je odgovoril bledičnik. Zdravnik se je naglo obrnil, presenečen in ne brez strahu, ki ga ni mogel skriti. »Izvolite semkaj, gospod,« je dejal človek; očitno je opazil zdravnikov strah. »Izvolite semkaj, gospod, in bodite prepričani, da vam ne bo čakati niti pet minut,« Zdravnik je vstopil v sobo. Crnoiasi človek je zaprl vrata in ga pustil samega. Usedel se je h kaminu, da počaka rezultat svojega prvega poklicnega obiska. Sedel jc komaj nekaj minut, ko je zaslišal bližajoči se voz. Kmalu je voz obstal pred hišo. Odprla so se vrtna vrata, nato je zdravnik ujel stišan pogovor ln zmeden topot korakov po veži in stopnicah, kakor da dva, trije možje neso neko težko breme v prvo nadstropje. Škripanje stopnic po nekaj trenutkih je javilo, da so možje opravili svoje delo in odhajajo. Vrata so se spet zaprla in zavladala je prejšnja grobna tihota. ■■iWWBhMMB|MHWWISMMSM/l»i Uliiih i I Poteklo je še pet minut; zdravnik je pravkar sklenil, da pogleda po hiši in poišče nekoga, da mu bo povedal, po kaj je prišel, ko so se vrata odprla in mu j a njegova sinočnja obiskovalka, enako oblečena in s črnim pajčolanom čez obraz, dala znamenje, naj Ji sledi. Njena nenavadno visoka postava, hkrati z dejstvom, da ni spregovorila niti besedice, je zdravniku za hip zbudila misel, da je to morebiti moški, preoblečen v žensko. Toda histerično ihtenje pod pajčolanom in krčevita, bolestna drža telesa mu je takoj pregnala to bedasto misel, in pohitel je za njo. Zena ga je peljala po stopnicah v sobo t ulice in obstala pred vrati, da bi lahko on vstopil prvi. Soba je bila revno opremljena: jelova skrinja, nekaj stolov in postelja brez draperije, pokrita s staro odejo. Pičla svetloba, ki je uhajala skozi zastrto okno, je meglila vse stvari v sobi in jim dajala tako enoten ton, da prvi trenutek ni opazil predmeta na postelji. Toda ta predmet je takoj prikoval zdravnikov pogled nase, ko je žena kakor nora stopila mimo njega in se ob postelji vrgla na kolena. Zavito v platneni plašč In pokrito a plahto je le/alo na postelji zravnano človeško telo, trdo in negibno. Glava in obraz, ki sta kazala, da gre za moškega, sta bila odkrita, razen zavoja, ki je povezoval glavo in brado. Oči je imel zaprte, .leva roka mu je visela čez rob postelje in žena jo je držala. Zdravnik je rahlo odrinil ženo In pri-, lel roko. »Bog nebeški!« je vzkliknil ln nehote Izpustil roko. »Mrtev jel« Zena je planila pokonci In sklenM* roke.