št. 19/16. avgust 2010 Priznanja prejelo 18 zlatih učencev ... str 3 Širitev oddelkov v glasbeni šoli... str. 3 Projekt: Spoznajmo čebelarsko dediščino ... str. 14 Opis abonmajev str. 16 Fotoreportaža: Dan Laščanov, Pivo in cvetje ... str: 20, 21 PGD Laško praznuje 140. obletnico ... str 35 1 1 1 Mim Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Svetovno prvenstvo v nogometu ter Pivo in cvetje sta za nami. Marsikdo od vas bo sedaj rekel, kaj ima to dvoje sploh skupnega. Veliko. Svetovno prvenstvo je bilo najpomembnejši dogodek za državo prirediteljico. Praznik. Vuvuzele so svetovnemu občinstvu naznanjale, da je to velik dogodek za državo, velik dogodek za celino. Dogodek, ki združuje srca črne večine in bele manjšine, da bijejo kot eno. V ritmu mame Afrike. Tudi za srca nas, prebivalcev države na sončni strani Alp, si upam trditi, da so med prvenstvom bila in bila kot eno. Bili smo ponosni. Bolj optimistični. Ko je igrala naša reprezentanca, sta se ustavila mesto in vsa država. Pozabili smo na težave. Ponovno smo imeli čas, da si skupaj s prijatelji ogledamo tekmo, spijemo kakšno pijačo ali dve ter poslušamo komentarje vseh doktorjev nogometa. Štiri osvojene točke na svetovnem prvenstvu in osemnajsto mesto med 32 ekipami. Bravo. Neprecenljivo. Podobno je z našo pivsko in cvetočo prireditvijo. Včasih že kar malo nejevoljni in naveličani pozabljamo, da je to praznik za Laško in našo občino. Potem pa te prijateljev malček v sredo zvečer, na Dan Laščanov, veselo in ves očaran nagovori, da si je pravkar ogledal največjo tovarno v mestu in da mu je mamica dovolila, da mu do konca prireditve ni treba v vrtec, ker praznujemo. Majhen in ponosen. Neprecenljivo. Prevečkrat pozabljamo, da smo mesto s stoletno tradicijo. Občina z velikimi naravnimi bogastvi in pridnimi ljudmi. Lahko smo ponosni. Svojo prihodnost vidimo v turizmu. Nikoli ne pozabimo, da smo turizem ljudje. Nasmeh ne stane nič, pove pa veliko. Poskusimo z nasmehom in pozitivno energijo povabiti ljudi v svojo bližino ter jim pokazati, da so dobrodošli. Zadovoljni se bodo vračali, zapravljali denar in poživljali našo lokalno ekonomijo, da bo cvetela. Da bosta cvetela naše mesto in občina. Neprecenljivo. Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice Pravila Laškega biltena za volilno kampanjo lokalnih volitev 10. oktobra bodo potekale lokalne volitve. V občinah bomo volili župana, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. V skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Vsem organizatorjem volilne kampanje zagotavljamo enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil ter enakopravnost pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov. V Laškem biltenu bomo zagotovili brezplačno predstavitev vsem kandidatom za župana, in sicer tako, da bo za vsakega kandidata namenjena 1/2 strani. Predstavitev lahko obsega besedilo v maksimalnem obsegu 2.500 znakov (s presledki) in eno fotografijo. Organizatorjem volilne kampanje za volitve v občinski svet in svete krajevne skupnosti pa bomo zagotovili prostor na oglasnih straneh, in sicer vsakemu organizatorju največ eno stran. Volilne oglaševalske vsebine se bodo v skladu s 7. členom ZVRK objavile z navedbo naročnika, ki je tudi odgovoren za točnost in resničnost navedb v oglasu. Za objavo volilnih oglasov velja cenik oglaševanja, ki je objavljen na spletni strani http://www.lasko.si/media/bilten-cenik.pdf. Brezplačne samopredstavitve kandidatov in volilni oglasi ne smejo vsebovati nestrpnih ali polemičnih vsebin do nasprotnih strank oziroma kandidatov ali vsebine njihovih programov. Za vsebino samopredstavitev in volilnih oglasov Laški bilten ne odgovarja. 74. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) določa, da se za objavo seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. V skladu z 61. členom tega zakona se morajo seznami objaviti najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, zato bo naslednja številka Laškega biltena izšla že 24. septembra. Glede na navedeno je treba sezname potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov, predstavitve kandidatov za župana in volilne oglaševalske vsebine oddati do petka, 17. septembra, medtem ko je treba druge članke in oglase oddati že prej, in sicer do petka, 10. septembra. Uredništvo Laškega biltena Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Benjamin Žgank - Konjeniške igre v Tevčah Naslednja številka izide 24. septembra 2010. Prispevke in oglase je treba oddati do 10. septembra 2010 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 6. septembra 2010. 2 Občinska uprava Proslava ob dnevu državnosti 18 učencev prejelo priznanje zlati učenec slovenskem morju in se zapeljali s čolnom po blejskem jezeru. Primerno temi proslave je bila povabljena tudi slavnostna govornica Mojca Mavec, ki je prepotovala svet po dolgem in počez in povedala, da je dom lahko kjerkoli odložiš svojo zobno ščetko, a domovina je le ena! Župan Franc Zdolšek je za zaključek proslave tudi letošnjim izbranim učencem, ki so deveti razred osnovne šole končali s povprečno zaključno oceno najmanj 4,5 in dosegli vsaj en uspeh na področnem ali državnem tekmovanju (najmanj srebrno priznanje ali najmanj 3. mesto na državnem športnem tekmovanju) ali biiiSfl V petek, 18. junija, so bili vsi prisotni na proslavi ob dnevu državnosti v Kulturnem centru Laško opomnjeni, kako lepa je naša država Slovenija. Učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice so vodili proslavo na temo Slovenija, moja dežela ter s petjem slovenskih zimzelenih pesmi in skozi pestro turistično predstavitev popeljali obiskovalce na najlepše kraje Slovenije. Splezali so na najvišjo slovensko goro Triglav, obiskali Postojnsko jamo, zaplavali v natečaju na državni ravni, podelil priznanje zlati učenec. V šolskem letu 2009/2010 je priznanje prejelo 18 učencev iz Občine Laško, in sicer: Andrej Bolčina, Anja Bolčina, Anja Deželak, Anja Deželak, Anja Hriberšek, Lea Kolman, Luka Krajšek, Gašper Nemec, Saša Nemec, Adrijana Ojsteršek, Jaka Škapin, Srečko Šmerc, Špela Šrgan, Nina Topolovec, Žan Trošt, Primož Ulaga, Denis Vodišek in Miha Zdovc. Župan Franc Zdolšek je vse dobitnike priznanj in njihove najbližje povabil na pogostitev v hotel Hum, kjer so lahko ob zvokih žive glasbe tudi zaplesali. Jasna Kermelj Družbene dejavnosti Glasbena šola Laško - Radeče Na podlagi večletnih prizadevanj za povečanje števila vpisanih mest v glasbeno šolo smo letos, 24. maja, končno le sprejeli soglasje Ministrstva za šolstvo in šport k širitvi dejavnosti. Odobrili so 2,75 oddelka (43 učencev) individualnega pouka inštrumentov Slavnostni koncert v dvorani Tri lilije v Laškem oziroma petja v programu Glasba in 0,33 oddelka za skupinski pouk v programih Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravljalnice, Plesne pripravljalnice oziroma Plesa. Tako bo po novem v šolskem letu 2010/2011 oblikovanih 21,16 oddelka, kar pomeni povečanje za 3,08 oddelka v primerjavi s prejšnjim šolskim letom. S povečanjem števila vpisanih otrok smo pridobili tudi nova delovna mesta. Povečanje števila učencev in spremembe ZOFVI so narekovale spremembo odloka o ustanovitvi glasbene šole. Skupaj s predstavniki Glasbene šole Radeče in Občine Radeče smo se dogovorili, da se bo po novem Glasbena šola Radeče preimenovala v Glasbeno šolo Laško -Radeče. Pod tem imenom bodo učenci enotno nastopali na različnih tekmovanjih. V Laškem ne bo več vodja šole, saj je glasbena šola s povečanjem števila oddelkov na 21 pridobila pravico do pomočnika ravnatelja, ki bo imel svoj sedež v Laškem. Spremenila se je tudi sestava Sveta zavoda. Povečanje števila učencev pa kliče tudi po novih prostorih. Letos imamo v načrtu prenovo zgornjega nadstropja v PŠ Dušana Poženela. Dela nameravamo nadaljevati tudi v naslednjem letu in upamo, da bo v naslednjem šolskem letu pouk glasbene šole stekel v prenovljenih prostorih, kjer bodo pogoji za delo veliko boljši, kot so bili do sedaj. Dimitrij Gril 3 Občinska uprava Investicije SOLE Obnova OŠ Primoža Trubarja Laško in PŠ Debro Počitnice so čas, ko si učenci in učitelji nabirajo moči za novo šolsko leto. Kljub vsemu šole ne samevajo, saj je to čas, ko se na šoli lahko^ opravljajo različna gradbena dela. V OŠ Primoža Trubarja Laško bomo v tem času prekrili polovico preostale salonitne strešne kritine, zamenjali obstoječa strešna okna, prostore pa tudi dodatno izolirali. V prostorih 1. triade bomo kompletno obnovili sanitarije, v južnem traktu šole Šentrupert urejujejo okolico, izbran je že opremljevalec šole, ki bo začel šolo opremljati v drugi polovici avgusta. Obnova OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in PŠ Sedraž Nič manj aktivnosti ne poteka tudi v Rimskih Toplicah. Do začetka počitnic pa bomo odslužena okna zamenjali z novimi. Na zahodni strani šole smo zamenjali tudi vsa vhodna vrata. V PŠ Debro bomo obnovili keramiko v spodnjih sanitarijah. Nova podružnična šola Šentrupert Počasi se zaključujejo tudi drugi večji gradbeni projekti v Občini Laško. Pri PŠ vodovodna kot električne inštalacija že popolnoma dotrajani. Predvidevamo, da bomo dela zaključili na začetku septembra. Pogodbena vrednost izgradnje je slabih 151.000 EUR. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi. Večnamenski objekt Gasilski dom Rimske Toplice V Rimskih Toplicah se počasi bliža koncu tudi izgradnja gasilskega doma. V spodnjih prostorih bodo svoje prostore imeli gasilci, v osrednjem delu bo svoje prostore dobila knjižnica, v mansardi bo sedež krajevne skupnosti, svoje prostore pa bo dobilo tudi kulturno društvo. Osrednji del bo večnamenska dvorana. Otvoritev doma bo septembra. Vrednost izgradnje smo zamenjali preostali del strešne kritine, trenutno pa na šoli obnavljajo sanitarije. Na PŠ Sedraž bomo zamenjali ograjo, na igrišču postavili tudi dva rokometna gola, iz zgornjega nadstropja šole pa bomo postavili tudi požarne stopnice. Na vseh šolah bo učence na začetku šolskega leta v nekaterih učilnicah pričakala tudi nova pohištvena in računalniška oprema. Vrednost vseh investicij je 360.000 EUR. VEČNAMENSKI OBJEKTI Prizidek in obnova Doma svobode Zidani Most V Zidanem Mostu potekata izgradnja prizidka h kulturnemu domu, ki bo namenjen gasilcem, in prenova prostorov kulturnega doma. Prenova se počasi že zaključuje. Pri prenovi smo morali marsikaj dodati, saj sta bili tako znaša 535.000 EUR. Tudi ta projekt delno financira Evropska unija iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi. Dimitrij Gril Foto: Dimitrij Gril, Boštjan Polajžar, Jasna Kermej Okolje in prostor Investicije VODOVODI Vodovod Lahomšek Otvoritveni trak sta prerezala župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik Krajevne skupnosti Marija Gradec Rajko Čižek (foto: Tanja Grabrijan). Občinska uprava 10. junija je bila pri Padežnik' slovesna otvoritev vodovoda Lahomšek, na katerega se je na novo priključilo 12 gospodinjstev. Dolžina vodov je 1.600 m, vrednost del pa je dobrih 28.000 EUR. Vodovod Mrzlo Polje-Dežno Zaključena je izgradnja vodovoda Mrzlo Polje-Dežno, na katerega se bodo priključila štiri gospodinjstva. Dolžina vodov je 1.600 m, vrednost del je dobrih 28.000 EUR. Luka Picej Pristava Zaključena je izgradnja fekalne kanalizacije na delu Pristave v Laškem v dolžini 430 m in v vrednosti dobrih 43.000 EUR. Poleg kanalizacije se je položil tudi nov vodovod, preplastena pa je bila tudi cesta. Dela so potekala od sredine junija do sredine avgusta. Vodovod Vodiško-Škofce V teh dneh se bo pričel graditi vodovod Vodiško-Škofce, na katerega se bo priključilo 20 gospodinjstev. Zgrajeni bodo vodi v dolžini 2.900 m. Dela v vrednosti dobrih 47.000 EUR naj bi bila končana v oktobru. KANALIZACIJA Rimska cesta in Poženelova ulica Na Rimski cesti se zaključuje izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije v skupni dolžini 556 m, na Poženelovi ulici pa priključitev nekaterih večstanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje. Pogodbena vrednost del znaša dobrih 106.000 EUR. Borovo Junija sta se pričeli tudi povezava fekalnega kanala na cesti na Borovo, dolgega 80 m, in preplastitev celotne javne poti. Vrednost opravljenih del, ki so se zaključila ta mesec, je 10.000 EUR. Tlačni kolektor Rimske Toplice-čistilna naprava V juliju se je pričela izgradnja tlačnega kolektorja Rimske Toplice-čistilna naprava v dolžini 2.500 m. Pogodbena vrednost del je 321.000 EUR. Luka Picej Foto: Aljaž Krpič CESTE Ureditev LC Debro-Zavrate, podvoz Debro-odcep za Šmohor V drugi polovici junija 2010 smo pričeli urejati dva odseka lokalne ceste Debro-Zavrate, podvoz Debro-odcep za Šmohor. Obnovljena bosta odsek od stanovanjskega objekta Horjak do trgovine Tuš, ki je dolg 410 m, in odsek od marketa Tuš do varovanih stanovanj, ki je dolg 110 m. Od križišča za Sončno ulico in gasilski dom bo ob desni strani lokalne ceste do marketa Tuš zgrajen pločnik. Od obstoječega križišča pri marketu bo ob levi strani ceste do varovanih stanovanj zgrajen hodnik za pešce, širok 1,5 m. Ob njem bo zgrajena tudi javna razsvetljava. Cilj investicije je izboljšanje obstoječega stanja vozišča in okolja, povečanje varnosti voznikov in kakovosti bivanja prebivalcev. Predviden rok dokončanja del je september 2010. Vrednost investicije je 277.736 EUR. Ureditev LC Lahomno-Reka-Doblatina, odsek Reka-Doblatina Junija 2010 smo pričeli obnavljati cestni odsek Reka-Doblatina, dolg 1.000 m. Obstoječa cesta je makadamska in ima slabo odvodnjavanje. Zemeljski jarki so večinoma zasuti in zaraščeni. Za stabilizacijo zemljišča je treba urediti odvod zalednih voda, kar pomeni znižanje vodostaja in osušitev pobočja. Po grapah bodo zgrajeni kamnita rebra in drenaže. Cestni odsek bo na stabiliziranem delu trase tudi asfaltiran. Cilj investicije je izboljšanje obstoječega stanja vozišča in povečanje varnosti voznikov. Predviden rok dokončanja del je september 2010, vrednost investicije pa je 154.697 EUR. Ureditev JP Debro-Ladna Raven-Senica na odseku Zg. Debro Obstoječa javna pot je bila v slabem stanju, zato je bila neprimerna in nevarna za promet. Cilj investicije je ohranjanje obstoječe ceste, izboljšanje tehničnih elementov in povečanje prometne varnosti. Obnovitvena dela smo pričeli junija 2010, obsegajo pa ureditev odvod njavanja, utrditev 5 Občinska uprava zgornjega ustroja ceste in deloma razširitve vozišča. Ob večjih zunanjih ovinkih in zelo strmih nasipnih brežinah bodo postavljene jeklene odbojne ograje. Cestni odsek bo tudi asfaltiran. Vrednost investicije, ki bo končana v avgustu, je 129.740 EUR. Ureditev Rimske ceste Junija 2010 se je začela obnova Rimske ceste od hotela Hum do trgovine Izbira v dolžini 308 m. Obstoječa cesta služi kot servisna cesta za hotel Hum, stanovanjsko naselje in trgovino Izbira. Asfaltno vozišče je bilo že dotrajano in posedeno. Izdelali so se strojni zarezi in zaseki asfalta, pa tudi rušenje in rezkanje asfaltnih površin. Na določenih lokacijah bo zgornji ustroj zamenjan. Pretežni del vozišča bo očiščen, prebrizgan in preplasten. Na prenovljenem delu vozišča se bo zgradila tudi kanalizacija. Vrednost investicije je 119.487 EUR. Ljubica Vižintin Foto: Aljaž Krpič Most čez Ično v Rimskih Toplicah Obstoječi most čez Ično v Rimskih Toplicah je dotrajan, preozek in nevaren za udeležence v cestnem prometu, zato bo zgrajen nov. Zaradi tega je bilo treba prestaviti in zaščititi nekatere komunalne vode. Opornika in temelji mostu bodo iz betona in podlagi gradbenega dovoljenja začela junija 2010, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja pa bodo končana septembra 2010. Vrednost investicije je 159.191 EUR. Ljubica Vižintin Foto: Aljaž Krpič JAVNA RAZSVETLJAVA Izgradnja javne razsvetljave v naselju Strmca Avgusta se je začela prva faza izgradnje javne razsvetljave v naselju Strmca. Gre za odsek ob lokalni cesti Strmca-Udmat, dolg 260 metrov, od regionalne ceste iz smeri Laškega proti naselju Strmca. V tem sklopu smo izvedli nov krak javne razsvetljave, kar zajema izkop in polaganje kabla po celotni dolžini trase in postavitev šestih novih stojnih mest z drogovi v kompletu z varčnimi svetilkami in vsa pripadajoča dela. Celotna investicija je vredna 12.379,99 EUR. Tako smo naredili še en korak k večji varnosti vseh udeležencev v prometu in kamenja, plošča vozišča pa bo armiranobetonska. Vozišče bo široko 5 m, hodnik za pešce pa 1,6 m. Varovalna ograja za pešce je jeklena in visoka 1 m. Vozna površina bo asfaltirana. Med gradnjo je treba zagotavljati obvoze do sosednjih objektov, s čimer je ljudem omogočen varen umik, pa tudi premoženje ni ogroženo. Dela so se na navsezadnje tudi izboljšali kakovost življenja na tem območju. V prihodnjih letih je na Strmci predvidena širitev omrežja javne razsvetljave. Izgradnja javne razsvetljave na območju Rožnika, Čedejeve ulice, naselja Na Rebri in Ceste na Lahomšek V sklopu te investicije smo v delu naselja Rožnik in delu Ceste na Lahomšek (ob lokalni cesti Laško-Trojno) posodobili obstoječo javno razsvetljavo in zgradili tri nove krake javne razsvetljave. Gre za območja Ceste na Lahomšek (320 metrov) in naselja Na Rebri (150 metrov) ter v Čedejevi ulici (105 metrov). Skupno so dela obsegala zamenjavo petih obstoječih svetilk z novimi varčnimi, prestavitev 105 metrov dolge trase, ki je potekala po zraku, v zemljo, demontažo treh dotrajanih lesenih drogov, postavitev 18 novih stojnih mest z drogovi v kompletu z varčnimi svetilkami, polaganje kablov v novih krakih v skupni dolžini 775 metrov, izvedbo dveh novih omaric in vsa pripadajoča dela. Prav tako smo v tej fazi pripeljali javno razsvetljavo na začetek Šercerjeve in Keršetove ulice, kar nam bo v prihodnosti olajšalo nadaljevanje izgradnje v teh dveh ulicah. Skupna vrednost investicije je znašala 23.053,20 EUR. S tem smo uresničili dolgoletne želje prebivalcev omenjenih naselij in izboljšali tako prometno varnost kot tudi varnost občanov, h katerim so v preteklosti, predvsem ponoči, že vlomili ali jih okradli. Aljaž Krpič Spremembe in dopolnitve odloka o LN ureditve reke Savinje na odseku ovinek Marija Gradec-vključno z ovinkom Udmat Država pripravlja investicijo prestavitve vodotoka reke Savinje v območju Marija Gradca. Vsa zemljišča so že odkupljena. Pričakujemo, da bodo dela stekla takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Hkrati pa Občina Laško skupaj s podjetjem Populus, d. o. o., iz Ljubljane pripravlja prostorsko umestitev novega tretjega mostu čez Savinjo, novega podvoza pod progo in povezovalne ceste, ki bodo staro mestno jedro razbremenili tovornega prometa in prometa osebnih vozil proti Šentrupertu. Luka Picej Odprava posledic po neurju 2008 Junija smo pričeli sanirati škodo na občinski infrastrukturi, ki je nastala ob neurju z močnim vetrom in točo 13. in 14. julija 2008. Dela obsegajo sanacijo na približno 40 cestnih odsekih v krajevnih skupnostih Rečica, Zidani Most in Jurklošter. Sanacijska dela v glavnem zajemajo obnovo nasipov poškodovanih voziščnih konstrukcij, izvedbo cevnih propustov in asfaltnih slojev. Sanacijska dela izvajajo: Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., AGM Nemec, d. o. o., in CPM, d. d. Nadzor nad izvedbo sanacijskih del opravlja Peter Centrih iz podjetja Centring, d. o. o. Skupna vrednost sanacijskih del je 157.000 EUR. Sredstva za izvedbo sanacijskih del so pridobljena kot poseben transfer države. Ljubica Vižintin Občinska uprava Označevanje svetilk javne razsvetljave v Občini Laško Občina Laško je v preteklem letu pripravila strategijo razvoja javne razsvetljave v Občini Laško z namenom pridobiti strokovne podlage za celovito energetsko sanacijo obstoječe razsvetljave, ureditev upravljanja in vzdrževanja, določitev smernic za prihodnje novogradnje ter zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja okolja s poudarkom na optimizaciji upravljavskih in vzdrževalnih procesov. Eden pomembnejših ciljev strategije je bila izdelava podrobnejšega akcijskega načrta sanacije obstoječe infrastrukture javne razsvetljave, za kar smo potrebovali kvalitetne podatke o obstoječi javni razsvetljavi. S predstavniki izvajalca, podjetja Adesco, d. o. o., smo pregledali celotno infrastrukturo javne razsvetljave in izdelali digitalni kataster. Poleg geolokacijskih podatkov smo vanj vključili tudi atributni del podatkov. Tako zajeta in označena infrastruktura javne razsvetljave predstavlja osnovo za načrtovanje organizacijskih in investicijskih ukrepov ter za vodenje vzdrževalnih procesov. V skladu z akcijskim načrtom bomo do konca avgusta namestili identifikacijske označbe na celotni infrastrukturi javne razsvetljave, kar nam bo v nadaljevanju služilo kot pomoč za natančen in ciljno usmerjen nadzor nad vzdrževalnimi procesi in stroški, ki nastajajo med obratovanjem infrastrukture javne razsvetljave. V proces smo vključili tudi občane, ki bodo imeli možnost sporočanja napak in okvar na infrastrukturi javne razsvetljave. V okviru projekta namestitve označb bo na vsako svetilko javne razsvetljave nameščena nalepka z enolično identifikacijsko označbo. S to oznako bomo lažje sledili zgodovini te svetilke, kar nam bo pomagalo pri optimizaciji in vzdrževalnih stroškov. Posamezna svetilka je nalepko (slika). Oznaka OBČILA 1*3 LAŠKO 2023 OZNAKA JAVNE RAZSVETLJAVE OKVARA? PROSIMO POKLIČITE 031 395 900 predstavljajo zaporedno številko svetilke v posamezni krajevni skupnosti. Na nalepki je poleg oznake svetilke navedena tudi mobilna telefonska številka 031 395 900, prek katere lahko občani na avtomatskem odzivniku pustijo sporočilo o okvari na javni razsvetljavi. Ker je dolžina sporočila omejena, naj bo sporočilo čim krajše in naj vsebuje le bistven podatek: številko oz. oznako načrtovanju označena z svetilke je sestavljena po principu govoreče šifre. Prva cifra predstavlja šifro krajevne skupnosti in določa, v kateri krajevni skupnosti se svetilka nahaja. Krajevne skupnosti so označene s šiframi od 1 do 9 (1 - Laško, 2 - Rimske Toplice, 3 -Jurklošter, 4 - Rečica pri Laškem, 5 -Marija Gradec, 6 - Vrh nad Laškim, 7 -Šentrupert, 8 - Zidani Most, 9 -Sedraž). Preostale tri cifre pa svetilke razsvetljave osnovi vzdrževalec sporočilo z katerega bo javne Na tega prejel zvočnim razvidno, kje se hitro in sporočila bo elektronsko zapisom, iz katera svetilka ne deluje in nahaja. Tako bo lahko napaka učinkovito tudi odpravljena. Z označeno infrastrukturo javne razsvetljave v Občini Laško bomo še en korak bližje končnemu cilju, energetsko in stroškovno učinkoviti javni razsvetljavi, kar nas uvršča med vodilne občine v Sloveniji na tem področju. Tomaž Novak Oživitev kartuzije Jurklošter Občina Laško se je skupaj s še tremi partnerji 23. junija 2010 prijavila na drugi javni razpis Operativnega programa IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013, da bi pridobila nepovratna sredstva EU za ureditev kartuzije Jurklošter. Uspeh na razpisu bi omogočil oživitev kulturnih in družbenih vezi v obmejnih regijah. Cilji projekta so: spodbuditi ohranjanje in promoviranje kulturne dediščine ter s tem krepiti lokalno in regionalno identiteto, hkrati pa izgraditi čezmejno identiteto; spodbuditi izmenjavo kakovostnih vsebin in dobrih praks med Slovenijo in Hrvaško z namenom oživljanja, ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine; spodbuditi kulturno sodelovanje, izmenjavo izkušenj in čezmejno dostopnost kulturnih ustanov, dogodkov ter oblikovanje skupnih praks pri oživljanju, ohranjanju in promoviranju kulturne dediščine; spodbujati zavedanje o pomenu kulturne dediščine med mladimi; graditi most med sodobno družbo in kulturno dediščino, in sicer s spodbujanjem inovativnih pristopov ohranjanja in promoviranja dediščine, ki gradijo na uporabi in razvoju znanj ter sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Produkti projekta bodo tudi izdelana analiza dokumentacije za potrebe načrtne revitalizacije kartuzije Jurklošter, izdelava predloga celostne revitalizacije širšega območja kartuzije in izvedena sanacijska dela na objektu Pristava, kjer bodo izvedene nekatere projektne dejavnosti. S tem bodo pridobljeni novi prostori v podstrešnem delu Pristave. Projekt bo omočil vzpostavitev dveh info točk, ene na območju kartuzije Jurklošter in druge v rojstni hiši Durqa Prejca v Desenicu. Na hrvaški strani se bo uredila 7-kilometrska krožna pot med info točko v Desenicu in gradom Veliki Tabor. Projektni partnerji so Občina Laško, ki je tudi nosilka projekta, zavod Stik Laško, na hrvaški strani pa Občina Desinic in Zagorska razvojna agencija Zara. Vrednost projekta je ocenjena na 518.441,80 evrov. mag. Andrej Flis Glasujte za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško! Sporočamo vam, da je strokovna komisija prvi teden v avgustu izvedla oglede v okviru Tekmovanja za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2010 in pripravila ožji izbor tekmovalcev. Sedaj je odločitev na vas, drage občanke in občani, da oddate svoj glas in z f •• njim po-^ tEi-Air.«**'* magate izbrati zmagovalce znotraj posameznih kategorij. Glasovanje prek spleta bo potekalo do 11. oktobra 2010. Več informacij dobite na spletni strani občine v rubriki Ankete Občine Laško: Izberimo najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško. Tomaž Zeme m t S ¿o veni/a II» Občinska uprava Gospodarstvo NEPREMIČNINE Najboljša naložba v tem hipu -PSO Rimske Toplice Na tleh, kjer globoko v zemljinih nedrjih izvirajo zdravilni termalni vrelci, v središču kraja dominira nov poslovno-stanovanjski objekt Rimske Toplice. V poslovnem delu utrip vsakdana zaznamujejo: lekarna, zdravstvena postaja, prostori krajevne skupnosti in zobne tehnike. V stanovanjskem delu, ki ima ločen vhod ter sodobno dvigalo, pa je osem novih stanovanj. O edini večstanovanjski gradnji v Rimskih Toplicah smo se pogovarjali s strokovnjakom Jankom Parfantom, direktorjem družbe Kapitol nepremičnine. Katere so po vašem mnenju prednosti PSO Rimske Toplice? Prva prednost je seveda ta, da gre za novogradnjo, pri kateri je investitor sledil zakonitostim kakovostne gradnje, saj je ta takšna, da so hodniki, stopnišča in prostori svetli, široki, dovolj je prostora okoli objekta. Izbrani so kakovostni materiali, od keramike, parketa, do stavbnega pohištva, že vgrajenih videofonov, KTV in telefonske napeljave, daljinskega ogrevanja na lesno gorivo. Stanovanja so različnih velikosti, lastni merilniki za ogrevanje, električno energijo in vodo pa omogočajo komfortnost in natančen pregled nad porabo in stroški. Fascinirata me tudi mikrolokacija z lepimi pogledi ter dejstvo, da je objekt v središču kraja, tako da so v neposredni bližini na voljo: pošta, šola, vrtec, trgovina, avtobusno postajališče, železniška postaja, površine za rekreacijo in Rimske terme. Komu bi vi priporočali nakup stanovanja v PSO Rimske Toplice? Glede na vse prej našteto so stanovanja, ker so tudi različnih velikosti in razporeditve prostorov, zagotovo primerna za vse kupce. Predvsem pa bi izpostavil mlade družine in ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Prav za vse bo namreč dobrodošlo, da so za vsakdan pomembne institucije in ponudba v neposredni bližini objekta. Kdaj pa je sploh pravi čas za nakup nepremičnine? Naše izkušnje in rast prodaje nepremičnin iz meseca v mesec kažejo, da je letošnje leto že pravo. Črne napovedi o zlomu nepremičninskega trga se niso uresničile, cene so že od jeseni 2009 stabilne, banke pa so na trgu ponudile stanovanjske kredite z najugodnejšimi pogoji v zadnjih letih. Zakaj bi torej čakali? Omenili ste ugodne kredite. Pri katerih bankah? Pogoji za najem kredita se sicer spreminjajo iz meseca v mesec, zato je tudi o bankah, ki imajo najugodnejše kredite, težko govoriti. Vendar pa so v primeru najetja kredita za nakup stanovanja v PSO Rimske Toplice posebej ugodne pogoje ponudili v banki NLB. Tako je denimo stanovanje pod njihovimi pogoji mogoče kupiti že od cca. 400 evrov na mesec. Kaj pa cene? Obstaja možnost, da se te bistveno znižajo ali bistveno zvišajo? Ocenjujem, da na trgu do znižanja cen ne bo prišlo. Obstaja pa možnost, da se cene zvišajo. Prvi razlog so davki. Uveden je davek na nepremičnine, še vedno pa ni jasno, ali bo za novogradnje ostala znižana stopnja DDV 8,5 %. Naslednji razlog je ta, da novih investicij v stanovanjsko gradnjo praktično ni, zato se bo kmalu pojavil primanjkljaj novih stanovanj. Špekulacija kupcev, da bodo cene npr. čez eno leto ugodnejše, se mi ne zdijo realne. Preostalih sedem stanovanj, kolikor jih je še na voljo, bo slej kot prej prodanih, po besedah Franca Zdolška, župana Občine Laško, pa v Rimskih Toplicah zagotovo kar nekaj časa ne bo nobene druge novogradnje. Tina Huremovič Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da lahko na spletnih straneh www.lasko.si in na oglasni deski Občine Laško še vedno spremljajo AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: • objekta bivše POŠ Lokavec na naslovu Lokavec 5, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 39.910,90 EUR; _ • poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.538,95 EUR; • delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa; • nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5 - travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica, za izhodiščno ceno 90.810,16 EUR. DDV po stopnji 20 % ni vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi izstavljenega računa; • sedmih stanovanj in dveh poslovnih prostorov na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.613,77 EUR/m2 stanovanja in 1.752,88 EUR/m2 pisarniškega poslovnega prostora ter 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike. Stanka Jošt Občinska uprava/Občinski svet V središču Laškega dostop do brezžičnega celičnega omrežja Občinski svet Laško Občina Laško je v sodelovanju s podjetjem i-Rose, d. o. o., opremila mestno središče Laškega z brezžičnim internetnim celičnim omrežjem (Mesh Network), ki predstavlja naslednjo generacijo brezžičnih omrežij. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer vzpostavitve brezžičnega celičnega omrežja in priprave spletnega portala, ki se pojavi kot vstopna stran ob prijavi na omrežje. Wi-Fi Laško je brezžično širokopasovno omrežje WLAN tipa IEEE 802.11 g/b/n., ki ga Občina Laško nudi kot dopolnilo turistični dejavnosti, gospodarstvu in javnim službam. Trenutno je z omrežjem pokrit večji del mestnega središča (v prvi fazi na območju med zdraviliškim parkom, Komunalo Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško in sprehajalno potjo v Jagoče), kjer se lahko z ustreznimi prenosnimi računalniki, dlančniki in mobilnimi telefoni uporabniki prijavijo v omrežje. Wi-Fi Laško nudi dve vrsti storitev: Podžupan Klemen Grešak, župan Franc Zdolšek in predstavnik i-Rose, d. o. o., Miha Mirt Predloge za podelitev občinskih priznanj zbiramo še do 18. avgusta Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je 28. maja 2010 objavila javni razpis za podelitev občinskih priznanj Občine Laško v letu 2010 (www.lasko.si). Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba Marica Lesjak prejela pečat Občine Laško 2. julija je bila v Muzeju Laško otvoritev razstave papirnatega cvetja Kranceljpint, na kateri je Marica Lesjak ob častitljivi 20. obletnici svojega dostop do internetnega omrežja prebivalcem, turistom, popotnikom (brezplačen dostop do svetovnega spleta je časovno omejen na 1 uro dnevno, neomejeno pa je mogoče dostopati do vsebin portalov wifi.lasko.si, www.lasko.si in www.stik-lasko.si) in vstopni portal wifi.lasko.si z osnovnimi informacijami o prireditvah, projektih in drugih javno pomembnih novicah v Občini Laško in krajevnih skupnostih, vse pomembnejše telefonske številke (policija, zdravstveni dom, gasilci, taxi službe ... ). Vstopni portal Wi-Fi Laško je dopolnilo k obstoječemu spletnemu portalu www.lasko.si in je prilagojen prevladujočim značilnostim mobilnih naprav. V projektu je bila uporabljena strojna oprema enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev brezžične opreme Tropos. Trenutno je po mestu razporejenih sedem usmerjevalnikov (routerjev). Občina Laško je za to investicijo namenila 35.000 EUR. Brezžično omrežje je pomembno dopolnilo h gospodarski in turistični ponudbi kraja. Celična omrežja služijo široki javni uporabi od prostočasovne uporabe in vse do zahtevnejših poslovnih uporabnikov. Občina Laško s tem postavlja temelj nadaljnjega razvoja, poleg tega pa želi v prihodnosti imeti možnost zagotavljanja storitev komunalne infrastrukture in drugih storitev, ki so v interesu lokalne skupnosti. Miha Mirt ter naziva častni občan lahko oddate do srede, 18. avgusta, in sicer na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom "za občinska priznanja", osebno ali po pošti oziroma po elektronski pošti na naslov: obcinski.svet@lasko.si. Tanja Grabrijan delovanja predstavila umetnost izdelovanja rož iz papirja. Za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne dediščine ji je župan Franc Zdolšek podelil pečat Občine Laško. Tanja Grabrijan 2. korespondenčna seja Druga korespondenčna seja Občinskega sveta Laško je bila izvedena s telefonskim glasovanjem 23. j'unij'a. Občinski svet Laško je sprejel sklep, da pooblašča župana Franca Zdolška za potrjevanje investicijske dokumentacije in morebitnih nastalih sprememb. 25. redna sej'a Zadnja sej'a pred poletnimi počitnicami j'e bila v sredo, 14. j'ulija 2010. Svetniki so obravnavali poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2010 in oceno realizacije za leto 2010 ter poročili o delu za leto 2009 Območnega združenja Rdečega križa in društva Študentski, mladinski in otroški center Laško. Sprejeti so bili Odloki o ustanovitvi Javnega zavoda Glasbena šola Laško - Radeče, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče in soglasje k Spremembam Statuta javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče. S področja prostorskega urejanja, gospodarstva in premoženjskih zadev so svetniki obravnavali poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2009 v Občini Laško, Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kabliranje daljnovoda 2 x 20 kV Jurklošter, Podhum ter TP pokopališče (nadomestna) in električni vodi, Odlok o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin ter določanju najemnin, Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, Odlok o spremembi meje med naseljema Debro in Laško, Letno poročilo o poslovanju Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško v letu 2010 in dopolnitev posamičnega programa razpolaganja s stvarnim premoženjem PSO, Aškerčeva cesta 4, Rimske Toplice, ter izvzem zemljišča iz splošne rabe. Sejno gradivo je dostopno na občinski spletni strani www.lasko.si, kjer si lahko ogledate tudi posnetke dosedanjih sej. Tanja Grabrijan 9 Upravna enota/Davčna uprava Upravna enota Laško VOZNIKI ZAČETNIKI, POZOR! Za vse, ki boste vozniški izpit opravili po 13. avgustu 2010, bodo začele veljati določbe 140. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 UPB-5, 58/2009 in 36/2010; v nadaljevanju: ZVCP-1). Določbe navedenega člena v prvem odstavku določajo naslednje: - Voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, in imetnik vozniškega dovoljenja, ki je skladno s tem zakonom pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto dni in v državi, kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil programa za voznika začetnika, mora opraviti program dodatnega usposabljanja. - Vozniku začetniku se ob izdaji vozniškega dovoljenja izda karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika v skupnem trajanju dvanajst ur, na katerega izvajalci programa potrjujejo opravljene obveznosti. To pomeni, da bodo kandidati, ki bodo vozniški izpit opravili po 13. avgustu 2010, pridobili vozniško dovoljenje in karton voznika začetnika za spremljanje njihovega dodatnega usposabljanja. Brez potrjenega opravljanja programa dodatnega usposabljanja ne bo mogoče podaljšati vozniškega dovoljenja. Program dodatnega usposabljanja vsebuje: - vožnjo odličnosti (prvi del vožnje odličnosti lahko kandidat opravlja po najmanj dveh mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja, drugi del vožnje odličnosti po najmanj dveh mesecih od udeležbe na enodnevni vadbi varne vožnje), - vadbo varne vožnje (v enodnevno vadbo varne vožnje je vključena skupinska delavnica o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Kandidati jo lahko opravljajo najprej po najmanj dveh mesecih od udeležbe na prvem delu vožnje odličnosti), - skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psiho-socialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa (ki je del enodnevne vadbe varne vožnje). Vožnjo odličnosti bodo izvajale avto šole. Za ostala programa bo ministrstvo za notranje zadeve dalo pooblastilo pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom. Takoj, ko bomo vedeli, kdo je pridobil pooblastila za izvajanje navedenega programa, Vas bomo o tem obvestili na naši spletni strani. Stroške navedenega usposabljanja bo določila Vlada Republike Slovenije in bodo enotni za vse. Plačali jih bodo kandidati, ki bodo opravljali dodatno usposabljanje. Mojca Jančič OSEBNE IZKAZNICE IN POTNI LISTI Spoštovani državljani Republike Slovenije! Obveščamo Vas, da smo tudi v Upravni enoti Laško zaradi varčevalnih ukrepov ukinili pošiljanje obvestil o poteku veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listov. Iz naših evidenc je mogoče ugotoviti, da bo konec letošnjega leta potekla veljavnost večjemu številu navedenih osebnih dokumentov. Predlagamo, da preverite čas veljavnosti Vaše osebne izkaznice in potnega lista ter pravočasno vložite zahtevo za njuno podaljšanje in se s tem izognete gneči ter morebitnim nevšečnostim. Za razumevanje se zahvaljujemo in vam želimo prijetne dni! mag. Andreja Stopar, načelnica Odslej v Srbijo z osebno izkaznico Od 12. junija 2010 lahko v Srbijo potujete z veljavno osebno izkaznico. Državljani držav članic Evropske unije, Švice, Norveške in Islandije za vstop v Republiko Srbijo ne potrebujejo več potnega lista, ampak lahko v državo vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Več informacij lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve www.mzz.gov.si. Darja Kuclar Davčna uprava RS POZIV K SAMOPRIJAVI V ZVEZI Z DAVKOM OD PREMOŽENJA IN DOHODKOM IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM Davčna uprava bo začela poostreno nadzirati plačevanje obveznosti na področju davka od premoženja (stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ali prostorov za počitek oz. rekreacijo) in dohodkov iz oddajanja premoženja (nepremičnin in premičnin) v najem. Pridobljeni so bili namreč podatki o lastništvu nepremičnin, iz katerih izhaja, da ima večje število zavezancev v lasti nepremičnine, za katere ne plačujejo vseh predpisanih dajatev. Vse zavezance, ki premoženja in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem za leti 2010 oz. 2009 (pa tudi pretekla leta) niso napovedali, pozivamo, da predložijo davčne napovedi. Glede na to, da je rok za oddajo napovedi potekel, lahko napovedi oddajo v obliki samoprijave (na izpolnjeno napoved se na vidno mesto in pregledno napiše »samoprijava«). Ta je možna do izdaje odmerne odločbe, začetka davčnega inšpekcijskega nadzora ali začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Če davčni zavezanci ne vložijo davčne napovedi ali ne vložijo davčne napovedi v roku, je za tako ravnanje predvidena globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1.200 evrov pa se za prekršek kaznujejo zavezanci, če v davčni napovedi navedejo neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke. V primeru dohodka iz oddajanja premoženja v najem bo zavezancem poleg izrečene globe izdana tudi odločba na podlagi primerljivih podatkov iz napovedi iz območja, za katero se obdavčuje nepremičnina. V primeru davka od premoženja pa bo davčni organ poleg globe po uradni dolžnosti vodil davčni postopek, ugotovil dejansko stanje in izdal odmerno odločbo. 10 Občinski svet/Krajevne skupnosti Iz krajevnih skupnosti KS RECICA Poletje v Rečici Še malo, pa bomo iz počitniškega utripa zajadrali v jesenski čas in se spominjali poletja, ki je tako kmalu odšlo. Poletni utrip smo v KS Rečica zaznamovali s krajevnim praznikom in prireditvami, ki so k nam privabile preko 600 obiskovalcev. Izvedli smo tradicionalni planinski pohod po Rečiški krožni poti, strelsko tekmovanje, športni vikend in osrednjo kulturno prireditev, na kateri smo podelili krajevna priznanja. Zlati znak KS Rečica sta prejela Martina Seidel in Martin Maček, srebrni znak pa so prejeli Terezija Pader, Marko Selič in Franc Pušnik. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Zaključna prireditev je bila na Zavratih, kjer smo proslavili rudarski praznik. Z denarjem, ki ga je za odpravo posledic po neurju leta 2008 namenilo Ministrstvo za okolje, smo obnovili odseke javnih poti: Komočar-Frece, Bozovica-Hubert Maček-Preval, Jager-Zagorišek, Selič-Bukovec, Šmohor-Lah in Šmohor-Preval. Dobili smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo mrliške vežice in na osnovi javnega razpisa izbrali izvajalca del, in sicer Remont Celje. Gradnja se bo začela avgusta. Občina Laško je s krajevnimi skupnostmi in pooblaščenim podjetjem izvedla kategorizacijo javnih poti za posamezne krajevne skupnosti - posamezni odseki se bodo deloma spremenili, o čemer vas bomo obvestili v prihodnji številki Laškega biltena. Svet krajevne skupnosti Rečica se v tem volilnem mandatu ne bo več sestal, zato se v imenu vseh članov sveta KS Rečica iskreno zahvaljujem vsem prebivalcem KS Rečica za korektno medsebojno sodelovanje in vas pozdravljam z rečiškim pozdravom -srečno! Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl v KS VRH NAD LAŠKIM Zvonik odslej bakren Cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili pred več kot 270 leti, je sredi junija dobila nov zvonik. Rdeče pobarvano pločevino je zamenjal baker, nov pa je tudi križ na vrhu zvonika. Z denarjem faranov, KS Vrh nad Laškim in Občine Laško so obnovili tudi fasado na zvoniku, vse skupaj pa je stalo več kot 20 tisoč evrov. Gospodarski svet župnije v prihodnosti načrtuje tudi zamenjavo kritine na cerkvi ter ureditev njene fasade in fasade pripadajočih objektov. Jasmina Štorman Foto: Boris Vrabec KS RIMSKE TOPLICE Turistično društvo Rimske Toplice prireja v soboto, 28. avgusta, 3. tekmovanje v kuhanju golaža Naj golaž 2010 in Dan Rimljanov na termalnem kopališču Aqua Roma v Rimskih Toplicah. KS JURKLOŠTER Praznovanje 9. krajevnega praznika Sobota, 28. 8. 2010 - Tradicionalni turnir v malem nogometu s pričetkom ob 14. uri na igrišču pri OŠ - Pohod po poteh Jurkloštra ob 11. uri Petek, 10. 9. 2010 - Koncert jurkloštrskih godcev ob 19. uri Sobota, 11. 9. 2010 - Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku na dvorišču kartuzije ob 14. uri. Po zaključku prireditve bo bogat zabavni program. Prireditev bo šotorom. Vabljeni! potekala pod KS Jurklošter Jf^ I t V •• I • v • • Običaji, ki se prenašajo iz roda v rod Zgodba se je začela na pobudo gospoda Valentina Deželaka, ki rad podoživlja dogodke iz preteklosti in jih skuša prenašati na mlajše generacije. Tudi lipa ima po njegovem izročilu posebno zgodbo. O tej zanimivosti je pripovedoval sosedom - družini Planko iz Velikih Gorelc. Porodila se je ideja, da bi ob njihovi novi hiši raslo slovensko drevo - lipa. Lipo za sajenje jim je podaril gospod Valentin. Sajenje je potekalo pod njegovim vodstvom. Mesto zasaditve smo izbrali skupaj. Tudi jamo smo skopali vsak malo. Vanj smo vrgli pest drobiža, posadili drevo in zemljo zagrnili z rokami. Nato smo jo zalili in se ob koncu še zahvalili z željo, da bi pri hiši in v družini vladali sreča, blagostanje in blagoslov. Tega si želi mlada družina, kakor tudi gospod Valentin. Prvorojeni sin Peter je dobil nalogo, da je sestavil in zapisal spominsko listino o sajenju rodovne lipe družin Planko in Krajnc na Velikih Gorelcah, dne 15. aprila 2010. Želja vseh je, da bi sodelovali in da bi jim gospod Valentin pomagal pri vzgajanju in negovanju lipe. Brigita Planko 11 Podeželje Raznolikost podeželja Društvo Raznolikost podeželja Objavljen je 3. javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za leto 2011. Javni poziv je objavljen od 16. julija, najdete pa ga na spletni strani društva www.raznolikost.podezelja.si. Namen poziva je nabor in izbor projektov, ki so v skladu s 1. in 3. prednostno nalogo Lokalne razvojne strategije: 1. Razvoj perspektivnih dejavnosti: turizem na podeželju, podjetništvo na podeželju, podporno okolje za trženje podeželskih produktov in 3. Okolje, naravne vrednote in kulturna dediščina: spodbujanje naravi prijaznega kmetovanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, naravne vrednote in kulturna dediščina). Vlagatelji so lahko pravne in fizične osebe, katerih sedež je na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik in izpolnjujejo druge pogoje za prijavo in izbor projektov. Pisne prijave s prilogami morajo vlagatelji oddati do ponedeljka, 6. septembra. Informacije v zvezi z javnim pozivom in pomoč pri pripravi vloge je mogoče dobiti po telefonu 490 75 86 ali v pisarni društva na Trnoveljski cesti 2 v Celju. Kmalu pričetek izvajanja projektov iz izbora za leto 2010 Postopek potrjevanja projektov, ki so bili izbrani na podlagi poziva za leto 2010, še ni zaključen. Nestrpno pričakujemo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano, potem pa sledi sklenitev pogodb z izvajalci in nato izvajanje osmih projektov: Za čistejše okolje je projekt, katerega nosilec je Društvo Raznolikost podeželja. Partnerji v projektu so: PGD Vrh nad Laškim, KS Svetina, KS Šmartno v Rožni dolini, PGD Vojnik in Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice. Z akcijami čiščenja divjih odlagališč bo projekt prispeval k čistejšemu okolju, s postavitvijo opozorilnih tabel in kamer pa k preprečitvi nadaljnjega odlaganja odpadkov na očiščenih lokacijah. Z usposobljenimi multiplikatorji ter panoji in zloženkami bomo osveščali prebivalce o pravilnem ravnanju z odpadki. Kozolec na Slogih je projekt Konjerejskega društva Vrh nad Laškim. Najprej bodo postavili kozolec, ki bo namenjen njihovim aktivnostim. Z vlogo želijo pridobiti sredstva za dokončanje začete naložbe in ureditev notranjosti. V nadaljevanju pa želijo tako konjerejci kot tudi druga društva (mladina, kmetice, glasbene in druge skupine, ki delujejo na podeželju na tem območju) v objektu in na parceli izvajati društvene aktivnosti. K izvedbi projekta so pridobili dva partnerja: Govedorejsko društvo Laško in Društvo podeželske mladine Laško - Radeče. V sodelovanju bodo v letih 2010 in 2011 izvedli več prireditev. Projekt Pravljični svet območja LAS bo izvajalo Turistično društvo Laško s partnerji: TD Celje, TD Štore in TD Globoče - Dedni vrh. S projektom bodo zbrali vire, pričanja idr. o legendah, mitih, pripovedkah, vilah, škratih, jih pregledali, povezali s kulturnimi in naravnimi danostmi ter že obstoječo ponudbo oz. zastavljenimi razvojnimi programi, uredili zbirko pravljični svet, poiskali nosilce posameznih sklopov in pripravili zanimive programe. S projektom Gozdna učna pot Modrijanov (GUMP) želi Izvir, Društvo za aktivno in zdravo življenje, vzpostaviti gozdno učno pot v rekreativne in izobraževalne namene, deloma po obstoječi planinski poti, ki je že utrjena in vrisana v zemljevid uradnih planinskih poti Slovenije, dodatno pa bodo postavili oznake o poti, uredili klopi in table z opisi rastlin ter zasadili nova drevesa. Z ureditvijo poti želijo spodbuditi krajane in obiskovalce k obiskovanju poti, rekreaciji in spoznavanju avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Obisk poti bo za organizirane skupine voden, a se ne bo zaračunaval. Projekt se bo izvajal s sledečimi partnerji: Društvo Izvir, Občina Vojnik, Planinsko društvo Vojnik in Geodetski zavod Celje, d. o. o. Obstoječa planinska pot, ki se bo nadgradila v učno pot, je v Občini Vojnik - KS Vojnik in poteka od griča nad Vojnikom (Kašova ulica) do naselja Tomaž nad Vojnikom in se zaključi pri planinskem domu. Trebežnikova naravoslovna učna Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje pot: LD Rečica pri Laškem ima v lasti kmetijo Trebežnik na Šmohorju, ki je ena zadnjih ohranjenih hribovskih samotnih kmetij na območju Šmohorja. Območje Trebežnikove domačije na zaključeni posesti ponuja idealne možnosti predstavitve izobraževalnih in vzgojnih vsebin za obiskovalce skupaj s prijetnim preživljanjem prostega časa v naravi. Partnerji pri izvedbi bodo Planinsko društvo Laško, Lovska družina Laško in Pokrajinski muzej Celje. S projektom Mladi v simbiozi z okoljem se želi osnovnošolsko mladino preko promocijskih materialov in spletnih igric osvestiti, informirati, motivirati in izobraževati za pravilno ravnanje z odpadki. S primerno vzgojo mladih o pravilnem ločevanju odpadkov želimo posredno prispevati k trajnostnemu ravnanju z okoljem. Z osveščanjem osnovnošolske mladine posredno vplivamo na pravilno ravnanje z odpadki pri njihovih starših in širši javnosti. Nosilec je Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o., Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko, partnerji pa vse štiri občine. Projekt Barbarina pot je prijavilo ŠKD Rudar Pečovje. Na območju LAS je bogata rudarska dediščina. Poleg posameznih objektov in ostankov različnih rudnikov je že devet let organiziran tradicionalen Barbarin pohod. S projektom želijo traso pohoda, ki vsako leto poteka prvo soboto v decembru, opremiti tako, da bodo zainteresirani obiskovalci lahko sami s pomočjo informacij na internetu in v zloženki obiskali pot, na kateri bo na začetku in na koncu informativna tabla o celotni trasi, ob šestih oglednih točkah pa manjše označbe znamenitosti, ki pa niso zaščitene naravne ali kulturne znamenitosti. Ob poti pa bo postavljenih tudi 35 tabel, ki bodo usmerjale obiskovalce. V zloženki bodo opisali tudi druge objekte rudarske dediščine na območju. Partnerja sta TD Štore in KS Svetina. Projekt Dvig prepoznavnosti in kakovosti ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju predstavlja nadgradnjo in nadaljevanje projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju. Nastal je na pobudo ponudnikov, ki so po 12 Podeželje sprejetju prvih skupin ugotovili, da je prenos znanja, bogate tradicije podeželja in kulturne dediščine na mlade zelo zahtevno delo. Zaradi tega želimo z izvedbo usposabljanj in pripravo učnih listov dvigniti kakovost izvedbe učnih programov. Poleg tega želimo tudi dvigniti prepoznavnost obstoječe ponudbe v širši okolici, saj gre za inovativno dopolnilno dejavnost na kmetijah, s katero smo potencialne uporabnike že seznanili s katalogom, sedaj pa želimo ponudbo predstaviti tudi na internetu, ki je najbolj razširjen medij. Z dnevi odprtih vrat pri ponudnikih želimo lokalno prebivalstvo animirati in seznaniti o novi, na našem območju inovativni ponudbi. Nosilec projekta je KGZS -Zavod Celje. Mojca Krivec, KGZS Zavod CE, upravljavec LAS Številne jame zasute z odpadki Jamarji končujemo projekt Kraške jame na območju občin Laško, Celje, Vojnik in Štore. Pri svojem terenskem delu smo žal ugotovili, da so nekatere jame nedostopne. Tak primer je Volčja jama v občini Štore, katere vhodni del je popolnoma zadelan z odpadki, zato v jamo sploh nismo mogli vstopiti. Voda se pretaka čez te odpadke in teče v izvire pitne vode v bližini Štor. Vhod v jamo na celjskem starem gradu je zasut. Brezno na Celjski koči je povsem zasuto. V nekaterih drugih jamah so odpadki, ponekod je poškodovano tudi kapniško okrasje. Na obravnavanem območju nismo našli daljših jamskih sistemov. Najdaljša je Votlina nad Pljuskanco v Ložah, ki je dolga 71 m. Voda iz jame je zajeta kot vir pitne vode, zato je zelo pomembno, da se zaledje te jame varuje pred onesnaženji. Za obravnavano območje je značilen plitev kras, zato globokih brezen ni. Najgloblje je Brezno v Sevcah (20 m) v bližini Rimskih Toplic. Brezno je sicer plitvo, ampak lepo zasigano. Kot posebnost naj omenim tudi luknjo Gojač, ki s svojimi 30 m dolžine in 16 m globine sicer ne spada med večje jame, zanimiva pa je zaradi svojega tektonskega nastanka. Žal pa so tudi v njej odpadki. Kraške jame so zelo občutljivi ekosistemi. Vsako onesnaženje pomeni nevarnost uničenja tega ekosistema, saj so jamske živali ozko specializirane za življenjske razmere v jamah, človek pa z onesnaženjem kaj hitro uniči kakšno vrsto živalstva, ki mogoče sploh še nikoli ni bila opisana. Tudi z vidika varstva pitne vode je kraški svet izredno občutljiv. Odpadki in iztoki onesnažene vode na kraški svet ogrožajo našo pitno vodo. Še posebej nesprejemljivo je odlaganje odpadkov v jame in brezna. Čiščenja takih divjih odlagališč so tehnično zelo zahtevna, saj so nujno potrebni jamarska oprema in strokovno usposobljeni jamarji, da lahko naredijo izvlek odpadkov. Pogosto so takšne čistilne akcije za vse sodelujoče tudi nevarne, saj so v jamah odvrženi mrhovina in drugi zdravju škodljivi odpadki. V breznih smo naleteli tudi na še neeksplodirane bombe. Da bi ljudi bolj seznanili z nevarnostmi onesnaževanja kraških jam in narave nasploh, smo v okviru projekta izdali zgibanko o jamah tega območja ter plakate o varstvu kraških jam. Oboje je možno dobiti na sedežu našega društva oz. si ogledati na naših spletnih straneh, šolam in občinam pa bomo oboje poslali po pošti. Med terenskim delom smo odkrili tudi nove jame in jih registrirali. Tudi v prihodnje pričakujemo še nova odkritja, saj jamarji vsako leto odkrijemo številne nove jame. V letu 2010 smo presegli številko 10.000 registriranih jam. Pri odkritjih dostikrat pomagajo domačini, saj najbolj poznajo teren, zato vabimo vse, ki v svoji okolici poznate kakšno jamo, odprtino, brezno, ki še ni poznano, da nam pišete oz. nas pokličete, da bomo prišli pogledat. Pri našem terenskem delu smo se precej srečevali z domačini, ki ste nam skoraj vedno zelo radi pomagali. Pogosto pa smo bili deležni tudi pogostitve, zato se jamarji vsem, ki ste bili tako prijazni do nas, najlepše zahvaljujemo in upamo, da se mogoče še kdaj srečamo. Če pa vas karkoli zanima o jamah, varstvu jam, raziskovanju jam, lahko povprašate na speleos.siga@gmail.com oz. 031/530 701. Mojca Hribernik, Koroško-šaleški jamarski klub »Speleos-Siga« Velenje Zanimivost v Kuretnem V zgornjem delu vasi Kuretno pri Šterbanovi kapeli je križišče vaških poti. Desna pot iz smeri Laškega vodi do Spodnjega Ivšekovega, kjer domujeta Milena in Srečko Medved. Oba sta velika ljubitelja narave in živali, še zlasti ptic. Nekaj deset metrov od domačije v gozdu stoji smreka, v katero je žolna izdolbla tri lepo oblikovane vdolbine. Ptica se je verjetno s svojo mojstrovino hotela zahvaliti za hrano, za katero sta Milena in Srečko skrbela pozimi. Tone Šterban Novi kostanj Po dolgih letih je v Laškem, v kotu med Poženelovo 1 in Zdraviliško cesto, ob nekdanji vrtnariji, ki je trenutno improviziran parkirni prostor, vzniknil nov, mlad kostanj. Za to je zaslužna Ida Mikloška, naša soseda iz Poženelove 3, ki je mladiko (po dveh neuspelih poskusih) prenesla iz območja Žegnanega studenca. Zaželimo mu dobro zdravje in počutje med nami, bodočim uporabnikom njegove sence in plodov pa veliko zadovoljstva. Marjan Zavšek 13 Podeželje f 5 Mtjf /C % P cv Projekt Spoznajmo čebelarsko dediščino skoraj zaključen Laški čebelarji več ali manj uspešno, kar se medene bere tiče, zaključujemo že 108. čebelarsko sezono, odkar v Projekta brez njih ne bi bilo: Marina Bezgovšek, Franc Šolar in Jože Blagotinšek. Laškem obstaja čebelarsko društvo. Čebele že pripravljamo za zimo, dodajamo jim hrano in tudi zdravljenje proti varoji smo že začeli. Zime se kar malo bojimo, saj ne vemo, kako jo bodo čebele preživele. Zadnja leta namreč naše ljubljenke s svojim življenjem plačujejo vse prevelik davek zaradi raznih nespametnih onesnaževalcev okolja. Čebelarji se trudimo, da čebelje družine zimo pričakajo zdrave, močne in številne, sicer je ne preživijo, spomladi pa je zato pogled na čebelnjak kaj lahko klavrn. Čebelarji poleg skrbi za čebele pravkar zaključujemo tudi projekt Spoznajmo čebelarsko dediščino, ki je prek društva Raznolikost podeželja in v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano financiran s sredstvi EU. Konec prejšnjega leta je bila naša dejavnost namenjena predvsem otrokom vrtcev in osnovnih šol na območju Laškega, Celja, Vojnika in Štor. Čebelarstvo in njegov pomen smo predstavili okoli 1.000 otrokom, ki so nam navdušeno prisluhnili. Letos smo po načrtu nadaljevali predavanja, izobraževanja in druge dejavnosti. Izvedli smo kar nekaj predavanj z odličnimi predavatelji, teme pa so bile izjemno zanimive. Zdravilišče nam je velikodušno nudilo prostor in tehnično pomoč. Razočarani smo bili ob skromnem obisku domačinov, so nas pa razveselili gostje zdravilišča in prijatelji čebelarstva iz sosednjih krajev, ki so nas pohvalili in se po predavanjih s predavatelji še dalj časa zadržali v pogovoru. Tudi udeležba čebelarjev na povorki zadnji dan Piva in cvetja je bila odmevna. Bližamo se zaključku projekta in s tem zaključni prireditvi. Prireditev pripravljamo skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar v nedeljo, 29. avgusta, popoldan, v Sedražu. Etno odbor Možnar praznuje srebrni jubilej, 25-letnico, zaključna prireditev pa bo že 25. prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil, tokrat s prikazom čebelarstva. Sedraž in turistična kmetija Nemec nista izbrana naključno. Stane Ropret je v Sedražu dolga leta, od leta 1960 in vse do leta 1990, vodil čebelarski krožek. Navdušil in vzgojil je vrsto poznejših »umnih Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje čebelarjev«. Letos bi krožek štel 50 let, učitelj in čebelar, gospod Ropret, kljub spoštljivim letom še vedno čebelari, pri vzgoji mladih čebelarjev v Sedražu pa deluje Franci Nemec, ki ima neposredno ob turistični kmetiji tudi lep čebelnjak. Nenazadnje so krajani Sedraža podobno prireditev v svojem kraju že gostili in se izkazali za odlične gostitelje in organizatorje. Ob pomoči domačih gasilcev in KS Sedraž bo prireditev zagotovo lepo uspela. Nekaj besed smo dolžni nameniti tudi Juretu Krašovcu, po katerem s ponosom nosi ime Etno odbor J. K. Možnar. Jure je v zrelih letih svojega, z raznimi dejavnostmi zelo »natrpanega« življenja, našel čas tudi za čebele. Odkrival je njihov skrivnostni svet, jih vzljubil in si ob njih nabiral nove moči. Kot upokojeni novinar je tudi na področju čebelarstva v Laškem pustil velik pečat. Ob 100-letnici ČD Laško je neutrudno zbiral podatke in zapiske o čebelarstvu v Laškem. Po njegovi zaslugi je izdan dopolnjen zapis Laški čebelarski roj, kjer je predstavljena zgodovina laških čebelarjev. Mogoče ga je tudi to napeljalo k čebelarjenju, postal je naš član in zagotovo bi podpiral in sodeloval v projektu, ki ga sedaj zaključujemo ob izdatni pomoči Zdravilišča Laško, Stika Laško, ČD Celje, ČD Vojnik in mnogih posameznikov. Omeniti velja, da so tudi vrtovi medovitih rastlin, nastali s tem projektom, že dodobra ozeleneli in zacveteli. So tudi obiskani, še posebej vrt v zdraviliškem parku, ki nikoli ne sameva. Žal ga občasno obiščejo tudi vandali in povzročijo precejšnjo škodo, čebelarji pa nimamo denarja za obnovo, zato nas skrbi, kako vrt vzdrževati. ČD Laško ČD LAŠKO IN ETNO ODBOR J.K. MOŽNAR VABITA NA 25. PRIKAZ STARIH LJUDSKIH ŠEG IN DELOVNIH OPRAVIL OBČINE LAŠKO 29. AVGUSTA OB 15. URI PRI TURISTIČNI KMETIJI NEMEC V SEDRAŽU ETNO ODBOR JURETA KRASOVCA »MOŽNAR« PRI ZKD OBČINE LAŠKO VLJUDNO VABLJENI! ČEBELARSKO DRUŠTVO LAŠKO KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ TURISTIČNA KMETIJA NEMEC 14 Gospodarstvo THERMANA LAŠKO KORAK PRED KONKURENCO V podjetju Thermana, d. d., so imeli v prvi polovici leta 71.100 nočitev, kar je 13 % več kot v enakem obdobju lani. Za 21.000 nočitev so poskrbeli tuji gostje, kar je 26 % več kot leto poprej. Večji je tudi obisk v bazenih in savnah, kjer so imeli v prvem polletju 128.500 gostov. Thermanini gostje se pogosteje odločajo tudi za masaže, kopeli, nego obraza in telesa ter rekreacijo: lani jih je bilo 12.000, letos 15.500. Večji del prihodkov Thermana sicer ustvarja z zdraviliškim zdravljenjem, obnovitveno rehabilitacijo in institucionalnim varstvom starejših. Petnajst odstotkov prihodkov, na primer, prispeva dom starejših, v katerem živi 165 oskrbovancev. V prvih šestih mesecih je Thermana ustvarila 9,5 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Družba trenutno še posluje z izgubo, a se ta v primerjavi z lanskim letom zmanjšuje in bo v prvem polletju za 20 % nižja kot lani. Lansko leto je Thermana zaključila z dvomilijonsko izgubo. Nov kongresni center s sedmimi dvoranami Thermana je v izgradnjo kongresnega hotela Wellness park Laško vložila 17 milijonov evrov. Štiri milijone evrov nepovratnih sredstev je pridobila iz evropskih strukturnih skladov Ministrstva za gospodarstvo RS, preostali del investicije pa je pokrila z lastnimi viri in krediti. Nov kongresni center obsega 3.700 kvadratnih metrov: v njem je sedem sodobno opremljenih dvoran, ki lahko sprejmejo kar 1.100 udeležencev kongresov in seminarjev. Posebnosti kongresnega centra sta osrednja večnamenska dvorana za 490 gostov in gala dvorana za 100 udeležencev, ki je primerna za poročna slavja in bankete. Z zaključkom investicije se je ponudba hotela Wellness park Laško povečala za 84 sob, gostom pa bodo na voljo tudi štirje družinski apartmaji. Kartica zvestobe Thermana cluba in Vodomček cluba V Thermani Laško so 15. julija uvedli nove kartice zvestobe. Namenjene so osebam, ki spoštujejo kulturo zdravega načina življenja in za ohranitev zdravja in izboljšanje psihofizičnih sposobnosti redno uporabljajo pestro ponudbo storitev družbe Thermana, d. d. Z Modro kartico Thermana cluba lahko gostje brez članarine prejmejo takojšnje 5-odstotne popuste in vrsto dodatnih ugodnosti, medtem ko je za Zlato kartico, ki poleg vseh ugodnosti prinaša tudi takojšen 15-odstoten popust, treba odšteti 20 evrov letne članarine. Otroška kartica Vodomček cluba pa otrokom do petnajstega leta starosti prinaša 15-odstoten popust in privlačna dogajanja v svetu termalnih otroških doživetij. Lani je podjetje Thermana Laško prejelo nagrado za naj e-podjetje za uvajanje informatiziranega procesa v kategoriji velikih in srednje velikih storitvenih podjetij, ki ga podeljujejo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V Thermani so med prvimi uveljavili brezkontaktni medij MIFARE, temelječ na tehnologiji RFID Smart Card. Možnosti, ki jih ponuja ta tehnologija, je družba letos izkoristila v okviru novega projekta izgradnje informacijskega sistema zvestobe (ISZ), kjer so kot identifikacijsko sredstvo članov Thermana cluba uporabili medij MIFARE v obliki RFID-kartice. ISZ bo služil kot platforma za izvajanje različnih marketinških aktivnosti v okviru Thermana cluba, katerih podlaga bodo podatki, zbrani o naših članih, in različni komunikacijski kanali (konvencionalna pošta, elektronska pošta, SMS sporočila). ISZ bo dostopen tudi na spletu, kjer se bo mogoče včlaniti v Thermana club in spremljati ugodnosti vsakega člana na podlagi uporabniškega imena in gesla. Sistem med drugim omogoča tudi uporabo destinacijskega pristopa, kar pomeni, da je odprt za partnerske povezave z drugimi podjetji in širitev uporabe Thermana club kartic zunaj podjetja. Nadaljnji razvoj sistema bo usmerjen v razširitev funkcionalnosti kartice zvestobe v plačilno kartico (debetna kartica), s katero bo lahko član Thermana cluba tudi plačeval. Poletne novosti V Thermani so tudi med poletjem pripravili veliko novosti in ugodnosti za goste. V Spa Centru Wellness Parka Laško so uvedli nove tretmaje podjetja PRIORI®, katerih namen je dvojen: mlajši videz kože je dosežen praktično v trenutku, medtem ko so dolgoročni rezultati močno izboljšani. PRIORI® ponuja širok izbor profesionalnih tretmajev za nego obraza in telesa, ki vključujejo posebne tretmaje za nego rok, nog in »problematičnih« delov telesa, kot so boki, trebuh in stegna. Prav tako ponujajo krajše tretmaje, pri katerih so rezultati nemudoma opazni. Ob odprtju hotela pa so namenili 2.010 brezplačnih prenočitev za program Povabi prijatelja, kjer ob nakupu 4-dnevnega programa bivanja druga oseba biva brezplačno. Namen akcije je predvsem približati ponudbo gostom in jih s storitvami prepričati o kakovosti ponudbe Thermane Laško. V Zdravilišču Laško je od letošnjega poletja dalje na voljo ponudba različnih storitev, katerih osnova je med. Gostje se bodo lahko udeležili sprehoda po medeni poti, spoznali vrt medovitih rastlin ali pa se razvajali z medeno nego obraza, medeno masažo, medenimi ovoji, medeno kopeljo ali pa prejeli nasvete apiterapevta. Več novosti »medene zgodbe« bodo v družbi pripravili jeseni. Takrat bodo lahko gostje užili tudi blagodejne učinke laške termalne vode na telo in spoznali njeno energijsko vrednost. V Zdravilišču Laško namreč pripravljajo poseben prostor, namenjen pitju termalne vode. Praznujete rojstni dan, obletnico poroke? Pripravljate piknik za prijatelje? Naši slaščičarski mojstri vam pripravijo torte ali sladice po vašem izboru. I ll THERMANA Laško Informacije: 03 423 20 29 - slaščičarna hotela Wellness Park Laško, 03 734 52 52 - slaščičarna hotela Zdravilišče Laško 15 s"t;rK STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Laško, d. d., in Stikom nastala zaradi spremenjenih košarkarskih pravil, ki bodo stopila v veljavo po letošnjem svetovnem prvenstvu v košarki v Turčiji. Večje in manjše spremembe pravil se na podlagi odločitve FIBA dogodijo na štiri do osem let. Letos se spremenita Novi turistični zloženki za kolesarje in pohodnike Laško z okolico s svojimi naravnimi danostmi v vseh letnih časih in za vse starosti ponuja obilo možnosti preživljanja aktivnih počitnic, med katerimi sta kolesarjenje in pohodništvo zagotovo najbolj priljubljena. Na našem območju je poti dovolj za vse, tako za manj izkušene kot tiste bolj izkušene. Prepredene so po okoliških hribih in dolinah ter vodijo mimo bogate kulturne dediščine. V Stiku smo že pripravili celoten projekt označitve in ureditve poti, primernih za kolesarjenje, ter pohodnih poti na območju občine Laško, v juliju pa smo izdali še dve turistični zloženki -Kolesarjenje po okolici Laškega in Vandranje po Laškem in okolici. Zloženki vsebujeta kratek opis poti z diagramom poti, označbo na zemljevidu in drugimi uporabnimi informacijami. Zloženki sta brezplačni ter poleg slovenščine prevedeni še v angleški, nemški in italijanski jezik. Na voljo sta v TlC-u Laško ter na naši spletni strani www.stik-lasko.si. Še vedno je možno kupiti tudi obsežen vodnik Kolesarjenje po okolici Laškega (4 EUR), ki poleg koristnih informacij ponuja še naravne in kulturne znamenitosti ob poteh, namige za oglede muzejev in muzejskih zbirk, druge možnosti športa in rekreacije ter celotno gostinsko ponudbo območja. Popravilo parketa in nova košarkarska pravila v dvorani Tri lilije dve, tudi na oko pomembni stvari: (1) Polje omejitve (nam vsem bolj poznana kot »raketa«) se iz sedanje trapezne spremeni v pravokotno obliko. Če poenostavim, polje omejitve bo po novem dobilo obliko, kakršno že poznamo iz lige NBA, v notranjost polja omejitve pa bo enotno zarisan polkrog, v katerem sodniki ne bodo več sodili osebne napake v napadu. (2) Črta, ki označuje mete za tri točke, pa se seli za 0,5 m stran od sedanje. Tako bo ta črta po novem od koša oddaljena 6,75 m. Ta pravila in še malenkostna na semaforju bodo začela veljati v prihajajoči sezoni 2010/11 in bodo veljala za prvoligaške ekipe. Vse mlajše kategorije bodo za mete za tri točke še vedno uporabljale staro črto, zato se bosta v naslednji sezoni na igrišču marsikje pojavljali dve črti, ki označujeta mete za tri točke. Aleš Antauer Spoštovani abonenti in obiskovalci Kulturnega centra Laško! Hitro se približuje čas, ko se bomo v Kulturnem centru ponovno nasmejali ob komedijah, uživali ob koncertih domačih in tujih gostov ter se zabavali na koncertih Mavrice polk in valčkov. V Stiku imamo že pripravljen program prireditev za prihajajočo sezono 2010/11. Naj vas povabimo k vpisu v naslednje abonmaje. ABONMA LAŠKO (vključuje tri koncerte domačih in tujih glasbenikov) Po natančno 15 letih je bil v dvorani Tri lilije zbrušen in obnovljen igralni del parketa, ki je v vseh teh letih zdržal na milijone skokov športnikov na tekmah in treningih. Odločitev o obnovi je v dogovoru s Pivovarno 16 petek, 8. oktober 2010, ob 19.30 NIZOZEMSKI POLICIJSKI ORKESTER petek, 26. november 2010, ob 19.30 RUDI BUČAR ISTRA QUARTET petek, 14. januar 2011, ob 19.30 KVARTET AKORD - KONCERT Stik KLEZMER GLASBE GLEDALIŠKI ABONMA (vključuje pet komedij domačih teatrov) september 2010, ob 19.30 SVOBODNI ZAKON, Narodni dom Maribor, igrata: Nataša Tič Ralijan, Tadej Toš november 2010, ob 19.30 PUNCE IN POL, Mestno gledališče ljubljansko, igrajo: Tanja Ribič, Judita Zidar, Bernarda Oman, Mirjam Korbar Žlajpah, Karin Komljanec, Mojca Funkl in Tanja Dimitrievska januar 2011, ob 19.30 ZMAGO BATINA, MESAR ZA VSE VEČNE ČASE, Špas teater, igra: Bojan Emeršič februar 2011, ob 19.30 FOTR, Siti teater, igra: Lado Bizovičar marec 2011, ob 19.30 KOSTOLOMCI, Špas teater, igrajo: Jurij Zrnec, Sebastijan Cavazza, Matjaž Javšnik in Matjaž Tribušon ABONMA MAVRICA POLK IN VALČKOV (vključuje pet narodno-zabavnih koncertov) sreda, 20. oktober 2010, ob 19.30 ANSAMBEL PEPELNJAK, gostje FANTJE S PRAPROTNA, KVINTET DORI sreda, 17. november 2010, ob 19.30 ANSAMBEL PRIFARSKI MUZIKANTI sreda, 15. december 2010, ob 19.30 ANSAMBEL SLOVENSKI ZVOKI sreda, 19. januar 2011, ob 19.30 TRADICIONALNA MAVRICA Z LAŠKIMI ANSAMBLI sreda, 16. marec 2011, ob 19.30 ZAKLJUČNI KONCERT MAVRICE POLK IN VALČKOV Vpis abonmajev poteka v TIC-u Laško vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00 ter ob sobotah med 9.00 in 12.00. Abonma lahko rezervirate ali podaljšate tudi po telefonu 03 733 89 50 ali e-pošti tic@stik-lasko.si. Do 5. septembra 2010 si lahko lanskoletni abonenti rezervirate svoje dosedanje sedeže. Pri vpisu po tem datumu vam istega sedeža ne moremo več zagotoviti, saj bodo sedeži na razpolago novim abonentom. Ugodnosti nakupa abonmaja: - zagotovite si stalni sedež, - 10-20-odstotni abonentski popust, - sprotno obveščanje o prireditvah, - popusti pri drugih prireditvah v organizaciji Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Vljudno vabljeni v Kulturni center Laško. Andreja Križnik, direktorica Stika Stik Muzej Laško Bogato kulturno dogajanje Junij je v Laškem postregel z bogato in raznoliko kulturno ponudbo. Na svoj račun so najprej prišli dedki, babice, očetje in mame, ki so jim njihovi vnučki in otroci pripravili pisano razstavo v Muzeju Laško. Ves mesec so bili na ogled postavljeni rezultati številnih projektov, ki so se jih najmlajši pod mentorstvom svojih vzgojiteljic lotili v preteklem šolskem letu. Predstavili so se ježki, polžki, veverice, rački, sončki in vse ostale majhne živalce in stvari, ki označujejo skupine malčkov v vrtcih Laško in Debro. Otroci so raziskovali različne tehnike likovnega ustvarjanja, proučevali življenje čebel, ugotavljali, kaj vse se da narediti iz odpadne embalaže, pokukali v avtomobilski svet odraslih ... Njihovi vedoželjnost in raziskovalna žilica sta jih vodili pri odkrivanju zanje in pogosto tudi za nas odrasle nenavadnega skrivnostnega sveta. Razstava, ki je v laški muzej privabila veliko obiskovalcev, nas je popeljala v svet otroške domišljije, po kateri smo se lahko sprehajali in se mu čudili ves junij. Vsakoletna prireditev Poletna muzejska noč, ko muzeji po vsej Sloveniji v večernih in nočnih urah svojim obiskovalcem ponudijo posebno dodatno kulturno ponudbo, je letos prvič potekala tudi v našem muzeju. Poleg brezplačnega strokovnega vodenja po stalnih razstavah sta bila za popestritev muzejskega dogajanja organizirana še en kulturni in en znanstveni dogodek. Večerno vzdušje so popestrile študentke glasbe z Univerze Anglia Ruskin iz Cambridgea (Velika Britanija). Pianistka Eirini Filippou, violinistka Mateja Kaluža in violončelistka Katarina Majcen so si nadele ime Trio Con Brio - glasbeni Mateja in Katarina so v Veliki Britaniji s svojimi nastopi navduševale že vse leto. Prav prijetno jih je bilo poslušati v Sloveniji (nastopile so v Laškem in Ilirski Bistrici). Triu Con Brio želimo uspešno nadaljevanje njihove turneje tudi na Cipru. Nočni del muzejskih prireditev v najkrajši noči je bil rezerviran za opazovanje zvezdnega neba s teleskopom. Žal so oblaki popolnoma zakrili nebesni svod in prireditev je kljub veliki želji in zanimanju obiskovalcev odpadla. Morda pa bomo imeli prihodnje leto več sreče z vremenom. V začetku julija, tik pred prireditvijo Pivo in cvetje, smo v Muzeju Laško odprli razstavo, ki je zaradi svojega nenavadnega, večini nepoznanega naslova pritegnila množico radovednežev. Kranceljpint je umetnost izdelovanja papirnatih rož, ki izraz, ki označuje zanosno igranje z veliko energije. Takšen je bil tudi njihov koncert v kleti Muzeja Laško. Glasba je zapolnila ves prostor in navdušila poslušalce, ki so zasedli vsa razpoložljiva sedišča. Dela Elgarja, Rahmaninova, Halvarsena in Piazzolle je v nekoliko drugačnem slogu dopolnila La Prueba skladatelja Julia d'Escrivana, ki je bila prvič v Sloveniji izvedena prav v Laškem. Ciprčanka Eirini ter Slovenki jo poznajo prebivalci različnih koncev sveta. Ljudje so že od nekdaj želeli izpostaviti nekatere dogodke, kraje in stvari, ki so jim pomenili nekaj več. To so počeli z veliko natančnostjo in zavzetostjo. Pomembni dogodki so bili priložnost za posameznika z ustvarjalnimi in umetniškimi težnjami, saj je poleg spretnosti, ki jih je zahtevala izdelava papirnatega cvetja, prihajala do izraza tudi ustvarjalna domišljija. Moda papirnatega in suhega cvetja se je močno razmahnila v drugi polovici 18. stoletja v Angliji in je naše kraje dosegla v prvi polovici 19. stoletja. Sprva je bila poznana le med meščani, kmalu pa so jo pričeli posnemati tudi na podeželju. In prav tu se je tradicija tudi ohranila. Najmočneje v severovzhodni Sloveniji. Na Slovenskem se tradicija ustvarjanja papirnatih rož ohranja tudi zaradi Laščanke Marice Lesjak, ki že dvajset let zavzeto goji umetnost izdelovanja papirnatega cvetja. Njene spretne roke so se že v mladosti naučile te veščine. Začelo se je z nageljnom in vrtnico, danes pa Marica Lesjak izdeluje preko štirideset različnih cvetov, ki se na pogled prav nič ne razlikujejo od pravih. Njeno cvetje je nepogrešljivo na številnih tradicionalnih prireditvah in sejmih, svoje znanje pa nesebično deli mladim, ki jim ni vseeno za dediščino svojega naroda. Razstava Kranceljpint bo odprta vse poletje in bo predstavljena tudi v okviru evropske prireditve Dnevi evropske kulturne dediščine od 26. septembra do 2. oktobra 2010, ki bo zaključena s strokovnim predavanjem dr. Janeza Bogataja z naslovom Ali papirnate rože dišijo? Festival Romanica Antiqua Laško Stik, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, je kot nadaljevanje večletnih prireditev, ki so bile posvečene povezovanju glasbe in arhitekturnih kulturno-zgodovinskih spomenikov v mestu in okolici, letos pristopil k izvedbi Festivala Romanica Antiqua Laško. Z razširitvijo aktivnosti v festivalni obliki namerava organizator Stik Laško povečati ponudbo komorne glasbe in vključiti v program tudi izobraževalne in druge spremljevalne dejavnosti. Laško je s svojo znamenito romansko cerkvijo, župniščem in kartuzijo v bližnjem Jurkloštru (kjer je bojda pokopana tudi Veronika Deseniška) uvrščeno v umetnostno-zgodovinsko evropsko povezavo Transromanica -The Romanesque Routes of European Heritage, ki ga v Sloveniji vodi Mednarodni inštitut za turizem. Obdobje romanike ni zgolj glasbena paradigma med enoglasnim gregorijanskim koralom in znamenito notredamsko šolo Ars Antiqua, temveč predstavlja ključni moment v zgodovini evropske glasbe s pojavom večglasja -polifonije. Z izborom lokacij, kot je kartuzija v Jurkloštru želi organizator festivala približati evropsko kulturno dediščino prebivalcem krajev, ki so prepogosto neupravičeno zapostavljeni. Istočasno pa želi z zanimivim in kakovostnim glasbenim programom v te kraje pritegniti obiskovalce in poslušalce iz različnih slovenskih krajev in jim tako predstaviti tudi nepremično kulturno-umetnostno bogastvo. Festival Romanica Antiqua Laško je s svojim programom v letu 2010 vsebinsko zaokrožil romanske arhitekturne bisere z organizacijo treh koncertov, poletne šole in delavnice z okroglo mizo. Zaradi raznolikosti izvajalske ponudbe ni šlo za specializiran festival stare glasbe. Slednji enakovredno obsega tudi glasbo drugih umetniških obdobij s poudarkom na izvedbah slovenskih skladateljev. Iz organološkega stališča 17 Stik so bili prav tako zastopani historični instrumenti, kot so rebec, viola da gamba in čembalo, kakor tudi sodobni instrumenti. Umetniški del festivala je pričel Baročni trio v zasedbi Irena Kralj (čembalo), Domen Marinčič (viola da gamba) in Kristian Kolman (rebec, viola), ki je v atriju župnišča laške cerkve sv. Martina navdušil z deli Corellia, Bacha, Telemanna in Maraisa. Koncertni del se je nadaljeval z nastopom solistov v Kulturnem centru Laško in zaključil s koncertom ansambla udeležencev poletne glasbene šole v cerkvi sv. Mavricija v jurkloštrski kartuziji. Posebno mesto je bilo namenjeno izobraževalnim vsebinam. Ta del festivala je bil izveden v obliki poletne šole violine in viole, ki jo je vodil Kristian Kolman, in violončela pod vodstvom Aleksandra Kuzma- Jesenska trilogija v galeriji Maleš in na ogledni kmetiji Pirc novskega. Korepetitor na poletni glasbeni šoli je bil Benjamin Govže. Izobraževanje je potekalo individualno in v obliki manjših komornih zasedb. Poletna šola je bila namenjena osnovnošolski in srednješolski mladini kot poglobljen način učenja in študija igranja godal. Udeleženci poletne šole so bili zbrani tudi v priložnostni godalni orkester, ki se je predstavil ob zaključku poletne šole na koncertu. Izobraževalni program festivala je dopolnila delavnica s predstavitvijo nastanka in razvoja različnih glasbenih instrumentov, od violine, predoblik rebeca, lire da braccio, vihuelle, ter organologija godal. Program delavnice je izvedel goslarski mojster Ivan Milič. Festival Romanica Antiqua Laško, s katerim organizator Stik v širši kulturni prostor vnaša nov pristop k predstavitvi in povezovanju arhitekturne in glasbene umetnosti, je nadaljevanje že ustaljenega večletnega programa na področju glasbene umetnosti in uvajanje novih načinov v bogatenju kulturne ponudbe. Letos je projekt vključeval in predstavljal predvsem ozemeljsko območje Laškega in bližnje okolice, v prihodnjih letih pa želimo organizatorji svojo dejavnost razširiti na celotno Slovenijo in v skladu z evropsko umetnostno-zgodovinsko povezavo Transromanica festivalu dati tudi širše evropske razsežnosti. Tomaž Majcen Jesen, že slutim te. - Molče, potiho prihajaš preko severnih gora, buditeljica sanjavih navdihov, nosilka neprebranih knjig srca. * Jesen, že slutim te. Molče, potiho hitiš zavita v pajčolan meglen ... Pozdravljena, boginja vseh navdihov! Pozdravljena, zasanjana jesen! (Janez Menart: Jesen, že slutim te) Jesen je tisti letni čas, ko se narava odene v čudovito paleto razkošnih barv, ko listje dreves zamenja sproščujočo zeleno za čarobne odtenke zlate, rdeče, rumene ... in razvaja naše čute s kreativnim obiljem. Motiv drevesa je od nekdaj navdihoval umetnike, ne le skozi preproste primerjave, ampak kot nosilec metaforičnih in simbolnih pomenov. Različnim zgodovinskim pogledom in doživljanjem se v zadnjih letih 20. stoletja pridružuje tudi skrb za preživetje drevesa, ki ni več zgolj simbol moči in trdoživosti, temveč tudi simbol ranljivosti. Tako se motiv drevesa povezuje tudi z ekološko problematiko, saj drevo opozarja človeka, naj ne uničuje narave, ker bo s tem uničil tudi sebe. V počastitev mednarodnega dneva varstva ozonske plasti (16. september) vas vabimo na odprtje razstave olj na platnu avtorice Milene Houška Pavlin v petek, 10. septembra 2010, ob 19. uri, v galeriji Maleš, Zgornja Rečica 89. Dela, katerih glavni motiv je drevo, govorijo o harmoniji narave in človeka ter svarijo pred grobimi posegi človeka v naravne zakonitosti. Slikarka, ki živi in ustvarja v mestu z najstarejšo trto na svetu, Mariboru, pravi: »Ko se bodo likovni zapisi predstavljenih del dotaknili gledalca, bodo dela izpolnila svoje poslanstvo.« Da človek potrebuje sožitje z gozdom, nam bo zaupal tudi Mož, ki je sadil drevesa. Dodatne informacije: Travica Maleš Grešak, tel.: 041 867 246 ali gresak.pavel@siol.net. V petek, 1. oktobra 2010, ob 17. uri, bodo ob prihajajočem svetovnem dnevu otroka (3. oktober) v galeriji Maleš pripravili predavanje z naslovom Vzgoja - misija nemogoče? Dejstvo je, da se trenutni prevladujoči pristopi pri vzgoji v grobem najpogosteje gibljejo med dvema poznanima modeloma: med tradicionalno, avtoritarno vzgojo in sodobnejšim, permisivnim pristopom. A pomanjkljivosti obeh včasih nehote vodijo v prikladne, a neučinkovite kompromise med obema, saj kljub razmisleku, tuhtanju in številnim poskusom ne vemo več, ne kaj, ne kako, ne zakaj ... Predavateljica Mojca Grešak vabi vse starše, vzgojitelje in učitelje, da po njenem krajšem uvodnem predavanju s svojimi vprašanji sooblikujejo srečanje, saj bo tako lažje zagledano kakšno »prikrito« drevo, ki ga v lastnem »gozdu« kdaj nehote spregledamo. Vabljeni, da s seboj pripeljete tudi otroke, saj bo od 16. ure dalje v sklopu predavanja organizirana delavnica oblikovanja izdelkov iz slanega testa, ki jo bo vodila Petra Rems. Prijave: vsaj 5 dni pred dogodkom na gremojca@gmail.com ali po tel. 031 360 253. Turistična kmetija Pirc je 1,5 km oddaljena od Laškega in stoji na Lahomšku, pobočju z lepim razgledom na okoliške hribe in reko Savinjo. Vključena je v projekt z naslovom Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju, ki ga je KGZS -Zavod Celje spomladi 2008 uspešno prijavil na razpis LAS Društvo Raznolikost podeželja. V petek, 15. oktobra, na svetovni dan kmetic, bodo pripravili program spoznavanja vsakdanjih kmečkih opravil, primeren za predšolske otroke in učence 1. triade osnovnih šol. Po zanimivih in poučnih doživetjih čaka otroke še ogled lutkovne igrice Kako je krtek klatil luno, v izvedbi lutkovnega gledališča Rega, ki ga vodi Boštjan Regulj. Zgodba govori o tem, da si vsak od nas kdaj želi kaj nedosegljivega. Tudi krtek si je zaželel, da bi lahko imel luno pri sebi in samo zase, saj je prepričan, da je luna nekaj najlepšega, kar je kdaj videl. Toda doseči luno ni nekaj enostavnega, sploh pa ne za krtka ... Dodatne informacije: Katarina Pražnikar, tel. 031 704 930 ali katarina_praznikar@t-2.net. Vljudno vabljeni na obisk prireditev jesenske trilogije. Marina Bezgovšek, TIC Laško 18 Knjižnica Novi prostori knjižnic v Rimskih Toplicah in Šentrupertu ter prenovljena knjižnica v Zidanem Mostu Prostori so pri zagotavljanju pogojev za delovanje knjižnic običajno največji problem. Tudi naša občina oz. Knjižnica Laško pri tem ni izjema. Hitro minejo leta, celo desetletje, da se realizira kakšen načrt, pridobijo kakšni novi knjižnični prostori. Malo velikih korakov in zelo veliko majhnih je bilo storjenih od leta 1976, ko se je začelo profesionalno knjižničarstvo v naši občini. V tem času beležimo pridobitev Weixelbergerjevega dvorca v Laškem, adaptacije in širitve knjižnice v njem v letih 1981, 1998-2000, 2005, razširitev knjižnice v Radečah v letu 1991 in preselitev v nove prostore leta 2002, pridobitev prostorov za knjižnico v Rimskih Toplicah leta 1977 in pridobitev nove knjižnice leta 2010. Vmes pa je bila skoraj vsako leto kakšna manjša razširitev, adaptacija, pridobitev nove ali dodatne opreme, selitev katerega od izposojevališč ipd. Poleg tega pa smo opravljali še redne spremembe postavitev in prestavljanja gradiv zaradi stalne spremljevalke našega dela -prostorske stiske na policah. Izposojevališče v Jurkloštru smo leta 1989 preselili v nov prostor v bloku, ki smo ga lani nekoliko povečali. Izposojevališče v Zidanem Mostu smo ustanovili leta 1986 v Sindikalnem domu, letos pa je deležno obnove in povečanja s 25 v na 50 m2. Izposojevališče v Šentrupertu smo ustanovili leta 1978, ga potem nekajkrat preselili, letos pa bo dobilo 40 m2 prostora v novi šoli in bo delovalo kot javna, splošna ter hkrati šolska knjižnica. V vseh treh izposojevališčih bo sedaj dostopen tudi internet in s tem možnost vpogleda v centralni knjižnični katalog Cobiss. Tako se bodo tudi obiskovalci izposojevališč lahko informirali o gradivih slovenskih knjižnic in si ga iz njih izposojali. S tem bomo izboljšali knjižnično dostopnost treh krajev, z bibliobusom bi jo lahko tem krajem in še petim do desetim manjšim zaselkom. Vendar bibliobus ni samo občinski projekt, je regijski, sofinancira ga tudi država, njegov nakup pa je na Celjskem v teh časih nerealen. Tako smo z izboljšanjem izposojevališč naredili, kar je bilo trenutno mogoče. Večjo pridobitev za našo knjižnično mrežo predstavljajo knjižnični prostori v Rimskih Toplicah v večnamenskem objektu oz. gasilskem domu, ki je pod streho sprejel tudi knjižnico in kulturna društva. Upamo, da se bo med gasilsko in kulturniško dejavnostjo razvilo sožitje, idealnejše, kot je bilo med nastajanjem zamisli in načrtovanjem zidov, in da bo večnamenski objekt varoval domove Rimljanov pred izničenjem zaradi požarov. Kulturo s knjižnico in dvorano pa čaka smelejši korak, izboljšati Rimljanom informacijsko dostopnost, informacijsko opismenjevanje, dostopnost do študijskih gradiv, izboljšati bralno kulturo, kvaliteto branja in približevanja slovenske in tuje kulturne tvornosti. Izboljšati želimo navajanje na branje in vseživljenjsko izobraževanje ljudi vseh generacij ter na drugi strani obogatiti prireditveno dejavnost in različne oblike kulturnega druženja. Za izboljšanje prostorskih razmer rimske knjižnice smo si prizadevali več kot deset let, najprej predvsem za pridobitev večjih površin, pozneje smo si intenzivno, bolj ali manj uspešno, prizadevali za izboljšanje kakovosti prostorov tako pri načrtovanju kakor tudi pri izvajanju del. V zelo kratkem času naj bi bili novi knjižnični prostori v Rimskih Toplicah in Šentrupertu tudi opremljeni, v Zidanem Mostu pa postavljena stara oprema z nekaj dodatki. Knjižničarji imamo pripravljene načrte za postavitev knjižničnih gradiv, različna potrebna prilagajanja in detajli se še izrisujejo v naših glavah. Želimo, da bi selitev knjižničnih gradiv v vseh treh knjižnicah potekala s pomočjo lokalnih okolij, krajanov »po živi verigi« oz. s podajanjem knjig iz rok v roke iz starih prostorov v nove. Otvoritve naj bi potekale v septembru. Veselimo se novih knjižnic in upamo, da tudi krajani vseh treh krajev z nami. Za obiskovalce knjižnic vemo, da to z gotovostjo lahko rečemo, vse druge pa vabimo, da se nam pridružite in se tudi včlanite v knjižnico v svojem kraju. Metka Kovačič, ravnateljica Knjižnice Laško Koncert Akademskega pevskega zbora Laško Začetek poletnih prireditev v Laškem je bil načrtovan v starem trškem jedru, s tremi koncerti ob poletnem ekvinokciju. A žal jo je zagodlo vreme, zato se je prvi koncert preselil v muzej, drugi v Kulturni center, tretji pa v prireditveni prostor naše knjižnice. A ideja za vnaprej ostaja, lepo pa so jo sprejeli tudi obiskovalci, kar dokazuje zelo lep obisk vseh treh koncertov. ■ Koncert Akademskega pevskega zbora Laško (odslej se bo imenoval Pevsko društvo Orion Laško) pod vodstvom Aljoša Škorje z naslovom Poletna romanca nam bo ostal v spominu kot zelo lepo glasbeno doživetje. Poslušalci smo v povsem polnem prireditvenem prostoru prisluhnili raznovrstnim in po času nastanka zelo raznolikim poletnim in ljubezenskim pesmim. Program je doživeto povezoval Rok Matek, navdušili pa so tudi gostje večera, Brencl banda. Sestav, ki ustvarja avtorsko glasbo pod vplivom ljudskega izročila, bomo imeli priložnost slišati še na proslavi pred dnevom reformacije. Nastopili bodo v Kulturnem centru, kjer bo glavni gost osrednje prireditve akcije Beremo slovenske avtorje in Bralne značke za odrasle pisatelj Tone Partljič. Fotografska razstava Naše poti Ob koncu junija smo v prostorih knjižnice otvorili fotografsko razstavo Naše poti, ki bo na ogled do 19 Knjižnica/Turizem Bralni namigi Tokrat vam za branje priporočamo nekaj naslovov. V poletnem času je te knjige težje dobiti, a seznam velja ohraniti za ideje, ko si boste privoščili zanimivo in kvalitetno knjigo. Barbery, Muriel: ELEGANCA JEŽA Douskova, Irena: PONOSNI SMOKER Golob, Borut: SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ Gordimer, Nardine: POBRAN Grover, Brian: POLJUB IZ RUSIJE Kokelj, Nina: POLETJE S KLOVNOM Morrison, Toni: MILOST Myron, Vicki: DEWEY Penney, Stef: NEŽNOST VOLKOV Rodrigez, Deborah: LEPOTA ZA TANCICO Rožanc, Marjan: MAŠA DVAJSETEGA STOLETJA Slapšak, Svetlana: LEON IN LEONINA Suter, Martin: SMALL WORLD Tremain, Rose: DOLGA POT DOMOV Trontelj, Matjaž: BELO JAJCE NA TIBETU Viewegh, Michal: PRIMER NEZVESTE KLARE Vrščaj, Tina: ZATAKNJENA V POMLADI Winton, Tim: VDIH Yoshimoto, Banana: KUHINJA oktobra. Z razstavljanjem fotografij z poučnih delavnicah. Namenjene so motivi Laškega in okolice, zanimivih bile malim in velikim otrokom, pogledov, lepih krajev smo začeli že udeležili pa so se jih tudi odrasli. Bili lani, letos pa smo k sodelovanju smo veseli lepega obiska in privabili Cvetko Teršek, Borisa Vrabca navdušeni nad izdelki. Pri izdelovanju in Franja Lavrinca. Njihovi posnetki mavričnih ribic in zapestnic so razstavljeni v hodnikih naše prijateljstva smo razvijali ročne knjižnice, razstavo dopolnjuje spretnosti, vztrajnost in domiselnost. informativna zgibanka, lahko Potiskali smo majice - v barvah, sodelujete tudi v nagradni igri, pri slikah, napisih, ki so nam ljubi in jih kateri morate sami prepoznati imamo radi, v snemalni delavnici z posnete motive. Z razstavo želimo Božo Herek pa smo se preskusili za opozoriti na zanimivosti v naši okolici kamero in pred njo. Naše poletno in vas navdušiti za sprehode, potepe. druženje smo zaključili s prijetnim Posneti motivi so izredno lepi, sprehodom po Laškem vse do gradu, poznavalci pa večino fotografij kjer smo prisluhnili laškim legendam ocenjujejo kot izredno dobre. in se v domišljiji prestavili v čas Posvetite jim določeno pozornost, vitezov in graščakov. ker si to zaslužijo. Martina Ajdnik Matej Jazbinšek Srečanje sodelujočih pri Poletne ustvarjalne akcij| Beremo s'ovenske delavnice avtorje v Mozirskem gaju Tudi letos smo julija ob sredah z otroki ustvarjali na zabavnih, pa tudi V prejšnjih številkah biltena smo že pisali o akciji Beremo slovenske avtorje, v okviru katere vas še vedno vabimo k sodelovanju, pri čemer morate prebrati vsaj dve leposlovni deli slovenskih avtorjev. Število sodelujočih narašča, ker pa beremo skupaj z bralci iz mozirske knjižnice, v začetku septembra pripravljamo skupno srečanje v Mozirskem gaju. Vabimo vas, da se nam pridružite, za natančnejše informacije pa povprašajte v knjižnici. Turistično društvo Laško DAN LASCANOV Na Dnevu Laščanov, ki je letos potekal Laško, ki je bila letošnja novost na in razdelil preko 100 vrčkov laškega dan pred prireditvijo Pivo in cvetje, se je v spominski knjigi vpisalo kar 726 Laščanov. Vsak vpis je bil nagrajen s posebnim pivom Laščan, prvih 300 obiskovalcev pa se je okrepčalo tudi z laško pivsko klobaso Kmetijske zadruge prireditvi. Prireditev je otvorila Laška pihalna godba in navdušila obiskovalce. Foto: FOTO ATELJE Jolanda Sojč, s. p. piva. Povezovalec prireditve Franci Podbrežnik je med obiskovalce razdelil raznolike nagrade, ki jih je določilo kolo sreče. Foto: FOTO ATELJE Jolanda Sojč, s. p. Župan Franc Zdolšek je skupaj z občinskimi svetniki med občane natočil Ob narodno-zabavni glasbi Kvinteta Dori so obiskovalci nazdravljali in obujali spomine do poznih večernih ur. Predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik I I I I I II 20 Turizem Turistično društvo Laško PIVO IN CVETJE Zaključila se je že 46. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje, ki je potekala od 8. do 11. julija 2010. Organizatorji prireditve jo v vseh pogledih ocenjujemo kot uspešno. V štirih dneh je Laško obiskalo 130.000 obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav. Otvoritev prireditve v četrtek so tradicionalno zaznamovali laški pivovarji. Foto: FOTO ATELJE Jolanda Sojč, s. p. Hortikulturno društvo Laško si je letos zamislilo zanimivo dopolnilo k cvetlični razstavi, ki je sestavni del prireditve Pivo in cvetje. Na ogled pa so bile še: razstava Kranceljpint Marice Lesjak, razstava ročnih del DU Laško in Hiše generacij, razstava malih pasemskih živali DGPMŽ Laško ter razstava Cvetoče mesto Likovnega društva Laško. V petek in soboto je na parkirišču pri banki potekala etno prireditev Lepo je res na deželi, kjer so kulturna društva z Vrha nad Laškim in Rimskih Toplic predstavila svoj kraj. Foto: Boris Vrabec Po idejni zasnovi Jureta Šuhla je v petek zvečer po ulicah Laškega blestela show parada Zlati rog, novost z zlato kraljico, plesalci in bruhalci ognja. Foto: FOTO ATELJE Jolanda Sojč, s. p. V vseh dneh prireditve se je popilo okoli 250.000 vrčkov piva. Adrenalina željni pa so se lahko zabavali na novi pridobitvi v lunaparku. V soboto ob 22. uri se je na reki Savinji izvedla edinstvena vodna simfonija, ki je navdušila preko 60.000 obiskovalcev in se prelevila v veličasten ognjemet z gradu Tabor in Krištofa. Foto: Boris Vrabec Prireditev pa se je kot vedno zaključila s parado ter tradicionalnim koncertom pihalnih godb na Glavnem trgu. Zahvala vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, in stanovalcem mestnega jedra za potrpežljivost in razumevanje. Predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik LIKOVNO DRU Kultura fO LAŠKO Ta veseli dan ali likovniki na praznovanju Piva in cvetja "Obstaja legenda o umetniku, ki je dolgo iskal kos sandalovine, iz katerega bi izklesal podobo Kristusove matere. Že je padel v obup, pripravljen odreči se svoji življenjski viziji, ko mu je bilo v sanjah ponujeno, da izklesa svojo Madono iz kosa hrastovega lesa, ki je bil sprva namenjen zanetenju ognja. Ubogal je svoje sanje in iz hloda običajnega drva naredil mojstrovino. Mnogi od nas izgubijo velike priložnosti v življenju, s tem ko čakajo, da bi našli sandalovino za svoje rezbarije, medtem ko te priložnosti v resnici ležijo skrite v običajnih hlodih, ki jih zakurimo. Ena oseba gre skozi življenje, ne da bi videla možnosti za karkoli velikega, medtem ko druga, ki stoji v bližini, iz istih okoliščin in možnosti pograbi priložnosti za izredne dosežke." Vsako leto se mestece Laško za nekaj dni spremeni v največji festival piva in cvetja, ki v petih dneh privabi ogromno obiskovalcev. Med prireditvijo v mestnem jedru oživijo številni gostinski prostori, kjer se lahko zabavate ob glasbi najrazličnejših domačih in tujih glasbenih skupin. Udeležite se lahko številnih prireditev in si ogledate prenekatero zanimivost. Povsod pa se lahko okrepčate z vrčkom hladnega (laškega) piva. Zaključek vsega tega praznovanja pa je predstavili tudi mi, Likovno društvo Laško, s svojim vozom in predstavitvijo svoje dejavnosti. Prav tako pa so si obiskovalci lahko ogledali naša dela v galeriji. Sami o sebi pravimo, da smo umetniki začetniki, ki pa v svoja dela damo vse svoje občutke, izražamo veselje ter dušo narave, ki jo opazujemo. In tako nastajajo slike, ki so uresničenje naših sanj. Prav tako so to slike, ki nastajajo kot pri umetniku, ki je iz odpadnega lesa izklesal Madono. Saj prava umetnost ni v dragem materialu, je v naših srcih. Cvetka Berginc Živžav sredi cvetočih trav in Rastlinska biodiverziteta v Občini Laško V sredo, 23. junija, je Likovno društvo Laško v sodelovanju z Etno odborom Možnar organiziralo likovno delavnico z naslovom Rastlinska biodiverziteta v Občini Laško. Ustvarjali smo na gradu parada, ki je prava harmonija cvetja, piva in starih šeg ter seveda v zadnjem času tudi vse bolj predstavitev domačih in sosednjih društev. Sestavlja jo preko 50 vozov, ki prikazujejo pivovarniško tradicijo, cvetlično bogastvo ter stare šege in običaje. Seveda smo se Tabor od 15. ure dalje. Sodelovalo je 16 likovnikov in likovnic. Po 17. uri smo pripravili razstavo likovnih del na gradu Tabor in se pridružili etno prireditvi Košnja. Prireditev smo zaključili na gradu Tabor Laško. Milena Žohar Vabljeni na slikarski razstavi Goethe je nekoč zapisal, da se človek najbolj izogne svetu z umetnostjo, ampak z umetnostjo se tudi najpopolneje vključi vanj. Naša »umetnost« je v teh dneh na ogled v prostorih Občine Laško: v prvem nadstropju v Uradu župana in Oddelku za družbene dejavnosti. Razstavo si lahko ogledate med uradnimi urami občinske uprave. Približno na en mesec ali mesec in pol bomo tematiko slik spreminjali. Sedaj, ko imamo Laščani enkrat mesečno sejem - zakaj si ne bi enkrat mesečno privoščili še nekaj za dušo in si ogledali slike naših sokrajanov? Še ena razstava je postavljena v avli Pivovarne Laško, ogledati pa si jo je mogoče vsako dopoldne od ponedeljka do petka. Avla v pivovarni je izjemno primerna za razstave, saj v svetlobi prostora slike kar zažarijo. Hvaležni smo Občini Laško in Pivovarni Laško, da nam dajejo na voljo razstavne prostore, in verjemite nam, potrudili se bomo, da bodo prostori »sijali«. Cvetka Berginc Rock Otočec - sproščen zaključek prvega polletja V Kulturnem društvu Vrh nad Laškim delovna vnema ne pojenja, še posebej so aktivni člani Vaške godbe. Poleg številnih nastopov v domačem kraju so se v začetku junija udeležili tudi mednarodnega mažoretnega festivala jagod v Prešovu na Slovaškem, z njimi pa so potovale možoretke iz Vukovarja, ki so tudi evropske viceprvakinje. Kot posebni gostje so člani Vaške godbe nastopili na zaključku prireditve Rock Otočec in na lastni koži občutili čar blata, v katerem veliko mladih najde sprostitev, zabavo, razigranost in še kaj. Skupaj z drugimi društvi z Vrha nad Laškim pa so pripravili predstavitev domačega kraja na prireditvi Lepo je res na deželi na letošnjem Pivu in cvetju. Stanko Selič Foto: Jure Urek Kultura Etno odbor Jureta Krašovca Možnar S kosci in grabljicami pod laškim gradom Pod laškim gradom smo na pragu poletja članice in člani Etno odbora Jureta Krašovca Možnar doživeli nepozabno popoldne na 24. letnem prikazu starih ljudskih šeg in delovnih opravil Občine Laško. Zbrali smo se skupaj s člani kulturnih društev in skupin laške občine, da bi pokazali, kako so včasih družno opravljali večja in zahtevnejša kmečka opravila. Košnja je bila zagotovo eno takšnih. Trave je bilo dovolj, da smo se z veseljem lotili dela. V našem primeru to še posebej poudarjamo, saj se je ročne košnje lotilo nekaj manj kot štirideset izkušenih koscev in slaba polovica manj grabljic. Pokazali smo več različnih opravil ob košnji in šegavosti ob njej, za nameček pa še šege ob kresu in veselje ob zaključku dela - »likofu«. Lepo je bilo od blizu in daleč opazovati kosce in za njimi pokošeno travo v redeh, trošenje, grabljenje, spravilo sena v dolino do voza, kjer so ga naložili in pri vožnji domov po slabi in viseči poti zvrnili. Celotno dogajanje smo zabeležili na filmski trak, naredili vrsto lepih in zanimivih fotografij, likovniki pa tudi nekaj zanimivih slik. S tem pa dela še nismo v celoti zaključili, saj želimo iz vsega omenjenega ustvariti prvi projekt šeg in opravil na temo Košnja, ki naj bi bil veren zapis življenja naših ljudi pred nekaj desetletji. Iz njega bodo naši zanamci lahko razbrali podrobnosti tega opravila z bogatim foto in filmskim materialom, in če jim bo še volja, naredili tudi prikaz. Vsi smo domov odhajali dobre volje in s prijetnimi vtisi, v mislih pa podoživljali čase naše preteklosti. Žetev po starem Idilična vasica Curnovec pri Šentrupertu na Kozjanskem, do katere sicer vodi za današnje čase dokaj slaba makadamska cesta, je bila kraj zanimivega dogodka. Pri Gračnerjevih sta se Ivan in Olga odločila, da bi po več letih obudila spomin na čase, ko po njivah še niso ropotali kombajni in ko se je pogosteje kakor dandanes sejalo različne vrste žita. Na srednje veliko njivo sta lansko jesen posejala pšenico, in ko je sredi letošnjega julija dozorela, sta medse povabila žanjice in vezače od blizu in daleč. Zbralo se je dvanajst žanjic in nekaj vezačev, še danes vajenih tega dela, pa čeprav ga večina ni opravljala že najmanj dvajset in še več let. V poldrugi uri so poželi njivo, snope pa skrbno zložili v kopice, da so se dodobra osušili, preden so jih odpeljali domov. Ob vročini, ki je vse bolj pritiskala in priganjala žanjice, in kapljicah znoja, ki so drsele po razbeljenih licih, je bilo videti tako, kakor bi se čas za nekaj desetletij premaknil nazaj. Kljub vsemu pa žanjice niso pozabile uprizoriti kakšne šege, kot je denimo »živi porecelj«. Žetev se je, kakopak, zaključila s pesmijo, vriskanjem in likofom. Gospodarju Ivanu in gospodinji Olgi se vsi prisotni iskreno zahvaljujemo za idejo in gostoljubnost, saj nam je bilo z njimi in »tavrharji« lepo preživeti delovno dopoldne. Vlado Marot Aškerc -prvi slovenski arhivar V soboto, 12. junija, je bil 15. Pohod po Aškerčevi poti, ki so ga člani KD Antona Aškerca Rimske Toplice izvedli ob pomoči društev v KS Rimske Toplice in Zidani Most. Finančno pa je pohod kot vsako leto obogatila tudi Občina Laško. Pot je tekla iz Zidanega Mosta skozi Širje do Aškerčevine, kjer je bila zaključna prireditev. Pohodnikov je bilo manj kot ponavadi, morda zaradi napovedane vročine ali zaradi srečanja zasavskih planincev na Kumu ali pa ... Pred železniško postajo v Zidanem Mostu je letos maloštevilne pohodnike pozdravila Železničarska godba na pihala. S tako popotnico so zlahka zagrizli v lepo urejeno gozdno pot, za kar so se potrudili člani PD Rimske Toplice, vse do idiličnega Širja. Tam so jih dočakale pridne gospodinje z dobrotami, člani KD Zidani Most pa so pripravili kratek kulturni program. V lepem vremenu, res malo vročem, kar je morda razlog za manjše število pohodnikov, so pogumno premagovali kratko pot do Aškerčevine. Glavnina je letos ubrala drugačno pot mimo Grmade, kjer so nekdaj domovale čarovnice. Pot je slikovita, senčna in polna zanimivosti, ki jih dobro pozna vodič Milan Vodišek. KD Rimljan je na poti zopet presenetilo s programom, manjkale pa niso niti dobrote za simbolično ceno. Na Aškerčevini so utrujene popotnike pričakale stojnice z domačimi dobrotami družin Rode in Aškerc, dobrotami Društva kmečkih žena Laško, izdelki ročnodelskega krožka Tavžentrože, KD Antona Aškerca in informacijami Stika Laško. Letos je pohod obogatil tudi domačin, alpinist Jože Zupan, ki je predstavil in v nakup ponudil svoj pesniški prvenec Tukaj tam onkraj. Člani TD Rimske Toplice so postregli z golažem in tudi za pijačo je bilo poskrbljeno. Na zaključni prireditvi so zapeli pevci in pevke KD Anton Aškerc Rimske Toplice, s flavto in citrami so se predstavile Katja Cajzek, Katarina Aškerc in Monika Rožej, Matjaž Aškerc je predstavil Aškerčevo pesem, vse pa je pozdravil Jože Senica, predsednik KS Rimske Toplice. Najbolj nestrpno pa so pričakovali gospo Katjo Zupanič, predsednico Arhivskega društva Slovenije, ki je predstavila Aškerca arhivarja. Ta del pesnikovega življenja je manj znan in zato je bilo zanimivo izvedeti, da »ni bil samo duhovnik in pesnik, ampak tudi prvi slovenski poklicni arhivar«. Zupaničeva je poudarila, da je Aškerčevo delo za arhiviste pomembno, »ker se je z njim začelo obdobje rednega, sistematičnega arhivskega dela in kontinuirane skrbi za arhivsko gradivo«. »Arhivskega dela se je lotil strokovno, prebiral je strokovno literaturo, obiskal arhiv v Zagrebu in spraševal za nasvete zgodovinarje,« je še dodala. Povezovalka programa Barbka Rode je dejala: »Aškerca ne bomo nikoli spoznali v celoti; z vsako pesmijo odkrivamo nekaj 23 ■■■■■■■ novega in vsak gost na pohodu pove še nekaj več.« In tako se je ob prijetni glasbi, ki jo je predvajal Mitja Softič, počasi zaključil 15. Pohod po Aškerčevi poti. In nadaljevalo se je praznovanje krajevnega praznika KS Rimske Toplice z dvema glasbenima skupinama na parkirišču Aqua Rome. Se bomo naslednje leto zopet srečali na poti iz Zidanega Mosta v Rimske Toplice? Seveda, saj moramo izvedeti še veliko o našem Antonu Aškercu. Milena Suhodolčan Kartuzija Jurklošter gostila srednjeveški tabor Pod zvezdami Celjanov Od 24. do 27. junija je Turistično društvo Celje skupaj s Ks Jurklošter, KD Jurklošter in zavodom Odon Jurklošter na kartuzijski pristavi izvedlo prikaz izredno zanimivega srednjeveškega tabora. Srednjeveški tabor, pa tudi delo in izkušnje srednjeveške skupine Celjani in sodelujočih skupin iz tujine so bili prava popestritev za kartuzijo Jurklošter, ki je izviren kraj zgodovinskega dogajanja, povezanega z usodo Celjskih grofov. Štiridnevni program je bil vseskozi zelo raznolik, še posebej pa v soboto, 26. junija, ko je bil srednjeveški tabor odprt za zunanje obiskovalce. Na ta dan so udeleženci tabora v izvirnih srednjeveških kostumih prvič uprizorili zgodbo o Frideriku in Veroniki, ki se je dogajala v tej starodavni kartuziji. Postavljena je bila tudi srednjeveška tržnica s »pušnšankom«, domačimi dobrotami in izdelki iz medu, ki so jih lahko obiskovalci tabora poskusili in kupili. Vsak obiskovalec se je lahko preizkusil v streljanju s srednjeveškim lokom in si od blizu ogledal življenje v takšnem taboru. Organizatorji, Turistično društvo Celje, in sami udeleženci so nam zatrdili, da so se v naši kartuziji izredno dobro počutili, in se nam zahvalili za prijaznost in sodelovanje. Glede na to, da je bila prireditev prvič postavljena na kartuzijsko pristavo, je bil odziv obiskovalcev dober in upamo, da bo na naslednjih taborih še boljši, saj si želimo, da bi prireditev postala tradicionalna, če bo imel organizator, Turistično društvo Celje, le interes za to. Prav takšne prireditve namreč lahko pripomorejo k višji dodani vrednosti lokalnega turističnega območja. Direktor zavoda Odon Jurklošter Janko Cesar Capi - pes krvosledec Presneto dolgo sva si z ženo prizadevala dobiti novega člana v našo hišo. Vse stvari za njegovo novo življenje so bile že nekaj časa pripravljene na določenem mestu in čakale na njegov prihod. Tistega lepega julijskega dne se je zgodilo. Pot se vije po asfaltni cesti, med drevjem in skalami. Med potjo se za trenutek ustavim, pretegnem noge in se zazrem v toplo modro nebo. Po bližnjici presekam ovinke in v daljavi zagledam mesto. Vozim se po slabo vzdrževani cesti. Nešteto generacij se je že vozilo po njej. Na moje veselje se prikažejo prve hiše. Listek z naslovom je v moji roki. Ogledujem si hišne številke in stavbe in iščem pravo hišo. Smreke z vejami skoraj do tal me pozdravljajo. Pri desnem ovinku se z avtom zapeljem navzgor. Prispem na previs, kjer se stika dvoje cest. Na levi strani stoji hiša s pravim naslovom. Pred hišo so drevesa, eno višje od drugega. Človek bi želel imeti dom, kjer so kamni in tla obložena z žametnim mahom. Pozdravi me lajež lovskega psa, lepota hanovrske barvarke. Barvni odtenki njene dlake jo skupaj s soncem delajo še lepšo. Po gozdu in okrog hiše se sliši njen lajež, ki opozarja mimoidoče, da so tukaj njen dom in njeni otroci. Zatopljen v previdni molk stojim in čakam gospodarja. Napenjam ušesa, da bi slišal najtišji glas domačih ljudi. Okoli mene pozorno stopa psička, ovohava mojo prisotnost. Prijeten pozdrav, pred kratkim sva se po telefonu dogovorila z gospodarjem, videla se še nisva. Pozdravijo nas tudi mladi psički. Gledam posamezne mladičke, zamišljeno. Rjava barva in temnejše proge se v sončni svetlobi, pri gibanju, menjujejo. Ta bo naš ... S spremstvom prispem k hiši. Dogovor, rodovnik, cepljenje in psiček je naš, moj. Iz okolice hiše razberem, da so mladiči tukaj preživljali lepo mladost. Mlademu psičku ponudim še zadnje slovo od domačih, mati pa se zaradi nadležnih mladičev sploh ne zmeni zanj. Mladega Capija položim na modro prevleko. Trenutki slovesa in novega pričakovanja se zlivajo v preteklost in sedanjost. Psiček s pogledom nekaj išče, čuti človekovo bližino. Njegove rjave oči nekaj iščejo, pozorno me gledajo. »Kdo si, zakaj me nosiš stran od moje družine? Avto sem poznal že prej. Veliko ljudi se je vozilo okrog naše hiše, tega vozila in tega človeka pa še nisem videl. Zakaj me pelje stran od mojih? Skuša se pogovarjati z menoj, pa Capi me kliče. Mati in drugi so me klicali drugače. Z dobrotami se mi skuša približati. Moram priznati, da mi godi. Vožnja me uspava. Kje pa sem? Gozdovi okrog so drugačni, reka, cesta, veliko avtomobilov. Mati nas je vedno opozarjala, naj bomo previdni Literarni kotiček na cesti. Kar nekaj ljudi me je prišlo pozdravit. Novi dom, pač tako mora biti. Dali so me na poseben prostor v stanovanju. Skodelica s svežo vodo in hrano me čaka v kotu. Nikjer moje mame in malih sorodnikov. Rahlo bom potisnil moj gobček v modro pokrivalo in v žalosti zaspal.« »Pusti ga, da se odpočije od vožnje in vročine. Nekaj dni bo v stanovanju, da se privadi. Če bo cvilil, bomo prižgali radio ali pa mu k ležišču postavili veliko budilko ... « se je slišalo. »Ponoči sem se zbudil, mame ni bilo, zacvilil sem, takoj so bili novi gospodarji pri meni. Popil sem malo mleka, pa tudi nekaj koščkov mletega mesa sem dobil. K meni so postavili čudno stvar, ki je tiktakala. Poslušal sem čudne zvoke in verjemite, za trenutek sem pozabil na stari dom.« Že prejšnja jesen je bogato obrodila kostanj in žir, narava je poskrbela, da je postal prašičji zarod še večji. Tla, obrnjena od prašičje večerje, so bila pravšnja za spoznavanje Capija z novim okoljem. Odpravila sva se proti krmišču. Komaj sva naredila nekaj korakov, že je moj mali prijatelj začel ovohavati razrita tla, previdno, korak za korakom. »Čuden vonj, ne poznam ga, pa vendar mi lovska strast mojih prednikov v meni nekaj sporoča. Toda previdno! Sveže razrita zemlja, tukaj so včeraj čudne živali poskrbele za svoj želodec. Nemir se me poloti, verjetno me bo novi gospodar varoval, če bo treba.« Vsak lovec je rad v naravi, obišče krmišče in je rad v družbi z gozdnimi prebivalci. Založil in pregledal sem krmišče. Julijska vročina je razrito zemljo spremenila v prah. Krmišče obiskuje divja svinja z mladiči. Mali prijatelj previdno ogleduje vso okolico okrog krmišča. Vedno se previdno vrne v bližino mojih nog, v varno zavetje. Dnevi so minevali, prišla je jesen, za njo zima. Decembrski dan je naju s Capijem vabil na zasnežena pobočja. Postala sva že prava prijatelja. V teh mesecih sva se veliko naučila. Osnovne vaje poslušnosti so postale užitek, saj je psiček z veseljem izpolnjeval ukaze, tudi z vonjem krvi sva se seznanila. Z nahrbtnikom in puško sva se odpravila. Gaz v snegu je postajala vse ožja in na koncu travnika je popolnoma izginila. Zamolkel, oddaljen pasji lajež je tu in tam zmotil tišino. V dolini je v megli ležala Loka. Dolini sem obrnil hrbet in z daljnogledom pregledal rob gozda. Pod kostanji sem opazil več srn z mladiči in enega mladiča uplenil. Capija sem odložil pri nahrbtniku in odšel do gozda. Rdeča sled je odnesla še zadnje trenutke življenja divjadi. Povlekel sem mladiča po snegu, levo in desno, ter ga pustil malo više pod drevesom, z namenom, da ga bo Capi poiskal. »V daljavi sem videl srne. Poznam jih, 24 Literarni kotiček pa tudi divjega prašiča sem videl na vozu. Strel me predrami, zazrem se v smeri poka. Srnjad beži, mladič leži v snegu. Gospodar je šel k njemu, vleče ga v gozd. Čudno, najin avto je vendar v drugi smeri. Prihaja k meni.« »Capi, malo sem ti skril mladiča, poizkusi ga poiskati pa potrudi se!« »Nadel mi je široko ovratnico, ki jo dobim, ko kaj iščeva, pripel mi je dolg jermen in odšla sva proti gozdu. V zraku sem čutil napetost, saj se bo zgodilo nekaj novega. Od daleč zagledam v snegu rdeč madež. Vonj mi prinaša nekaj novega, pa vendar nekaj že poznanega. Gospodar mi pokaže sled. Priznati moram, da mi je tovrstno iskanje v veselje. Kmalu sem našel srnico. Pohvale in grižljaj sladkega keksa so mi ugajali. Počutil sem se pomembnega in ponosno sem nosil zataknjeno zeleno vejico na ovratnici. Vso pot do avtomobila me je gospodar hvalil, prigovarjal, tudi svojim prijateljem je ponosno predstavil moje prvo resno iskanje, kajti vsa iskanja do sedaj so bila na suhi koži. Doma sem ponosno zaspal in sanjal, da sem vsak dan našel takšne gozdne živali, pa še veliko večje in drugačne.« Minila so leta, Capi je opravil potrebne preizkušnje in že uspešno opravljal svoje poslanstvo. Pomoč sva nudila lovcem, ki so potrebovali šolanega psa po krvni sledi. Dostikrat sva prišla domov razočarana, saj iz različnih razlogov nisva bila uspešna. Tudi midva včasih nisva bila dovolj telesno in psihično pripravljena ali pa so strelci že pri prvem iskanju napravili preveliko napak. Že je prišlo poletje in s Capijem sem poskušal iti tudi v vodo. Zanimalo me je, kakšen ljubitelj vode je. Odšla sva k reki in počasi preskakovala kamne, ki so gledali iz vode. Capi me je spremljal in občasno skočil v nizko vodo. »Reka je bila dokaj sveža in vabeča. Z vsemi štirimi sem stal v njej in opazoval gospodarja, ki skače s kamna na kamen. Na spolzkem kamnu mu je spodrsnilo in oblečen je padel v vodo. Najraje bi od smeha zalajal. Skočil sem proti njemu in zaplaval po reki, s kremplji sem ga malo popraskal.« »Bravo, Capi, kar plavaj,« sem spodbujal psa, ki je plaval proti meni in me nerodno praskal s kremplji. Preplavala sva reko in se vrnila na breg. Odložil sem mokra oblačila in skupaj sva reko še nekajkrat preplavala po širini. »V tistem vročem dnevu je bilo prav prijetno plavati in prinašati stvari iz vode.« Poleg plavalca sem v Capiju prebudil tudi prinašalca, saj mi je iz vode prinašal razne predmete in s tem pokazal novo vrlino. Poleti in jeseni sva pridno iskala ranjeno divjad. Bila sva dokaj uspešna. Capija sem seznanil z jelenjadjo, mufloni in gamsi. Tudi na jesenskih pogonih sva sodelovala. To jesen sem Capiju prinesel novega prijatelja, resastega jazbečarja. Klicali smo ga Flik. V našo hišo je prišel po spletu čudnih okoliščin. Dan za dnem se je obešal na Capijeva viseča ušesa. Dostikrat smo opazili krvave madeže, ki so bili posledica ostrih zob mladega psa. Capi je vse tegobe prenašal pokroviteljsko, kot bi bil oče mlademu psu. »Vsako jutro me je mala zverina poiskala, me vlekla za ušesa, grizla nogo in me nadlegovala ves dan. Igra z njim mi je bila včasih prijetna, dostikrat pa bi ga najraje z ostrimi zobmi stresel, da bi imel za vedno dovolj. Vsaj ponoči sem imel mir, kajti spal je v drugem delu in vse noči klical mamo. Včasih so ga ponoči dali k meni, misleč, da sem njegova mama, in je zaspal na mojem trebuhu. Ponoči se nisem upal premikati, da ne bi male nadležne zverine zbudil. Ko je zrasel, ne v višino, ampak v glavi, je dostikrat sodeloval z menoj pri iskanju ranjene divjadi. Prav uspešna nisva bila, saj sva vedno tekmovala, kdo bo hitrejši in uspešnejši, tako da je gospodar za iskanje ranjene divjadi vzel rajši mene, Flika pa porabil za pregon divjadi. Z leti sem se malo poredil, postal sem močan in spoštovan pes. Tudi k veterinarju sem včasih odšel, da so zašili kakšno poškodbo.« Capju so z manj in več uspehi tekla leta. Tudi meni. Poleg iskanja ranjene divjadi je imel še to veselje, da je vsak dan odšel za hišo, na potep k svoji ljubezni, nemški ovčarki. Sedel je pred njeno hišo, jo gledal, se po pasje pogovarjal in se vrnil domov. V mrzlem, čudovitem jesenskem popoldnevu sva se sprehajala med gamsi, od skale do skale po strmem pobočju. Odlična skrivališča in domovanja za gamsa. »Skakal sem s kamna na kamen, od sence do sence. Zaustavil sem se dva ali tri skoke pred skalo in razmišljal, kam najlaže skočim. Odskočil sem, toda premalo. Padel sem, trd pristanek. Poskušal sem vstati, stopiti na noge, ni šlo, pekoča bolečina v desni nogi, od bolečine sem skoraj izgubil zavest.« Ko sem pregledoval gamsja pobočja, je Capi skušal preskočiti dve skali. Zgrešil je in padel dobrih dvajset metrov preko skal. Skušal se je dvigniti, vendar je zaradi poškodbe ostal na mestu. Hitro sem ob strani splezal do njega. Bil je v šoku. Desna prednja noga je bila čudno obrnjena, zlomljena. Kaj pa sedaj? Počasi je pes prihajal k sebi, občutil je, da mu poskušam pomagati. S pasom sem imobiliziral poškodovano nogo in ga v naročju s težavo že v mraku prinesel do avtomobila. Zjutraj sem se odpravil k veterinarju. »Pripeljali smo se v veterinarsko ambulanto, kjer so me že velikokrat oskrbeli. Noga me je močno bolela, še mala zverina me je doma pustila pri miru. Mož v beli halji mi je dal injekcijo in zaspal sem.« Veterinar je ugotovil visok zlom noge, pod lopatico. »Potrebna bo operacija! S tem psom ne boš več iskal, lahko pa mu dam tudi injekcijo in ga pustiš tukaj,« je rekel. Z zadnjim predlogom se nisem strinjal. Capi je bil član naše družine, prijatelj, pomočnik, od katerega se ne ločiš kar tako z injekcijo in adijo. Z veterinarjem sva se odločila za močan povez kot mavec. Pa bomo videli ... »Zbudil sem se doma, s tesno povezano nogo, prave bolečine nisem čutil. Celo postavil sem se na zadnje noge. Mala zverina me je ogledovala z vseh strani, opozoril sem ga, naj me vsaj nekaj dni pusti na miru. Razumevajoče se mi je odmikal.« Poškodovanec se je naslednje jutro postavljal na zdrave noge, iz pesjaka je odšepal na travo, pa tudi vodo je pil. Flik ga je ogledoval, predvsem pa mu je bil zanimiv živo rumen povoj. S spoštovanjem do poškodovanega sostanovalca se je celo prijateljsko umikal. Po mesecu dni smo povoj odstranili. Capi se je s težavo opiral na poškodovano nogo, vendar je že odhajal na prijateljske obiske k svoji ljubici. Zavedal sem se, da bo treba šolati novega psa. Kje, kdaj, kako? Dobili smo ga, mladega, lepega hanoveranca, podoben je bil Capiju, vendar z manj progami po telesu. Capi, že malo gluh, šepajoč, si je v družbi Flika ogledoval novega prijatelja. »Flik, zdi se mi, da sva že resnično stara, poglej tega mladeniča, poln je življenja in energije. Tako je pač v pasjem življenju, eni odhajamo, drugi prihajajo«. Mislim, da se je rahlo užaljeni Capi stisnil k meni. Pomiril sem ga in ga krepko objel, razumel je. Skupaj s Capijem sva učila novega psa. Poleg, sedi, prostor, so bila povelja, kjer mi je Capi z veseljem pomagal. Tudi lažje krvne sledi, s kljukami, je Capi pomagal premagovati mlademu psu, ki smo ga klicali Boko. Tistega popoldneva je Capi zopet odšel za hišo na obisk. Soseda me je poklicala, da pes leži pred njihovo hišo in močno diha. »Prišel sem do svoje prijateljice, pogledal sem jo, nekaj me je v prsih stisnilo ... je to slovo?« Hitro se spustim mimo sive bukve, dol nad glavno cesto, po zaraščeni shojeni stezi, proti sosedovi hiši. Od daleč vidim Capija ležati, ne zgane se, kot kamen leži. Čas se ustavi, sklonim se k njemu. Življenja v njem ni več. Pobožam ga po svetleči dlaki, z roko mu grem po temni glavi čez hrbet. Tudi veter je utihnil. Od žalosti se tresem po celem telesu, dvignem ga v naročje. Po žilah teče žalost. Nosim ga. Na sredi poti se ustavim. Hrib nad mano je obraščen s starimi bukvami. Zdi se mi, da segajo nekam daleč v nebo. Zazrem se s praznim, solznim pogledom, zavem se, ne bo ga več. Postal sem ob robu jase. Zadnje desetletje sva bila velikokrat tukaj, sama, ob večerih, ko nisva vedela, zakaj, kako, ne vem. Čas nama je odtekal in puščal kruto resnico v reševanje. Spustil sem mrtvega prijatelja na tla. Oddaljil sem se nekaj metrov in razmišljal o najini skupni poti. Stopal sem čez odlomljene vrhove in podrta debla proti domu. Ženo sem seznanil z usodo našega Capija. Skupaj smo odšli na jaso. Flik in Boko sta poskušala pasjega prijatelja z rahlim cviljenjem postaviti na noge. Tudi onadva sta spoznala, da Capija ni več. Ob koncu najine poti sem se ob grobu Capiju zahvalil za vse, česar me je v štirinajstih letih naučil. Dim iz starega dimnika pa se je vil proti večernim višavam, tam nekje, kjer naj bo Capijevo novo lovišče. Jani Krivec Zdravstvo za zmw Težave z odvajanjem blata Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš Zdravstveni delavci opažamo, da ima čedalje več ljudi težave z odvajanjem blata. Opažamo tudi, da jih večina ne ukrepa že ob prvem znaku, torej ko se odvajanje blata zapre samo za en dan, še več, nekateri čakajo celo ves teden, v ambulanto pa pridejo šele potem, ko je stanje že resno. Blata ne morejo odvajati brez odvajal, ki jih dobijo pri zdravniku, nekateri pa morajo celo v bolnišnico. Težave z odvajanjem blata so povezane z načinom življenja in prehrano, pa seveda s pitjem tekočine in gibanjem. Vzrok je tudi v tem, da zanemarimo poziv na blato. Večini se nekako ne zdi pomembno, da bi poslušali notranji glas, drugim vse prehitro teče čas, tretji pa nimajo nobenega reda ne pri hranjenju, ne pri gibanju, ne pri pitju zadostnih količin tekočin. Potrebujemo samo vodo in to precej navadne, zdrave vode, nikakor ne vode iz hladilnika, še manj pa stoječe vode, kakršna je voda v plastenkah. Problem nastane ob poletni vročini, ko telo s potenjem izgubi še več vode, s tem pa je večja tudi možnost zaprtja. Druga napaka, ki si jo velikokrat privoščimo, je nepravilna prehrana. V vsakodnevnem obroku bi moralo biti vsaj 30 g vlaknin, torej balastnih snovi. Tretja napaka pa je premalo gibanja - to namreč pomaga telesu, da se blato lepo počasi pomika naprej. Pomembno je tudi, kako se odvajanja blata lotimo. Na školjki je treba sedeti tako, da se z ravno hrbtenico nagnemo naprej, komolce položimo na stegna, s čimer se izključi prema trebušna mišica, pritisnemo pa tako, da spodnji del trebuha in stranski del pasu potisnemo rahlo ven. Vzroki zaprtja Zaprtje torej ni bolezen, je znak neke motnje: največkrat je vzrok zanj funkcionalen, se pravi, da gre za motnjo v polnjenju in praznjenju črevesa, redkeje so vzroki različna obolenja ali anatomske nepravilnosti prebavil. Na polnjenje in praznjenje črevesa lahko vplivajo zdravila proti bolečinam, zdravila, ki vsebujejo železo in kalcij, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, zgage, depresije in bolezni srca. Zaprtje lahko povzročijo tudi hormonske spremembe v nosečnosti in po porodu. Na odvajanje zelo vpliva ritem prehranjevanja, zato so pogosto zaprti ljudje z neredno prehrano in motnjami hranjenja. Kako si pomagati Otrobi so trdni zunanji ovoji semen/žita, uporabljamo pa jih lahko samostojno ali kot dodatek v kruhu, žemljah itd. Vlaknine so stročnice, otrobi, slive, laneno seme, japonske hruške in kinua. Laneno seme je naravno odvajalo. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin ureja prebavo, zaradi sluzi, ki jo vsebuje v svoji lupini, pa deluje tudi odvajalno. Ker semena v črevesju vežejo vodo in nabreknejo, povečajo volumen blata, kar pospeši črevesno aktivnost in posledično tudi praznjenje črevesja. Dobro naravno odvajalo pripravite iz žličke zdrobljenih ali zmletih lanenih semen, ki jih zmešate z žličko medu in kozarcem mlačne vode. Napitek popijte zjutraj na tešče. Laneno seme pa lahko skuhate v mleku in ga pojeste zvečer. Na tešče lahko spijemo kozarec tople vode, čaja ali kave, čez dan si pripravimo urnik hrane z več sadja, zelenjave in vlaknin, če to ne pomaga, si zvečer pripravimo laneno seme ali čez noč namočimo slive ali fige, zjutraj to tekočino popijemo, slive in fige pa med dopoldnevom počasi pojemo. Poskušamo se tudi čim več gibati, gremo na sprehod ali telovadimo, delamo trebušne vaje, starejši pa naj poskušajo vsaj hoditi. Če so v postelji, naj jim svojci pomagajo tako, da jim dvignejo pokrčene noge v kolenu proti trebuhu oz. bradi. Topel Donat je zelo priljubljen, se pa bojim, da vas večina s pitjem pretirava in se ga preveč oklepa. Ko nam res ne pomaga nič več, moramo na žalost uporabiti odvajala, ki jih kupimo v lekarni. Zdravstveni dom Laško Preventivna akcija za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani V minulem šolskem letu se je zaključila 24. preventivna akcija, ki je potekala med osnovnošolci od prvega do petega razreda na vseh osnovnih šolah, vključno z oddelkom ONIS na osnovni šoli Laško. Sodelovalo je 608 učencev, ki so si vestno umivali zobe doma in v šoli ter se trudili uživati hrano in pijačo, prijazno zobem. Zelo pomembna je motivacija osnovnošolcem. Pri tem so imeli pomembno vlogo učitelji, starši, preventivna medicinska sestra in zobozdravnik. Zaključek akcije je prinesel lepe rezultate. Uspešnih je bilo 393 učencev, ki so si prislužili udeležbo na zaključni prireditvi akcije. Ti učenci so bili resnično dosledni, saj so imeli ob nenapovedanih kontrolah čistosti vedno čiste zobe. Zaključna prireditev je bila 24. maja v dvorani Kulturnega centra Laško. Udeleženci so si ogledali gledališko predstavo Posebni ježek, ki nas je naučil, kako se obnašati takrat, ko se nepričakovano zgodi nesreča, in kako pomembno je, da poznamo najosnovnejša pravila. Najuspešnejši razredi akcije so prejeli priznanja za odlično umite zobe in manjšo praktično nagrado. Posebno priznanje akcije je bil že tretje leto prehodni pokal za zmagovalni razred čistih zob, ki so si ga prislužili učenci 1.-3. razreda podružnične osnovne šole Zidani Most z 97,9-odstotno čistostjo zob, s čimer so bili najuspešnejši razred v Občini Laško. K uspehu so pripomogle spodbudne besede učiteljic Mirice in Monike. Drugo mesto je pripadlo učencem 1. in 2. razreda osnovne šole Sedraž, njihov trud in spodbudne besede učiteljice Maje so pripeljali do uspeha 97,7-odstotne čistosti zob. Tretje mesto je odšlo na osnovno šolo Jurklošter, kjer so učenci 3.-5. razreda dosegli 95,9-odstotni uspeh, spodbujala jih je učiteljica Darja. Pred odhodom domov je vsakega udeleženca v avli pričakala zdrava malica: jabolko, kifeljc in voda. Zdravstveni dom Laško je takšno obliko prireditve lahko pripravil s pomočjo prijaznih sponzorjev, zato še enkrat vsem hvala. Vsi osnovnošolci, udeleženi v preventivni akciji, so se trudili po najboljših močeh in se borili za cilj: Čisti zobje so moj ponos. Tradicionalna preventivna akcija prinaša vidne uspehe pri otroškem zobozdravstvenem varstvu v Občini Laško, kar se kaže na nizki stopnji kariesa pri osnovnošolcih. Preventivni program je vredno nadaljevati, zato z novim šolskim letom pričenjamo 25. akcijo Čisti in zdravi zobje ob zdravi prehrani v Občini Laško. Damjana Ključevšek, izvajalka preventivnega programa 26 Sociala in humanitarna dejavnost Območno združenje Rdečega križa Laško SKUPŠČINA IN OBČINSKI SVET SPREJELA POROČILO O DELU RDEČEGA KRIŽA Sredi junija so se člani Skupščine Območnega združenja Rdečega križa Laško sestali na redni letni skupščini, na kateri so obravnavali bogato in obširno poročilo o delu. V njem smo med drugim predstavili vse tisto, kar je povezovalo, združevalo in bogatilo naše delo v okviru združenja RK in znotraj njega povezanih 13 krajevnih organizacij Rdečega križa laške in radeške občine. V 12 odborih krajevnih organizacij RK (KORK) deluje 198 naših prostovoljcev, v območnem in nadzornem odboru ter drugih organih skupščine pa še preko 30 izvoljenih članov prostovoljcev. Lani smo imeli 5.211 članov Rdečega križa, od tega 158 novih, sedem je bilo prejemnikov enega od rednih priznanj RKS, 3.218 občanov Laškega in Radeč imamo vpisanih med krvodajalce. Med njimi jih je na desetih krvodajalskih akcijah kri darovalo 1.080 (največ v zgodovini laškega RK), od tega 104 novi. 334 krvodajalcev je prejelo enega od priznanj za darovano kri, 61 občanov ima kartico Darovalec, kar pomeni, da so evidentirani kot darovalci delov človeškega telesa po smrti, 35 darovalcev organov pa je podpisalo pristopno izjavo. Na 12 tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil je bilo 115 udeležencev, na izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil pa je prišlo sedem udeležencev. 25 slušateljev je bilo na usposabljanju za prvo pomoč na delovnem mestu, sedem pa na dopolnilnem usposabljanju za regijsko tekmovanje ekip prve pomoči. Imeli smo 42 tekmovalcev v ekipah prve pomoči učencev OŠ, devet krožkov Rdečega križa na osnovnih šolah laške in radeške občine in v njih 145 članov oziroma učencev. Imamo devet predavateljev prve pomoči z licenco in 13 predavateljev zdravstvene preventive z različnih strokovnih področij. Lani smo imeli okrog 1.450 darovalcev materialne pomoči, prostovoljnih prispevkov in donatorjev. Več kot 1.400 občank in občanov nad določeno starostno mejo je bilo vabljenih na devet organiziranih srečanj krajanov po KORK, več kakor 700 krvodajalcev pa je bilo vabljenih na štiri srečanja po KORK. Preko 1.400 občanov oziroma 820 družin/gospodinjstev je bilo prejemnikov materialne pomoči, nekateri tudi do štirikrat letno. 22 učencev OŠ se je udeležilo 7-dnevnega brezplačnega letovanja na Debelem Rtiču. Na 7-dnevnem brezplačnem letovanju je bilo tudi šest starejših občank in občanov. Ob božično-novoletnih praznikih smo obiskali 760 občanov in jim podarili pakete pozornosti, obiskali pa smo tudi 19 slavljencev, ki so praznovali 90-letnico, in tri visoke jubilante. Preko 500 članov je bilo prisotnih na občnih zborih, okrog 800 članov in občanov pa se je zvrstilo na različnih izobraževanjih, predavanjih in merjenjih. Več kot 1.200 jih je na našem sedežu uporabilo storitve oglasne agencije NT&RC in še bi lahko naštevali. Poleg omenjenega je potekala izjemno obsežna in nadvse uspešna akcija pomoči za družino Čajko iz Brunške Gore nad Radečami. Bili smo tudi soorganizatorji 12. prireditve Laško združuje dobre želje. V okviru našega združenja sta potekali še dve večji akciji za pomoč družinama v stiski. Lani je pomoč občanom v 17 različnih oblikah znašala okrog 180 tisoč evrov, razdelili pa smo nekaj več kakor 38 ton materialne pomoči. Vseh podrobnosti nismo nanizali. Zagotovo so to številke, ki niso samo statistika naših dejanj, ampak predstavljajo humano gibanje vseh, ki smo tako ali drugače vključeni v delovanje organizacije RK. Vse skupaj predstavlja veliko bogastvo, ki se ne more meriti samo v kilogramih, kilometrih in ne v evrih, ampak se kaže v prijateljstvu, iskrenosti, sodelovanju, zaupanju, medsebojni pomoči, ljubezni, spoštovanju ..., zato hvala vsem, ki se tako ali drugače najdete med podatki. Skupščina Območnega združenja Rdečega križa Laško je poročilo o delu in finančno poročilo sprejela in predlagala, da ga obravnavata tudi občinska sveta obeh občin. Odbor za družbene dejavnosti in društva ter Občinski svet Občine Laško sta poročilo o delu in finančno poročilo že obravnavala na zasedanjih sredi julija. Občinski svet Laško je pohvalil naše delo, nam čestital za uspehe pri krvodajalstvu in sprejel poročilo. KROŽKI RK NA OSNOVNIH ŠOLAH ZAKLJUČILI SVOJE DELO V tem šolskem letu je na osnovnih šolah laške in radeške občine delovalo osem krožkov Rdečega križa v okviru programa obšolskih dejavnosti. Krožke je obiskovalo 130 učencev, ki so jih vodile mentorice: Renata Topolovec, Irena Grešak, Milena Žohar, Dragica Deric, Vesna Stopinšek, Magda Stopinšek, Nevenka Tratar in Jasna Koritnik. Bogato dejavnost krožkov smo tudi tokrat sklenili z zaključno ekskurzijo tistih učencev, ki so vse leto marljivo sodelovali in pomagali mentoricam pri izvedbi programa. Obiskali smo tradicionalni praznik češenj v Goriških Brdih. VOLILNI ZBOR ČLANOV RDEČEGA KRIŽA VRH NAD LAŠKIM V odboru so se odločili, da bo dosedanjih 19 članic in članov Odbora še naprej vodilo organizacijo v isti sestavi, kakor v preteklem mandatnem obdobju, kar je zbor tudi potrdil. Tako bo torej Krajevni organizaciji RK Vrh še naprej predsedovala Marija Krajnc, njena podpredsednica je Pavla Ulaga, sekretarske posle bo opravljala Marija Kotar, blagajniške pa Marija Žibret Krašovc. Nadzorni odbor bo vodila Greta Labohar Škoberne, praporščak pa je Karli Kajtna. Dogovorili so se še, da bodo imeli odslej v prostorih gasilskega doma dežurstvo vsak prvi torek v mesecu od 9. do 10. ure. Krajane, ki so se znašli v stiski ali potrebujejo pogovor, vabijo, da se v tem času oglasijo na njihovi postaji RK. V SEDRAŽU IZVOLILI ODBOR IN POČASTILI USTANOVNO ČLANICO RDEČEGA KRIŽA Na volilnem zboru je bil za predsednika ponovno izvoljen Damjan Kneza, za podpredsednico Danica Debelak, za sekretarko nova članica Barbara Jerman, blagajničarka pa ostaja Irma Nemec. Sredi julija so člani odbora počastili jubilej svoje dolgoletne članice Anice Padežnik. Gospa Anica je namreč 17. julija praznovala 80. rojstni dan in je tudi ena redkih ustanovnih članic te organizacije v Sedražu, ki je predlani 27 Upokojenci obeležila 60-letnico delovanja. Takrat ji je bil za njeno bogato delo v tej organizaciji podeljen srebrni znak Rdečega križa Slovenije. Ob tokratnem jubileju so ji na njenem domu v Trnovem, kjer so ji domači za presenečenje po tihem pripravili praznovanje, čestitali predsednik Damjan Knez, članica Odbora Matilda Lukmar in sekretar Območnega odbora RK Laško Vlado Marot in se ji v imenu Rdečega križa zahvalili za dolgoletno delo prostovoljke. V BESEDI IN SLIKI Z NAŠIMI SLAVLJENCI V tem času smo skupaj z županom, predstavniki kraja in organizacij ter društev, katerih člani so, obiskali štiri naše slavljence, občane, ki so praznovali 90-letni jubilej, in sicer: Berto Štubelj, Alojza Jančiča, Ano Šipek in Ano Guček. Berta Štubelj iz Laškega je v aprilu praznovala 90. rojstni dan. Prisotni smo bili veseli njenega prisrčnega sprejema in seveda tudi njene dobre kondicije, kot rečemo. Da je njen spomin živ in zelo dober, smo hitro ugotovili, ko smo prisluhnili njeni življenjski zgodbi. Še posebej tistemu delu, ki jo je poklicno zaznamoval in se mu je še do nedavna tudi posvečala. Ko sta skupaj z možem, ki je bil šef postaje, prišla leta 1954 v Laško, se je kot računovodja zaposlila na Komunalnem podjetju v Laškem, ki ga je takrat vodil Ciril Vezjak. »To je bila firma, da se je reklo,« nam je potrdila. »Bila je velika, dobra, njena dejavnost pa pestra in raznolika.« Življenje in poklic sta jo naredila za zelo natančno, pedantno in odločno. To področje dela jo je toliko prevzelo, da so se še do nedavna nanjo obračali po nasvete in pomoč. Še sedaj rada spremlja informacije s finančnega področja, da je, kot sama reče, na tekočem. Zato rada pogleda televizijo in oddaje z njenega delovnega področja, rada kaj zanimivega prebere, politika pa je ne zanima preveč. Pogosto rešuje križanke, s katerimi si bistri um. Živi v hiši skupaj s sinom Petrom, kar ji veliko pomeni, da ni sama, razveseli pa se tudi obiska svojega vnuka Gregorja z družino, svoje pravnukinje in pravnuka. Letošnji prvi slavljenec med moškimi, ki smo ga obiskali ob njegovem rojstnem dnevu, je Alojz Jančič iz Laškega. To poudarjamo zato, ker so moški redkost naših obiskov. Alojz se dobro počuti v družbi svojih najdražjih na prijetni lokaciji pod laškim gradom, od koder je čudovit pogled na mesto in dogajanje v njem. Njegova življenjska pot je bogata in zanimiva, mi pa smo mu z veseljem prisluhnili in izvedeli marsikaj zanimivega o kraju, Laščanih ... Poseben vtis pa so nanj zagotovo naredila službena leta, ki jih je preživljal v različnih vlogah v nekdanjem podjetju Elkov Laško. V domu starejših Zdravilišča Laško, kjer imata sedaj domovanje, pa sta sredi maja 90. rojstni dan praznovali dve naši občanki, in sicer Ana Šipek iz zaznamovali dve hudi poplavi pred 20 in 12 leti. Pri prvi sta ostala praktično brez vsega. Ana Guček nam je povedala, da je morala zaradi padca na svoji kar veliki domačiji vsaj začasno v dom. Po poškodbi počasi okreva in upa, da bo čez čas še lahko šla domov. »Nič mi ne manjka tukaj, ampak veste, dom je dom,« je večkrat ponovila. Želimo si samo, da se tihe želje vsakega od naših slavljencev še lahko uresničijo. Vsem še enkrat iskrene čestitke. Vlado Marot Popravek Zakonca Štefka in Franc Klinar, rojena leta 1926 in 1928, ki sta maja praznovala biserno poroko, seveda nista preživela 1. svetovne vojne, kot je bilo pomotoma zapisano v prispevku junijske številke Laškega biltena. Za nastalo nenamerno napako se bralkam in bralcem biltena iskreno opravičujem. Andrej Škorja Društvo upokojencev Laško Na dopustu! Lepo je živeti ter tako dobro in sposobno predsednico, kot je Jožica Cajhen imeti. Laški upokojenci že leta hodimo na letovanje na morje v različne kraje. Trubarjevega nabrežja v Laškem in Ana Guček z Blatnega Vrha pri Jurkloštru. Z obema smo na kratko poklepetali. Šipkova Ani se veselo nasmehne, ko jo spomnimo na t. i. »Šipkov koktajl«, na katerega nas je pogosto vabila, ko je bila še v hiši nasproti sejmišča v Laškem, pa čeprav sta skupno življenje s pokojnim možem Evgenom Letos smo bili v Dalmaciji v mestu Gradac. Smo kot ena velika družina, ki se med seboj zelo dobro razume. Radi pojemo in se veselimo, da nam dopust kar prehitro mine. Zelo bi bili veseli, če bi se nam na dopustu pridružilo še več naših članov -dobrodošli v našo družbo, ne bo vam žal. Saj nas starost ne bremeni, ker smo v srcu še mladi. Tudi mlajši upokojenci ste dobrodošli, polni pozitivne energije - ta nam zelo prija. Izkoristimo vsako minuto za druženje, bodimo veseli in bomo srečno živeli med dobrimi ljudmi. Terezija Škoberne 28 Upokojenci/Vzgoja in izobraževanje Društvo upokojencev Laško Razstava ročnih del Med prireditvijo Pivo in cvetje smo se članice in člani Društva upokojencev Laško v sodelovanju s Hišo generacij predstavili s svojimi izdelki. Nekoč, ko so nas bremenili služba, delo doma in vzgoja otrok, časa za nas same ni bilo. Ob upokojitvi pa naenkrat začutimo, da je ta čas prišel in da lahko uresničimo vse, o čemer smo nekoč sanjali. Nekateri se pridno udeležujejo raznih pohodov, izletov, nordijske hoje, športnih tekmovanj, drugi najdejo navdih ob ročnih delih, slikanju, literarnem ustvarjanju in druženju ob petju. Tako nikomur, ki je pripravljen sodelovati, ni treba samevati med štirimi stenami, če le ima dovolj volje, da prestopi domači prag in pride v Hišo generacij, kjer se dogaja veliko lepih stvari. Razstava je bila v vseh štirih dneh lepo obiskana in v knjigi vtisov je napisanih veliko lepih besed. Zato vabim vse, ki karkoli ustvarjate, da se nam s svojimi izdelki prihodnje leto na razstavi pridružite. Jožica Cajhen Projekt Gibanje je zdravo Pobudo za izvedbo projekta Gibanje je zdravo sva dali Slavica in Sonja, ki sva minulo šolsko leto bdeli nad skupino Ptički, otroki, starimi od enega do dveh let. Cilji projekta so bili: omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok, zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju, sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, plezanje, plazenje) in razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog). Projekt smo izvajali v igralnici, na hodniku, v telovadnici, na terasi, proti koncu šolskega leta pa tudi zunaj. Ker sta potrebi po gibanju in igri primarni otrokovi potrebi, je bilo vsak dan prisotnih več vrst gibanja, saj s tem otroci zaznavajo okolico, prostor in čas. Med projektom so spoznavali tudi različna sredstva, kot so žoge, stoli, klopi, obroči, škatle, kolebnice itd. Najpomembnejša naloga projekta pa je bila skrb za varnost otrok: držanje med hojo po stopnicah in uporaba gosenice pri hoji zunaj. Z različnimi dejavnostmi smo za začetek poskrbeli, da so vsi otroci samostojno hodili. Nato smo vključili čim več sredstev in otroke spodbujali k hitri hoji, teku, plazenju in plezanju. Vključili smo tudi glasbo in vožnjo z različnimi otroškimi vozili. Z otroki smo se igrali tudi različne gibalne igre (lovljenje, skrivanje, rajanje), izvajali sprostitvene dejavnosti in igre z žogami. Projekt je trajal vso šolsko leto, otroci pa so pri gibanju postali zelo spretni in hitri, uživali so v veselih in sproščenih igrah in znali uporabljati različna sredstva tako pri gibalnih dejavnostih kot igrah. Otroci iz skupine Ptičkov, Slavica in Sonja Bili smo na Pohorju V ponedeljek, 21. junija, smo se otroci Vrtca Laško (enote Laško, Zidani Most, Sedraž in Debro) in vzgojitelji spremljevalci polni pričakovanj in dobre volje odpeljali proti Pohorju. Z zanimanjem smo opazovali pokrajino, po kateri smo potovali. Hitro smo zavili v hribe in kmalu smo bili pred Ruško kočo na Arehu. Lep sprejem nam je pripravil tudi gospod Miro, ki je med našim bivanjem v Čandrovem domu skrbel za naše dobro počutje in izvedbo načrtovanih dejavnosti. Namestili smo se v sobe in se po kosilu odpravili na prvi pohod. Zvečer nas je obiskala pravljičarka Angelca, ki nas je s pripovedovanjem popeljala v svet pohorskih škratkov. Drugi dan smo si med vračanjem z dopoldanskega pohoda do hotela Zarja vzeli čas tudi za jezdenje konja. Za večino je bil to prvi stik s to plemenito živaljo. Po krajšem počitku, ki je sledil kosilu, smo se odpravili v škratovo deželo, kjer smo gradili hišice za pohorske škrate. Ob tem smo vsi zelo uživali. Za gradnjo hišic smo uporabili material, ki smo ga našli v gozdu: veje, mah, lubje, travo, listke ... Po večerji smo imeli pohorske poroke s plesno zabavo. Zelo hitro smo pozabili na utrujenost in veselo zaplesali. Naslednje jutro nas je prebudilo sonce. Po zajtrku smo se odpravili na Žigartov vrh, kjer smo opravili planinski krst. Na jasi sta nas čakala kosilo v naravi in osvežilna pijača, popoldne pa smo dogradili hišice za škratke in kar v škratkovi deželi praznovali 5. rojstni dan enega od udeležencev. Zvečer nas je obiskal planinec Franček, ki nam je Pohorje in planinarjenje zelo zanimivo predstavil. Po večerji smo šli še enkrat v škratovo deželo, kjer nas je čakalo presenečenje - nagrade škratkov za naše gradnje. Ogledali smo si tudi druge znamenitosti na Arehu: zelo staro cerkev sv. Areha, star vodnjak, jezero, smučišča ... škratove »rudnike« zlata, kjer smo si zadnji dan lahko za spomin v mošnjiček spravili del njihovega zaklada. V četrtek smo po okusnem kosilu začeli pripravljati našo prtljago, pospravili sobe in se poslovili, kajti v Laškem so nas nestrpno že pričakovali starši. Organizatorka in vodja letovanja Elizabeta Pfeifer 29 Shema šolskega sadja V novembru 2009 se je naša šola priključila evropskemu projektu Shema šolskega sadja. Namen tega ukrepa je povečati uživanje sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne mase in debelosti pri otrocih. Projekt je namenjen tudi večji porabi lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Sadje smo razdeljevali poleg redne šolske malice, sprva vsako sredo, ob koncu šolskega leta pa tudi dvakrat tedensko. Učenci razredne stopnje so dobivali sadje v učilnice, učenci predmetne stopnje so ga dobili v avli na vanilije. Marsikdo ga je poskusil prvič in mnogim je bil zelo všeč. Učenci so projekt zelo dobro sprejeli, vendar si je večina želela pestrejšo ponudbo. Pozimi smo imeli jabolka, spomladi pa so se učenci sladkali z jagodami in češnjami. O sadju in zelenjavi ter o njegovi pridelavi smo se tudi izobraževali. matični šoli, na podružničnih šolah pa na hodnikih ves dopoldanski čas. Kot prvo sadje je bil ponujen kaki z okusom Učenci razredne stopnje so obiskali kmetijo, si ogledali sadovnjak in sodelovali pri obiranju sadja in ličkali. Obiskali so tudi kmetijsko šolo. Na predmetni stopnji pa smo imeli dan dejavnosti na temo zdravje, gospa Polona Gorišek pa je z nadarjenimi učenci po spletu iskala zanimive podatke o sadju, njegovi domovini in vrstah. V šolskem letu 2009/10 smo izvedli 28 delitev sadja. Zaužili smo 112 kg kakija, 2.860 kg jabolk, 250 kg češenj in 250 kg jagod. Med učenci smo izvedli tudi majhno anketo, kaj menijo o projektu, kaj jim je všeč in kaj bi spremenili. ■m Vzgoja in izobraževanje Zdi se mi, da je bila zamisel glede sadja super. Zdaj veliko učencev hodi tja po sadje. Projekt pa bi se lahko imenoval Sadni kotiček. Tjaša Vrščaj, 7. b Menim, da bi lahko imeli več različnih vrst sadja. Na teden bi lahko imeli dvakrat sadje v avli. Drugače mi je všeč, saj potrebujemo veliko vitaminov. Shemo šolskega sadja bi preimenovala v sadni prostor. Nika Kunšek, 7. b Zdi se mi v redu, ker živimo v modernem svetu in pozabljamo na zdravo prehrano, zato je zelo dobro, da je v šoli to poudarjeno. Teja Medved, 8. b Meni se zdi ta zamisel v redu, saj nas opozarja, da jemo zdravo in več sadja. Želim si, da bi bilo sadje vsak teden drugačno. Projektu bi dala ime Jejmo zdravo, varujmo naravo. Staša Rozman, 8. B Zbirali smo tudi predloge, kako bolj prijazno poimenovati ta projekt. Prihodnje šolsko leto bomo s projektom nadaljevali. Prostor, kjer bomo delili sadje, pa bomo imenovali Sadni kotiček. Vsekakor se bomo potrudili za pestrejšo ponudbo. Lepe poletne dni in veliko sadnih užitkov! Mira Siljan OŠ Primoža Trubarja Laško skozi čas 5. del Poučevati sem začela leta 1965, in sicer na šoli na Reki. Takrat je bila to še osemletna šola, ravnatelj je bil g. Engi Rataj. Šola je bila prostor za kulturne dejavnosti, srečanja krajanov in praznovanja. To so bila lepa leta in imam prijetne spomine. Zame je bila v tem obdobju edina težava dolga pot, ki sem jo večinoma prekolesarila, v zimskem času pa prepešačila. Javnega prevoza takrat ni bilo, do osebnega avtomobila pa je bilo težko priti. S poučevanjem sem nadaljevala na centralni šoli v Laškem kot elementarka, kjer sem ostala do upokojitve. Zavedala sem se, da so to temelji »hiše-osemletke«. V prvih letih je v šolo vstopilo veliko otrok, ki prej niso obiskovali vrtca in smo jih pripravljale učiteljice prvih razredov. Te ure male šole smo izvajali po pouku ali pred poukom. Pouk je namreč potekal v dveh izmenah (dopoldan in popoldan). Potekal je predvsem v obliki igre in glasbe. Izmenski pouk smo imeli dolga leta v tedenskih, mesečnih ali polletnih izmenah. Tako so naši otroci pogostokrat bili prisotni pri pouku, saj ni bilo popoldanskega varstva. V 35 - letnem poučevanju se najbolj spominjam časa, ko sem sodelovala v regijski skupini za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela v začetnih razredih. Cilj je bil izmenjavanje izkušenj ob uporabi sodobnejših metod poučevanja in uporabi ter izdelovanju učnih pripomočkov za učence. Medsebojno smo prisostvovale pri pouku, ga analizirale in si izmenjavale novosti. Znanje se je pridobivalo skozi igro, zato so bili učenci bolj sproščeni, sodelovali so tudi pri tedenskem načrtovanju dela. Med mojimi spomini je veliko lepih trenutkov z učenci in njihovimi starši ter sodelavci. Spominjam se zelo ubogljivih, vodljivih in poslušnih ter zelo nemirnih, občutljivih, svojeglavih in težko prilagodljivih učencev. Najtežje mi je bilo, ko sem morala dajati slabe ocene, še posebno hudo pa, če je moral kdo ponavljati. Ob tem pa sem se zavedala, kako pomembni so ravno ti temelji za naprej. Veliko pozornost sem posvečala lepi pisavi in urejenosti zvezkov. Na različne načine sem učence spodbujala k branju in uporabi knjige. Bila sem tudi med začetnicami opisnega ocenjevanja. Če se ozrem nazaj, je moja delovna doba hitro minila in ob upokojitvi sem v začetku kar pogrešala čas, ki sem ga preživela z otroki in sodelavci. A če bi se še enkrat odločala za poklic, bi izbrala prav tega, saj mi nikoli ni bilo dolgčas in ob teh malih zvedavih očeh sem se počutila vedno mlada. Marija ŠTRUKLEC V šolskem letu 1978/79 je vodenje šole prevzela Jožica Ratej. V tem obdobju je šolsko poslopje dobilo nov prizidek z učilnicami za razredno stopnjo, likovno učilnico, prostori za knjižnico in gospodinjsko učilnico. Uvedeno je bilo kuhanje pri gospodinjskem pouku. Prišlo je tudi Vzgoja in izobraževanje do vsebinske prenove, izvajati so se začeli kulturni in naravoslovni dnevi, pri športni vzgoji pa do delitve pouka za fante in dekleta. V osnovni šoli Primoža Trubarja sem bila zaposlena od leta 1957 do 1987. Delo je bilo raznoliko, zanimivo, mnogokrat težko, predvsem pa zelo odgovorno, v mnogih trenutkih lepo. Učiteljski poklic je poslanstvo. Šolska stavba, v kateri so bili učenci razredne stopnje (1. - 4. razreda) je bila stara, iz leta 1892, brez prostorov za telesno vzgojo in igrišča. Za stavbo je bilo le šolsko dvorišče, kjer so se učenci sprehajali v glavnih odmorih, sicer pa so malicali v razredih. K telesni vzgoji smo hodili v Dom Partizana (danes Kulturni center). Prvi težji trenutek v šoli sem doživela, prvo leto službovanja ko mi je ravnatelj ob polletju sporočil, da moram zapustiti moje učence 2. razreda, ki so bili zelo prijetni in delavni in prevzeti pouk v mnogo zahtevnejšem 4. razredu, kjer so bili učenci nekako razdvojeni in težje vodljivi. V letih 1958 do 1973 sem predvsem v zadnjih letih poleg razrednega dela po šolskem učnem programu uvajala nove oblike in metode dela kot so: samostojno učenje s pomočjo učbenika in delovnih zvezkov, delo v dvojicah, individualizacija in notranja diferenciacija ter programiran pouk. Učenci so nav dušeno sodelovali, kar smo pokazali na nastopih učiteljem celjske regije. Delo je potekalo po nasvetih pedagoškega svetovalca iz zavoda za šolstvo OE Celje. To je bil tudi čas dodatnega izobraževanja na različnih seminarjih in aktivih. Šola je v tem času nabavljala tudi nove učne pripomočke (grafoskop, diaprojektor, gramofon,.). Šola je postala pretesna zato so dogradili nov trakt za predmetno stopnjo (5. - 8. razreda). Uveden je bil kabinetni pouk, kije omogočil učencem in učiteljem kvalitetnejše delo. Nekaj lepih spominov iz obdobja poučevanja: ob zaključku šolskega leta dobim toliko nageljčkov, kot je učencev v razredu, učenec je nabral lepo travniško cvetje in mi ga podaril za moj trud z njim, učenec je mamici v joku potožil, da sem odšla na porodniški dopust, veselje in zabava na športnem dnevu, ko hodimo po gozdnem mahu, zadovoljni obrazi, da so vsi srečni vrnemo s šolskih izletov (v razredu je bilo 47 učencev) ... Leta 1973 prevzamem mesto pomočnice ravnatelja. Dela je bilo ogromno, skrb za delo tehničnega osebja, prevozi otrok, vzdrževanje stavbe centralne šole in podružnic, vodenje šolske prehrane, nabava učnih pripomočkov, ... Osupla sem našla na podružnični šoli Reka odprta stranišča, ki so dajala slab zgled in vonj celi šoli. Že v naslednjih šolskih počitnicah smo uredili angleška stranišča. V petletnem obdobju opravimo mnogo vzdrževalnih del zlasti na podružničnih šolah, v Laškem je bila zgrajena prepotrebna telovadnica. Posebna pridobitev za normalnejše delo je bila zgraditev novega trakta k centralni šoli za učence razredne stopnje. Tako je bil omogočen pouk v eni izmeni. Šola je z novim delom pridobila kuhinjo in večjo jedilnico. Učenci so tako malicali v jedilnicah, kuhalo se je tudi kosilo. V tem času sem šolo že vodila, ker je dotedanji ravnatelj, ki je vsa gradbena dela vodil, odšel na drugo delovno mesto. Vse do upokojitve leta 1987 so pedagoški in drugi delavci v šoli delali odgovorno in kvalitetno, saj smo ob pregledu celotnega dela s strani Zavoda za šolstvo OE Celje dobili pohvalo, kot ena najboljših šol v celjski regiji. Zelo pomembna je bila v tem času uvedba individualizacije pouka za 1., 2., in 3. razrede, za matematiko in slovenski jezik. Pri teh predmetih smo izdvajali učence v poseben oddelek, kjer je poučevala za njih strokovno usposobljena strokovna moč -defektologinja. Vse delo je potekalo pod strokovnim vodstvom, skupaj s svetovalno službo in ravnateljem šole. Najzahtevnejše in najbolj odgovorno delo ravnatelja je pač vodenje in spremljanje pedagoškega in vzgojnega dela učiteljev. Jožica RATEJ Po skoraj desetih letih je ravnateljevanje prevzela Irena Mulej. Spomini. . . številni so in v večini lepi. Segajo tja v 70., 80. in 90. leta prejšnjega stoletja. Moja otroška želja - postati učiteljica -se mi je uresničila. Ker je bil izpolnjen zgodnji interes, sem pedagoškemu delu pripadala z vsem svojim bistvom. V učilnici, med mladimi sem bila srečna in sproščena. Zahtevala pa sem res delo, disciplino in izpolnjevanje danih nalog. Poskušala sem biti dosledna in z učenci v prijateljskih odnosih. V največji meri nam je to tudi uspevalo. Na razredni stopnji, kjer je potekala večina moje delovne dobe, so otroci po naravi še naivni, učitelj jim še nekaj pomeni in jim je nekak vzornik. Otroci (kot tudi odrasli) so radi pohvaljeni, zato jim je treba omogočiti, da dosegajo cilje. V dolgoletni praksi sem iskala različne metode dela, ki so vodile k lažjemu razumevanju in poti do znanja. Spomnim se učencev, s katerimi smo pripravili številne nastope. Vodila sem gledališki krožek z učenci predmetne stopnje. Mnogo odpovedovanja, strpnosti in prostega časa je bilo potrebno, da smo postavili na oder igro - tridejanko. Sami smo izdelali sceno in kostume. Učenci so postali pravi mojstri nastopanja. Danes so to odrasli ljudje, uspešni v svojih poklicih, v ponos vsem nam, ki smo jih poučevali. Posebno poglavje v mojem spominu zavzema čas, ko sem bila pomočnica ravnateljice. Zaupana mi je bila med drugim tudi skrb za urejenost šole kot stavbe in njene okolice. Po naravi sem hortikulturka zato sem se še posebej trudila za urejeno okolico šole, ker pa denarja ni bilo prav veliko, sem se obrnila na sponzorje. Z učenci hortikulturnega krožka nam je tudi uspelo. Poskrbeti pa še sem morala, da so bile v najkrajšem možnem času odpravljene tehnične napake ali poškodbe. Ne namenoma so učenci uživali, če so komu kaj zagodli. Nekoč so s sekundnim lepilom zalepili vse ključavnice na vratih učilnic in kabinetov v enem nadstropju. Uživali so, da se je začetek pouka malo zavlekel. Krivce smo kmalu našli. Prehitro je minilo teh 35 let. Če bi se danes odločala za poklic, bi se ponovno odločila za pedagoško delo. Kajti otroci so najbolj iskrena in poštena populacija naroda. Če jih znaš pridobiti na svojo stran, ti zaupajo, znajo ceniti tvojo doslednost in te moralno nagrajujejo. Hvala generacijam, ki so šle skozi moje roke, polepšale so mi marsikateri dan. Želim jim, da bi uživali v svojih poklicih in bili srečni, kot sem bila sama. Anica BREGAR Šola je v svojem razvoju doživela veliko prenov in sprememb, v vsakem obdobju pa ni bil njen namen le izvajanje pouka. Učencem je bilo ponujeno veliko interesnih dejavnosti, včasih so obdelovali vrt, danes imamo skalnjak, včasih so se športno udejstvovali v društvu Sokol, danes imamo košarkarski klub in tekmujemo v ŠKL ligi, mažoretke,... čas pač prinese svoje nekaj se izgubi, drugo nastane. Laška šola je v svet poslala kar nekaj učencev, ki so se uveljavili tako doma kot v tujini. V knjigi Znani Laščani so jih leta 1994 zbrali in predstavili učenci osmih razredov. Postali so znani humanisti, kiparji, slikarji, glasbeniki, arhitekti, pesniki, pisatelji, zgodovinarji, sodniki, pravniki, zdravniki, profesorji, ekonomisti, . Nadaljevanje prihodnjič ... A Priravila: Petra Velikonja 31 RIMSKE TOPUCE Rejniškim otrokom smo podarili zbrane igrače V rejništvo prihajajo vzgojno zanemarjeni otroci, ki imajo hude čustvene, vedenjske in zdravstvene ■m_ težave, so bili spolno zlorabljeni, imajo intelektualne zaostanke ... Takšni otroci imajo težko otroštvo, zato smo se na PŠ Zidani Most odločili, da bomo v krožku Rdečega križa zbirali igrače, ki jih naši učenci uporabljajo redkeje ali pa jih sploh ne uporabljajo več, z namenom, da zgoraj omenjenim otrokom polepšamo vsaj kakšen trenutek. Tako so se naši učenci (in seveda njihovi starši) res izkazali in v šolo prinesli kupe igrač. Zbrali smo vse - od avtomobilov na daljinsko upravljanje, železnic na baterije, barvic, nahrbtnikov, Vzgoja in izobraževanje avtomobilčkov, barbik, do igrač za tiste res najmlajše ter kupa plišastih igrač, ob katerih smo se kot otroci vsi radi pocrkljali. Obiskala nas je gospa Cvetka Vodišek iz CSD Celje in v imenu Centra prevzela naše igrače. Naši učenci so igrače predali s ponosom, gospa Cvetka pa nas je presenetila z bonboni in nam podarila škatlo papirja, za kar se ji iskreno zahvaljujemo, na papirju pa so nastale najrazličnejše umetnine. Jasna Koritnik Z glasbo v srcu smo v šolskem letu 2009/2010 poimenovali slavnostna koncerta ob 60-letnici Glasbene šole Radeče in 35-letnici Podružnične glasbene šole Godalni orkester na 8. državni reviji godalnih orkestrov v Radovljici Laško, ki smo ju izvedli v Radečah in Laškem. V Radečah nas je s svojo prisotnostjo počastil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, čestitke k jubileju pa sta med drugimi izrekla tudi oba župana občin ustanoviteljic Matjaž Han in Franc Zdolšek. Na koncertih je v svečanem uvodu zaigral trobilni orkester, nato so se predstavili še pihalni, harmonikarski, kitarski orkester Temperamenta, ansambel flavt, simfonični orkester, solisti in zbor glasbene šole. Na povabilo učiteljev so v orkestrih in ansamblih zaigrali tudi bivši učitelji in učenci. Ob jubileju smo pripravili tudi DVD in zbornik o delovanju šole, ki ga še lahko dobite v glasbeni šoli. Šolsko leto so zaznamovali tudi drugi dogodki, med katerimi naj omenim uspehe naših učencev na 13. regijskem in 39. državnem tekmovanju mladih glasbenikov RS, na 7. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, na mednarodnem tekmovanju Saksistra v Kopru, na 2. mednarodnem tekmovanju klarinetistov v Krškem, na 35. Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli, na 4. Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik, na 6. mednarodnem srečanju harmonikarjev v Beltincih ter na 2. tekmovanju mladih violinistov Leona Pfeiferja v Ljubljani. Ob tej priložnosti izrekam čestitke vsem učencem tekmovalcem (Peter Podkoritnik, Tina Kramar, Petra Maček, Ana Belej Kovačič, Klara Ivšek, Anja Potokar, Luka Vindišar, Urška Sikovšek, Špela Šrgan, David Leskovar, Nika Deželak, Nina Topolovec, Primož Ulaga, Andraž Malgaj, Mateja Ulaga) in njihovim učiteljem (Boris Razboršek,Neva Marn, Tatjana Brinovec, Alenka Šon, Primož Razboršek, Maja Glavač) ter korepetitorjem (Marjanca Ocvirk, Mojca Lukmar, Dejan Jakšič). Prednovoletno vzdušje so zaznamovali koncerti kar štiri tedne zapored. Na Miklavževem koncertu so se predstavili orkestri, učenci komornih skupin in plesa ter solisti pa so zaigrali in zaplesali na koncertih, ki smo jih poimenovali Novoletne glasbene želje, Božične zgodbe in Zimska pravljica. Učenci plesa z učiteljico Špelo Medved so pripravili predstavo Živžav sredi trav. Nekatere skupine so se, po oceni strokovne spremljevalke, uvrstile na regijsko srečanje plesnih skupin v Rogaško Slatino. Uspešno je bilo delo komornih skupin, ki so obogatile programe različnih prireditev v občini, ter orkestrov, ki so, med drugim, sodelovali tudi na državnih revijah. Učenci plesnega oddelka in združeni pihalni orkester učencev iz Laškega in Radeč so gostovali na Ponikvi. Na zaključnem koncertu smo podelili priznanja zlata nota, ki so ga ob zaključku šolanja prejeli Špela Šrgan, Lea Kolman (nadaljujeta šolanje na srednji stopnji), Peter Podkoritnik, Andraž Malgaj, Primož Ulaga in Nina Topolovec. Zaključni koncert s podelitvijo priznanja zlata nota in tekmovalci z učitelji Na podlagi uspešnih razgovorov med ministrom za šolstvo in šport dr. Igorjem Lukšičem, županoma Matjažem Hanom in Francem Zdolškom smo pridobili soglasje k širitvi dejavnosti v Laškem in na tej podlagi uspešno izvedli vpis učencev za novo šolsko leto 2010/2011, s čimer smo pridobili tudi nova delovna mesta. Vse to pa tudi zavezuje ustanoviteljico Občino Laško, da reši prostorsko problematiko glasbene šole. Veseli smo, ko nas k sodelovanju povabijo javni zavodi, različna društva in drugi, saj tako sooblikujemo njihove prireditve, ob tej priložnosti se zahvaljujem vodji podružnične šole Tatjani Brinovec za uspešno koordiniranje šolskega dela. Vsem učencem, staršem in kolegom želim prijeten začetek novega šolskega leta 2010/2011 ter veliko uspešnega dela. Ravnateljica Rosana Jakšič Pihalni orkester na 3. državni reviji v Trbovljah Mladi Planinski tabor Blagajana 2010 Na Kopitniku je med 27. junijem in 2. julijem potekal planinski tabor Blagajana, ki je dobil ime po lepi gorski cvetlici blagajev volčin. Deset šotorov je sprejelo 38 osnovnošolskih otrok iz Rimskih Toplic, Jurkloštra in Zidanega Mosta. Otroško razposajenost in radoživost smo skozi ves dan usmerjali prostovoljni vodniki: Marjeta, Monika, Tanja, Damjan in Petra, za naše lačne želodčke pa sta poskrbeli odlični kuharici Marija in Alma. Naša jutra so se pričela z jutranjo telovadbo, nato pa smo se po zajtrku odpravili na Gore in vrh Kopitnika, v gozdu pa smo se spuščali po adrenalinski žičnici nad globeljo, kar se nam je še posebej vtisnilo v spomin. Ob popoldnevih in večerih smo imeli poleg ustvarjalnih delavnic tudi razne tematske prireditve, na katerih smo vsi aktivno sodelovali. Tako smo imeli gorski »eurosong«, imenovan Goromanija, na katerem so namesto evropskih držav tekmovali slovenski vrhovi, zaradi oddaljenosti med posameznimi vrhovi pa nismo imeli televotinga, ampak »toki-voki-voting«. V vročem popoldnevu smo na modni pisti predstavili modne planinske kreacije iz recikliranih materialov (vrečke za smeti, vrvice, rožice) in izbrali naj planinko in naj planinca, ki sta za nagrado odšla na avtomobilski izlet v dolinsko civilizacijo (Rimske Toplice in Laško). Priredili in v športnem duhu odigrali smo 1. planinske olimpijske igre, kjer smo obešali perilo, lovili milnično peno, s pohodnimi palicami lovili »gorske ribe«, si podajali žogo z rokami in nogami ter preizkušali, komu bo prva počila »vodna bomba«. Ker pa ljubezen ta naš svet vrti, smo organizirali tudi planinsko poroko: šest parov, ki so bili svobodomiselni, pri izdelavi nakita in poročnega šopka pa ustvarjalni, so izrekli svoj da, priče pa so ponosno stale ob strani, ko si je par izmenjal planinski poljub (ženin in nevesta sta se s čeladami na rahlo trknila), nato pa so vsi nazdravili s »penino«, neveste so odvrgle svoj šopek, Žiga je raztegnil harmoniko in ohcet se je razživela v pravem pomenu. Na žalost pa je s planinskim zakonom tako, da kar štrik zaveže, tega roka naj ne razveže, a v stiku z dolinsko civilizacijo planinski zakon razpade. Nikakor pa ne razpade planinski krst, ki smo ga zadnji večer priredili ob tabornem ognju. Najprej smo odrasli v lastni režiji odigrali pravljico o Zlatorogu, nato pa je vsak udeleženec tabora pristopil k sodišču, kjer smo mu izrekli tri obsodbe ter mu določili število udarcev s planinskim štrikom - po rahli prhi iz ročne »šprice« in udarcem z vrvjo si je udeleženec izbral svoje planinsko ime in se vpisal v planinsko krstno knjigo ter prejel svoj krstni list v spomin. Seveda pa na taboru nismo bili sami. Obiskal nas je gorski reševalec Gašper Knez iz Rimskih Toplic, ki nam je predstavil svoje plemenito, odgovorno in naporno delo zunaj svojega rednega službenega časa. Dal nam je tudi koristne nasvete glede opreme, hoje in prehrane v gorah ter naredil nosila, s katerim lahko ponesrečenca varno prinesemo v dolino. Imeli smo tudi priložnost opraviti alkotest in izkusiti, kako je v notranjosti policijske marice, saj nas je obiskal policist s policijske postaje Dol pri Hrastniku. Ribiča iz Ribiške družine Laško pa sta nas učila muharjenja in izdelovanja muh - vab za ribice. Vsem gostom se zahvaljujemo za njihov obisk in čas, ki so ga preživeli z nami - bilo nam je v veselje. Naši aktivni dnevi so se vsak večer zaključili ob tabornem ognju, kjer smo prepevali in plesali Kranjskega Janeza, Gradim prijateljstvo, Želvico. Prebirali pa smo tudi pošto od skritega prijatelja: vsak udeleženec je imel med taborom svojega skritega prijatelja, kateremu je vsak dan pisal pisemca in mu na različne načine izkazoval pozornost. Zadnji večer smo drug drugemu povedali, kdo je komu bil skriti prijatelj in nasmeški so se razlezli čez obraze, saj smo si ves tabor peli: »Sem jaz, sem jaz, sem jaz, gradim prijateljstvo ... Pojdi kamor koli, pojdi vsepovsod, le v svojem srcu gradi si prijateljstvo .« in verjemite, marsikatero prijateljstvo se je spletlo na taboru in kamorkoli nas bo že vodila pot, nas bo ta nevidna vez ohranjala skupaj. Pa srečno, dragi blagajanci, kjer koli že ste! Petra Šuster LAK-ov aquasplash Letošnje poletje so nas pričakali vroči dnevi, zaradi česar je bila ohladitev in zabava na bazenu prava rešitev za prijetno popoldne. Letos so študentje že drugo leto zapored organizirali LAK-ov aquasplash, tokrat v sodelovanju s Thermano na bazenu Wellness centra Laško. Vstop je bil za vse študente in dijake iz UE Laško prost. Kljub upanju, da bo tudi v petek, 6. avgusta, sončno in toplo vreme, je obiskovalce zabave na bazenu pričakalo nekoliko hladnejše in deževno popoldne. Vendar to ni ustavilo nikogar - zabava z DJ-jem in animatorji se je prestavila v notranjost bazenskega kompleksa, kjer so potekale tudi razne nagradne igre. V slabih devetih urah so animatorji poskrbeli za več iger, kjer so se obiskovalci potegovali za praktične nagrade. Med drugim je potekalo tekmovanje na drčah in v namiznem nogometu. V eni od zanimivih iger, ki so jih pripravili animatorji, so se med seboj pomerile samo punce, v drugi pa samo fantje, za konec pa so preverili še, kdo je bolj upogljiv, torej kdo je boljši v plesanju limba. Seveda ni bilo dolgčas niti tistim, ki v igrah niso sodelovali. Nekateri so se zabavali v bazenu z valovi, drugi so se sproščali v jakuzijih, spet tretji pa so ugotavljali, kdo je boljši v vaterpolu. Nekaj minut pred polnočjo se je 2. LAK-ov aquasplash zaključil. Po pol litra popite vode in z zamašenim levim ušesom lahko ugotovimo, da je kljub nekoliko slabšemu vremenu žur uspel, in upamo, da bo poletni aquasplash postal še eden od tradicionalnih LAK-ovih dogodkov. Nika Košak 33 Potopis 2/3 Pogled na vzhod: na strehi sveta v Nepalu Iz zasanjanega puščavskega obrobja Radžastana sva se namenila proti Nepalu. Bil je idealen čas za treking: suho, toplo sončno vreme, ki bo trajalo približno mesec, preden bo zapadel sneg. V Agro sva prispela na petek, edini dan v tednu, ko je Taj Mahal zaprt za obiskovalce, tako da sva bila deležna le pogleda od daleč, kar pa nama je po eni strani kar prijalo, saj je bila onesnaženost mestnega zraka tako velika, da sva želela čimprej naprej. Poslovila sva se od najinega spremljevalca Ajaya in se z vlakom odpravila na 9 ur trajajočo nočno vožnjo do Varanasija. Imela sva tri dni, da raziščeva znamenito sveto mesto ob Gangi. Zvečer sva po ozkih uličicah, ki se zdijo kot labirint, odšla na eno od 365-ih stopnišč ob Gangi in opazovala življenje v mestu smrti. Po hinduističnem verovanju (Indija se je nekoč imenovala Hindustan), ki temelji na reinkarnaciji in karmi, pomeni umreti v enem od svetih krajev ob reki Gangi in biti kremiran v posebnem ritualu prekinitev niza zemeljskih reinkarnacij. Iz tega razloga je večmilijonsko mesto polno čakajočih na smrt, vsi pa verjamejo v najboljše. In življenje, ki sva ga opazovala, je bilo bolj živo kot kjerkoli. Naslednji dan sva se pasji vročini na najino veliko presenečenje izognila s prijetnim celodnevnim sprehodom po velikanskem univerzitetnem območju, ki je zamišljen kot park z inštituti, ki so videti kot posamezne palače. Okrožje je zaprto za ves motorni promet, kar mu daje še posebno umirjen čar. Meditativno spokojnost prihajajočega jutra na svetem kraju sva si zadnji dan privoščila z vožnjo s čolničkom na nasprotni breg Gange. Preostanek dneva sva porabila za mednarodna spoznavanja in promocijo slovenske odprtosti, kar je v najino družbo pri trekingu v Nepalu pritegnilo tudi izredno prijetnega izraelskega mladeniča. Dogovorili smo se, da se dobimo v Pokhari (Nepal) in nato skupaj odidemo okrog Anapurn. Nočni vlak Varanasi-Gorakhpur naju je najprej seznanil s tisočglavo spečo množico pred postajo, v njej in na peronih, med njimi pa se je obzirno sprehodila krava in iskala morebiten prigrizek v prtljagah spečih. Običajna triurna zamuda je bila prav zabavna in je v klepetu s prijaznim, visoko izobraženim indijskim mladeničem minila, kot bi trenil. Naslednje jutro smo prispeli v Gorakhpur, kjer se železnica proti severu konča. Pot do meje sva nadaljevala v džipu, kjer sva si prostor delila še s 16-imi potniki. Kako se počutijo sardele v konzervi, sva izkušala naslednjih 5 ur, dokler nisva prispela na mejni prehod Sunauli. Uredila sva vizo, menjala nekaj denarja, prečkala mejo in se znašla v popolnoma drugem svetu. Iz rumene, onesnažene, hrupne Indije sva stopila v zelen, svež, umirjen Nepal. Počutila sva se kot v drugi Sloveniji. Od meje naju je čakala še 120-kilometrska vožnja po hriboviti cesti s pogledom na približajočo se himalajsko gorovje v zahodnem soncu, vse do znanega turističnega mesta, Pokhare. Nepalci so povsem drugačni od Indijcev, tako po videzu kot po značaju. Visokogorsko okolje jih sili v težke razmere za preživetje, kljub temu pa so preprosti in izredno delovni, odprtega srca ter zelo gostoljubni. Šele zadnjih nekaj let je v Nepalu uvedena demokracija, prej pa so vladali kralji. Spomin na »dobre čase« in zadnjega dobrega kralja, očeta zadnjega kralja, ohranjajo na eni od prejšnjih serij bankovcev. Vsi rodovitni kotički so obdelani v terasasta polja z izjemnim namakalnim sistemom. Dela opravljajo ročno, pri tem pa jim pomagajo vodni bivoli. Tudi zrel riž oluščijo in očistijo ročno, končni izdelek pa je presenetljiv -popolnoma čist, beli dolgozrnati basmati riž odličnega okusa. V naslednjih dneh pohajkovanja po Pohkari sva si ogledala bližnje templje ter uživala v sprehodih ob jezeru in raziskovanju polno založenih trgovinic z opremo za treking. Sončno vreme in nebeško modro nebo naju je vabilo v nedrje himalajskega obroča, in ko je prispel še najin izraelski prijatelj, smo za dobra dva tedna vzeli pot pod noge in vsak svojo prtljago na hrbet ter krenili odlični pustolovščini naproti. Treking okrog Anapurn vodi od subtropskih hribovitih predelov (pričetek na prb. 880 m) preko gorskega sveta do golega visokogorja in doseže vrhunec s prečkanjem enega najvišjih prelazov na svetu (5.416 m). Zaradi popolne časovne neodvisnosti smo se lahko že na začetku poti odločili sprejeti silno prijazno povabilo v vas, ki že leta ni videla turistov. Locirana je kakih 800 m nad traso trekinga in ponuja priložnost zazreti se v drugačen svet. Thalo-Chippla živi v nam neznanem času. V majhnih in čistih, z belo glino prepleskanih hiškah živijo brez tekoče vode in elektrike, zvečer pa svečkam dela družbo moderna solarna lučka. Celotna vas živi v ljubeči harmoniji in deluje kot ena velika družina. Naš prihod je zanje pomenil zelo dober razlog za podaljšanje praznika dhiwali in na večer se je vsa vas zbrala pred hišo našega gostitelja in v njej, da so si ogledali goste in nas sprejeli s cvetjem, plesom in petjem. Pot nas je vodila naprej skozi številne idilične vasice proti višavam. S kopico drugih trekerjev smo dan za dnem doživljali osupljive razglede na vrhove Anapurn, ki so se v globoki modrini višinskega neba pletli kot čipke. Ves čas smo bili polni dobre volje in pozitivne energije, mogoče pa so k temu pripomogle tudi velike količine čilija in himalajske vode, ki smo jo, za razliko od drugih trekerjev, pili na številnih izvirih ob poti. Opazovali smo jesenske barve z višino izginjajočih gozdov in travnikov, kjer so se pasli konji in mule, s katerimi prenašajo blago in zalagajo visoke predele s hrano. Na višini približno 3.200 m smo zaradi aklimatizacije naredili dvodnevni postanek, nato pa se je količina kisika v zraku pričela z vsakim dnem opazno redčiti. Pozorni na morebitne znake kljuvanja v glavi smo počasi nadaljevali pot in brez kakršnihkoli težav prispeli do baznega tabora pod prelazom Thorong La, kjer smo spali na nadmorski višini prb. 4.800 m. Tam je zrak tako redek, da postaneš zadihan takoj, ko prehitro prestopiš tri stopnice, zato moraš vse početi počasi. Pred nami je bil najtežji dan, prečkanje prelaza. Odločili smo se, da na pot odidemo, ko posije sonce, še prej pa smo se pošteno podložili z zajtrkom. Tistega dne je po isti poti krenilo tudi 250 drugih trekerjev, ki pa so se odpravili ob 5. uri zjutraj in bili smo srečni, da smo zadnji, saj smo lahko v miru uživali v sončnem dnevu. Na poti smo srečali karavano mul, ki nas je prehitevala, in izkoristili priliko ter nahrbtnike za majhno plačilo odložili na mule, kar nam je še dodatno polepšalo dan in olajšalo pot. Ne vem, ali je bilo krivo pomanjkanje kisika ali pretirano zaupanje Nepalcem, vendar sem z nahrbtnikom popolnemu neznancu zaupala vso takratno premoženje s potnimi listi vred. Za nameček sva malo pozneje izvedela, da je cena prevoza prtljage z mulami neprimerno višja od tiste, za katero smo se dogovorili mi, v čajni hiši na samem vrhu prelaza pa so z mize »izginila« še Matejeva sončna očala, tako da smo pospešili tempo navzdol do naslednje vasice, kjer smo bili dogovorjeni z našim neznanim prenašalcem prtljage. Na poti smo prehiteli vse sotrekerje, ki so krenili pred zoro, in pozno popoldan prihiteli v Muktinath (3.760 m). Že na začetku vasi je najbolj znan hotel na celotnem trekingu, hotel Bob Marley. Lastnik oz. lastnica (ladyboy), še eno presenečenje sredi višav, je opazila karavano z našimi nahrbniki in nas napotila do lastnika. Ko smo ga našli, ne morem reči, kdo je bil bolj vesel. On, z dobljeno obilno napitnino, ali mi s srečno vrnjenimi nahrbtniki. Brez vseh skrbi in z nadaljnjim zaupanjem v nepalsko poštenost smo se za dva dni prepustili prazničnemu vzdušju Muktinatha, seveda v Bobu Marleyju, nato pa zapustili objem Himalaje in odšli nazaj proti Pokhari. Maja Bukovec Foto: Maja Bukovec, Matej Prihavec 34 Društva 140 let gasilstva v Laškem Pisalo se je leto 1870, ko je Laško dobilo prostovoljno gasilsko društvo. Po uradnih dokumentih je bilo društvo ustanovljeno že leta 1869, vendar je uradna potrditev društva, kot že rečeno, prišla 8. junija 1870. Če bi bil upoštevan datum v letu 1869, bi imelo Laško najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v Sloveniji, tako pa je uradno najstarejše društvo PGD Metlika. V Laškem imamo kar nekaj mejnikov, ki so povezani s hujšimi požari in poplavami. Tako je v letu 1840 Laško povsem pogorelo, v letu 1859 je od vznožja do vrha pogorel H um, leta 1872 pa je potok Žikovca poplavil Orožnov trg in ga spremenil v blatno jezero. To je le nekaj hujših dogodkov, ki so doleteli Laško v njegovi dolgi zgodovini, seveda pa se spomnimo tudi nam bližnjih katastrof, predvsem vodnih ujm, ki nas v zadnjih 20 letih vztrajno preganjajo, kot so hude poplave v letih 1990, 1998 in 2007 ter nekoliko manjša v letu 2005. Laški gasilci smo se vsako leto srečevali tudi z več požari, tako v naravi kot tudi v stanovanjskih in poslovnih prostorih. Na žalost se je zgodilo tudi, da so v požarih umrle osebe. Vseskozi pa pomagamo tudi tistim, ki se soočajo z različnimi težavami, pri tem mislim predvsem na prevoze pitne vode ipd. To je le nekaj res kratke zgodovine Prostovoljnega gasilskega društva Laško, na katero se bomo bolj podrobno spomnili letos, ko naše društvo praznuje 140 let delovanja in obstoja. Upam si trditi, da je na ta naš jubilej ponosen vsak občan Laškega, vsekakor pa smo nanj ponosni člani PGD Laško. Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razvoju našega društva. Praznovanje 140-letnice bo doseglo vrhunec 4. septembra, ko bomo ob 17. uri pripravili slavnostni mimohod okoli 500 gasilcev, ki bo potekal od našega gasilskega doma do prireditvenega prostora, kjer bo tudi osrednja slovesnost in nato, kot se za gasilce spodobi, tudi gasilska veselica. Upam, da boste občani s svojo prisotnostjo počastili naš častitljiv jubilej in se nato z nami tudi zabavali na veselici. 5. septembra ob 9. uri pa se bo v Jagočah pričelo gasilsko tekmovanje, 1. Memorial Rudija Cestnika v spomin na dolgoletnega predsednika in nato tudi častnega predsednika PGD Laško, ki nas je na žalost že zapustil. Tudi na ta dogodek ste vsi občani vljudno vabljeni, saj boste, poleg tega, da boste videli usposobljenost gasilskih enot iz celotne Slovenije, tudi počastili spomin na tovariša Rudija Cestnika, ki je bil pionir modernega gasilstva v Laškem in poleg tovarišev Karla Križnika in Slavka Špilerja najzaslužnejši, da imamo gasilci v Laškem moderen in funkcionalen gasilski dom. Seveda pa gasilci letos nismo in ne bomo samo proslavljali. Nismo pozabili na obveze, ki jih imamo, saj smo poleg intervencij opravljali tudi razna požarna varovanja v nekaterih podjetjih, športni dvorani Tri lilije in seveda na prireditvi Pivo in cvetje 2010. Vsa naša dela so bila opravljena strokovno, bi pa rad poudaril, da vse težje zagotavljamo operativno sposobnost, predvsem zaradi službenih obveznosti naših članov. Srečujemo se s podobnimi težavami kot gasilci iz celotne Slovenije, ta pa je, da vse več delodajalcev ne odobrava odsotnosti svojih delavcev zaradi sodelovanja pri gasilskih intervencijah. Vse prevečkrat se nato zgodi, da mora gasilec zato, ker nekomu pomaga v nesreči, v službi vzeti dopust ali pa mu delodajalec sploh ne pusti na intervencije. Ta problem rešuje Gasilska zveza Slovenije, vendar sam nisem preveč optimističen glede rešitve. V našem društvu zato pripravljamo projekt o poklicnem jedru, katerega osnove smo že predstavili županu Občine Laško Francu Zdolšku, ki je na moje veselje projekt podprl. Upam, da bomo projekt speljali do konca - pri tem bo potrebna tudi pomoč gospodarstva v Laškem, predvsem tistih najbolj požarno ogroženih - in s tem občanom Občine Laško zagotovili še večjo varnost. Bojan Špiler predsednik PGD Laško Ujel kralja sladkih voda Prvega julija sem se po dveh mesecih, ko je bil som v varstveni dobi, odločil, da znova preizkusim srečo, ki mi je pri lovu te roparice zelo naklonjena. Ob 15.30 sem se torej odpravil na breg reke Savinje in že po petnajstih minutah zaznal močan udarec v umetno vabo rapalo. Glede na izkušnje, ki jih imam, sem vedel, da bo to znova eden večjih izzivov zame, soma se namreč ne da kontrolirati. Znano je, da petnajst minut ali več leži nepremično na dnu, potem pa sunkovito strese vabo, ki jo ima v svojih ogromnih ustih. Nato si poišče zavetje med skalami ali vejami, ki jih je na dnu reke v izobilju. Ker se je som vztrajno zadrževal na zanj varnejšem območju, sem se odločil, da Savinjo preplavam in ga izvlečem v plitvino, kar mi je mukoma uspelo šele v popolnem mraku, ko se je som po neštetih pobegih končno vdal. Po posvetu s člani RD Laško sem se strinjal, da ribe ne vračam v vodo, saj se je populacija te roparice nenormalno povečala, to pa ogroža populacijo manjših rib. Tehtnica je pokazala 39 kg, dolžina mojega ulova pa je merila 186 cm. Glede na borbenost, ki jo je v boju z mano izkazoval som, sem pričakoval, da bo vsaj še sedem kilogramov težji. Kljub vsemu je to dokaz, da je som kralj sladkih voda, ki ga ne ogroža noben naravni sovražnik, me pa vedno znova preseneča, da v vodi, ki se zdi tako nizka, dominira tako velika riba. Simon Ukmar 35 Šport in rekreacija Konjeniške igre v Tevčah Pri kozolcu na Slogih v Tevčah je bilo ponovno živahno. Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim je namreč 3. julija že osmič organiziralo konjeniške igre. Tekmovalci, ki so prišli iz bližnjih in malo bolj oddaljenih krajev (iz Celja in Velenja), so tekmovali v treh kategorijah: spretnostne igre, galopska dirka in tekma v vožnji dvovpreg. Kot zanimivost pa so člani društva predstavili delo s kosilnico in obračalnikom na konjski pogon. V spretnostni igri, kjer je tekmovalo deset tekmovalcev, je bila za nepoznavalce marsikatera ovira videti kot mačji kašelj, a se je v praksi izkazala za precej trd oreh. Člani društva so sestavili domiselni poligon, kjer so bili na primer zvon želja, tunel, pokanje balona ... V galopski dirki, kjer je tekmovalo šest tekmovalcev, sta tekmo hkrati pričela dva tekmovalca. Adrenalin je pri tem dosegel vrelišče, saj so o zmagi pogosto odločali centimetri. V tekmi dvovpreg (tekmovale so tri vprege) pa se je izkazalo zaupanje konja v človeka in njegova vodljivost, ki je pri vpregi še pomembnejša kot pri jezdenju. V spretnostnih igrah je slavil domačin Matjaž Selič, sledila mu je Tea Kelc, ki je več kot odlično zastopala ženski del, tretji pa je bil član KD Vrh nad Laškim Nandi Topole. V galopski dirki je prvo mesto prav tako osvojil Matjaž Selič, drugi je bil Blaž Teršek, za katerega je bila to prva tekma, tretji pa ponovno Nandi Topole. Pri tekmovanju vpreg sta prvi dve mesti osvojila člana Konjerejskega društva Celje. Prvi je bil Vito Koželj, drugi Andrej Glažer, tretji pa član KD Vrh nad Laškim Franci Gunzek. Vsi vozniki dvovpreg so imeli na vozovih sovoznike. Veliko ljudi pa je na Sloge pritegnil prikaz košnje in obračanja sena z vpregami. Kosilnica (dar Jožeta Kuneja iz Bistrice ob Sotli) in obračalnik (dar Marka Perca iz Rimskih Toplic) sta bila društvu podarjena, vendar pa nobeden od strojev ni bil v funkcionalnem stanju in sta bila potrebna temeljite obnove. Stanko Hrastnik je stroja pripravil za prikaz, v katerem sta Ivan Kovačič in Nandi Topole dokazala, da traktor še zdaleč ni edini pogonski stroj, potreben na kmetiji. Dogajanje se je nadaljevalo pri kozolcu, kjer sta bila tudi razglasitev rezultatov in zabava z ansamblom Simona Gajška. Ta je poskrbel, da so marsikaterega plesalca še nekaj dni pekli podplati. Stanka Hrastnik Foto: Vesna Bezgovšek Vesna Bezgovšek sedma na svetovnem univerzitetnem prvenstvu V črnogorskem glavnem mestu Podgorica je bilo med 15. in 18. julijem sedmo svetovno univerzitetno prvenstvo v karateju. Kot edina Slovenka se ga je udeležila Vesna Bezgovšek, za nastop pa je prejela tudi finančno podporo Občine Laško. 380 tekmovalcev iz 56 držav se je med seboj pomerilo v različnih kategorijah. Vesna je tekmovala v kategoriji do 50 kg, kjer je v prvem krogu premagala Poljakinjo, v drugem pa izgubila proti Švicarki Magnin, ki je prišla v finale in ji s tem omogočila repasaž. V repasažni borbi proti domačinki je Bezgovškova žal izgubila in se tako uvrstila na 7. mesto. Naslednja velika tekma Vesno čaka na članskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec oktobra v Beogradu. Jasmina Štorman Foto: Benjamin Žgank Na 4. Amalijinem turnirju v Rimskih Toplicah slavila naveza Jakob - Vodeb Martina Jakob in Andreja Vodeb sta zmagovalki odbojkarskega turnirja na mivki v Rimskih Toplicah. V presenetljivem finalu sta z 2 : 0 (21 : 17, 21 : 17) premagali Jeleno Strel Kosmač in Uršo Podlesnik. Prvi favoritinji za zmago, sestri Erika in Simona Fabjan, sta izgubili v polfinalu in na koncu zasedli četrto mesto. 24. in 25. junija je v Rimskih Toplicah potekal že 4. tradicionalni Amalijin turnir v odbojki na mivki za ženske. Turnir je štel tudi za točkovanje državnega prvenstva. Dvodnevni spektakel je v Rimske Toplice privabil ogromno gledalcev, ki so bili priča vrhunski odbojki. Za prvi favoritinji sta veljali državni prvakinji, sestri Erika in Simona Fabjan, vendar se ni izteklo po njunih željah. V polfinalu sta ju z 2 : 1 (17 : 21, 22 : 20, 15 : 11) izločili poznejši zmagovalki. V drugem polfinalu sta Jelena Strel Kosmač in Urša Podlesnik premagali Ano Oblak in Ano Kališnik z 2 : 0 (21 : 18, 21 : 12). V tekmi za tretje mesto sta tako sestrama Fabjan na drugi strani nasproti stali Ani. Vnovič se je potrdilo, da sta imeli državni prvakinji povsem nesrečen dan, kajti še drugič sta klonili. V velikem finalu, ki je povsem napolnil tribune, sta najbolj razigrani igralki dneva Martina Jakob in Andreja Vodeb že v uvodnih minutah obračuna nakazali, da jima bo težko preprečiti pot do prvega mesta, saj sta tako kot v uvodnih tekmah zopet delovali brezhibno in navduševali glasne navijače. Finale sta dobili z 2 : 0 (21 : 17, 21 : 17). Andreja Vodeb ni skrivala navdušenja nad slavjem: »Pričakovali sva finale s Fabjanovimi. Bili sva zelo presenečeni, ker jima ni uspelo. Polfinala nisva odigrali tako suvereno, v finalu pa sva le pokazali suvereno igro in nakazali, da bova državnim prvakinjam letos huda konkurenca.« Občutke je strnila tudi Martina Jakob: »Midve sva si zmage zelo želeli. Verjeli sva, da lahko zmagava, a nisva bili prepričani v to. Malce sva se stresli pred polfinalom, kjer sva dobili sestri Fabjan, vendar sva vedeli, da ju lahko premagava, kajti že na evropskem prvenstvu sva jima bili blizu. Sedaj sva presrečni, da nama je uspelo.« Starejša od sester, Erika Fabjan je pojasnila, kaj je bil vzrok, da sta osvojili šele 4. mesto: »Enostavno je bil to zelo slab dan in žal nama je, da prav v Sloveniji. Bili sva tudi pod pritiskom, saj sva igrali pred domačimi navijači. Treba je napredovati predvsem v glavi in se znebiti pritiska, ki je povsem odveč. Upam, da se bova privadili tudi na tekme takšne vrste.« Pod turnirjem, ki v Sloveniji počasi postaja že stalnica, je črto potegnil Samo Lah starejši: »Zadovoljstvo nad izvedbo in udeležbo je veliko. Veseli smo, da smo lahko pripeljali naše vrhunske igralke na čelu z državnimi prvakinjami. Tudi vreme in obisk sta bila odlična. Poskusili se bomo potruditi tudi za naslednje leto, da tako dobro izpeljemo turnir, ki postaja eden najmočnejših v Sloveniji.« Občutke je strnil tudi predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Jože Senica: »Turnir je iz leta v leto boljši. Vedno dodamo kakšno novost, ki ga še bolj popestri. Morda pa pripeljemo kdaj največjo svetovno elito. Upam, da bo tudi v prihodnosti posluh, da bomo lahko peljali turnir tako uspešno naprej. Rimske Toplice so sedaj 45, 50 let dobesedno spale, pred tem pa imele veliko ime in renome v Evropi. Tudi s takšnimi turnirji želimo povrniti to ime.« Za prihodnje leto sta udeležbi že potrdili sestri Fabjan, ki želita popraviti letošnjo uvrstitev, ter tudi zmagovalki turnirja. Organizator letošnjega in vseh preteklih turnirjev je bilo Turistično društvo Rimske Toplice, ki je bilo obenem tudi glavni pokrovitelj tekmovanja. Generalni pokrovitelj je že vsa leta tudi Termalno kopališče - hotel Aqua Roma Rimske Toplice. Levji delež pri pripravi in izvedbi tekmovanja je opravil organizacijski odbor v sestavi: Samo Lah, Andrej Mlakar, Aleksander Sabolčki in Jože Senica. Zahvala gre sponzorjem in posameznikom, ki so ogromno pripomogli k izvedbi tekmovanja. Želimo si, da bi pripravili Amalijin turnir tudi naslednje leto, za kar bomo potrebovali še večjo podporo, predvsem podjetij v občini Laško in okolici. Mitja Knez Foto: Samo Lah ml. 36 Šport in rekreacija Na 6. evropskem prvenstvu v veteranski košarki Slovenci osvojili prvo zlato medaljo Konec julija je bil Zagreb gostitelj 94 veteranskih košarkarskih moštev iz 19 evropskih držav z okoli 1.500 udeleženci. Toliko košarkarjev na enem mestu Hrvaška še ni gostila, tako da so tekmovanja potekala v povsem novi dvorani Arena, Domu sportova, Kutiji šibica in Cibonini dvorani. Čeprav je bila Slovenija po številu osvojenih medalj (8) na preteklih petih prvenstvih na visokem šestem mestu, v moški konkurenci še nobeno slovensko moštvo ni osvojilo zlate medalje. Tokrat pa so se na evropski prestol malce presenetljivo, a povsem zasluženo povzpeli igralci, zbrani iz različnih slovenskih košarkarskih ekip in Slovenijo zastopali pod imenom Slovenija B55+. Velik delež pri tem zgodovinskem uspehu so prispevali tudi štirje veterani z našega območja, in sicer Celjana Abdulah Kahvedžic in Peter Štefanec, Šempetrčan Silvo Udrih ter Laščan Srečko Lesjak. V moštvu, ki je nanizalo štiri zmage in v dramatičnem finalu premagalo še aktualne svetovne prvake iz Rusije z rezultatom 60 : 59, so nastopali še: Branko Dekleva, Franjo Smole, Jure Gartner, Silvo Grdešič, Tone Molnar, Stojan Mavrič, Vaso Vujačiič in Martin Osterman. Medtem ko je bila za druge igralce tega moštva to prva medalja z velikih tekmovanj, pa je Lesjak postal najuspešnejši slovenski košarkarski veteran, saj je pred tem z moštvom veteranov Zlatorog Laško osvojil že vse tri žlahtne medalje na zadnjih treh svetovnih prvenstvih na Novi Zelandiji, Portoriku in Češkem. Srečko Lesjak Tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju v Rimskih Toplicah Plezalni klub Laško bo 28. in 29. avgusta organiziral tekmo državnega prvenstva v balvanskem plezanju, ki bo ob kopališču Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Na tekmi se bodo pomerili plezalci v vseh kategorijah, od cicibanov do članov, kar pomeni, da bodo našo občino obiskali najboljši plezalci iz vse Slovenije. Kaj je balvansko plezanje? Premagovanje balvanov oziroma, izpeljano iz angleščine, »boulderjev« je večini nekoliko manj znana plezalna disciplina, pri kateri se ne pleza v višino, prav tako se pri plezanju ne uporablja varovanje z vrvjo. Balvansko plezanje je nastalo iz oblike treninga, pri katerem so tako športni plezalci kot alpinisti in planinci premagovali nižje stene s težkimi smermi, ki pa niso bile visoke in je bila za varen doskok na tla dovolj že debelejša blazina. Počasi se je balvansko plezanje razvilo v povsem samostojno plezalno disciplino, ki lahko poteka na umetnih stenah ali stenah v naravi. Četudi balvani običajno niso višji od treh ali petih metrov, zahteva premagovanje ovir izjemno veliko spretnosti, moči in tudi logičnega mišljenja - sicer se je preko ovir, ki tudi v naravi segajo celo do težavnosti 8 c+, nemogoče prebiti. Tekma za državno prvenstvo tokrat v Rimskih Toplicah Plezalni klub Laško združuje plezalce iz celotne občine, pa tudi tiste iz sosednjih občin, saj je znan po odličnih rezultatih. V njihovih vrstah najdemo Matejo Hohkraut, ki zmaguje na tekmah v tujini in je odlična tudi na tekmah državnega prvenstva, ter Tima Unuka, najmlajšega Slovenca, ki je preplezal smer 8 b+. Da bi v svoje vrste ter na plezalni krožek, ki se ponovno prične jeseni, privabili čim več nadobudnežev, se je klub odločil tekmovanje letos organizirati v Rimskih Toplicah - poleg kopališča, kjer se bo z veseljem ustavilo še več gledalcev. Pri organizaciji bo sodelovalo tudi Turistično društvo Rimske Toplice, ki bo istočasno organiziralo golažijado. Vabljeni! Urnik tekmovanja Sobota, 28. avgust: 10:00 kvalifikacije, članice in člani; 14:00 starejše deklice, starejši dečki; 18:30 finale, članice in člani. Nedelja, 29. avgust: 10:00 cicibanke, cicibani; 13:30 mlajše deklice, mlajši dečki; 17:00 kadetinje in kadeti. Uršula Novak navad, reda in discipline. V celotnem procesu se uči in izpopolnjuje v osnovnih atletskih disciplinah ter pripravlja na tekmovanja. Hkrati pa se otroka selekcionira in postopno usmerja po disciplinah v reden proces treninga. 19. junija smo v Jagočah organizirali že 3. kros mladine za pokal Občine Laško. Boljšega terena za izpeljavo krosa, kot je na domačiji Vesenjakovih, si res ne moremo želeti, Vesenjakovi pa nam dajo na razpolago tudi vse objekte, ki jih potrebujemo. Na vsakem krosu so kategorije razdeljene za fante in deklice ločeno. Prvi v vsaki kategoriji prejme lep pokal, drugi in tretji pa srebrno in bronasto medaljo. Prva kategorija so bili letnik 2004 in mlajši, vsi, ki so tekmovali, pa so dobili lepe spominske medalje. Zares lepo je v cilju, po 250 pretečenih metrih, videti otroka, kako mu zažarijo oči, ko sprejme to lepo odličje. Proge so za otroke do 9. razreda dolge 250, 500, 1.000 in 1.500 m, družinski tek (trije člani) je dolg 500 m, letnik 1994 in starejši pa tečejo na 3.000 m. Pri tej disciplini smo na progo nastavili tudi nižje ovire, ki so jih tekmovalci uspešno preskočili. Čas smo merili z elektronsko napravo, tako da so bili rezultati takoj v vpogled. Prireditev je vodil priznani televizijski komentator Peter Kavčič iz Petrovč, ki nam je obljubil sodelovanje tudi na naslednjem, četrtem krosu. Štartnina je bila 5 EUR, vsi udeleženci pa so prejeli tudi darilo. Za ozvočenje so poskrbeli člani Radio kluba Laško. Brezplačno smo razdelili brezalkoholno pijačo, vodo in razne sokove, desertne jogurte, sadje, kekse, slanike in razne sladkarije. V vseh podjetjih, ki smo jih obiskali in jim povedali, da je kros organiziran za mladino, smo izdelke dobili brezplačno. V želji, da naredimo nekaj pozitivnega za mladino, smo v začetku leta 2008 ustanovili Športno društvo Zlatorog Laško, naš prepoznavni grafični znak pa sta zlatorog atlet in tri lilije kot simbol Laškega. Glavna naloga športnega društva je spodbuditi čim več mladih, predvsem osnovnošolcev, k raznim športnim dejavnostim - še posebej teku. Usmeriti otroka k zdravemu načinu življenja, proč od računalnika in stran od ulice. Mladim predstaviti šport, atletiko in gibanje kot prijetno in pozitivno vrednoto vsakdana. Skozi športno dejavnost otrok pridobiva osnove motorične sposobnosti, kot so: hitrost, moč, vzdržljivost, koordinacija gibanja, pridobitev delovnih V lanskem šolskem letu smo imeli treninge organizirane ob ponedeljkih in četrtkih v podružnični šoli Debro in ob sredah v osnovni šoli Laško. Tudi za prihodnje šolsko leto se bomo prijavili za najem telovadnic. Na začetku šolskega leta bomo po šolah razdelili prijavnice in razpored treningov. Naši člani se vsako leto udeležijo različnih krosov v Sloveniji (primorski teki; božični tek, Celje; Alešev memorial, Žalec; tek miru ob dnevu OZN, Slovenj Gradec ...), Avstriji in na Hrvaškem. Lahko se pohvalimo, da so naši atleti na teh krosih stopili tudi na najvišjo stopničko. V naše društvo se lahko včlanite kot član ali podporni član. K sodelovanju pa vabimo trenerja; če vas delo z mladimi veseli, potem ne odlašajte in pokličite na gsm 031 822 577. Branko Rabuzin, predsednik društva 37 Sport/Oglasi Uspešno leto za strelce iz Rečice Za strelci iz Strelskega društva Dušana Poženela iz Rečice je zelo uspešno leto, saj so nanizali kar nekaj zmag in uspehov, med katerimi je kar nekaj prvih mest in državnih rekordov. V 1. A ligi z zračno pištolo, ki poteka od oktobra do aprila, je po šestih kolih 2. mesto osvojil Peter Tkalec, Andrej Brunšek in Aljaž Zorko sta zasedla 11. oziroma 12. mesto, uspeh pa so potrdili še s skupnim 1. mestom. Tudi na državnem prvenstvu, ki je bilo maja v Portorožu, so omenjeni strelci dokazali, da sodijo med najboljše v Sloveniji, saj so ekipno osvojili 2. mesto. Uspehe na tekmovanjih z zračno pištolo je na letošnjem neuradnem svetovnem prvenstu za veterane v Plznu zaokrožil Andrej Brunšek, kjer je v kategoriji C (45 do 55 let) dvakrat zmagal. Na letošnjem 20. državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko (MK) pištolo ter pištolo in revolverjem velikega kalibra (VK) na 25 metrov v začetku julija je bilo SD Dušana Poženela najuspešnejše. V kar štirih članskih kategorijah so ekipno zasedli 1. mesto, kar do zdaj ni uspelo še nobenemu strelskemu društvu. Državni prvaki ekipno so postali z revolverjem in pištolo VK, kjer je 1. mesto osvojil Peter Tkalec, podprvak je postal Andrej Brunšek, Nenad Vignjevič pa je pristal na 6. mestu. Omenjeni strelci so ekipno zmago slavili tudi z MK-standardno pištolo, kjer si je Tkalec pristreljal 2. mesto, in z MK-hitrostrelno pištolo, kjer je Brunšek postavil nov državni rekord s 533 krogi. Člani so ekipno zmago slavili še z MK-pištolo proste izbire (Tkalec, Brunšek in Zorko). Društvo sta odlično zastopala tudi mladinca Miha Kostevc in Matic Brunšek. Kostevc je osvojil 3. mesto z MK-športno pištolo, 2. mesto z MK-standardno pištolo in 1. mesto z MK-hitrostrelno pištolo, kjer je postavil tudi nov državni rekord. Brunšek je z MK-športno pištolo zasedel 4., z MK-standardno pištolo 1. in z MK-hitrostrelno pištolo 3. mesto. Tudi pionirji niso razočarali, saj so ekipno dosegli 2. mesto z MK-puško. Z MK-športno pištolo so na državnem prvenstu nastopile tudi članice. Valerija Kufner je zasedla 2., Ksenja Maček pa 5. mesto. Vesna Županc, sicer mladinka, je zaradi prenizkega števila udeleženk v svoji kategoriji nastopila pri članicah, kjer je osvojila 7. mesto, uspešna pa je tudi pri streljanju z zračno puško, kjer je v ligi mladink med najboljšimi. Z uspehi so strelci iz SD Dušana Poženela dokazali, da spadajo v sam vrh slovenskega streljanja. Potencial je opazen tudi pri mlajših generacijah, zaradi česar lahko tudi v prihodnje pričakujemo dobre rezultate. Ena od ambicij in želja strelcev pa so tudi olimpijske igre, ki, glede na vse uspehe, niso nedosegljive. Nika Košak Tretjič do naslova državnih prvakov Janko Tovornik in Rafko Slapšak sta na Komunaliadi 2010, ki je bila 6. junija v Celju, že tretjič postala državna prvaka v delovnih igrah v vodovodu. Na igrah, ki se jih udeležita vsako leto, sta doslej zbrala tri prva in dve drugi mesti, nikoli pa nista bila slabša kot peta. Janko Tovornik PIVOVARNA LAŠKO Pivo Laško ponovno prejelo naziv Trusted Brand V raziskavi o zaupanju blagovnim znamkam, ki jo je že četrto leto zapored izvedla revija Reader's Digest, so bralci v kategoriji Pivo največ zaupanja ponovno izkazali Pivovarni Laško. Prestižni naziv Trusted Brand so poleg piva Laško prejeli še trije izdelki iz Skupine Pivovarna Laško: otroška hrana Frutek in sadni sokovi iz Fructala ter ustekleničena voda Zala iz Uniona. S svojo mineralno vodo pa je drugo mesto med ustekleničenimi vodami zasedla Radenska. 38 Dan odprtih vrat Thermane Laško ^ Nedelja, 26. september 2010 Vodeni ogledi vseh objektov, predstaviteviponudbe in i strokovna predavanja fi ftlS! .- ti k - IISIII "-«7HII igp j > inli ^ " - •--. f '•Til Pripeljite družino v Thermano Laško in se odpeljite s Citroenom C4 Picasso Več o nagradni igri si preberite na www.thermana.si oziroma nas obiščite v Thermalnem Centru Wellness Park Laško, kjer lahko oddate kupon za nagradno žrebanje. ^ ciTRo£n AVTOCENTER KOŠAK M THERM AN A Laško Informacije: www.thermana.si,info@thermana.si, 080 81 19 k F- n " ZLATOROGOVA PONOSA Osvojimo 7 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa! Dobimo se 7 sončnih sobot: 19. 6. 2010 Planinska koča na Krimu (1.107 m) 26. 6. 2010 Poštarski dom pod Plešivcem (805 m) 3. 7. 2010 Kosijev dom na Vogarju (1.054 m) 17. 7. 2010 Vojkova koča na Nanosu (1.262 m) www.gremovhribe.si Na vrhu vas čakajo številne družabne nagradne igre in zabava ob dobri glasbil Za vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki se bo v okviru akcije Gremov hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila 0,50 eur lokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje delovanje. 14. 8.2010 Mariborska koča (1.068 m) 21. 8. 2010 Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m) 28. 8. 2010 Šmohor (784 m) plVOVAR^