K Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba«, Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2* Št 15. V Ljubljani, dnd 3. avgusta 1899. Leto XIL Kmetje, pridite na občni zbor c. kr. kmetijske družbe! Zvedeli ste, kako grdo in krivično je na zadnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe vodstvo, ki no obstoji iz kmetov, velikanski večini doslih kmetov vzelo volilno pravico. Oegava jo kmetijska družba? — Kmetijska. Kdo naj določuje na njej? — Kmetje. Kdo naj voli odbor? — Kmetje. Ljubljansko vodstvo c. kr. kmetijske družbe je pa nastopilo proti kmetijskemu zadružnemu gibanju, jedini rešitvi kmetijskega stanu, ljubljansko vodstvo hoče, da le gospoda odločuj, kmet pa p 1 a č u j in molči, in ko so kmetje prišli na zbor volit, so jih poslali gospodje od vodstva sramotno domov. Ali ni to krivica? Ta krivica se mora popraviti. Občni zbor in volitev se mora ponoviti. K prihodnjemu občnemu zboru, ki se bo prihodnje dni naznanil, bo liberalna gospoda s pomočjo učiteljev in raznih zvijač prignala mnogo ljudi, ki jim vest nič ne očita, če pri kmetijski družbi zoper kmeta delajo. Vaša dolžnost pa, slovenski kmetje in udje c- kr. kmetijske družbe je, da v ogromnem številu pridete na shod in da prevzetnim na-silnikom pokažete, da se kmet ne d£ v kmetijski družbi teptati in zasmehovati. Ne zanašajte se drug na drugega! Ti mali stroški, kar jih stano pot v Ljubljano, bodo se kmečkemu stanu obilo izplačali, če naredimo red v kmetijski družbi in v odbor izvolimo može, ki delajo za kmečki stan in ne proti njemu. Nikar ne recite: na mojem glasu ni veliko ležeče! Mi pa pravimo: morda je na tvojem glasu vse ležeče! In ko bi tudi zmagali nasprotniki, storil si vsaj svojo dolžnost! In to je v sedanjih žalostnih časih, ko skuša zatreti brat brata, tudi nekaj! Torej slovenski kmetje! Ko bo oznanjen prihodnje dni dan občnega zbora, ne ostanite doma, ampak pridite v Ljubljano na občni zbor c. kr. kmetijske družbe in pokažite liberalni gospodi, da kmet hoče na čelu c. kr. kmetijske družbe imeti kmetom prijazne odbornike! Kako se trgovci krčevito potegujejo za svoje koristi, in ne pust^ niti, da bi si kmet postavnim potom pomagal, če to njim ni všeč! Kako se dela v c i bore za svoje pravice! Tudi advokati in zdravniki drže trdno skup. In jedini kmet naj bi bil brez pravic, jedino le s kmetom naj bi neka liberalna gospoda delala, kakor se ji zljubi? Ne, kmetje, pridite na občni zbor in pokažite, da si ne daste vzeti svojih pravic! Avstrijsko šolstvo. Kdor hoče imeti ljudstvo v svojem taboru, mora vzgajati mladino. Najprej se otrok navzame nazorov za življenje. Kar se otroku v srce vcepi, se ne da nikdar več izbrisati. Zato so se pa potrudili sovražniki krščanstva povsod, kjer so dobili oblast v roko, da so v šolstvo vrinili nekrščanske nazore, da so manjšali število ur krščanskemu nauku ali pa duhovnika sploh izgnali iz šole, in da so učitelje navdali s sovraštvom proti cerkvi in duhovščini. Iz otrok, ki so se v nežni mladosti vzgajali v tem duhu. rastejo najhujši liberalci in socijalni demokratje, možje, ki svoje sovraštvo do vere kažejo tudi v dejanju očitno pri volitvah, v občinskih zastopih, v deželnih in državnih zborih in tudi v rodbinskem življenju. Ko so v Avstriji pred nekaj več kakor tridesetimi leti po nebrižnosti in omahljivosti krščanskih mož prišli do veljave v državi liberalci, so poskrbeli za to, da iz avstrijskih šol preženo katoliško cerkev. •Prej jc imela cerkev nadzorstvo nad šolami. Skrbela jc, da se ni v njih nič učilo, kar bi moglo izpriditi mladino in ji vzeti vero, učila je mladino verskega življenja, jo družila pri skupnih verskih vajah in skrbela, da so bili mladi ljudje dobro podučeni v krščanskem nauku. To je liberalce silno bodlo, in ko je bila po nesrečni vojski I. 1SGG. naša država ponižana in oslabljena, in ko je naš dobri krščanski cesar bil potlačen in obupan, so liberalci spoznali, da jo prišel čas, ko morejo izsiliti v Avstriji liberalen šolski zakon: Leta 1868. je naš državni zbor sklenil šolski zakon, ki je deloma naravnost naperjen proti katoliški cerkvi, deloma tako zmeden, da ga liberalci lahko zrabijo, kakor hočejo. Že v členu 17. državnega zakona z dne 21. decembra 1.1867. Btojo besede: »Znanstvo je svobodno in svoboden je znanstven pouk." Učiti se sme torej vse: Če jeden v imenu znanosti uči, da je Bog, sme to storiti, če pa kdo drugi v imenu znanosti uči, da ni Boga, da ni duše, da ni pekla, mu je to po tej postavi tudi čisto svobodno. Samo čez državo in čez cesarja se ne sme reči ničesar, ker po istem členu iste postave, »država ima glede na vse šolstvo pravico naj-viSje voditve in naj višjega nadzora", čez vero, Boga in papeža pa se sme govoriti in učiti v Avstriji svobodno, ker so cerkvi vzeli pravico nadzorstva in vse izročili uradnikom. Zato pa mnogo profesorjev na višjih šolah uči naj-očitnejše brezverstvo pod imenom modroslovja ali naravoslovja, na gimnazijah, realkah in učiteljiščih so zaničljive opazke o cerkvi prišle že v navado, in tudi ljudski učitelji že posku- šajo na ta način v šoli izvrševati ta nekrščanski zakon — v imenu svobodne znanosti. Da se natančneje spozna bistvo našega državnega šolstva, hočemo t" iz zakona z dne 25 maja 1. lHliH našteti nekaj določb. § 1. »Najvišja vod i te v in najvišji nadzor glede vsega šolstva in odgojstva gre državi ter se izvršuje po organih*zakonito za to postavljenih.'' — V tem paragrafu se cerkvena oblast od vzgoje izključuje. Vzgajati ne smejo t« rej svojih otrok več stariši sami, ampak otroško vzgojo jim jemlje iz rok vsemogočna državna oblast. I\> naravi so otroci last starišev, ne države, in nihče ne sme očetu po naravnem /.akonu kratiti pravice do otroka; zato jc ta postava v nasprotju z naravnim pravom. Kristus ni rekel državni oblasti: „IIerod in Pilat, pojdita in učita vse narode!", ampak apostolom je rekel, da naj oni uče vse narode. Nas liberalni zakon pa nasprotno cerkvi jemlje pravico do vzgoje in jo izroča državi, da jo razni uradniki in razni poslanci, ki so lahko tudi judje in luteranci, določujejo. S 2. dovoljuje cerkvi samo, da poučuje krščanski nauk »brez kvare za to (državno) nadzorno pravico", potem pa prav i: „1 'čitev ostalih učnih predmetov je nezavisna od vpliva katere si bodi cerkve ali versko družbe." — Najprej poglejte, kako zanič-ljivo govori državni zbor o katoliški cerkvi, katero šteje med razne »cerkve ali verske družbe", kot bi katoličan, jud, luteran, svedenborgijancc, kvaker in drugi imeli vsi jednaki nauk! Potom pa poglejte šo, kako daje ta postava učitelju pravico, da uči tudi nevero, saj je „nezavisen od vpliva cerkve"! Zato sc godi, da razni učitelji pri zgodovini napačno uči' o cerkvi, pri naravoslovju in modroslovju naravnost nekrščanske nauke predavajo, pri latinščini bero le poganske pisatelje itd. § 4. „ Vsaki cerkvi ali verski družbi je na voljo, ob svojih sredstvih napravljati in vzdrževati šole za mladino katere doLčene vere." — Stariši torej, ki s svojimi davki plačujejo državne šole, nimajo pravice, da bi zahtevali od njih, da naj bodo verske, ampak če hočejo imeti krščanske šole, jim država milostno dovoljuje, da si smejo plačevati poleg državnih iz lastnih stroškov še posebej krščansko šole! V tem položaju je sedaj tudi presvetli gospod knezoškof ljubljanski s svojimi verniki. § 5. »Poraba šol in vzgajališč za določne vernike ni drugovercem po zakonu prepovedan a." — Ta postava je jako pogubna, ker so so na podlagi nje že mešali v šolah katoliški otroci z judovskimi in luteranskimi, tako, da so nazadnje vsi skup prišli ob vero. § 3. pravi poleg tega: »Šole in vzgajališča, ki jih država, katera dežela ali katera občina po vsem ali po nekem delu napravi ja ali vzdržuje, pristopne so vsem državljanom brez razločka te ali one ver e." S tem je vera odstranjena iz šole. Kaj pomaga, če sme sedaj duhovnik jedno ali dve uri na teden Se v šolo priti, ako pa učitelj lahko vse njegovo delo med tednom uniči! Tudi učiteljem namreč prav za prav po naši postavi ni treba nobene prave vere, zakaj: § (i. »Učiteljske službe v šolah in vzga-jališčih, omenjenih v tj ;{., sojednako dosežne vsem državljanom, kateri so na zakonit način za to dokazali svojo sposobnost." — »Zakoniti način pa ne pozna nobene prave vere, zato se je v naši liberalni Avstriji že zgodilo, da so katoliškim otrokom dali za učitelja luterana, ki jim je prepovedal moliti „< eščeno Marijo". Na več krajih so že nastavili celo v ljudskih šolah jude za učitelje krščanskim otrokom. 11 učitelji so vrgli svete podobe iz šol in prepovedali otrokom celo moliti »Oče naš". Le silna ogorčenost krščanskih starišev je vlado toliko ganila, da je krščanskemu čustvu nekoliko ustregla, postava sama pa je brezverska ostala, kakor prej. Iz tega vsakdo lahko vidi, da jc našo šolsko postavo papež Pij IX po pravici imenoval »pogubno". Vpeljali so jo liberalci v največje veselje judov in brezvercev, in iz tc šole je vzrasel mladi razuzdani rod, kateremu nič ni sveto, in ki s svojo divjo prevratno ra/.brzdanostjo tira državo v prepad. Ker je stvar važna, izpregovorili bomo še posebej resno besedo o naših sedanjih učiteljskih razmerah. Politični razgled. Nemci se jene. Vlada je s § 14. državne ustave sklenila pogodbo z Ogri, in zvišala davek od sladkorja. To jo vzdignilo po konci liberalne Nemce po vseh kronovinah, da ugovarjajo proti tej vladni na-redbi. Kes, tudi mi nismo zadovoljni, da si vlada pomaga brez državnega zbora, in vlada sama bi gotovo raje videla, da bi jej državni zbor dovolil, kar potrebuje država. Toda vprašati moramo: Kdo pa je kriv, da smo prišli tako daleč? Ali niso krivi ravno tisti nagajivi Nemci, ki so razgnali državni zbor? I udi tat se ima za poštenega človeka, ako nekaj dni ne more krasti. Po raznih nemških mestih sklepajo niestni očetje grajo proti vladi, a preje so hvalili tiste razgrajače, ki so m trobente piskali v državnem zboru. Ze danes napovedujejo nov boj, ako vlada na jesen skliče državni zbor. Ali so ti ljudje še zdrave pameti ? V Srbiji so jako žalostne razmere. Mala državica je zagazila v dolgove in razne stranke razdvajajo narod. V istini pa vlada bivši kralj Milan, ki je dobil v roke poveljništvo armade. Dne 8. julija pa je neki najeti Bošnjak s samokresom streljal na Milana ter ga nekoliko ranil. To je dalo povod, da je vlada zaprla najodličnejše može radikalne stranke, ker jih dolži, da so najeli Bošnjaka. Srbski časniki ne smejo ničesar poročati o teh dogodkih, zato svet ne izve mnogo. Po ovinkih pa poročajo drugi listi, da z zaprtimi postopajo jako surovo. Zatrjuje se tudi, daje bil Bošnjak od druge strani podkupljen, da s pota spravijo radikalce, ki so vedno nasprotovali Milanu. Resnica že pride enkrat na dan. Avstrija in Rusija nista povsem zadovoljni s tem, kar se sedaj godi v v Srbiji, in sta namignili Milanu, naj je previdnejši, ker sicer bi nastale še večje zmešnjave. Mirovna konferenca v Hagu je končana, zastopniki raznih držav so se vrnili domov. Vsa posvetovanja, kako bi omejili vojske in stroške za armade, so skoraj brez vsakega uspeha. Kaj druzega tudi nismo pričakovali, ker je tolika napetost med državami. Španske državne blagajne so skoraj prazne, ker država je zadnja leta štela mnogo milijonov za vojsko z vstaši in Američani. Kraljica Kristina je zopet pokazala svojo dobrotljivost ter vladi darovala milijon peset, katere je dobila od države. Toda to je le kaplja v kozarec vode. Pretekla bodo leta in leta, predno si Španija zopet uredi svoje finance. Japonci in Kitajci so si začeli podajati roke, da se ubranijo raznim tujim državam, ki od vseh strani silijo v deželo. Posebno na Kitajskem so v strahu pred Rusi in Angleži, ki si pridobivajo vedno več tal. Rusi grade velikansko železnico, ki bode naravnost vezala ruske in kitajske pokrajine, ter zbirajo polagoma močno armado ob meji. Pride čas, ko si bodo evropske države razdelile ogromno kitajsko državo. Seveda bode to stalo mnogo denarja in krvi. Toda s tem pa preti Evropi velika nevarnost. Kakor povodenj se bodo kitajski delavci razlili po deželah in kakor kobilice pali na zelene livade. To nevarnost so spoznali že v Ameriki, kjer so Kitajcem zaprli pot v deželo. Svet se giblje in preminja in kdo v6, kaj vse pride za nami. Pregovori. Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad. Ti za me, jaz za te, Bog za vse. Topel kožuh je boljši, nego ves rod. Trebuhi so gluhi. Tudi iz malega grma velik tič izleti. Tudi pijana kokoš vč, kaj je jastreb. Veselje in žalost si roko podajeta. Ves svet oko božje. Vol je vol, Če mu tudi loge odbiješ. Vsalc bi tepel, ko bi kdo držal. Vse je pripravljeno za peka, samo moke ni. Vse je res, če ni laži vmes. Vse mačke so po noči črne. Zato kovač klešče ima, da z golo roko ne prime. Zlat ključ vsaka vrata odpre. Zvita struga počasi teče, ali hudo dere. Živ pokopan. (Po slari listini posnel A. K.) I. Pisatelj teh vrstic prosi svoje čitatelje potrpljenja, da jih s kratkim zgodovinskim uvodom uvede v zgodbo: Živ pokopan. Leta 1494. je bil Piero di Medici, vladar Flo-renci, izgnan iz mesta. Komaj da je rešil svoje življenje pred razdraženo mestno druhaljo. Vzrok temu uporu so bile nasilne naredbe, s katerimi je knez stiskal svoje podložne po nasvetu svojih brezvestnih ministrov. Toda kar je bilo, to je bilo, on je bil izgnan iz mesta in le s težavo so mogli ubraniti, da razdražene množice niso zažgale knežje palače ter iztrebile vse sledi gospodarstva Medicejev v Florenci. Oblastvo v mestu ei je potem delilo deset mož, tako imenovanih »dieci" (deseteri) ki so, nekaka zmes senatorjev in diktatorjev, z železno roko ukazovali Florenci. Da jim ne storimo nobene krivice, pristavimo, da so bili včasih tudi milostni, ker so bili prizanesljivi mnogim, ki so bili splošno znani kot branitelji medicejske rodovine. Vendar so strogo pazili na te nezanesljive ljudi, in najmanjši dokaz, da se družijo z onimi, ki bi bili zopet radi uvedli vlado Piero Medici, je zadostoval, da so bili obsojeni v smrt. Vkljub temu pa so bili izgnani Medicejci vedno v pismeni zvezi s svojimi somišljeniki v mestu ter so zasnovali marsikak poskus, da bi si zopet osvojili nadvlado v mestu. Sledeča povest se je po naključju našla v zaprašenih starinah Pietro Corsini-ja, jednega izmed desetorice, ki je po izgnanju Medicejcev vladala v Florenci. Povest ni v nobeni zvezi z zgodovino Gor-sinijev in najbrže je prišla v njeno last le po kakem naključji, kar se je čestokrat pripetilo v burnih časih meščanskih medsebojnih bojev. Katero da je bilo to naključje, to je jedna izmed onih skrivnosti, ki se bodo pojasnilo šele tedaj, ko se dokonča zgodovina človeštva na tem svetu in ko se pri sodbi odgrne kot odprta knjiga. Dobesedno prestavljati stari rokopis bi bilo gotovo neprijetno delo za prestavljatelja, gotovo pa tudi za čitatelja prevoda. Bolj je torej kazalo vso stvar odeti bolj v moderno obleko, dočim smemo bravcu zatrditi, da glede bistvene vsebine in glede opisovanja dogodkov nismo izvirniku nobeno krivico delali. Zgodba gospoda Štefana Bardone slove: Zakaj pač jaz, Štefan Bardone, pišem te vrstice? Sam moram odgovoriti na to vprašanje. Pišem jih zato, ker imam živo prepričanje, da je to storiti moja dolžnost. Te listine namreč opisujejo izreden dogodek, ki je moje življenje če ne pregrešno, vsaj brezkoristno in samopridno spremenil v resno in krščansko pod vodstvom mojega duhovnega očeta fra Dominika od Sv. Marka. Jaz sem, kakor so bili moji očetje, izdelovatelj orodja in moja prodajalnica je v ulici Via della Scala. Izdelovanje orodja je obrt, ki donaša v razburjenih časih lepo dohodke, in zato dokler se spominjam nazaj, nisem nikoli vedel, kaj se pravi trpeti pomanjkanje. Imel sem v svojem stricu izvrstnega učitelja in ker sem imel tudi veselje do svojega obrta, zato sem se tako izuril, da je bilo moje gmotno stanje zagotovljeno tudi za bodočnost. Jasno pa je, da se ljudje moje vrste ne smejo vtikati v politično življenje, ker sicer bi trpela obrt Povedati pa moram po pravici, da sem bil po navadi svojih prednikov in po svojem prepričanju na strani Medicejcev. Glavni znak upornih dni, odkar je FIo-renca vstala in se otresla svojih vladarjev, je bil ta, da sem plačeval trikrat toliko denarja kakor poprej. Vendar so se vedno razlegali po mestnih ulicah kriki: Smrt zatiralcem! Živela republika! In tudi jaz sem tako vmes klical, kakor je bila to dolžnost zvestega državljana florcntinskega. „Oho, gospod Stefano", očitali so mi včasih poulični kričači, „vi ste baje tudi skrit Mediccjec!" Eh, Medicejec! — Kaj še! Vi me imate brez potrebe za res nevarnega človeka. Meni je ljubo dobro gospodarstvo in potem se ne brigam, ali je vodi Piero ali pa deseteri — »Živela Florenca! to je moje geslo, proč z vsakterim zatiralcem!" Polagoma so se pomirili razburjeni dnevi in Florenca se je zopet kazala v navadni, mirni podobi. Neko popoldne po Biesti (t. j. kratek počitek po obedu) sedel sem v svoji prodajalnici, izdelujoč lep meč, ko prihiti neki tujec v prodajalnico ter me prijazno pozdravljajoč vpraša, ako imam na prodaj kako posebno lahko orožje. Potreboval je priročen nož, lahek kolikor mogoče, ob enem pa močan, da se ž njim lahko v bran postavi nevarnemu nasprotniku. Dejal jo, daje preslab, da bi mogel seboj nositi težko orodje, da pa ima izvršiti jako nevaren posel. Te vrste orožja sem imel obilno na prodaj in razkazujoč mu pojedino orožje ponudim tujcu stol, na katerega hitro in rad sede, znamenje, da ni brez vzroka govoril, kako zelo jo vtrujen. Moral je gotovo od daleč priti. Obraz njegov je poten in zmučen, glas se mu je tresel in njegova obleka, dasi iz naj- iinejčega blaga, je bila zaprašena in umazana. Vdrte njegove oči pod košatimi obrvi pa so gledale z ono srpostjo kakor nekdaj oči našega dobrega očeta Gi-ralomo Savonarole ter neprestano zrle za menoj. »Vi ste gotovo od daleč prišli", dejal sem mu, vročujoč mu primeren nož, o katerem sem mislil, da bo zanj kakor nalašč. „Da, hudo, hudo pot sem prejezdil in vse kosti so mi zrahljane. Jaz sem bolj slab, kakor se vam zdim. Vedno bolj čudno mi je v glavi." „Da bi le ne bilo nič hudega, gospod popotnik! Ali že dolgo čutite te slabosti ?" »Ne! llavnokar sem v neki stranski gostilni izpil kozarec slabega vina in to mi je škodovalo. — Toda, dobri gospod, za-me ni tak nož, jaz potrebujem mnogo krajšega, toliko da se zavarujem pred kakim zavratnim napadom." Krajšega pa v prodajalnici nisem imel. Pod streho sem imel še lepo skladišče raznega starejšega orožja. Zato skočim po stopnjicah in kmalu iz velike zaloge dobim prav primerno orožje. Hitro je očistim; kar zaslišim od spodaj kričeč glas. Nekdo me kliče; drug ne moro biti kakor tujec. Zato hitro skočim po stopnjicah doli in sem po par skokih žo v prodajalnici. Za Iioga, kaj vidim! . . . Tujec je omahnil na stolu. Njegov obraz je bil grozovito spremenjen. Tako kratek čas in vendar so se na njem že zarisale smrtne poteze. Težko je dihal in mahal z rokama kakor bi zraka lovil. Oči njegove Bvetle in mrtve kakor iz stekla, so se upirale vame. Prestrašen sem bil in iznenaden, prav nič nisem vedel, kaj storiti. „0h! Jaz bom umrl! Čutim, da je smrt blizu!" zahropel je tujec. »Pojdite po duhovna! Hitro!" Verjel sem mu, da je nevarnost velika, toda prodajalnice s tako nevarnim orožjem nisem smel pustiti same. Zato pokličem svojega vajenca Pippo. »Teci, Pippo!" zaklical sem, »teci po zdravnika! Ta mož bo umrl. Hiti, in nikjer se ne ustavljaj! Pojdi tudi po duhovna hitro, in privedi ga sem pravočasno, sicer te ni treba nazaj, ker potem zate pri meni ne bo nauka ne dela. Jaz ne bi mogel strpeti, da bi ta tujec umrl pod mojo streho brez svetih zakramentov." Pippo ni čakal in ni več slušal zadnjih besed, razumel jo, kako važno je to naročilo, in je dirjal, da bi hujše noben dečko v Florenci ne mogel. — Nato se vrnem v prodajalnico. Rdečica je med tem ■zginila tujcu raz obličje; obraz mu je bil sedaj zakrnel, prav kakor se to navadno zgodi pri nenadni smrti. Njegove oči so proseče zrle na-me, njegove ustnice so se pregibale. Moj Bog, rad bi bil govoril, 'oda izgubil je glas. Zato stopim bližje k njemu ter 86 sklonim z ušesom svojim prav na njegova usta. jaz sem po-stolu, lahko »Položi me na tla", je zašepetal, polno ob moč; ako slonim tukaj na hudo padem na tla." Priredim hitro posteljo za silo na tleh ter ga položim nanjo. Nekaj časa je mirno počival, potem pa je segel v nedrije in izvlekel pismo. Hotel mi je zopet nekaj povedati, a ni mogel. »Ali naj pismo odprem?" ga vprašam. Tedaj pa me pogleda s prestrašenimi očmi. »Z menoj je proč! Jaz umrjem, preden pride zdravnik. To pismo — je — nikar — je —- ne — odpiraj. Sežgi — pismo! — Nikomur o njem nič ne zini! ... Hitro, gotovo — to — stori — umirajoč te prosim za to!" Hitro stopim v kot, napravim luč, da bi vpričo umirajočega sežgal listino ter mu tako pokazal, da mi je sveta volja umirajočega. Toda čuj, tujec zopet nekaj govori. Hitim zopet k njemu in poslušam: „Piero — moja sveta prisega — Bernardo — de Nero — izdajstvo — čuj — hitro — izgubljen sem ... vode, vode . . ." Spoznal sem, da se tujcu že blede. Črnikaste lise so se potegnile po njegovem obrazu, oči njegove pa so se vrtile, kakor da bi nekaj iskale. Ha, pozabil sem med tem na pismo. Toda vrata prodajalnice se odpro in notri prihiti zdravnik Bernardo de Nero, precej za njim pa fra Tommaso in moj vajenec ves spehan. „Oče Tommaso, bojim se, da ste prišli prepozno. Začelo se mu je že mešati. — Kaj je to?" Tujec zopet vzdihuje: »Piero, izdajalci!" Zdravnik je neprestano zrl na bolnika. Jaz zopet skočim v kot ter varno shranim izročeno mi pismo v predalček svoje pisalne mize. »Koliko časa je že, odkar ga je napadlo ?" vpraša me zdravnik, ko je preiskal umirajočega. »Komaj nekaj minut", mu odgovorim. Zdravnik prime bolnika za roko tako nežno, kakor nisem še nikdar videl njega pri bolnikih. Bila je to roka plemiča, gladka, nežna, z dolgimi drobnimi prsti, ki so se zvijali trpeč smrtne bolečine s svojim gospodarjem. »Žal, da jaz nisem več potreben tukaj", dejal je zdravnik po daljšem presledku. „Kedo pa je to, ali ga poznate ? Meni se zdi ta obraz tako znan, seveda je smrtni napad sedaj tako spremenil poteze na njegovem obrazu." Jaz mu nisem vedel ničesar povedati. Bolnik je začel zopet blesti. Zdravnik je pazljivo poslušal njegove glasove. Tudi jaz sem stal poleg, a srce mi je trepetalo od strahu. Kaj ko bi bil ta tujec kak zarotnik in kaj ako me zdravnik pred zborom deseterih zatoži kot sodeležnika zarote! „Ali je bil dalje časa v vaši prodajalnici", me zopet vpraša zdravnik čez nekaj časa. »Morebiti kake pol ure!" »Ali vam je morda povedal, odkod da pride V" „Ne! Dejal je samo, daje imel dolgo in težavno pot, ter se čuti zelo trudnega in slabega. Krivdo zato je pripisoval kozarcu slabega vina, katerega je med potom spil v neki gostilni." »Ali ima konja seboj ?" »Ne, kolikor jaz vem." Kri mi je šinila pri tem v glavo in jaz sem odgovoril na to vprašanje boječim in tresočim se glasom. Zdravnik me pogleda in ojstro zre name nekaj trenutkov. Poznal sem na njegovih očeh, da je opazil moj strah. »Ne bodi razžaljen", dejal je, »vendar zdi se mi, da si s tujcem v nekaki zvezi." Čudni gospodje ti zdravniki. Najmanjšega znamenja nisem pokazal, kaj se godi v mojem srcu in vendar je dr. Bernardo takoj uganil. Umirajoči tujec se strese in — zavest se mu vrača pred smrtjo. Ah, zdi se, da je spoznal zdravnika. Poskuša govoriti, toda le ustnice se pregibljejo, glasu pa ni čuti nobenega. Nekak kačji pogled se je zablisnil iz njegovih oči. Le še nekaj trenutkov, — bolnik se strese, zvije in obstane — mrlič! Tujec je umrl in ž njim je pokopana tudi njegova skrivnost do sodnjega dne, ki odkrije to in še marsikaj drugega. Toda zadnjega pogleda umirajočega tujca tudi dr. Bernardo ni prezrl. »Misel mi je šinila v glavo, kedo da bi bil ta človek. Jaz moram preiskati njegove žepe. Gotovo mora imeti seboj važe listine, katere seveda ostanejo tajne, ako jih ne zahteva odkriti skrb za javno varnost, mrlič pa čim preje je pokopan, tem bolje!" Fra Tammaso, ki je bolniku podelil poslednje olje takoj, ko je prišel v prodajalnico, stal je nem poleg tujca proseč Boga, naj se povrne bolniku zavest, da bi ga mogel spovedati. Sedaj pa se je obrnil k nam ter dejal: »De profundis ... Jaz ne morem nič več pomagati. Hiteti moram nazaj k Sv. Marku, da ne zamudim večernic. Oskrbite vse potrebno za pogreb. Ako bi me kaj potrebovali, saj veste, kje da sem. Z Bogom!" Odšel je in ostavil me samega z zdravnikom. Zdravnik je stikal po vseh žepih, našel nekaj pisem, a ničesar važnega, kakor je dejal, vendar jih pa ni dal meni brati, tudi jih ni vrgel na ogenj, kakor sem pričakoval, ampak spravil jih v svoj žep. Neprijetno me je zadela ta nezaupnost zdravnikova nasproti meni in zato se nisem hotel sprijazniti z njegovim nasvetom, naj mrliča pokopljemo kolikor mogoče hitro. »Zakaj pa taka naglica s pogrebom V" vprašam ga končno. „Zato", in tukaj sc jc zdravnikov glas spremenil v šepet, »zato, ker je umrl vsled kuge!" Da, ko bi se to razglasilo, potem je moja obrt na tem mestu popolno uničena. »Bolezen", nadaljeval je zdravnik, »se je res n«. kako izredno čudno razvila pri njem, vendar zdi «e mi, da me znaki ne motijo, da je tujec umrl za kuLro." (Dalje sledi.) Materina slika. Ko se je lansko leto vršila med Spanci in Amerikanci pomorska bitka pri Manili, pripetil se je prelep zgled detinske ljubezni do matere. O nekem mladem amerikanskem pomorščaku pisali so tedaj amerikanski časniki sledeče: Nekaj trenotkov pred bitko, ravno preden je bilo dano povelje: „v boj!" pade mlademu pomorščaku njegov jopič čez krov ladije. Takoj poprosi, da bi smel ponj. Ko se mu to ne dovoli, skoči na drugi strani ladije če/, krov, pobere svoj jopič, spleza na krov, jopič obleče in se vstopi v vrsto med druge. Toda to mu ni nič pomagalo; prijeli so ga in vsled nepokorščine zaprli. Po bitki ga postavijo pred sodbo; obsodijo ga na več let težke ječe. A preden admiral De\vev podpiše sodbo, ga še enkrat vpraša, kaj ga je vendar pripravilo do te nepokor ščine. Tedaj mladenič potegne iz žepa pri jopiču fotografijo in jo poda admiralu z besedo: ..Mati!" V jopiču je bila namreč fotografija materina in te na noben način ni hotel zgubiti. Admirala je to silno ganilo; poljubi mladeniča, oprosti ga vse kazni ter pravi: »Sinovi, ki za materino sliko postavijo svoje življenje v nevarnost, žrtvujejo je tudi za svojo domovino!" Konec zrakoplovke. Iz Ne\vyorka (Njujorka) se poroča: Slo in sto liura klicev zavrisčalo je na večer ob 0. uri z brega gore Beach (Bič), ko se je dvignila mlada zrako-plovka Ana Kristijanzen v višave s svojim balonom. Na čast zmagoslavnemu vojnemu brodovju so oza-ljšali zrakoplov z banderci, Zrakoplovka, sedeča na njihajočem trapecu, ko se je balon streloma dvignil kviško, je metala doli male zvezdnate banderce, ka-teio je pobirala začudena množica. — Ko je dospel balon v višavo nekaj stotin metrov, se pripravi zrakoplovka, da se spusti doli na zemljo z dežniku pO; dobno padalno pripravo. Gledavci so mogli opazovati vsako kretanje zrakoplovke. Najprej odpre na vrvi trapecovi viseči padalni dežnik, potem zgrabi z obema rokama njegov ročaj in skoči doli, da bi jo padalni dežnik počasi spuščal do tal. Toda ta trenotek za-kriči množica groznega strahu. Dežnik se ni hotel odpreti in zrakoplovka je strmoglavila na zemljo z neznansko brzino, ter telebila nekaj sto korakov od brega v vodo. Več mož je plavalo ponjo in posrečilo se jim je ujeti truplo nesrečnice ter je privesti na suho. Skušali so oživiti jo, toda vse zaman. Zrako- plovka jo bila padši v vodo mrtva isti trenutek. — Lo v neizogibni potrebi se podaj v nevarnost; predrzno podajati so v nevarnost se pravi skušati Boga. Prvim pomaga Bog in angelj varih, druge prepušča Bog njih bistroumnosti, ki so čestokrat izkaže kot grozna neumnost. Lep slučaj. Lop slučaj se je primeril nedavno v Parizu. Tat ho je vtihotapil v neko stanovanje, kjer mu zastopi nepričakovano pot mlada gospa. Tat zbeži in gospa pade vsled strahu v nezavest. Pa predno je še zgubila zavest, jc zavpila na pomagaj, tako da so prišli sosedje na pomoč. Tudi dva policaja sta bila takoj pri rokah. Eden izmed množico se takoj ponudi policajema, da ju pelje po sobah, dokler se gospa ne zave. Dajo mu svečo in začno iskati. Toda vso zastonj, tatu ni nikjer. Med tem prideta policaja nazaj k gospej, ki se jo tačas že zavedla: »Zakaj ga pa nista prijela", zavpije gospa, »mislila sem, da ga buta uklonila!" „1 saj ga ni bilo nikjer", odgovorita policaja. »Tisti je bil, ki je vama luč nosil", pravi gospa; policajema seveda sta se nosova zavihala in odšla sta — s kislim obrazom. Levinja. Grozna je ta zver, kadar ji je braniti svoje mlade. Strahovito pa jc tudi njeno maščevanje nad roparjem njenih mladih; to spričuje nastopna zgodba. Moštvo neko angleško ladije, pripluvše na vshodno indijsko obrežje, jo bilo poslano na suho, da naseka drv. Kden njih se oddalji od svojih drugov v gozd. Naenkrat ga ustavi grozen strah, vgleda namreč levinjo, mu naglo nasproti hitečo, kateri ni bilo mogoče več ubežati. Toda kmalu se mu spremeni strah in groza v začudenje, ko se mu zver mirno vleže k nogam, tra pogleduje, potem se pa ozira na neko drevo. Nato zopet vstane ter gre proti onemu drevesu, pa se vedno ozira nazaj na pomorščaka. Iz tega posname on, da bi rada, naj ji sledi, kar tudi stori. Prispevši do drevesa, ugleda na njem velikega pavijana (neke vrste opico), ki je imel v naročju dve živalici, naj bržc dva mlada leviča, kar je sklepal iz tega, da je lovinja vedno gori zrla ter se kakor mačka vlegla pod drevo. Da bi lezel gori na drevo ter pavijanu iztrgal plen, ni bilo mogoče; imel pa je pri sebi sekiro. Tako jame posekavati drovo. Levinja se je ozirala zdaj nanj, zdaj gori na drevo, na roparja in svoje mladiče, kar je močno spodbujalo pomorščaka k vztrajnemu delu. Kmalu je drevo padlo, padel pa tudi pavijan z mladiči na zemljo. Kakor bi trenil, priskoči levinja, zgrabi pavijana ter ga raztrga v kosce. Takoj jame lizati svoje mlade, potem pa se približa rešilcu, ki je trepetal strahu, videvši srditost, s katero je bila raztrgala pavijana. Pa tudi sedaj mu ni bilo treba trepetati. Kakor mačka gre levinja ljub-kajoče okoli njega in drgne obenj z glavo. Skazavši mu tako svojo hvaležnost, vzame v gobec zdaj enega mladiča ter ga naglo odnese,v potem druzega. Pomorščak so vrne na ladijo. Se le čez delj časa se oddahne, tako ga je bil strah prevzel, ter pripoveduje čudovito zgodbo. Kje je moj vlak? Na kolodvoru nekega večjega meBta se je pred nekaterimi tedni pripetila ta le mična dogodbica. V pisarno postajenačelnika pridrvi ves razburjen kmalu po poti uri popoldan neki popotnik in vpraša: »Kje jo moj vlak, gospod načelnik?" »Kateri vlak pa?" vpraša uradnik, pri nas gre mnogo vlakov." — »No, ta vlak, ki vozi v D., ki je prišel iz M. in bi bil morjjd obstati tukaj pet minut." Pri tem je pokazal popotnik vozni list, plačan od D. do M. »Ko je vlak dospel, sem samo en trenutek izstopil, v restavraciji popil vrček piva in se hotel peljati naprej. Ko pa hočem zopet stopiti v svoj oddelek, — ni bilo vlaka več nikjer, a moj kovčeg so mi postavili na peron." Načelnik je strmel začuden v popotnika. »To ne more biti resnično" pravi, »o tem času ni nobenega brzo-vlaka in tudi ne drugega osebnega vlaka iz D. Ako ste se zares pripeljali z brzovlakom iz D., se je zgodilo to le ob treh popoldan in sedaj je pet proč. Prvi brzovlak iz D. pa pride šele proti šesti uri na našo postajo in se pelje potem brzo proti M. dalje." =i „A to ni mogoče!" odvrne še bolj razburjen popotnik, „saj sem vendar razumen človek in vem, da sem se pripeljal z brzovlakom pred petimi minutami na to postajo!" Načelnik skomigne z ramama, kar pomeni toliko kakor: »ne razumem." Po dolgem pričkanju sem ter tja se popotnik iz voznega reda prepriča, da zares ne vozi noben brzovlak med tretjo in šesto uro. Na to vzklikne: »Toraj sem pa morda res brez pameti!" in gre. A še ni dobro odšel, ko vstopi v pisarno premikalec voz in vpraša skrivnostno: »Ali je šel?" — »Kdo?" vpraša načelnik. — »No, ta-le sitnež, ki je bil ravnokar tu!" Načelnik jame premišljevati, nekaj mu postaja jasno, in res, uganil jo je. Premikalec pripoveduje sledečo dogodbo: »Ko je dospel ob treh popoldan brzovlak na postajo, je dobil ukaz, da mora zadnji voz od vlaka odkleniti in ga peljati nazaj na pol ure oddaljeno delavnico, ker je bilo treba nekaj popraviti. Ker pa je bil neki neizogiben zadržek, ni mogel voza takoj prepeljati v delavnico, marveč ga je moral pustiti zunaj kolodvora več časa. Konečno ga je spravil v delavnico, a bilo je že polu petih. Slučajno je pogledal skozi okno vagona in notri je videl še kovčeg in poleg kovčega nekega človeka, ki je prav prijetno — spal. Kaj storiti ? Brž je pripregcl ondi stoječo lokomotivo pred voz, pa hajd na kolodvor z vagonom. Na kolo dvoru je brzo zaklical v voz: „Vsi izstopite!" Popotnik je planil iz voza ter letel brž na restavracijo, ker je vedel, da obstane vlak samo pet minut. Dalje se za svoj vlak ni brigal. Komaj pa se je popotnik odtegnil, je postavil premikalec kovčeg na tla in od-kuril s ponarejenim vlakom. Tako se je stvar pojasnila in dotični popotnik še danes misli, daje moral biti takrat malo prismojen. Slovenski novičar. Kranjsko. (Našim Jeruzalemskim romarjem.) Na mnoga vprašanja, katera nam dohajajo od raznih strani o nameravanem romanji v sveto deželo, podajamo naslednja pojasnila. Romanje se bode vršilo, ako se začasno zglasi do 300 romarjev. Pogajanja s tržaškim Lloydom so imela toliko ugoden uspeh, da bode mogoče romanje tudi s 300 romarji, ne da bi se cena za vožnjo zvikšala. Ker pa moramo dne 15. avgusta konečno pogodbo skleniti z Llovdom, je lahko vsakateremu vdeležencu jasno, da moramo vsaj teden dni poprej imeti zapisnik romarjev dovršen in rešeno vprašanje, ali se bode romanje vršilo ali ne. Isto velja tudi glede nastanitve romarjev v Jeruzalemu. Tamkaj je treba takoj početkom avgusta deli-nitivno izjaviti, se li romanje vrši ali ne. Odbor mora celo vrsto raznih zadev rešiti z raznimi mini-sterstvi, z južno železnico, z zavodi v Jeruzalemu, toraj ni vscjedno, kedaj se kdo zglasi. Takozvani počakovci, ki vse odkladajo na zadnji dan, so po-vsodi največja opovira in ti ravno tako provzročijo, da se vse potovanje izjalovi. Naj se nikar nikdo ne izgovarja, češ, jaz se bom pozneje oglasil, enega bodo že še kam utaknili itd. Ako jih 20 ali 30 tako dela, kakor ta, potem je nered gotov in vse romanje onemogočeno. Mi poziljemo resno, da se vsi, ki se nameravajo udeležiti, zglasijo vsaj do torka, to je 8. avgusta. (Petindvajsetletnih) bodo praznovali sošolci maš niki, posvečeni leta 1874., dn6 8. avgusta na Gori-čici pri Domžalah, in sicer naslednji p. n. gg.: P. llu-golin Sattner, mestni župnik v Ljubljani; P. Romuald Jereb; P. Deodat Šušteršič ; dr. J. Svetina, c. kr. profesor veronauka v Ljubljani; Ferdinand Premru, c. in kr. vojni kurat v Gradcu ; Ivan Bele, župnik pri sv. Martinu v Istri; M. Rolar, župnik pri D. M. v Polju; Jožef Rome, župnik v Podzemlju; A. Ši-menec, župnik v Št. Lorencu; J. Pelikan, dekan v Motovunu v Istri; A. Pipan, župnik na Polici; Jakob Strupi, beneficijat na Goričici; M. Šarabon, katehet v Ljubljani; L. Škufca, župnik v Blagovici. Šest so-šolcev-mašnikov pa je že umrlo. (Zlato mašo) obhajal bode dnd 6. avgusta vlčast. gosp. Janez Germ, župnik v Škocijanu pri Mokronogu. Šestnajst duhovnikov, ki so pod njim v Škocijanu kapelanovali, se bode ž njim vred veselilo, da mu je Bog dal učakati tega pomenljivega dne. Še zdaj čvrstemu gospodu želimo: na mnoga leta! (Župnija Podraga) na Vipavskem jo podeljena gosp. Gust. Kollerju, dosedanjemu župniku v Ba-binem polju. j Iz Amerike) je došel kranjski rojak č. g. J„hn Fori, župnik-dekan v St. Pavlu, Min. (Vrhniška železnica! so je slovesno otvorila, kakor je bilo naznanjeno, dn<5 23. julija. Takoj drugi dan začel se je redni promet na tej železnici. Vsak dan prihajajo v Ljubljano in odhajajo iz Ljubljane trije vlaki. Morebiti ustrežemo bravcem »Domoljuba«, ako priobčimo vozni red te železnice. Otvoritev I iuhlinnn - Vrhnika sPlo«''i promet si. julija 1899. Ljumjana-vrnniKa. , Mei&nec V 0 z ti Postaje Heianeo 1 our- cene oplil. pop. rel HI! zjt. pop. zve. 1. III. Z|t 1. III. --is i ;.,'> T ag _ _ o IJulflJaua j. k. p >1'34 1 *■*!)•« ai _ _ , 7M2 212 7 O Ki <1-11 $ llre/ovlca > Il 1H 12 i:i.i 4* — — 7'47 2 27 7 li (1 .V, il l.titf (post.) . li 0.1 ir.'i» .v.1.1 — — T.V.i 2 7 ii u 7ii u :!.'> v Drenov Krlf * il 11-41'. ii 21 — - | •S-OU a-JU 7 il O SI II III p. Vrhnika . . o :V Li 11 -3.-.10 — II 711 Cene razumejo »a v krajcarjih. Tour-relour dobiva se hamu na Vrhniko in sicer samo za 111. razred. (Umrl je) v Ljubljani umirovljcni gimnazijski profesor gosp. Val. Konšek, star 83 let. Hvaležno se ga bodo spominjali številni njegovi učenci. R. I. P. (Iz Krauja) poročajo: Za vstop v prvi razred tukajšnje cesarja Frana Josipa I višje gimnaz je se je oglasilo 73 dijakov, vsprejetih je bilo pa le 71, ker dva nista napravila vsprejemnih izpitov. (Utonil je) 15. julija opoldne Anton Brežič, doma iz Postojinskega okraja, ko se je pri košnji na barju med opoldanskim odmorom kopal v Ljubljanici in nenadoma izginil pod vodo. Potegnili so mrtvega iz vode ter prepeljali v Borovnico. (Strela.) Iz Leskovice nad Loko nam poročajo: Dne 24. julija ob polu deseti uri zvečer je udarila strela v hlev posestnika A. Jelovčana iz Lajš. Hlev je do tal pogorel, dvoje glav živine je tudi ostalo v ognju, drugo so rešili, .'"»kode je sedem do osem sto goldinarjev. Pred kratkim je bilo treščilo tudi no daleč od cerkve v Leskovici v neko drevo in jc polomilo. (Nevarnega tatu) so nedavno orožniki vjeli v Stožcah na Posavju. Ptiček sliši na ime Fran Aleša, ki jo dne 8. junija ušel iz zapora v Školji Loki. Aleš je leta 1897. odnesel Uršuli Šiška v Hrastju pri Ljubljani 1862 gld. 50 kr., lansko leto Fr. Kuclerju na Viču 160 gld. in letos v sušcu Uršuli Likovič v Sneberjih denarja in blaga za 241 gld. (Prezentovan je) č. g. Janez Hromeč, župnik na novi Oselici, za župnijo Šenturška gora. (Gad je pičil) Uršulo Kastrevec iz Hrušice pri Stopičah, ko je pobirala steljo. Letos jo veliko te grde golazni. (Iz Št. Vida nad Ljubljano.) Občni zbor kmetijske družbe je tudi pri nas vzdignil nekoliko prahu. «kode ta vihar ni naredil nobene, pač pa koristil v toliko, da so je izpod prahu v pravi podobi pokazala oseba našega gospoda nadučitelja. Menili smo do sedaj, da je ta mož eden izmed pametnih učiteljev slovenskih. A skušnja nas je poučila drugače. Ker sta naša dva vrla in za blagor ljudstva rog vneta duhovna pastirja šla k občnemu zboru kmetijske družbe in ž njima več tukajšnjih posestnikov, in niso hoteli voliti tako, kakor je komandira veliki kmet dr. Tavčar in njegov liberalni štab — zatrepetala je globoko užaljena tista stranica v srcu našega gospoda nadučitelja, ki je dosedaj le t ho brnela in ki nosi ime: liberalna. Da nihče ni hote nj e m u nasprotovati, njegovo veljavo spodkopavati, je najboljši dokaz to, da je kmetska stranka sama imela gospoda nadučitelja med svojimi kandidati. In vendar je imenovani gospod zajel gnojnice v lonec ter jo nesel ali dal nesti v znano kor.to, po katerem so odteka vsa gnojnica liberalne stranke (»Slov. Narod«) — in poskušalo se jo, kar se da omazati naša častivredna gospoda župnika in kape-lana. Ali je dostojno pisati, da imenovana gospoda še toliko nc vesta, da bi razločevala koprivo od jablane ? Ali je olikanega človeka vredna beseda, da je klerikalna stranka — in med to spadata tudi imenovana duhovnika — manj vredna, kakor Lenar-čičev čevelj itd. Le slepa liberalna oholost more človeka tako daleč privesti, da tako brezobzirno žali zastopnike drugih stanov. Po petju se ptiček spozna; tudi pri našem nadučitelju sedaj vemo, koliko je ura bila. In to je za naše Sentvidce tudi nekaj vredno! (Iz Cirknice) nam poročajo: V četrtek dno 27. julija zgorelo je na Slivnici pri Cirknici voz sena in s senom vred tudi voz. Zapalili so baje na potu otroci ogenj in voznik nevede pelje čez ogenj. Kar je začelo v hipu tako goreti, da je bil v trenotku voz v ognju. Živino, katera je bila vprežena v voz, je voznik le s trudom mogel rešiti. Škoda sicer ni prav velika, a lahko bi bila večja, ker za dotičnim vozom jih je šlo še kakih pet. K sreči so takoj zapazili ogenj ter ustavili živino in tako se rešili nesreče. Štajersko. (Zlato sv. mašo) slavil je, kakor se nam poroča, dno 16. julija velečast. gosp. Ivan Nep. Simon ič, župnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju blizo Maribora. Blagi zlatomašnik je duševno in telesno še krepek korenjak. Ljubi Bog ohrani ga tako do skrajne meje življenja človeškega ! (Pri sv. Kunigundi na Pohorji) je bil za župana soglasno izvoljen zopet vrli gosp. Jurij Potnik p. d. devičnik. Toda imenovanec, ki je dozdaj zaporedoma skozi trinajst let občini načeloval, je s primerno za hvalo čast županstva odklonil, češ, naj se v župa-novanju vadijo tudi drugi, saj nič ne škodi, ako več občanov okusi grenke sladnosti županovanja. Vsled tega je častno službo občinskega predstojnika dobil Matija Sadek, od katerega se pričakuje, da bo ob čino vladal v duhu svojega domoljubnega prednika, ki je za zdaj postal prvi občinski svetovalec. (Toča) jc dud 24. julija klestila po svetokriški, kostrivniški, sladkogorski, poličanski in slovenje bistriški župniji. Dne 25. m. m. ponoči je pobila okolu Št. Petra pod Sv. gorami. (Nevihta.) Dne 24 julija je bila v Celju in okolici velika nevihta, ki je razkrivala strehe in lomila drevesa. Branjevcem na mestnem trgu je preobrnila šotore ter sadje raznesla po trgu. Dne 25. julija pa je nevihta divjala v St. Petru pri Kimspergu. Ob jednem pa je toča bila ter po vinogradih in na polju naredila veliko škode. Koroško. (Dve zlati poroki.) Iz Borovclj ob Zilli na Koroškem nam poročajo: Dn6 17. julija smo v podružnici sv. Henrika v Goričah ob Žili praznovali jako redko slovesnost. Dva zakonska para sta slavila s prijatelji petdesetletnico svoje poroke. Ravno v tej podružnici sta bila oba para poročena dnd 18. svečana 1. 1849., a sedaj, po preteku dolgih 50 let, so ravnotam vsi štirji že osiveli ponovili zakonske obljube in se Bogu zahvalili za to izredno milost. Prostorna cerkev je bila polna ljudij, ki so od vseh stranij prišli gledat tako redko slovesnost, ki je marsikoga ganila do solz. Zlatoporočencem Bog daj še mnogo let v sreči in zdravju! (Družba sv. Mohorja.) Rojakom svojim naznanjamo veselo novico, da je število udov družbe sv. Mohorja tudi letos napredovalo! Naša družba šteje namreč 78.103 ude, t. j. 972 več, kakor lani, in C563 več, kakor predlanskim. Vidimo torej, da število Mohorjanov stalno raste — naj tako ostane i v bodoče! Udje se razdelc po škofijah tako-le: 1. Goriška..... . 8.904 t. j. » več 72 2. Krška..... . 6.227 » 424 3. Lavantinska . . . . 24.806 » » 364 4. Ljubljanska . . . . 30.742 » manj 149 5. Tržaško-koperska . 3.988 » več 103 6. Sekovska .... 525 » manj 65 7. Somboteljska . . . 316 » več 3 8. Zagrebška .... 568 » » 4 9. Senjska..... 214 » » 8 10. Poreška .... 111 » » 7 11. Videmska .... 197 » » 33 12. Djakovaška . . . 47 13. Bosenska .... 227 . » » 57 14. Razni kraji . . . 318 :,5. Amerikanci . . . 790 » » 72 .6. Afrika in Azija . . 123 » manj 7 Domači pravnik, Nekaj o pismenih pogodbah. Ljudje imajo navado, da takrat, kadar delajo pismene pogodbe, radi kaj zamolče. Kupec in prodajalec sta n. pr. »zglihala« za njivo. Iu govorila sta kupno ceno 600 gld, da bi pa bila pristojbina ali »procenta* nižja, dasta v pismo, da znaša kupnina samo 400 gld. Ko delata pismo, zaupata drug dru | gemu, pozneje pa mnogokoga tako zaupanje kruto goljufa in konec je dolga pravda. Oče izročil je sinu vse svoje premoženje in si izgovoril užitek. Sin mu je obljubil vse mogoče in oče se je veselil, kako lep ,penzijon"- bode užival v miru na stara leta. Ali v pismo j>a. da bi »procenta" ne bila prevelika, nista dejala vsega. Kakor se velikokrat prigodi, se pozneje spreta. Sin se sklicuje na pismo, oče r.a dogovor in konec je zopet žalostna pravda. Postaja pa pravi, da se takrat, kadar se je na redilo o pogodbi pismo, ne sme ozirjemati na ustne- dogovore, ki so se baje ob enem s pismom sklenili, toda niso v soglasju s pismom ali pa obsegajo nove d o s t a v k e. Kadar torej stranki delate o kaki pogodbi pismo, naj bi vedno postavile vse v pismo, kar sta se dogovorile. Četudi je ..procenta" potem večja, se to ne da primerjati s škodo, katero trpita stranki, ako pri napravi pisma kaj zamolčita. Res je sicer, da včasih tudi odvetnik pomaga takemu ustmenemu dogovoru do zmage, kajti postava tudi zahteva, da se imajo pogodbe presojati tako, kakor so jih pogodniki hoteli skleniti v resnici. Toda z ozirom na gorej na-vcdeno važno postavno določilo, vsled katerega se na ustne domenke, sklenjene obenem s pismom, s katerim pa ne soglašajo, ne sme jemati ozir, jo vedno velika nevarnost, da tisti, ki ni dal dogovorjene pravice v pismo, to pravico izgubi. Skoro v vsaki vasi se nahaja človek, kateri ve | o takem zamolčanju in njega nasledkih pripovedovani. Zatorej naj se pri vsakem pismu gleda na to, da pridejo vsi dogovori v pismo. Drobtinice. žganje. Na Avstrijskem je 120.000 žganjarij, v katerih se speča na leto 5,500.000 hI. žganja. V Galiciji se nahaja 22.000 žganjarij, za'o je pa 3000 občin brez vsako šole in skoraj 4 milijone ondotnih prebivalcev ne zna ne brati ne pisati. Žganjarij« so do malega v rokah žiiov. - V Belgiji je 198.000 žganjarij, žganja se pa proda za 500 milijonov frankov! Od sto obsojenih je 74 žganjarjcv, od sto samomorilcev pripade jih na žganje 80, od sto slaboumnih sc šteje 45 med žganjepivce. Grozni so nasledki pijančevanja za človeški rod. Otroci so slabotni, bebci, udani raznim hudobijam. Židje na Francoskem. Med 39 milijoni Francozov živi kakih 85.00J Židov. V Parizu samem jih je do 45.000 večinoma nemške narodnosti H-vni židje iz Alzacije, Loaringijc in Poljskega so branjevci, boga'i ii iz vseh dežel Evrope te,- žive od trgovine in borze. Med 12.000 rodbinami v Parizu je 2000 bogatih, milijonarjev. Rotschil iova hiša ima 10 milijard premoženja Dreyfusov tast. Hadamar. je jeden najboga'ejSih trgovcev z diamanti. Herz, Rei-naeh, Obernd"rffer, Seligman. Hallmann itd. so pri barantali pri Panami 10-12 milijonov. Razdelitev življenja. Angleški statistik Kverctt je preračunil. da porabi človek, ki živi sedemdeset let, svoje življenje tako le : Spi 24 let 9 in pol me-se a. razveseljuj-3 se 11 let 8 mesecev, je 5 let in IU deset mesece/, hodi in potuje tudi 5 let in deset mesecev, oblači se 2 leti in 11 mesecev, lenobo pa-e 1 ieto o in pol meseca z različnimi nepotrebnostmi porabi 1 leto 5 in pol meseca, z govorjenjem ne da bi zraven delal) 1 leto 5 in pol meseca, s pre-misije* anjem 1 leto 5 in pol meseca in — zgubljenega časa 1 leto in 5 mes cev. — Čudno jc to. da statistik razločuje med lenobo in zgubljenim časom. Nesreča na torpedoTki „Adler". Torpedovka »Adler« pod poveljstvom kapitana Schvvarzla je rfne 22. jul. vozila iz Toleda v Pulj. Pet milj od kraja je ob 3. uri popoldne na ladiji počil kotel, da je ves srednji del ladije zletel v zrak. Trije in.;, ini-sti (Deotto, Siegl in Ulipič) so bili lakoj mrtvi; mrtev je bil tudi nadporočnik p'. (>rabmayer, 'ežko ranjena sta bila dva mornarja, ki bode'a jedva okrevala, dva druga sta dobila težke opekline. Ker je bila torpedovka brez ftroja niso mogli h kraju. Selc proti večeru so se izkrcali na otok livar ter brzojavili v Spljet. Drugi <1an zjutrajjeMadija »Komet« mrtve in ranjence prepeljala v Split, kjer je bil popoldne sprevod. Udeležilo se ga jo nad 1000 vojakov, zastopniki vseh oblastev in stolni kapitel, na vseh javnih poslopjih so bile črne zastave v znak žalovanja. Grozovit zločin Iz Tillisa na Ruskem se poroča: Tukajšnji posestnik Mesencov se jo vrnil v spremstvu nekega znanca na svoje posestvo. Dal je izpreči konje in odšel z znancem v stanovanje Nekoliko potem pride zopet na dvorišče, da naroči nekaj svojim hlapcem, — kar zagrome od več strani streli. Težko ranjen se posestnik zgrudi, dočim so se delavci in hlapci, vseh okoli 50, naglo poskrili, kamor se je kdo mogel. Več čudnih prikaznij sc je nakrat pokazalo in pohitelo v stanovanje; žena Mescncova jc » bila ravno v obednici. Morilci so planili na nje z noži in bodali; v silnih ranah jo kmalu izdihnila, (iuspodarjev znanec je opazoval to grozno početje iz stranske sobe, no da bi se ganil. Le petnajstletna domača hčerka je hitela materi na pomoč. Dva raz bojnika, ki sta bila v sobi, sta streljala nanjo, a je k sreči nista zadela, Dekle jo hitelo v kuhinjo po vodo, ali kuhinja je bila zaprta, ker sc je vanjo zaklenilo nokaj delavcev; razbila je okno, prinesla jc vode in poškropila z njo mater in očeta. Čudno jo bilo to, da niso morilci iz hiše ničesar odnesli, vse jc ostalo kakor prej. Najbrže je bila to le strašna osveta. Policiji se ni posrečilo, da bi vjela morilce. Milijonar se je obesil v zaporu. Nedavno sc je obesil v temnici v Tillisu znani milijonar in lastnik petrolejskih vrelcev Rjlski. Bil je zaprt, ker je dal napeljati podzemeljsko cevi iz petrolejskega skladišča svojega soseda. Imel je do 10 milijonov. L. 1863 s.' je udeležil poljske ustaje ter bil obsojen na d< s t let prisilnega dela v Sibiriji Ko jc kazen prestal, je obogatel. Narodno gospodarstvo. Uzorna zadružna pravila. Zc večkrat sc jc izrekla želja, naj bi »Domoljub* prinesel uzorec pravil za zadruge in tako olajšal njihovo snovanje. Kvo jih ! Podpisani osnujejo na podlagi zadružne postave ilne o. aprila 1873, drž. zjk. št. 70, in v smislu postav dnč 1. junija i88r>-a naznaniti odpoved Jo konca novembrt načeisrvu pismeno in terjati od načeistvg pordiio odpoved. ,;:s::>r pa velja le s potekom tistega ieta Zad"uzn delež izstopivših zadružnikov st ;zpiača>o štir tedne potem, ko odobri občni zbor dotičm letn račun. Do rezervnega zaklada in do drugega zadružnega imet i, nima niti izključeni niti izstop:vi zadružnik nobene pravice. IV. Zadružni deleži. § 6. Vsak zadružnik mora vplačat; ieden zadružni delež r znesku in od načelstva določeno pristojbino vpisnino; V. posojila. § 7. Poso;i!a se da:o le zadružnikom in sicer: a/ na osobni kredit; bj na zastave. Posojila dovoljuje načelstvo. § 8. Posojila na osobni kredit se dajejo proti dolžnemu pismu ali pa v tekočem računu. Menice so izključene. V vsakem slučaju sc mora razun izposojevalca zavezati še najmanj ena oseba, koje imorinske razmere dajejo za dovoljeno posojilo popolno varnost, kot porok in plačnik. Če treba, naj na-čelstvo zahteva več porokov. Pri oženjenem izposojcvalcu (izposojevalki i se mora v vsakem slučaju poleg drugih porokov kot porok zavezati tudi soproga odnosno soprog izposojcvalca ali izposojevalke. Vsi poroki jamčijo nerazdelno kot poroki in plačniki za vse zaveze iz zadevnega posojila. Ni pa treba, da bi porok bil član zadruge. Vsako posojilo na osebni kredit se mora n a j-dalje v štirih letih vrniti. § 9. Posojila na zastave se dajejo: 1. na vrednostne listine; 2. na druge premičnine; 3. na zemljišča (hipoteke). V slučaju zastave vrednostnih listin ali drugih premičnin, morajo se iste pred izplačilom posojila zadrugi izročiti in ostanejo v njeni shrambi toliko časa, da je posojilo popolnem plačano. Oseba, ki zastavi premičnine, mora v za-dolžnici ali pa v posebni listini izjaviti, da zadevne predmete zastavi v varnost natančno označenega posojila; od zadruge pa sprejme zastavni list, v katerem se mu potrjuje sprejem v zastavo izročenih predmetov. § i o. Načelstvo določuje visokost obrestij od posojil z ozirom na denarne in časovne razmere. Visokost teh obresti s postranskimi pristojbinami T.-ed upravnimi prispevki, provizijami itd.) ne sme presekati visokosti obresti od hranilnih vlog za več nego t'/,%• VI. Zaveza in razdelitev izgube in dobička. S 11. Zaveza zadružnikov je neomejena v smisiu postave z dnč 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti se svojim zakladom in s celim svojim imetjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnostij zadruge zadostoval opravilni dobitek tekočega leta, rezervni r.tn.ad :n zadružno imetje, seže se na zadružne deleže. Če pa ne bi vse to še pokrilo zavez zadruge, se da>'ša plačila razdelijo na posamezne zadružnike. Prikrajšani zadružni deleži se morajo takoj polno doplačati. § 12. Konec vsacega leta sestavi načelstvo po knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisujejo: gotovina v denarji, vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge in terjatve. Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge in vloge v tekočem računu z obrestmi vred, zadružna izposojila(zadružni dolgovi) in rezervni zaklad. To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta, ki se dene k rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad je lastno imetje zadruge, do katerega posamezni člani, aktivni in neaktivni, nimajo nikake pravice. VII. O razdružbi zadruge. § 13. Zadruga sc razdruži: a) vsled sklepa občnega zbora; b) kadar se otvori konkurz na zadružni imetek, in c) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37. postave z dnč 9. aprila 1873). § 14. V slučaju likvidacije mora načelstvo iztir-jati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar, in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, da ga razdeli r gospodarske podpore ali ga porabi za ustanovitev in podporo novega takega zavoda v Ce pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, sc ravna po določbi § 1 t. teh pravil. Ravno tako (§11.) sc ravna tudi v slučaji konkurza. VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 15. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnikov. Njeni organi so: 1. načelstvo; 2. občni zbor, in 3. nadzorstvo. (DaIjc sicdi.) fcomoljnb 1890. Stran 23^ Za smeh in kratek Jas. (Poskušeno sredstvo.) — Gospodinja: ... „Kako sem odpravila mrčes? ... Cisto priprosto! Dala sem sobo v najem dijaku; ker ga nobeno noč ni bilo domov, pošla je stenicam potrpežljivost, pobrale so kopita in zginile so kot kafra!" (Očetov svet.") — Jud sinu: „Če ti kdo kaj daje, vzemi; če ti kaj jemlje, ^pij!" (Temeljito poboUŠanje) — JetniČar: „No, Jaka, ali smo zopet sKupaj.' Mislil sem, da se boste po prvi kazni poboljšali!" — Kaznjenec: „Jaz se hočem pa le še bolj poboljšati!" (Moderni snubač.) — Oče: »Vi hočete eno izmed mojih hČerS r Najmlajša dobi petnajst, starejša trideset, najstarejša pet in štirideset tisoč." — Snubač: „Ali nimate nobene prav stare r" (Ii otročjih USt.) — Mala Jerica: »Mati, ali radi poslušate pravljice.'" — Mati: „0 rada, le povej!" — Jerica: »Kratka je!" — Mati: „Naj bo!" — Jerica: »Enkrat je bila ena skleda za vodo, sedaj je pa ni več — ravnokar sem jo ubila!" Uganka s črkami. a iil ll l + l d 1 II II l+ll II e 1 1 1 1 1 1 l+l 1 1 1 1 1 l+l 1 1 II II 1 II 1 l+l 1 1 1 1 1 j II 1 1 II 1 II 1+ 1 1 l+l II II 1 II 1 M 1 II 1 1 l+il m +11 II 1 1 II II n 1 II 1 l+l 1 1 II o .......... 1 Ako i pomočjo križcev prav razvrstil te Črke, dobiš dobro znani slovenski pregovor. Besedni uganki. I. f jg|g|h|i u n m urn 1 11 |J | J | J | kfk | ki 11 l]Jm|m| n | n | n | n j n| soglasnik, glas pri petju, diči glave vladarjev, mesto v Bosni, moško krstno ime, živalski razred, polno ime slov. pesnika, prebivalci trga na Notrnsk., vas na Notranjskem, umetnik, glasbeno orodje, soglasnik, domača žival, soglasnik, rt sloven. časopis, mesto ob Donavi, moško krstno ime. Srednje črke prav pogojenih besed, brane od vrha navzdol, dajo poziv, ki je ravno sedaj umesten katoliški m Slovencem. II. Štiri besede napiši si, Vsaka imej Črke tri: Z v je žival domaČa, z b če te piči kača, z s je v vsaki jedi, s Jc pa sam povedi. Rešitev ugank v zadnji številki I. Franc • Raca J Afra | Nanos O Carin ja ^ Jona J) II. Rim — mir. III. Rosa — kosa. Osa £ Sinaj {{ Ina Piran ^ Vse tri so uganili: Janez Kolar iz Sapione v Istri; Lju-devit Vitovič v Ljubljani; Josip Podlogar iz Podloga pri Vel. La-šičah ; Janez Rupnik iz Zadloga; Janko Cegnar, dijak v Kranju; Ivanka Cegnar, učenka v I.jubljani; Fortunat Jordan, paznik v Trbovljah; Ivan Pliberšek, paznik v Ljubljani; Andrej Snoj v Lescah; Albin Pleško, dijak v I.jubljani; Josip Zaje v Brisali pri Kolovratu; Lorenc Gregorin, župan v Ihanu; Fran Rebol, organist, Sinkov Turn; Matevž Verbič v Kosezah; Ivan Kropar, krneč, fant v Šenčurju pri Kranju; Jožef Zorman, tesar ravnotam; Gotthard Zupin, zas. uradnik v Ljubljani; Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; Fran Lapornik, trgovec pri sv. Miklavžu nad Laškim trgom; Alojzij in Jernej Vidic iz Podgorja pri Kamniku; Terezija Frohlich v Podnartu; Luka Pavlin, posestnik v Spod. Brniku; Hedviga Trofenik pri sv. Florijanu pri Rogatcu; Manica Koman, krneč, hči v Vižmarjih; Andrej Pogon v Poljanah pri Cerknem; Janez Vidic, krojač na Jami; Ivan Kogovšek, dijak iz Dravelj; Fridolin Lenard v Kranju; Franc Babnik, miz_. vajenec v_ Št. Vidu pri Ljubljani; Elizabeta in Terezija Pihlar v Žirovincih, Štaj; Jera Tulček in Ivan Črnivec v Ljubljani; Franc VValland v I.escah; Ivan Kvas, sluga v Celju; Matija Rant, nadučitelj na Dobrovi; Jakob Gože, mlinar v Sušju ; Andrej Porenta v Virmažah; Ignacij Lipovec, posest, sin v Podgradju pri Ljutomeru;_Franc Mikuž, organist v Črnem vrhu; Tomo Koprivšek, organist v Špitaliču; Jožef Kristan in Jakob Valand v Hlebcah pri Lescah; Ana Fric v Špitaliču; Ivan Vidic v Ljubnem; F„ P. in A. Zabret v Britofu; Janez Virant v Kranju; Anton Sitar, vrtnar v Mengšu; Ančka Peteln v Lačavasi; Fran in Mihael Bo-kalič v Mengšu; M. Debeljak na Škovcu pri Sv. Trojici; Janez Jamšek v Svinjah pri Moravčah; Benedikt Karner, žel. uradnik in Terezija Staleker v Šmartnem pri Slov. Gradcu; Janez Batič, posestnikov sin v Žabji vasi pri Poljanah; Jožef Zidar, mlinar v Sotli; Jerica Schwegel in Minka Kocijančič v Gorjah; Mih. Pavlin v Kropi; Janez Strahovnik v Velenji; Janez I.ahovnik v Šmartnem pri Ve-lenji; Jos. Žagar, učenec v Stari Loki; Fran Knez v Botričnici pri sv. Juriju ob juž. žel.; Ant. Malnarič v Krupi, Dolenj.; Ferd. Žni-deršič v Mali Nedelji na Štajer.; Jakob in Micika Lončarič v Središču; Andrej Žumer v Gorjah, Prostoslav Jerala v Ljubljani, — I. in III. uganko so rešili: Mihael Pintar, učenec v Škofji Loki; Fran Sadjak v Rinkolah pri Pliberku; Fran Japelj, žel. čuvaja sin pri Vrhniki; Janez Gladek iz Fužin. — II. in III. so rešili: Franc Pušavc in Janez Dežman v I aliovčah; Mat. Bobnar, župan v 1 a-hovčah; Jurij Kos, slikar pri sv. Antonu v Sloven. gor.; I-rane Petrič v Haasbergu pri Planini; Franc Hrovat, učenec obrt. sole v (jradcu; .los. Krbežnik, delavec na Koroškem; J. Fatur na Rakeku; Antonija Kristan v Hlebcah pri l.escah; Mar. Hafner, ikV \ Kranm: Jožef Stainko v Slov. Bistrici, Staj; Jurij Turk, tin. nadstražnik v Narezinali, l.ošinj; Ivan Gec, organist v Senožečah; Kr. in lyan Triller ter Kr. Kovačič od sv. Duha; Sini. Kerjan v l.incti, < <<>r. Avstr.; Fran in Frančiška Vavpotii v Tunjicah; Janez liezjak \ Karčovinah pri Vurbergu; Gašpar Gutman v Toplicah; Ivana I e-barič v Cezanjevcih pri Ljutomeru; Klor. K.ngclsberger, na Itaki, Dol.; Matevž Vidmar iz Veštra pri Stari I.oki; Avg. Rozničck v Gor. Ponikvi pri Trebnjem; Simon Jelene na Jesenicah; Jan. Pe-tcrnel v Seničici pri Medvodah; Alojzij Berdajs iz Tenctiš pri I i-tiji; Jožala Kovačič v Pristavi na Sp. štaj ; Ivan Kveder v Radečah pri Zid. mostu; Kranc Šparovic v Vrbi pri l.escah. Samo III. so rešili: Franjo Koncilija v Podgradu pri Dolu; Ana in Nežika Somrek v Vel. I.ašičah; Ivan Dolinar v Skofji l oki. ZST Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 17. avgusta 1899 zvečer. LotorljNke Hre^ko. DbibJ, 22. jul ja: Grader, 22. julija: Liac, 29. jubja: Trit, »9. julija: Tržne cene \ Ljubljani. 29. julija 33 80 49 59 15 70 37 13 3 7 21 S6 35 87 K 44 66 25 8 ti) Pienica m. it ; Rel, Ječmen, » Oves, » Ajda, » Proio, » Koruza, » Krompir, Leča Grah, Fižol, » Mailo kgr. Ma«t, Speh, «t«t > hktl. «l.|kr. 10 -8 - 7 -6 50 8 80 8 60 6 80 8 — 11 -12 -10,-1 70 60 Špeh, porojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Micko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » , Svinjsko > » . KoStrunovo > > . PiSan ec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, > > . . Dnra trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . gl. kr. - 70 — 90 -I 8 64 58 68 36 55 20 70 1 60 6, 50 4 80 Wa prodaj je 465 l-i kmetijsko posestvo v Trzinu 6t. TO pri MengSu z hiSo, hlevom, žitnico, kozolcem, vrtom, travnikom in njivo vred. Vse skupaj in v dobrem stanu; pripravno za vsako rokodelstvo, zlasti za usnjarje. Cena 1600 gold. Več pove Franc Starin v Trzinu. Sprejme se 466 1-1 v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo »Domoljuba.« >.i t.i i ♦ M»♦ * »-M * ♦ M M * * M M M M M T iziti.i ice in ko v vrte s Ji rt no priporoča KatolUKa Tiskarna v Ljubljani. •MM M M M Mliit tll'Yt *' *'* i IT f i i T • 1 1 ' • ' 1 t JSicnc mi.JI > : razglednico f(ajočc ljubljanske zupne cerfive, 3a/ojila jc in prodaja „Prodajalnica katol. tisk. društva (}(. /A i mar J v Ljubljani }{opitarjcuc ulice ftev. 2. %a;Lrcauja!cc~. a'J ^e rrater po cist. Izjava. Podpisani Frotir Krni,posestnik in mlinar v Loki pri .Mengšu izjavljam, da prekličem in obžalujem svoje neutemeljeno obrekovanje in sploh vse, kar sem dre 8. decembra 1898 v gostilni pri Narobetu v Trzinu žaljivega proti gosp. Rok Florijait-čič-u. županu v Trzinu, govoril, kot neresnično in hodem v znak -vejeta kesanja prostovoljno prevzeto donimo kazen plačal v dogovorjenih zneskih v ubožno hlagajnico občine Trzinske in v hlagajnico diuilie sv Cuila in .Metoda.« V Kamniku dnč 26. julija 1899. Za Franceta Kralj Dr. Kari Schmfdlnger l. v. Liniment. Capsici compos. 353 li lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-20 priznano Izvrstno bolečine olajii^joče mašilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj sc to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—40 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z mano varstveno marko „sidro" kot prlttu. Rlohter-Jeva lekarna pri alatem leva v Pragi. m Na prodaj je 459 3-2 POSOgtTO Kdor hoče poceni kupiti, naj se obrne k Jožefu Hočevar-ju na I> uide, 15 minut od kolodvora in od Velikih Lašič. Hiša zidana s 3 sobami, kuhinjo in vežo. Hlev za živino, dva svinjaka, in pod potom trije lepi vrti, lepo zaraščen listnik s hrastovim in javorjevim drevjem, 5 njiv in košenina. To vse je v lepi ravnini. Pogoji prav ugodni, za na leta plačevati. Ako želi kdo kaj manj kupiti, se tudi kosoma odproda. Na prodaj je kmetija i/, proste roke z vsemi premičninami vred. Poslopje v dobrem stanu, zemlje 50 oralov, mnogo sadnega drevja in lepo zaraščen gojzd. — Več pove lastnik •Tane» Foj/ear v Sopotnici štv. IG, pošta Škofja Loka. 460 2-2 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili ho po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poni-ju gosp- lekarnarju O. Ploooliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničke &BT tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov ..Dvorni založnik NJ. svetosti'* s pravico v svoji firmi poleg naslo\a imeti tudi flrb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorii zapisujejo bolebavim O. Pic-oolijevo želodčno tinkturo , katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavi jenje in telesno odprtje. , Naročila vspre- |jema proti povzetju in točno izvršuje G. Pic-coll, lekarnar „pri angelu*' v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovale I j v škatljiib po 12 stekle-ničic za gld. 120 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 40, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 361 12-10 Na prodaj je h 1 Š a Št. 25 v Št. Jurji, eno uro od železnične postaje Grosuplje, tik cerkve, katera je posebno pripravna za prodajo in krčmo. K hiši spada tudi ena njiva in gozd. Kdor bi to kupil, naj se oglasi pri posestnici ravno tu. 461 2-2 Zahvala. Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani mestni trg št. 24, vzajemne zavarovalnice ,, Janusa" na Dunaju mi je na življenje mojega soproga zavarovano glavnico 4000 kron z nabranimi dobičkovimi deleži po celo kratkem zavarovanju tako hitro izplačal, da zamorem v resnici to kolantno zavarovalnico Janusa vsem, kateri se žele zavarovati najtopleje priporočati. Jožefa Cerar 463 i-i veleposestnikova vdova v Blagovici, p. Lukovca. Oelz-ova kava iiStiHlatt kavo spremeni v z d r a v o, okusno in pokrepčevalno redilno sredstvo. 400 (20-12) Rudeči zavitki z belim trakom. Vožnje karte in tovorni listi v G. 312 23 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. AJT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: SS «- «1 »S * « JC4 * m I Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 317 25-21 ANTON REBEK v LJubljani Kolodvorske ulice 29. HERBABNY -je v podfosfornasto-kiali 415 20-10 apueuo« železni sirup, Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani alrap raztaplja alez, upokojuje kaielj. pomanjiuje pftt, daje slast do Jedi, poapeiuje prebavljanje in redil noat, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno • apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. 89« f20 - 20; Cena iteklenlol 1. gld 26 kr.. po poiti 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklemc ni.) Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl alrup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varatveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barnilierzigkeit" VII./1, Kalaerstraaae 73 in 76. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v kronovlnah. •-»I I ♦ • Birmanska darila! Priporočam svojo bogato največjo zalogo zlatih, srebrnih in nikelnastih 442 7 verižic, uhanov, ztpes'nic, ovratnih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah Se priporočam ter uljudno vabim Fr. Čuden trgovina z zlatnino in srebrnino. v LJubljani, na mestnem trgu. Cemkt i/rulis tu franku.' £ Najnovejše stvari. - Vso novosti najceneje ^^^■HHMMHBHHI^i Društvo za dietetične izdelke, Curih |]iitcroro§a idealno dietetično zdravilo za odrasle in otroke. S prav izrednim vspeliom se rabi pri ajabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnein želodčnem in črevesnem kataru, driski, koie-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To »pričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki liiSi naj bi jo imeli. Prodaja se v pusicah in škatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr. Apneni kasein (Calcium - Phosphat - Casein) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo. F.dino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja. Redi kri in vtrjuj'e kosti, je toraj priporočati že malim otrokom. Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, škrofelnih, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste. 456 18-3 Potrjeno po veljakih. Prodaja se v puSIcah po 1 »rld. 50 kr. ■K Dobiti je v vseh lekarnah. ker le edino pri^nMae dobT' lrpeŽn° °en° Streh° " Skrlja' bla8ovoli "aJ se obrniti « let. - Za^obiln^naročbo6 se'p^poro" a^najodlfčnejs^r^s'^oiUoTaanjemm M°B ^ J»mStV° M ^ 437 10-7 Fran Kcvič Izdajatelj: dr. I. Janeiič. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. Tiska »Katol,isl;a Tinkama«-