Betelgeza sveti vedno šibkeje • Naše nebo 189 Betelgeza sveti vedno šibkeje Mirko Kokole Ozvezdje Oriona pozna vsak opazovalec nočnega neba. Verjetno ga prepozna celo več ljudi kot ozvezdje Velikega voza oziroma Velikega medveda. Razlog za tako veliko prepoznavnost so prav gotovo zelo svetle zvezde, ki tvorijo lepo prepoznavno obliko. Orion je sestavljen iz sedmih svetlih zvezd. a Oriona ali Betelgeza, b Oriona ali Rigel, g Oriona ali Belatriks, k Oriona ali Saif nekako določajo Orionova ramena in nogi, Z Oriona ali Alnitak, e Oriona ali Alnilam in 5 Oriona ali Mintaka pa njegov pas. Te tri zvezde pri nas poznamo tudi pod skupnim imenom Rimščice ali Kosci. Betelgeza je rdeča orjakinja. Ker je spremenljiva zvezda s periodo približno 5 let, se njena magnituda, slovensko navidezni sij, večinoma spreminja od 0,2 do 1,3. Od nas je oddaljena 420 svetlobnih let, njen izsev pa je kar 15.000-krat večji od Sončevega. Betelgezo bolj natančno uvrščamo med utripajoče rdeče superorjakinje. Njena atmosfera se krči in napihuje kot posledica izsevane in ujete energije v njeni notranjosti. Ko ima Betelgeza najmanjši premer in je najbolj vroča, bi se, če bi jo postavili v naše Osončje, raztezala vse do Marsa, ko pa je njena atmosfera najbolj napihnjena in najhladnejša, pa bi se raztezala vse do Jupitra. Betel-gezin navidezni sij se periodično spreminja od 0,2 do 1,3, občasno pa se dvigne do 1,5 ali več. In prav to se dogaja sedaj, ko je njen navidezni sij že večji od 1,3. Tako majhen Fotografija ozvezdja Orion. Betelgeza je rdeča orjakinja in jo na fotografiji najdemo v levem zgornjem kotu. Betelgezina magnituda se spreminja od 0,2 do 1,3. Od nas je oddaljena 420 svetlobnih let, njen izsev je za kar 15.000-krat večji od Sončevega. V spodnjem desnem kotu fotografije se nahaja Rigel, ki je svetlo bele barve, njegova magnituda pa je 0,2. Zvezda Belatriks v desnem zgornjem kotu ima magnitudo 1,6. V levem spodnjem kotu je Saif, ki ima magnitudo 2,1. Foto: Wikipedia, Mauser. Betelgeza Belatriks Rigel 190 Naše nebo • Betelgeza sveti vedno šibkeje Proteus 82/4 • December 2019 Posnetek Betelgeze, ki so ga naredili z radijskim teleskopom ALMA v Čilu. Na posnetku razločimo površino zvezde in orjaško izboklino, ki nastane zaradi utripajočega gibanja zvezdine zunanje atmosfere. Foto: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/E. O'Gorman/ P. Kervella. izsev Betelgeza ni imela več kot zadnjih štirideset let in možno je, da bo dosegla celo svoj najšibkejši navidezni sij, ki ga je imela konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila njen navidezni sij skoraj 1,9. Spreminjanje Betelgezinega navideznega sija lahko opazujemo tudi sami s prostim očesom. To naredimo tako, da navidezni sij ocenimo, če ga primerjavo z navideznimi siji bližnjih svetlih zvezd, kot so Rigel (0,2), Belatriks (1,6) in Aldebaran (0,9). S takim primerjalnim opazovanjem lahko določimo navidezni sij na desetinko natančno in to bo dovolj, da bomo ob rednem opazovanju vsakih nekaj dni ali vsaj enkrat tedensko dobili lepo krivuljo. Morda bomo tako lahko sami opazili, ali bo njen navidezni sij letos dosegel rekordno vrednost v zgodovini dobro zabeleženih opazovanj, ki jih imamo vse od leta 1911. Betelgeza sveti vedno šibkeje • Naše nebo 191 Nebo v februarju. Datum: 15. 2. 2020. Čas: 22.00. Kraj: Ljubljana.