COLOSiEVE iflFOTOlACii GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik IX. Maj 1980 Št. 5 (96) TITO - TOPLA MISEL NAŠIH SRC Skoraj neslišno so tistega temnega ponedeljkovega jutra polzele dežne kaplje iz sive koprene. Brez običajnih pozdravov, brez nasmeha smo hiteli sklonjenih glav drug mimo drugega. Tito je umrl. Le tri besede — dejstvo tako težko, neverjetno. Globoko v nas le topa bolečina in praznina. 2e v jutranjih urah smo se zbrali skupaj na obeh lokacijah — zbor delavcev brez običajnega dnevnega reda. Tovariš generalni nam je še enkrat sporočil žalostno vest in v nekaj stavkih orisal predsednikovo življenjsko pot in delo. Ob trinajstih je bila v sejni sobi žalna seja vseh družbenopolitičnih organizacij DO Color. 4. maja ob 15.05 je prenehalo biti srce predsednika SFRJ, predsednika ZKJ, maršala in heroja Jugoslavije, našega tovariša Tita. Pred 88 leti se je rodil... Mi starejši se še spominjamo, kako smo se udeleževali raznih akcij in skoraj z golimi rokami uspevali v izgradnji Titove Jugoslavije... Ne samo v domovini, tudi izven naših meja je Tito človek, ki je sebe dal zgodovini svetovnega človeštva. Ne bo minilo veliko let, ko bodo tudi drugi narodi dosegli to stopnjo socializma, saj Titove ideje niso in ne želijo ostati le naše ... To je le nekaj misli iz žalnega govora mag. Hladnika. Predsedstvu SFRJ in ZKJ smo poslali žalno brzojavko. TITOVO STOLETJE Tvoja življenjska pot se je začela v številni družini Franja in Marije sedmega maja 1892 v Kumrovcu — zeleni vasi poleg Sotle. Doma je vladala revščina, tako da je štiriletni Joško preživel del otroških let pri materinem očetu Martinu v Podsredi. — Moja otroška leta so bila huda.. . Večkrat ni bilo dovolj kruha. . Po končanem šolanju je bil trinajstleten poslan k ujcu v Podsredo služit. Po dveh letih tlake, ko niti škornjev ni zaslužil, je odšel v Sisak za natakarskega vajenca v vojaško kantino, kamor ga je z lepimi obljubami zvabil sorodnik Juraj. Nadaljeval je kot vajenec ključavničar pri mojstru Karasu v Sisku, kjer se je tudi vpisal v vajeniško šolo. Preko pomočnika Gaspariča se je prvič srečal s politiko — zbiral je naročnino in prispevke za socialdemokratski časnik Slobodna riječ. Po 3 letih je opravil pomočniški izpit in v Zagrebu našel delo pri mojstru Haramini ter se včlanil v Zvezo kovinarjev ter Socialdemokratsko stranko za Hrvatsko in Slavonijo. Začetek delavske poti Pot ga je vodila v Ljubljano, Trst in spet nazaj v Zagreb v delavnico mojstra Knausa. Delal je v Kamniku — zdajšnjem Titanu, ker pa je tovarna po dobrem letu propadla, je odpotoval za delom na Češko in preko Plzna v Porurje. Leto 1912 ga zateče v Daimlerjevi tovarni avtomobilov na Dunaju. Tu so ga tudi vpoklicali k vojakom; služil je najprej v cesarskem, nato v domobranskem polku v Zagrebu. Končal je podoficirsko šolo in postal najmlajši vodnik v polku. Prva vojna Julija 1914 je Avstroogrska napovedala vojno Srbiji. Hrvati se niso hoteli bojevati proti bratom, kar je Tito glasno povedal — zaprli so ga v petrovaradinski trdnjavi. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil izpuščen in premeščen na galicijsko fronto, kjer je bil ranjen in je padel v rusko ujetništvo. V Rusiji je zbolel za trebušnim tifusom in 13 mesecev kolebal med življenjem in smrtjo. Premestili so ga za Ural, kjer je v obupnih razmerah gradil železnico. Leto 1917 je Rusiji prineslo dve revoluciji: februarsko in oktobrsko. V svojih spominih pravi: »Bil sem socialist, udeleženec socialističnega delavskega gibanja.« Ušel je in se v Petrogradu pridružil demonstracijam tamkajšnjih delavcev. 1918. leta je v Omsku stopil v rdečegardistični odred. Po 5 letih odsotnosti se je 1920 vrnil v domovino. Tu je kmalu postal član Sindikata in Komunistične partije. Borba za delavske pravice 1924. leta je bil izvoljen v bjelovarski okrožni partijski komite. Že 1920 je vlada prepovedala KPJ, policija ga je odkrila, ga zaprla in kmalu izpustila. Delal je v Zagrebu, ladjedelnici Kraljeviča in tovarni vagonov v Smederevski Palanki. Povsod je vzgajal revolucionarni rod. Leto 1927 ga najde spet v Zagrebu, kjer je postal sindikalni in partijski funkcionar. Bil je tajnik Okrožnega odbora Zveze kovinarjev in se zagrizeno boril proti frakcionaštvu v tedanjem vrhu KP. Odkrili so ga in ga zaprli za sedem mesecev. Vrnil se je v Zagreb, kjer je na 8. konferenci zagrebških komunistov obračunal z frakcionaši. Kmalu je bil izvoljen za namestnika sekretarja biroja CK KPJ in sekretarja pokrajinskega komiteja KPJ za Hrvaško. Spet ga je prijela policija in ga na znamenitem bombaškem procesu 14. novembra 1928 obsodila na 5 let stroge ječe. V Lepoglavi je po 5 mesecih samice navezal stike z Možem Pijadejem in kmalu se je za zidovi zapora rodila »Rdeča univerza«. 1931 je bil premeščen v Maribor, kjer se je srečal s tov. Rodoljubom Čola-kovičem. Leta 1934 so ga izpustili. Odslej je deloval kot ilegalec; bil je član politbiroja KPJ, leta 1936 je postal organizacijski sekretar CK ter 1938. leta politični sekretar CK KPJ. O tem beremo v njegovih spominih: »Novo vodstvo so sestavljali mladi ljudje, ki so zrasli od spodaj, iz ljudstva, iz organizacij. To vodstvo je bilo zares sposobno in enotno . ..« Druga vojna Partija je bila pripravljena na svojo najtežjo bitko. V Evropi je fašizem že visoko dvignil glavo. Marca 1938 je Hitler zasedel Avstrijo, čez leto Češkoslovaško in septembra napadel Poljsko. Začela se je druga svetovna vojna. Jeseni 1940 so v Zagrebu na 5. državni konferenci KPJ sklenili braniti neodvisnost in potrdili enotno in enakopravno skupnost narodov in narodnostnih skupin Jugoslavije. Po vko-raku nemških čet v Beograd 12. aprila 1941 je na čelo obrambe domovine stopila KP s Titom. 4. julija je bil sprejet sklep o vstaji; kmalu so se posamezne grupe začele povezovati in v Sandaku je bila ustanovljena Prva proletarska brigada. V Bihaču na prvem zasedanju AVNOJ so bili položeni temelji nove države. Sledile so si ofenzive, četrta z legendarno bitko za ranjence na Neretvi in peta za zmago na Sutjeski. Tu v bitki na Milinkladah je Tita ob letalskem napadu rešil njegov pes Lux — bil pa je ranjen v levo roko. Leta 1943 so v svetu že vedeli za Tita in junaški boj naših narodov. V Jajcu so na 2. zasedanju AVNOJ razglasili demokratično federativno državo, Tito je dobil naziv maršala in bil izvoljen za predsednika nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Preko Drvarja, kjer niti ogromna sovražnikova premoč ni mogla streti odpora in uničiti Tita, in Visa je vrhovnega komandanta oboroženih sil sprejel jeseni 1944. leta osvobojeni Beograd. Obnova porušene domovine Prišla je svoboda, razrušena domovina pa je bila potrebna čim hitrejše obnove. Geslo mladine — te Titove ljubljenke je bilo: »Ne bo počitka, dokler bo trajala obnova«. —• »Te akcije mladinskih brigad so prispevale ne le velik gmotni delež za našo socialistično zgraditev, marveč tudi moralno politični, ideološki in kulturno-vzgojni prispevek mladine; ta se je s skupnim delom sama vzgajala ter izobraževala . . .« Rodilo se je samoupravljanje Leto 1948 je prineslo nesporazum s Stalinom. Spet je bil Tito, ki si je upal postaviti odločno proti nevmeša-vanju v notranje zadeve. — »Stal sem naslonjen, ko sem bral dolgo pismo«, se pozneje spominja tovariš Tito. »V meni se je budilo nekaj strašnega, bil sem strahovito ogorčen ...« 1950 so dobili delavci v upravljanje tovarne — korak dalje k oblasti delovnega človeka. Kasneje na Kongresu samouprav-ljalcev leta 1971 pravi Tito: »Lahko smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Zlasti še, če upoštevamo, da smo začeli v nerazviti deželi, da smo se morali učiti v praksi, tako da je razumljivo, da so bile nujne tudi mnoge napake in pomanjkljivosti.« Skupno s samoupravnimi odnosi sta pod Titovim vodstvom rasla tudi bratstvo in enotnost naših narodov. Graditelj neuvrščenega sveta Tito je tvorec edine sprejemljive politične poti v sedanjem svetu, ki temelji na miroljubnem sodelovanju in neuvrščenosti. Zmagoviti razvoj te ideje gre preko Beograda (1961), Kaira (1964), Lusake (1970) in Havane (1979), ko postajajo neuvrščeni pomembna protiutež obema blokoma. »Tovariš maršal Tito, vaša navzočnost v teh usodnih trenutkih za našo deželo krepi odločnost ciprskega ljudstva, da nadaljuje svojo pot brez obotavljanja«. (predsednik Makarios na Cipru) »Jugoslavija si je že zdavnaj izbrala pot neuvrščenosti in že nad dve desetletji imata Jugoslavija ter maršal Tito glavno vlogo v gibanju neuvrščenosti na vsem svetu. Mi v ZDA spoštujemo to stališče«, (predsednik ZDA Nixon) »Če je kdo otrok tega stoletja, našega in nemirnega in vročega stoletja, je to Josip Broz Tito«, (načelnik angleške vojaške misije Fitzroy Mac Lean) Da, Tito, nisi odšel, zapisan si v naš čas, vtkan v naša življenja, tu si s svojimi deli v vsakem kvadratnem metru tvoje — naše domovine. PREDSEDSTVU SFR JUGOSLAVIJE PREDSEDSTVU ZK JUGOSLAVIJE Delovni ljudje delovne organizacije Color Medvode presunjeni ob smrti našega ljubljenega predsednika, izražamo predsedstvu SFRJ in predsedstvu ZKJ najgloblje sožalje in iskreno žalost. Skupna bolečina nas druži ob tej nenadomestljivi izgubi za naš narod, domovino Jugoslavijo, za vse prebivalce naše nemirne Zemlje. Odšel je, vendar ni umrl; v naših srcih je tovariš TITO večni glasnik dobrega, borec svobode, miru in človeškega dostojanstva. Njegova borba in delo sta nam smer in pot za dobrobit delovnega človeka, za še močnejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, za svobodno in nemoteno gradnjo bratske in enotne socialistične skupnosti. Podpirali vas bomo v prizadevanjih za politiko neuvrščenosti in enakopravnosti v svetu, napredek in krepitev obrambnih sposobnosti naše domovine. Pridružujemo se izrazom sožalja družini pokojnega Josipa Broza Tita. SLAVA MU! Medvode, 5. 5. 1980 Delavci DO Color Medvode POHOD 80 Na tradicionalnem pohodu ob žici okupirane Ljubljane so poleg rekreativcev na manifestativnih pohodih v tekmovalnem delu sodelovali tudi člani naše DO. Med tričlanskimi ekipami na Partizanskem maršu oziroma teku sta v ženski konkurenci (8.000 m) sodelovali v ekipah ŠD Stahovica in Partizan Smlednik Dragi Kosec in Vida Zerov-nik. Prve so osvojile dvanajsto mesto, druge pa petnajsto mesto med petdesetimi ekipami. Zelo lep uspeh, saj so v prvouvrščenih ekipah tekle samo kategorizirane tekmovalke. Med skoraj tristo moškimi ekipami, ki so tekli na 25 km, so se dobro uvrstili veterani (ing. Svoljšak in Izlakar), ki so le za las zgrešili mejo dveh ur in pol, mnogo mlajša ekipa (Štrukelj, Košir in Erman) pa je zasedla 120. mesto z 2 urami in 29 minutami. V ekipi Pirnič sta tekla Peternel in Ločniškar, V ekipi Smlednika pa Lampič. ef Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Zvestoba kolektivu Ko govorimo o minulem delu, se pogostokrat s spominom vrnemo na prehojena leta. Če pa so ti spomini vezani na eno samo delovno organizacijo, na en kolektiv, so še tolikanj lepši. Ali se spomniš, ko smo . . . Takihle začetkov pogovorov je bilo ob letošnjem snidenju naših sodelavcev — jubilantov veliko. Sicer pa njim prepustimo besedo: Janez BUKOVEC, 30 let: »V začetku sem delal na dvorišču, kjer je bilo toliko blata, da smo kar orali po njem. Kar težko si je sedaj predstavljati, da smo po tem blatu valili sode .. . Kasneje sem 18 let delal na trovaljčniku. Zbolel sem, imel- želodčno operacijo in nato pričel delati v skladišču, kjer delam še sedaj. Kar težko si zamišljam, kako bi delali sedaj brez viličarjev, včasih pa smo. Z delom v tovarni sem zadovoljen, čeprav so včasih odnosi bili bolj tovariški, sedaj pa smo vsi bolj živčni. .. Stane JAMNIK, 10 let: »Da, v kolektivu sem preživel 10 let in kar dobro se počutim v njem. - V začetku sem bil v pisarni mešalnice in spoznal delo. Danes me moti to, da je lahko kolektiv še tako dober, pa nas tarejo težave s predpisi o nabavi surovin. Tako nam delajo posamezne surovine velike težave, da ne moremo delati posameznih artiklov, navkljub zadostnim naročilom naših kupcev. Pa tudi zelo težko je ob takih pogojih delati terminski plan proizvodnje.« Janez LAMPIČ, 10 let: »Najprej sem začel točiti barvo in kar nerad se spominjam teh težkih začetkov. Toda, hitro sem se vživel v kolektiv, tako, da sem kar hitro pozabil začetne težave. Sedaj delam v skladišču surovin in kar dobro se počutim. Zdi se mi, da delam v zdravem kolektivu, saj sem z ljudmi kar zadovoljen.« Venčeslava KURALT, 20 let: »Spominjam se začetkov v mešalnici, kjer smo delali zares v slabih pogojih, ni bilo tople vode, ne ventilacije. Pot me je nato vodila v skladišče, nato v kuhinjo, sedaj pa delam v laboratoriju, kjer je lažje delo. Zdi se mi, da smo včasih več in • bolj delali, no sedaj nam pomagajo stroji. Pa tudi veliko bolje smo se včasih razumeli.« /3L MEDVODE NAŠI JUBILANTI 10 LET 1. Viktorija Ažman 2. Nataša Barle, dipl. ing. 3. Vinko Belec 4. Bogomir Bitenc 5. Alojz Česen 6. Alojz Jakič 7. Stanislav Jamnik 8. Andrej Kastelic 9. Helena Kern 10. Janez Lampič 11. Ljubica Maletin 12. Ivan Mežnaršič 13. Ivana Novak 14. Slavko Ovijač 15. Andrej Plešec 16. Janez Robas 17. Rudoli Šunko 18. Stane Šušteršič 19. Zdenko Tomšič 20. Osman Telarevič 21. Danijel Založnik 22. Ivan Zadravec 23. Zvonko Zorc 24. Jože Zver 25. Anton Žnidaršič 20 LET 1. Julija Hostnik 2. Jože Jakopič 3. Franc Jazbec 4. Emil Kotnik 5. Anton Kršinar 6. Venčeslava Kuralt 7. Ivan Magdalenič 8. Edvard Perko 9. Janez Pustovrh 10. Marija Potočnik 11. Janez Svoljšak, ing. 12. Rudolf Vrbovšek 13. Marija Zaplotnik 14. Zora Zorec 30 LET 1. Janez Bukovec 2. Ivo Lukanovič Velik del znanja in dela svojih rok ste pustili tu... Vse poredkeje srečamo zveste prijatelje, zveste zakonce, še manj pa ljudi, ki so zvesti svojemu kolektivu. In vendar jih še srečaš, ljudi, ki so dolga leta ostali zvesti svoji tovarni, svojemu sodelavcu, tistemu, kar so pomagali graditi, tistemu, v kar so vtkali del svojega življenja. Malokatera delovna organizacija se lahko pohvali s takim številom zve- stih ljudi. Najmanj, kar lahko storimo je, da jim na skromen način, pa toliko bolj iz srca izrazimo tiho priznanje, vsak od nas pa se nehote vpraša, ali bomo tudi mi 10, 20, 30 let pomagali graditi naš Color. Skromno slovesnost smo tem vrlim fantom in dekletom (mladim in nekoliko manj mladim) priredili 25. 4. 1980 V sejni sobi DO, kjer smo jim na svečani seji DS DO izročili priznanja in nagrade. Sejo je vodil namestnik predsednika DS DO tov. Branko Tom-še, ki je med drugim tudi dejal: .. . »V teh tisočih kilogramih smol, barv, kitov se skrivajo tudi vaši napori in prizadevanja. Od Ažmanove, ki se že deset let trudi v prodaji, do Janeza Bukovca, ki je po treh desetletjih zvestobe Colorju še vedno med hoboki in dozami v skladišču. Dobršen del svojih življenjskih moči ste dali za to, da Color v domovini in svetu še vedno pomeni kvaliteto in zanesljivost. Velik del znanja in dela svojih rok ste pustili tu, za vse se v imenu delavskega sveta DO in v imenu vseh zaposlenih v DO Color iskreno zahvaljujem in vam želim obilo uspehov v zasebnem in službenem delovanju.« Po končanem »uradnem delu« so slovesnost popestrili še učenci osnovne šole Preska, ki so s prisrčnim nastopom povedali nekaj prikupnih besed o delu, očetih in materah. Pevski zbor Medvode je zatem ubrano zapel štiri pesmi borbe in dela. Po končani slovesnosti je jubilante namestnik predsednika DS povabil na skromno kosilo, kjer so ob sproščenem razgovoru obujali spomine na leta, ki so jih skupaj preživeli v Colorju, na leta, v katerih se 'je zgodilo marsikaj lepega, prijetnega, pa tudi kaj grenkega. Vsem jubilantom se zahvaljujemo za njihovo zvestobo in jim želimo, da se srečamo tudi na naslednjem jubileju. Portret tovariša Tita na naslovni strani je delo našega sodelavca Paška Talijančiča. Srebrni znak sindikata Letošnja podelitev srebrnih znakov sindikata je bila v sejni sobi naše delovne organizacije. Srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije je prejelo 30 posameznikov in 5 osnovnih organizacij s področja občine Ljubljana- Šiška. Med dobitniki priznanja sta bila tudi naš sodelavec Jože Bukovec in osnovna organizacija sindikata TOZD Premazi. Iskrene čestitke! COLOR 5 Tekaška sezona 1979 - 80 Žreb je odločil Pisali smo že o različnih športnih zvrsteh, s katerimi se ukvarjajo naši delovni ljudje. Tekači med njimi prav res niso med najmanj aktivnimi. Priprave v poznem poletju in jesenske preizkušnje v krosu so jih prekalile tudi za zimske boje v belih smučinah, za čas množičnih velikih in malih maratonov širom naše domovine. Smučarski tekači v naši DO zastopajo tri različne interese: Partizan Pirniče; Partizan Smlednik in naše športno društvo. Tako bi skupno lahko našteli že preko dvajset članov kolektiva, ki se aktivno ukvarja s tem, modernemu človeku še kako potrebnim, načinom rekreacije. Prava tekaška sezona se začne v decembru; tako smo zastavili: 9. 12. na Pohorju — Osankarica — Memorial pohorskega bataljona — 15 km (Peternel Janez) 20. 1. Duplje — Po poteh kokrške-ga odreda — V prvi polovici so se na 25 km uvrstili: 177. Peternel, 350. Loč-niškar, 364. Košir ter Svoljšak med veterani, v drugi pa Lampič in F. Burja Na 15 km je bil 21. Erman, v drugi polovici pa A. Burja in Štrukelj. 27. 1. Cerklje — Na 20 km so se V Colorju deluje mladinska organizacija že vrsto let, vendar je bila njena aktivnost do pred kratkim iz različnih razlogov zelo šibka. V zadnjem času pa se je njena aktivnost precej okrepila, kar je vsekakor vredno pohvale. Poleg proslav, tečajev, senji-narjev ipd., so pred nedavnim ustanovili nekakšen začasni uredniški odbor, ki je pričel izdajati svoj časopis z imenom Barvarček, po tehnični plati sicer skromen (kar ni bistveno), pa vendarle zanimiv in simpatičen po svoji vsebini, predstavlja neko prelomnico v delovanju mladih, zato bi pri premagovanju začetnih težav zaslužili pomoč vseh nas. Pa se je pojavil anonimnež in v zadnji številki Colorjevih informacij dobesedno razvrednotil delo mladih, jim pobil moralo za nadaljnje delo, ter se nazadnje pod članek pozabil, podpisati. Pozabil pa se je podpisati verjetno iz razloga, ker čuti, da sam nosi del krivde za to, da je naše osnovno glasilo »Colorjeve informacije« zelo skromno in iz številke v številko bolj nezanimivo. Za zapis sem se odločil zaradi podobne reakcije vseh mojih sodelavcev prodajnega oddelka, Pa brez zamere ! Marjan Hribernik med veterani uvrstili: 24. Peternel, 92. Jerina, 103. Svoljšak in 112. A. Burja; med mlajšimi pa: 74. Erman, 80. Loč-niškar in v drugi polovici F. Burja, Izlakar in Štrukelj 24. 2. Mrkopalj — Memorial 26. zmrznjenih partizanov — 42 km -— tek sta uspešno prestala Svoljšak in Izlakar, 21 km Peternel 1. 3. Kranjska gora — Občinsko prvenstvo občine Šiška. Med veterani je štartal Svoljšak (13.) pri moških B. Izlakar (18.) in pri mlajših 8. Košir, 11. Erman, 12. Ločniškar in 24. Štrukelj. 2. 3. Kranjska gora — Podklošter — »Tek treh dežel«. Tega napornega 25 km teka so se udeležili trije naši tekmovalci: Svoljšak, F. Burja in Peternel 23. 3. Pokljuka — Pokljuški maraton 25/50 km — 3 udeleženci: Izlakar in Svoljšak na 25 km, Peternel 50 km 30. 3. Gorski tek na Vršič — 9 km (Peternel) 20. 4. Elanov tek dvojic — Komna (Erman) Za tekači je torej pestra in dokaj naporna sezona, vendar časa za počitek ni. Že aprila in maja so spet na vrsti pomladanski teki čez drn in s trn. ef Pripis uredništva Najprej beseda o anonimnosti! V okviru svoje dejavnosti je uredniški odbor obravnaval tudi novorojeno glasilo mladih, tako članek izraža mnenje vsega odbora in podpis ni potreben. Kritika nikakor ni imela namena razdirati, »pobijati moralo«, ampak spodbuditi ustvarjalce k dvigu kvalitete, pestrosti, pravi usmeritvi, k bolj premišljajočemu pristopu do informiranja. Z zanimanjem pričakujemo drugo številko Barvarčka, saj upamo, da so pisane besede in pogovori s člani organizacije mladine našli plodna tla. Še o kvaliteti Colorjevih informaciji Glasilo napolnjuje obvezno gradivo, ki je za nekoga bolj, za drugega manj zanimivo, in članki ter novice z najrazličnejših področij delovanja našega delovnega človeka. Da je ta drugi del »skromen in iz številke v številko bolj nezanimiv«, smo krivi vsi skupaj (tudi tov. Hribernik), saj glasilo ustvarja celoten kolektiv DO in ne le posamezni člani uredniškega odbora. Trditev o soglasnosti zaposlenih v prodajnem oddelku je blago rečeno, smela. NAGRADNA KRIŽANKA — s« ~~ Sž O \/ , c O L O R K O -V / c / T 7 j£ *G X rt D 3 / N E C O L / ! D ' K f> 1 Ar n ' r / > s pfjar-g? K -s SS \E\M\1> / I Vi/ j IšF r — asrU o m* / j// * /7 >9 o R ss* r> L |r3Sw|#W,a|*|w -V rt ==■ *\/ \J> |*i*l*§Pj*io!» rt t/ »r S1 A' C S '//\*> O * 1' rt T / EH £ L fčžfv r J C m* E K u- J m«\° £ / c 1/ r-m s rt k- ==• T / š™ / /V TT* T w[o r L7 E r\n\s ■7.|£S N ' -$|r rt »4 7€70«Et7 AT*/?* TX/ £}(/3£}nW/ kohu/j/?£t 3/7//^ *Tej>*cfi£ Č£T*T- ££rj/p o*cj>?e z/9 nev«o Sp//7X4»{£ Czpso; //^91 VaMJ/ff/ >T£h9X*)•/// tflUh/N/2 £e£*?i/S<4 ČttfOTHOS? St47*/0 /fESTO 8M£OtoESi> TE«OC, ?Xf?l/0- Č/?S£*f t>X£6Xft*/l/ SATt/P/T/.9 C £3 S* 74ro»SKq I/OJa//? Po sr/} ^/9 PROCES JOZ£ £/?c*to OJ>Pt>* A>Qtu/S ^3-ST/ft//^ 4c &V//Oi/EA/t Jt/jEL^er/s ^IfAvc/v/ £Z£*£#r •SOznj,9 ✓ HQH£hU To ✓QKH/S*(o /*£ i-9 a <9* 3/7*c /<■£17//OJ7 PolOTo**) JV&OSJ*'/ J£Z//< VPOD srnzosetc/ 7&PO*/S/7,ft o2/soi//Tf$/ COLORJEVE INFORMACIJE St. 6 (96), leto 9., maj 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče. Dopisujte v naše glasilo!