poStnlna plaCana v gotovini.
UYhvii>
V Ljubljani, dne 8. decembra 1932.
Štev 17.
Letnik LXXIIi. (Šol. leto. 1932/33.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. II. I/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
FbV*llA/V/Y	V*/^C Si^i^/V// _	UredniSivo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna
«=	fplll C# f / C1 ^	60Z>fn m inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Proti učiteljskemu stanu.
Že več časa sta na ljubljanskem vseučilišču med akademiki dve struji: ena si prizadeva, da bi se> učiteljem prepovedal študij na univerzi, druga pa brani po zakonu pridobljeno pravico. Spor je postal javen, zakaj predmetne resolucije in debatna dopolnila sta obe vojujoč: strani objavili v dnevnem časopisju.
Vprašanje je torej postalo javno, ki zanima celokupno jugoslovansko učiteljstvo morda še bolj kot akademike. Zato je naša pravica, da, naša dolžnost, da se izjavimo.
Zahteva po dostopu učiteljstva na visoko šolo je stara, kot je star boj za ugled učiteljskega stanu. Opravičena je bila ta zahteva, zakaj samo visoko naobražen učitelj bo mogel v bodočnosti dvigniti narod na visoko stopnjo kulture. Opravičena je bila ta zahteva tudi vsled tega, ker so učiteljstvu dovolile dostop na visoko šolo že mnoge napredne države. Opravičena je bila ta zahteva tudi zato, ker je naš princip, da morajo biti vrata univerze odprta vsemu narodu, torej vsakemu poedincu, tudi delavcu in kmetu in sicer kot rednima slušateljema, seveda če napravita potrebne srednješolske predštudije. Univerza ni nikaka predpravica za gotove stanove in ne sme biti, — kakor je dobro povedala debaterka, slušateljica pedagoške skupine — na prvem mestu kruhoborska šola, ampak zavod, kjer bo lahko izpopolnil svoje znanje do najvišje mere vsak državljan.
Vseučiliški zakon dovoljuje za enkrat dostop na univerzo le odlično in prav dobro kvalificiranemu učiteljstvu in sicer za dobo desetih let. Že to je omejitev, ki učiteljstvo zelo boli, zakaj vsakdo mora priznati, da je vse prej kot prav, če gimnazijec s komaj dovršeno maturo lahko vstopil na poljubni oddelek univerze, dočim je odličnemu abituri-
entu učiteljišča, ki je absolviral celo 9 letnikov srednje šole, odprta pot le na 12., tako zvano pedagoško skupino modroslovne fakultete. V tem oziru je potrebna remedura. Če je akademikov res za enkrat preveč, naj se dostop na univerzo omeji in sicer tako, da bodo tudi iz gimnazije sprejemali na visoko šolo le prav dobre in odlične abituriente.
V svojem odgovoru se je Društvo slušateljev filozofske fakultete v debati s slušatelji učitelji poslužilo tudi sledeče krilatice: »Stojimo na stališču, da se absolventi učiteljišč razlikujejo od absolventov gimnazij po izobrazbi, ker učiteljišče je strokovna šola, ki pripravlja človeka že na neki trdno določen cilj.« Itd. — Najprej sledeče: Če smo prav poučeni, sta v Društvu slušateljev filozofske fakultete na splošno dve struji: napredna, ki brani tozadevne določbe vseuči-liškega zakona in druga, ki ima s slušatelji — teologi večino in hoče učiteljstvo izriniti iz univerze. Če je tako, potem čisto prijateljsko vprašamo slušatelje - teologe: Ali se tudi oni strinjajo s tem, da je učiteljstvu dostop na univerzo zabraniti, ker »učiteljišče pripravlja že na neki določen cilj«? Ali niso gg. slušatelji teologi, ko so glasovali proti učiteljstvu, zapiral: vrata na univerzo tudi sebi?! —
Ostre besede nam silijo pod pero in marsikaj bi še lahko povedali. Pa naj bo dovolj. Rečemo le: dostop učiteljstva na vseučilišče je najdragocenejša pridobitev mogočne naše jugoslovanske učiteljske organizacije, ki si te pridobitve ne bo dala vzeti pod nobenim pogojem. Le akademikom in njih ugledu med učiteljstvom in narodom bo torej v korist, ako predmetni nazadnjaški, kulturnega naroda manjvredni sklep čimprej revidirajo.	B.
Učiteljska samopomoč v Ljubljani«
IV. Važni predlogi za razpravljanje.
Že v III. oddelku (gl. »Uč. tov.«, št. 16.) sem navedel mnogo predlogov, ki so jih upravi US predložili člani in razna učiteljska društva ali pa se je o njih razpravljalo na odbo-rovih sejah in občnih zborih. Uprava hrani še več prav priporočljivih, temeljitih in sprejemljivih predlogov, s katerimi se zdaj ba-vijo člani odseka za preureditev zadružnih pravil, katerih pa nisem opisal v omenjenem oddelku zadnjega članka. Te predloge pri-občujem dobesedno in s predlagateljevimi imeni, le nekatere v izvlečku.
1.	Predlog članov US v Celjskem učiteljskem društvu: »Članstvo US v Celjskem učiteljskem društvu je na svojem zborovanju dne 15. junija 1929. soglasno odobrilo naslednje stališče: 1. Ne nasprotujemo načelno ustanovitvi društva »Podporni sklad«, ako se isto ustanovi kot popolnoma samostojna or-
! ganizacija. 2. Principijelno smo proti temu, I da bi se imenovano društvo osnovalo v okvirju Učit. samopomoči, ki uživa s svojim i rednim in socialnim delovanjem popolno za-i upanje vsega članstva. 3. Iz rezervnega fonda US naj bi se kot prva pomoč »Podpornemu skladu« naklonilo največ le Din 20.000'—. 4. Iz obresti rezervnega fonda US naj bi se oddajali letno 2 štipendiji članom, ki se zdra-! vijo v težkih slučajih tuberkuloze, revma-tizma i. dr. v zdraviliščih.
Celje, 13. julija 1929. Josip Gosak, s. r.	Fran Roš, s. r.
2.	Predlog Celjskega učiteljskega dru-i štva: Celjsko učiteljsko društvo, čigar član-
stvo je z malimi izjemami skoro vse včlan-: jeno v US, je na svojem zborovanju dne 7. t. m. sklenilo, da sporoči US sledeči pred-! log, ki ga je soglasno odobrilo: Na prihod-1 njem občnem zboru US naj se postavi na f dnevni red vprašanje spremembe pravil US v tem smislu, da bi US iz svojega rezervnega fonda podpirala članstvo ob raznih nenadnih težkih dogodkih s podporami in posojili.
V Celju, dne 22. decembra 1929. Josip Gosak, s. r.	Fran Roš, s. r.
3.	Predlog članov US iz Celjskega učiteljskega društva: Na sledečem občnem zboru US se naj preustroje pravila v toliko, da se 1. pretvori rezervni sklad v rezervni iln podporni sklad. 2. Podpore se naj podeljujejo izključno članom Samopomoči : a) če so zabredli brez lastne krivde v bedo, n. pr. vsled lastne dolgotrajne bolezni ali vsled take bolezni v rodbini; b) podpore naj omogočijo revnim članom lečenje v zdraviliščih. 3. Podpora se sme podeliti samo onemu, ki ga priporoča kot vrednega in potrebnega svečina članov Samopomoči iz območja tistega učiteljskega društva, kjer je prošnji-kovo bivališče. 4. Pravico podeljevanja ima vsakokratni odbor Samopomoči, mora pa podati na vsakem občnem zboru račun o podeljenih podporah z utemeljitvijo ter ga dostaviti pismeno vsem zaupnikom. 5. Prispevki za posmrtnine se ne smejo zvišati vsled
Enodušno odobravanje „Spomenice" s strani učiteljstva.
Učiteljstvo stoji strnjeno v boju za izvedbo načel, označenih v „Spomenici Poštenost in pravičnost naj bosta osnova vsemu službenemu in stanov, delu.
t. I. Ob tej priliki je bila prečitana član* stvu »Spomenica«, ki so jo navzoči z nav dušenjem sprejeli in odobrili.
IZVRŠNI ODBOR JUU je na svoji seji z dne 28. nov. 1932. razpravljal o »Spomcnici« ter izdal sledeči komunike: »Pročitana je »Spomenica« pretsed; nika sreskih društava JUU — Sekcija za dravsku banovinu — vodena je o njo j diskusija i rešeno je da se zahtevi ove sekcije, kao i zahtevi ostalih sekcija une-su u Izjavu Glavne uprave Jugoslovem skog učiteljskog udruženja ko j a če se predati Gospodinu Ministru prosvete.«
JUGOSLOVENSKO UČIT. UDRU< ŽENJE, SEKCIJA ZA PRIMORSKU BANOVINU je poslala sledečo izjavo solidarnosti:
»lzveštavamo Vas, da je i ova sekt cija prihvatila u načelu i pojedinostima Vašu »Spomenicu«, o čemu smo obavei stili izvršni odbor u Beogradu.«
JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUBLJANI je zborovalo 8. novembra
JUU — SRESKO DRUŠTVO V RA-. DOVLJICI. Na zborovanju, ki se je vršilo 12. novembra t. 1. na Jesenicah, je bila prečitana »Spomenica«, sprejeta na seji predsedniškega zbora JUU v Mar U boru. Članstvo je sprejelo spomenico z navdušenim aplavzom ter soglasno odo* brilo podpis iste po društvenem zastopa niku.
JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO* VENJGRADEC je na svojem zborovat nju dne 3. decembra 1932. soglasno spre* jelo spomenico predsedništva zbora JUU za dravsko banovino ter poziva sekcijo, naj še nadalje z vso odločnostjo zastopa interese učiteljstva in vztraja pri svojih pravičnih zahtevah.
podporne akcije in posmrtnina se ne sme znižati.
Celje, dne 8. februarja 1930. Josip Gosak, s. r. Anton Volavšek, s. r.
Fran Roš, s. r.
4.	Predlog Celjskega učiteljskega društva: Da bi se pojačilo zanimanje za Samopomoč tudi pri mladih učnih osebah, da bi
se s tem pomnožilo število članstva ter povečala višina posmrtnine, je treba nekaj ukreniti, kar bi učiteljstvo vleklo k Samopomoči. Dosedanja pravila namreč omogoču-jejo, da se razbohoti ozkosrčno - egoistično stališče, da je boljše pristopiti prav pozno ter si kupiti z malenkostnim doplačilom enakopravnost z onimi, ki so bili člani že desetletja. Posledica tega je: enake pravice, a neenaka bremena.
Močno bi vplivalo na porast zanimanja in tudi logično število članstva, če bi bila dana možnost, da bi člani imeli nekaj od svojih vplačil pod gotovimi pogoji že v življenju. Mislim na dolgoletne člane, ki zabredejo v hude težave, ali pa na samske učne osebe, pr katerih posmrtna oskrba ne pride v poštev. Lahko je, da je treba drage ope-cije, ali pa zdravljenja v zdravilišču, denarja pa ni. Ta okolnost, da mu Samopomoč ne koristi v življenju pod nobenim pogojem, odvrača marsikoga in jemlje ustanovi popularnost, ki bi jo sicer lahko imela. Vprašanje rezervnega fonda, ki ne koristi nikomur nič, je tudi zadeva, ki bi jo bilo treba reformirati.
To je mnenje Celjskega učiteljskega društva, ki je sklenilo 18. t. m. predložiti občnemu zboru US dva predloga: I. Člani, ki so plačevali Samopomoči vse dajatve redno in brez prekinitve polnih 20 let, se naj oprostijo plačevanja članskih prispevkov. Njihovi po-smrtninski prispevki se naj izplačujejo na račun rezervnega fonda samega ali pa bi se ustvarila kakšna kombinacija. II. Članu, ki je plačeval vse dajatve Samopomoči redno in brez prekinitve skozi 20 let, se na njegovo zahtevo izplača polovica posmrtnine.
Tehnična stran tega vprašanja naj bi bila predmet proučevanja vseh društev. Potrebno pa bi bilo, da bi glavni odbor pokazal pota, kako bi bilo to izvedljivo. Če želi glavni odbor, da pošljemo konkretne predloge za občni zbor, naj blagovoli nemudoma obvestiti podpisanega ter priložiti navodila. Na to se bo sestal ožji posvetovalni odbor.
Teharje, 25. junija 1932.
Za člane US: Josip Gosak, s. r.
5.	Predlog članov US Volavšek, Voglar, Pogačnik iz Celja.
Poročati Vam moram o rezultatu sestanka, ki so ga imeli glede Samopomoči tov. Voglar, Pogačnik in jaz. Na osnovi članskega števila 2600 in letnih 30 smrtnih slučajev smo našli več načinov reorganizacije, podrobnega načrta pa nismo mogli napraviti, ker nam manjka računski material. Ne vemo namreč, koliko odstotkov je onih, ki so člani že 40 let, 30 let itd. Ne vemo namreč pa tudi, ko-
liko znaša rezervni fond, ki se naj uporabi v korist članstva.
V sledečem poskusim osvetliti nekatere načine: I. Letnih dohodkov mora biti 390.000 dinarjev. Pravično bi bilo, da bi bili oproščeni posmrtnin člani, ki plačujejo že 40 let. Ako je teh n. pr. 15%, je tedaj odpad 390 članov, ostane plačljivih 2210. Ti plačujoči bi morali doplačati odpadlih 1950 Din za vsak smrtni slučaj, vsled česar bi se vsak prispevek zvišal za 90 par. (Ali pa ga krije rezervni fond.)
il. Da bi pa ne bilo treba tega poviška in da bi bilo možno delno izplačilo še za doji vetja, naj se zniža starostna meja za sprejem na 35 let. Kot doplačilo naj se zahteva faktične posmrtnine letnih 150 Din, a največje doplačilo naj bi bilo 1500 Din, ki bi se lahko poravnalo v obrokih. Kdor pristopi n. pr. 8 let po nastopu službe, doplača 1200 Din, kdor pristopi n. pr. 12 let po nastopu službe v okviru 351etne starostne dobe, doplača samo 1500 Din. Sprejem v starostni dobi nad 35 let pa naj bo vezan na ta-le pogoj: za vsako leto nad 35 let se doplača polnih 150 dinarjev. Primer: Nekdo, pristopi z 42. starostnim letom. Do 35. leta doplača 1500 Din, za nadaljnjih 7 let pa 1050 Din, skupaj 2550 dinarjev.
Ne godi se kasno pristopivšim nobena krivica, kajti: kdor je pristopil z 21. starostnim letom, plača do starosti 35 let znesek 2100 Din, dočim doplača oni, ki je pristopil s 35 leti, le 1500 Din, je torej še vedno za 600 Din na dobičku. Enako vsi oni, ki pristopijo v starosti nad 35 let. Doplačila se zde visoka, a pomislimo: 1. dobiček je jasen že iz gori navedenega, 2. pristop s 45. letom zahteva doplačila 3000 Din, ako tak član plačuje posmrtniske prispevke še 20 let, je zopet 3000 Din, skupaj 6000 Din. Posmrtnina je pa 13.000 Din, torej za 11% večja nego vsa plačila. 3. Dosedanje največje doplačilo 86 D in je v zasmeh pravičnosti. Nekdo je v pristopil z 20 leti, plača do 45. leta 3750 Din, a drugi pristopi s 45. leti, pa plača 86 Din. Prvi plača 4473% več nego drugi! Taka praktika mlade tovariše odbija, starejše tovariše-nečlane pa demoralizira.
III.	Da bi ne bilo treba plačevati doplačil in vendar bi bila sredstva za delno izplačevanje še za doživetja, se lahko višina posmrtnin določi tako: čim prej bo kdo pristopil, tem večja posmrtnina.
Pristop a) v 1,— 5. službenem letu 100%
b)	v 6,—10. »	» 90%
c)	v 11,—15. »	» 80%
d)	v 16,—20. »	» 70%
e)	v 21,—25. » » 60%
f)	v 26,—30. »	» 50%
g).od	31. leta službe naprej 40%
Ta razdelitev pa ne sme veljati za dosedanje člane, ker so si pridobili po starih pravilih pravo do polne' posmrtnine.
IV.	Kdor redno plačuje 20 let ali si po točki II. pridobi z doplačilom enako pravico, temu se izplača na zahtevo polovica posmr-nine, ki mu gre po točki II. ali III., dolžan pa je plačevati redne zneske naprej do smrti. Po smrti se izplača svojcem druga polovica. Sredstva za taka predplačila so: a) rezervni fond, b) v kolikor bi ta ne zadostoval, prispevki članov. Članstvo pri tem ni čisto nič oškodovano, saj je vseeno, če plačam po točki II. 2krat po 2'50 Din ali enkrat po 5 dinarjev. Taki mali zneski za delno predplačilo bi se lahko plačevali z rednimi posmrt-ninskimi zneski vred.
V.	Kdor redno plačuje skozi 15 let po točki III. ali si je pridobil enako pravico z doplačilom po točki II., pa je zabredel brez lastne krivde v težek gmotni položaj, temu
se izplača na priporočilo pristojnega društva 40% posmrtnin po točki II. ali III., ostati pa mora polnoplačujoč član do smrti. Po smrti se izplača ostalih 60%. Priziv na občni zbor Samopomoči ! Sredstva za taka predplačila so ista, kakor je navedeno v točki IV.
Teharje.	Anton Volavšek, s. r.
6. Predlog podpredsednika US Alberta Siča, Ljubljana.
Iz članstva US so bili že predlogi, naj se rezervni sklad porabi v ta ali oni namen, ki bi prišel v prid članom še pri njih življenju. Odbor pa je vztrajal na edino pravilnem stališču, da mora rezervni sklad ostati nedotaknjen in služiti edino le v to, da more zadruga izplačevati posmrtnine po svojih članih po smrti in to tudi tedaj, če bi se smrtni slučaji hitro ponavljali, člani še ne vplačali ali ne zmogli takojšnjih vplačil član. prispevkov.
Mogoče pa je ustreči željam članov s tem, da se porabijo vsakoletne obresti rezervnega sklada v prid še živečemu članstvu. Z obrestmi naj se plačujejo prispevki za posmrtnine itd. vsem onim, ki so najdalje člani US in to v celoti ali na polovico. Odločitev o tem se prepusti načelstvu US. Kadar pa kdo izmed teh oproščencev umrje, stopi naslednji najstarejši član v njih vrsto. Da ima blagajnik jasen pregled, kateri izmed članov pridejo zapored na vrsto kot oproščenci, naj bo sestavljen seznam članov po času njih vstopa v US.
Za vzgled poslovanja naj služi sledeči primer: Recimo, da znašajo obresti letno 6500 dinarjev, dajatve posameznika pa 120 Din, tedaj bi bilo dajatev oproščenih 6500 : 120 = 54 članov. Razume se, da to število niha in je večje, čim manj je smrtnih slučajev in obratno. Občni zbor naj pooblasti načelstvo US, da po sestavi seznama in natančnem pregledu pravilne sestave odobri vrstni red in določi oproščence za tekoče leto. V prihodnje se vrši vse to z avtomatičnim premikanjem navzgor.
V	Ljubljani, dne 4. marca 1932.
Albert Sič, s. r., t. č. podpredsednik US.
7.	Predlog Marije Polakove, Ljubljana.
Predlagam delno izpremembo in dopolnitev § 3 a) zadružnih pravil. Glasil bi se naj: Po smrti člana, ki še ni bil v zadrugi 25 let, izplača brez ozira na slučaj smrti načelstvo po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje zadruga članov, ki še niso izpolnili 25-letnega članstva in tolikokrat po 2'50 Din, kolikor šteje zadruga članov, ki jim je že potekla 25-letna doba članstva, čeprav do tega časa še niso vsi vplačati doneskov.
Po 25-letnem članstvu se izplača članu samemu tolikokrat po 2-50 Din v gotovini na roko, kolikor šteje zadruga članov. V slučaju njegove smrti pa dobe upravičenci po 2'50 Din, kolikor šteje zadruga takrat članov. Vsak član plačuje 25 let doneske po 5 Din, po 25-letnem članstvu pa le po 2-50 Din.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1932.
Marija Polak, s. r.
8.	Predlog Antona Hrena, Studenci pri Mariboru (izvleček).
I. Društvena uprava naj izplačuje posmrtnine v čistih tisočakih. Presežke — sto-take in dinarje — pa naj nalaga v poseben fond — podporni sklad. Iz tega sklada naj dobivajo — po potrebi in razpoložljivih sredstvih — bolni člani US bodisi podpore, bodisi brezobrestna posojila le v svrho zdravljenja. Kot osnovno glavnico podpornemu skladu prepusti US 50% svojega rezervnega sklada.
Podporni sklad upravlja in razdeljuje podpore odbor US.
II. Občni zbor US naj z enkratnim zneskom — 50% svojega rezervnega sklada — podpre in pospeši ustanovitev samostojnega učiteljskega podpornega društva, ki ima namen podpirati svoje člane v slučaju bolezni z denarnimi podporami in brezobrestnimi posojili. Ako ne bi bil v odbor tega novega podpornega društva voljen noben odbornik US in pa noben član ožjega sosveta UJLI poverjeništva Ljubljana, potem ti dve kor-poraciji volita izmed sebe vsaka svojega zastopnika v odbor novega društva, ki se vabita k sejam in imata vse dolžnosti in pravice kot prava odbornika. Gori omenjeni znesek — 50% rezervnega fonda US — izroči US novoustanovljenemu učiteljskemu podpornemu društvu, ko bo ustanovitev tega društva oblastveno potrjena.
Studenci pri Mariboru, 14. julija 1929.
Anton Hren, s. r.
9.	Zapisnik z Golnika (izvleček).
Šef-zdravnik dr. Neubauer je poročal
sledeče: Razmišljal sem že večkrat o tem, kako pripomoči učiteljstvu, da bi se lahko zdravilo v državnih zdraviliščih, kjer se zdaj zaradi svojih nizkih mesečnih prejemkov in visokih dnevnih oskrbnin ne more zdraviti. V drugih državah imajo učitelji na razne načine poskrbljeno, da se v bolezni morejo primerno zdraviti. V Nemčiji je podporno učiteljsko društvo, ki podeljuje bolnim učiteljem večmesečne denarne podpore za zdravljenje. V Franciji nakazuje država sama denarne podpore v to svrho. V Rumuniji so vsa zdravilišča — ne samo bolnišnice — učiteljstvu brezplačno na razpolago. V Jugoslaviji se more učitelj zdraviti brezplačno le v 3. razredu državnih bolnišnic.
US daje podpore ob smrti člana. Za člana bi bilo važneje, če bi mu pomagalo društvo tudi v življenju. US naj se reorganizira tako, da bodo prejemali 1. dediči — svojci umrlih članov posmrtnin po sedanjem načinu, 2. v življenju pa član sam podporo, kadar bi bil bolan ali potreben zdravniške operacije. Te podpore bi US zmogla na ta način, če bi se 1. posmrtnina, ki je danes visoka, pri izplačilu ne izdala v celoti, presežek pa porabil v bolniški fond ali 2. če bi člani prispevali mesečno določen znesek v ta namen, n. pr. 5 —, 10— Din ali slično, posmrtnine bi se pa izplačevale tako kot doslej (neokrnjene).
Pričeten kapital bi bil v par mesecih že tako velik, da bi se lahko pričelo s podeljevanjem podpor, ne da bi bilo treba posegati po rezervnem fondu US. Od 1000 oseb boleha približno 24 oseb. Zdravljenje tuberkuloze v začetnem stadiju traja približno tri mesece; za druge bolezni navadno manj. S trimesečno podporo po 3000 Din bi se plačalo članu prilično eno polovico vseh stroškov za oskrbovanje v zdravilišču.
Denarne podpore bi se nakazovale le za zdravljenje v zdraviliščih ali za zdravniške operacije in to za vse bolezni. Podpore nakazuje od časa do časa društveni odbor, kateremu član-prosilec predloži račun od zdravilišča ali zdravnika s primernim potrdilom od šolskega upraviteljstva in sreskega učiteljskega društva.
Golnik, dne 12. junija 1927.
10.	Predlog gospodarskega sveta UJU (izvleček).
Odbor US naj razmišlja, kako bi se izvedlo podpiranje učiteljstva v okvirju US same in to zlasti z ozirom na namen poverjeništva, uvesti, članstvo pri US obvezno za vse svoje člane. Priporoča se razmišljanje v tej smeri, da bi se določila za smrtne slučaje fiksna podpora 10.000 Din in to brez ozira na število članstva, ki bi po obveznosti precej naraslo. Iz prebitkov ob smrtnih slučajih bi se v kratkem zbral "potreben kapital za
bolezenske podpore, če ostanejo prispevki članstva na sedanji višini.
V	Ljubljani, dne 8. novembra 1927.
Andrej Skulj, s. r. Alojzij Hreščak, s. r.
11.	Izvleček iz Iv. Kocijančičevega načrta »Podporni sklad«.
Podporni sklad ustanovi lahko 1. Učit. samopomoč ali 2. novo društvo, ki bi se v ta
namen osnovalo.
1.	V zvezi z US so možni sledeči načini: a) Člani plačujejo za »Podporni sklad« (Pskl.) mesečno od občnega zbora določeni znesek. Ti zneski se posebej vknjižujejo in nalagajo v hranilnici, b) Člani vplačujejo znesek pod a) le" nekaj let. Podpore bi se podeljevale kot eno, ali dvoletna brezobrestna posojila, c) Članski prispevek za Pskl. odpade. Posmrtnina — znesek, ki se izplača članovim dedičem — se vsako leto na občnem zboru določi (fi^ ksira) do prihodnjega občnega zbora. Presežki od vplačil se nalagajo v Pskl. č) Na občnem zboru se določi procent (n. pr. 5—10 odstotkov), ki naj se pri izplačilu posmrtnin v prihodnjem letu odtegne in vloži v Pskl. d) K naložbam v Pskl. pod a), b), c) in č) bi prispevali še: 1. US iz rezervnega fonda — po odmeri občnega zbora, 2. novovstopivši člani z zneskom, katerega bi določil občni zbor in 3. denarna darila in volila dobrotnikov.
2.	Pskl. ustanovi in upravlja novo društvo, ki naj se ustanovi. Kalkulacija zavisi od števila članov in višine članskega mesečnega ali letnega prispevka, prav tako tudi denarne podpore društvenim članom. Poslovanje novega društva bi temeljilo najbrže na načinu, ki je opisan v 1 a). ¡Imelo bi to prednost, da bi bilo lahko obvezno za vse člane — pripadnike UJU — poverjeništvo Ljubljana, kjer bi se osnoval namesto novega društva samostojen odsek. Finančni in moralni uspeh bi bil velik.
V	Ljubljani, dne 3. maja 1932.
12.	Predlog Toneta šeška, Št. IIj (izvleček).
Mladina se ne zanima za US in to z razumljivega razloga, ker še ne misli na smrt in tudi nima povečini nikogar, za kogar bi bila obvezana prevzeti stroške za pogreb. Življenjska doba in razmere privedejo človeka do tega, da začne misliti na lastno ognjišče — na lasten dom. Pri tem zabrede v dolgove, iz katerih se težko izkoplje. Ustanovi naj se ustanova, ki bi članom v slučaju poroke pomagala s primerno vsoto, kakor se to vrši v US ob smrti članovi. Organiziralo naj bi se jo tako kot je US, bodisi kot njen odsek ali pa samostojno.
I.	Samostojna organizacija: Osnuje naj se organizacija kot zadruga ali pomožna blagajna, ki bi svojemu članstvu v slučaju poroke izplačevala zneske kot n. pr. US posmrtnine. Člani morejo postati le osebe iz učiteljskih vrst. Vsak član lahko zavaruje sebe ali svoje najbližje sorodnike (otroke) in to le po enkrat. Pri vstopu v organizacijo se plača določena članarina, za upravne- stroške pa letna članarina. Dohodki za izplačilo podpore prihajajo iz članskih prispevkov, n. pr. po 10 dinarjev. Čim večje je število članov, tem večje bodo podpore. Po 20- ali 25-letnem članstvu se takemu članu izplača 75% ali več pripadajoče podpore. Člani vplačajo članske prispevke kot za poroko, zavarovanec dobi od tega 75%, ostanek gre v rezervni fond.
II.	Odsek US. V okvirju US naj se osnuje oddelek, ki bi izplačeval članom tega oddelka podporo ob poroki. US bi imela oddelek A) za posmrtnine, oddelek B) za poročne podpore. Člani so lahko le v enem oddelku, lahko pa tudi v obeh, seveda z obveznostmi in ugodnostmi enega ali obeh oddelkov.
III.	US bi brez delitve v dva oddelka izplačevala i pesmrtnio i podporo za poroko. Vsi njeni člani bi v slučaju smrti enega plačali določen znesek za posmrtnio (kot zdaj), v
slučaju poroke enega člana pa zopet vsi določen znesek za to podporo. V obeh primerih bi lahko bil znesek enak. S tem bi prišlo do medsebojnega podpiranja starejših in mlajših članov in mislim, da bi. bilo malo takih, ki bi ostali izven US.
Št. IIj v Slov. gor., dne 18. maja 1932.
Tone Šeško, s. r.
13. Prelog Frana Skulja, Ljubljana (izvleček).
I.	Pristopnina v § 13. naj se odmeri po letih in sicer:
v starosti od 20 do 25 let ... 10 Din » 25 » 27 » ... 50 » » 27 » 32 » ... 100 » » 32 » 35 » ... 200 » » 35 » 38 » ... 400 » » 38 » 41 » ... 800 » » 41 » 45 » ... 1600 »
II.	Vsi člani, ki so bili. včlanjeni v društvu US in zdaj v zadrugi US 30 let ter so izpolnili vse svoje obveznosti napram zadrugi, se osvobode plačevanja nadaljnjih prispevkov, tudi upravnih stroškov. Na nje pripadajoče doneske krije zadruga iz rezervnega fonda.
V	Ljubljani, dne 14. junija 1932.
Fran Skulj, s. r.
V. Bolniško zavarovanje.
Hud udarec za vsakega človeka — zlasti državnega uradnika — je bolezen v hiši. — Zdravnik, operacija, zdravila, boljša hrana, delanezmožnost in še mnogo drugega je, ki mu jemlje težke dinarje iz ¡tak suhe denarnice in iz posojilnice. Učiteljstvo pa zaenkrat nima druge pomoči. V US se je že večkrat govorilo in razpravljalo o podporah v bolezni, o bolniškem (podpornem) skladu, do pravega zaključka pa US tega problema ni privedla. (Gl. »Učit. tov.«, št. 15., 16. in 17.).
V	zadnjem času je zbudil zanimanje za »bolniško zavarovanje« »Učit. tovariš« od 21. aprila 1932. in 3. junija 1932. Ta velevažna
in pereča zadeva zahteva nujne rešitve! Ali ne bi oba tovariša, ki sta napisala omenjena članka v »Učit. tovarišu«, s še nekaterimi po-magači poskusila dobro zamisel oživiti, dati učiteljstvu socijalno ustanovo »bolniško zavarovanje«? Tov. F. Slokan, ki je že sodeloval pri takem zavarovanju, bo gotovo vedel nasvetovati prav lepe stvari iz svoje prakse. Če bi se »bolniško zavarovanje« naslonilo kot obvezno za vse člane na JUU — sekcija za dravsko banovino, dobimo v prvem letu ustanovo, ki bo neprecenljive vrednosti za vse učiteljstvo.
VI. Zaključek in poziv.
Tovariši, tovarišice! V zadnjih, treh številkah »Učit. tovariša« sem opisal dejansko stanje US, kakršno je danes, poročal o vsem izvršenem delu od početka do zdaj, navedel skoro vse podrobnosti, o katerih se je razpravljalo in sklepalo na odborovih sejah ali občnih zborih in priobčil 13 važnejših predlogov, ki se ravno v tem Času pretresavajo od odseka za preureditev zadružnih pravil. Jasno je, da bodo člani tega odseka storili, vse, kar bo v njih moči in kar bo z ozirom na splošno stanje US priporočljivo in izvedljivo.
Potrebno je pa — kar sem že v prvem članku omenil — da vsi člani sodelujejo s predlogi, nasveti, načrti, z obilno udeležbo in stvarnimi debatami na občnem zboru. Za nasvete se priporočam tudi tovarišem (icam) nečlanom. Mislim, da -ni nikogar med nami, ki. bi v potrebi zametaval od tovarišev nude-no pomoč. Upam, da bo prišel čas, ko bo US res »samopomoč« za vse učiteljstvo.
Čas je kratek, do občnega zbora imamo samo še nekaj mesecev (aprila 1933.). Kdor ve kaj novega povedati, kaj boljšega priporočati, kaj lažjega in uspešnejšega nasvetovati, ta naj sporoči svoje misli zadrugi US v Ljubljani. Za vsak dober migljaj se zadružna uprava vsem tem sodelavcem že v naprej najlepše zahvaljuje.	Iv. Kocijančič.
SploSne vesti.
—	Proslave na praznik Narodnega ujedi-njenja so proslavile naše narodne šole zelo slovesno. V več krajih so se udeležili šolskih proslav tudi zastopniki krajevnih šolskih odborov. Na mnogih šolah so priredili učitelji posebne proslave za narod v nedeljo, dne 4. decembra, ki so bile povsod prav dobro obiskane.
—	Učni načrt za osnovne šole. Na seji izvršnega odbora JUU je poročal predsednik tov. Rašič, da je Glavni prosvetni svet izdelal nov učni načrt za osnovne šole. V odseku Glavnega prosvetnega sveta, ki je izdelal učni načrt so bili: predsednik g. dr. Štefan Bosa-nae, rektor Višje pedagoške šole v Zagrebu in čiani gg. Štefan Mavkovič, direktor ženskega učiteljišča v Sarajevu, Damnjan Rašič predsednik JUU in Ivan Dimnik, predsednik sekcije za dravsko banovino. Prosvetno ministrstvo je v odseku zastopal šef odseka za pouk g. Dragoljub Brankovič. Poleg stalnih članov je sodeloval v odseku še za vsak predmet po en član sveta kot strokovnjak za ta predmet. Ob tej priliki je treba poudariti, da je za učiteljstvo velikega pomena, da so v glavnem prosvetnem svetu —- kot stalni člani tudi osnovnošolski učitelji, kar preje ni bilo. — Učni načrt bo objavljen, ko bo podpisan od gospoda prosvetnega ministra.
—	Učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 65.764 od 26. avg. 1932. izdalo nov učni načrt za višjo narodno šolo. Ta učni načrt je posebno važen za dravsko banovino, kjer smo imeli že 8-letno šolsko obveznost uvedeno.
V poštev pa pride tudi za vse višje narodne šole, ki so se osnovale po kraljevini v drugih banovinah. Po tem načrtu se je treba začasno ravnati in ga nujno potrebujejo vse narodne šole v dravski banovini. Iz tega razloga je načrt izšel v slovenskem jeziku v založbi Učiteljske tiskarne ter stane Din 8"—. Šole ga naročajo v Učit. knjigarni v Ljubljani.
—	Pravilnik o zaščiti članov JUU, ki je
bil izdelan na podlagi sklepa XII. glavne skupščine, je bil predložen izvršnemu odboru JUU. Predsedstvo je prejelo nalog, da prestilizira ta pravilnik, nakar bo objavljen v naših listih.
—	Spremembe šolskega zakona. Izvršni odbor je razpravljal o predlogu sprememb in dopolnitev zakona o narodnih šolah, ki so predvidene v finančnem zakonu za 1. 1932./33. Sklenjeno je bilo naprositi gospoda prosvetnega ministra, da odtegne projektirane spremembe, ker je izvršni odbor mnenja, da ne bi kazalo menjati določil zakona o narodnih šolah s finančnim zakonom, ker za take spremembe ne obstoja nujna potreba; poleg tega, bi bilo najbolje, da se menjajo predpisi specialnega zakona edino le s posebnim predlogom na zakonodajni forum.
—	Naročnina za »Učitelja«, »Narodno prosveto« m »Jugoslovenče«. Prosvetno ministrstvo je izdalo pod O. N. br. 88964 poseben odlok, s katerim nalaga vsem krajevnim šolskim odborom, šolskim upraviteljem in učiteljem, ki niso še poravnali naročnine za »Učitelja«, »Narodno prosveto« in »Jugoslovenče«, da poravnajo ta dolg do 1. januarja 1933. Šolski nadzorniki imajo nalog pobrigati se, da bo ta odlok tudi izvršen.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
^ Alojziju Strguljcu.
Nepričakovana smrt ga je iztrgala iz naše srede. V najlepši dobi 37 let je moral prekiniti svoje življenje, polno upov, polno nad, saj je bil le kratko dobo v svobodni domovini, ki ji pa ni mogel dati vseh svojih sposobnosti in uresničiti zanjo vseh svojih idealov.
Po vojni je nastopil svoje prvo. službeno mesto v Tolminu, od tu je bil premeščen v Cezsočo. nato v Koritnico pri Bovcu, Ker je bil doma iz Bovca, ga je premestitev iz Tolmina osrečila, a ne za dolgo. Po znani poti vseh najvztrajnejših naših tovarišev v Pri-morju je moral zapustiti dom in iti v notranjost države v Fosano.
Težka je bila ta služba, težka pot od doma, a pokojni Sterguljc je nastopil to pot s pritajenim gnevom v duši, ampak pogum mu ni upadal.
Pred tremi leti je prišel v Jugoslavijo — ves srečen in zadovoljen, da je le v svobodni domovini, ni tarnal, ko je dobil mesto na Resniku, visoki gorski vasici.
Sprosten vseh ovir se je posvetil z dušo in telesom nacionalnemu delu za mladino in narod.
Smrt ga je iztrgala iz naše sredine, prekinila njegovo idealno delo, in svobodna zemlja, ki je po njej tako hrepenel, ga je sprejela v svoje naročje.
Uživaj mir v grobu, ker življenje ti ga ni moglo dati!	—j.
f Marinki Radičevi.
sonce je stalo visoko in daljna je bila pot do večerne zarje. Mahoma pa je sonce otem-nelo, večerna zarja Ti je prišla nasproti ter Te zagrnila našim očem. Tvoje lepo, veliko srce je nehalo biti. Me vse smo imele prostora v tem srcu, ne samo me, še vsa Tvoja družina, pa vsa deca, cvetke na prostranem vrtu Tvojega življenja.
Nemo smo klonile, ko smo zaznale za Tvoj odhod. Tako čudno prazni so postali naši hodniki, zbornica pa, poprej vedno polna sonca, je postala vsa siva in mračna. Ob devetih nas je sklicala tov. voditeljica, Tvoja in naša prijateljica; tako težko se še nismo nikoli shajale. Tvoj prostor je prazen, s svetim spoštovanjem zremo nanj, pridušene besede padajo ... Ob zbornično okno bije črna zastava, ob isto okno, ob katerem si tolikokrat slonela Ti. Ali je to plahutanje zastave, ali mar Tvoji dobrotni prsti trkajo plaka-jočim zadnji pozdrav? Kiičeš nam: »Ne žalujte, saj meni je dobro, tako dobro! Spoznala sem Resnico, večni Lepoti gledam v obraz, vse uganke so razrešene!« Tvoj prostor je ves ožarjen, gotovo si navzoča, samo naši čuti so preslabi, da bi zaznali Tvojo bližino. Vedno si bila z nami, delila si z nami veselje in žalost, mar nas boš v tej najtežji uri pustila same?
Pred leti si dobila poziv, da bi šla v Zagreb. Rekla si: »Umrjem, če idem iz Celja. Ta okolica, to gričevje me je očaralo, tu bom ostala in tu hočem umreti!« Ostala si in — umrla. Tvoji pohodi v naravo so bili molitev, lesk Tvojih oči slavospev krasoti, ki jo je pila Tvoja duša. Zdaj pa je Stari grad ves žalosten in mrk, Miklavški hrib se je globoko zamislil, razigrane Lisce so umolknile, Savinjske Alpe so tako daljne. Urška in Peca sta si nadeli hermelin za zimo, turobno se vije vrh
Pohorja. Tvoja duša je odhitela, saj je umrla krasota.
V nedeljo popoldne smo te spremili na Tvoji zadnji poti. Ob mrtvašnici Ti je govorila tov. voditeljica tople besede ter se Ti zahvaljevala za vso ljubezen in zvestobo, ob grobu pa učenka mestne dekliške narodne šole in učenka meščanske šole. Zadnji pozdrav Ti je izrekel predsednik sreskega učiteljskega društva, naglašujoč Tvoje verno članstvo. Ko je še iz otroških grl zadonela v srce žalostinka, smo zaihteli vsi.. . Pozno jesensko sonce pa je zbralo vso silo svojih žarkov ter pozlatilo ves prostrani božji vrt — Tebi v slovo.
Marinka, Tvoje telo počiva, spomin na Te nam ostane neskaljen in čist. Ko bo zavel lahen vetrič in se bo v sončnih pramenih kopala zemlja, ob luninem svitu in iesketu zvezd bodo naše duše zaslutile: Marinka pozdravlja... Do videnja, Marinka!
Kapusove pesmice iz prirode — učni pripomoček.
Vladimir Kapus, doma iz Kamne gorice, po poklicu pa novinar — urednik »Lovca« in pesnik, naši šolski mladini ni neznan. Koder imajo šolski otroci radio, ga je vzljubila naša mladež, saj tako lepo ne zna nihče opisati prirode, tako natančno ne zna nihče posnemati živali kakor on. Kajti je Kapus eden naših največjih prijateljev prirode. Navdušen lovec je in pozna vse skrivnosti živali, in že nekaj let sem neumorno vihti pero, da nam v verzih prikaže zanimivo življenje matere narave. Predlanskim je izdal prvo zbirko »Pesmic iz prirode«, prav te dni, deci za
Miklavža, pa je povezal spet 40 pesmi v drugi zvezek »Pesmic iz prirode«.
Te njegove pesmice — nekaj smo jih že zasledili v »Lovcu«, nekaj v nedeljskih mladinskih prilogah naših dnevnikov — večino pa to pot prvič čitamo — so polne življenja, pritegnejo te, da jih čitaš v enem zamahu in si vesel Kapusovega optimizma. Nič suhoparnega naštevanja nima v svojih verzih, zdi se ti, da stopaš z našim odličnim Nimrodom po lesovih in se pred teboj odvija pester film naše prirode.
In kako poživi razred taka živahna pesem. Spominjam se, kako so zajele moj predlanski razred njegove »Goske«. Prav čeden przorček smo napravili iz njih, da je bila slika še bolj naturalistična, so si mali iznajd-Ijivci izdelali iz papirja dolge vratove — in bele glave z rumenimi kljuni. Te deklamacije, ki nas je zaposlila vsestransko, se deca nikakor ni hotela naveličati.
Razgiban razred pa se ne bo samo pri prirodop:snem pouku naslonil na Kapusove Pesmice. Še gorko knjigo, ki mi jo je izročil avtor, sem pokazal naši šolski mladeži. Pot v zemljepisni uri nas je vodila ravno k našemu morju. Nismo vzeli pod noge samo obeh železniških zvez preko Zagreba ozir. Ljubljane, Novega mesta in Karlovca. Po-služili smo se tudi avto-ceste mimo Ribnice, Kočevja Broda na Kulpi, Gorskega Kotarja in Delnic na Sušak. Kot nalašč smo se ustavili za hip v Risnjaku — n tam smo se oprli na Kapusovo pesmico: Divja mačka. Prav poživila je naš izlet.
In kako je bil šolski živder-žavder vesel, ko smo sklenili za domačo nalogo spis: z lovcem, stricem Vladkom smo se odvezli z avtom (izračunali smo kilometre, ceno bencina, pot natančno skicirali itd.) v Gorski Ko-
—	Kdor želi še dobiti 1. štev. »Oračev«, naj takoj piše na Upravo, državna učiteljska šola v Ljubljani. — List mlade učiteljske generacije bi moral imeti vsak učitelj!
—	Poziv! Udeleženci zadnjega zadružno-knjigovodskega tečaja, ki še niso dvignili izpričeval in fotografij, naj store to čimprej z nakazilom določenega zneska. Pozneje se izpričevala ne bodo izdajala. Grum - Ljubljana.
—	Zemljevid: Kamniške planine, Ljubljansko polje, Gorenjska ravnina lahko naročiš pri Učiteljskem domu v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Ako jih naročiš več, jih dobiš po 4 Din. Zemljevid je izvrstno učilo. Priporočila ga je za uporabo šolska oblast.
—	Zgodovinska učna snov za III. razred osnov, šol — po učnem načrtu. V založbi Učiteljske tiskarne je izšla zgodovinska učna snov za III. razred osnovnih šol, ki je točno predpisana po učnem načrtu ter vsakemu učitelju lahko mnogo olajša pouk v tem predmetu-Knjigo je priredil šolski upravitelj J. E. Polak v Ljubljani. Cena knjigi je jako nizka in stane samo 9 Din. Ker jo nujno potrebuj'e vsak učitelj in je naklada jako nizka ter je knjižica primerna tudi kot pripomoček učencem, toplo priporočamo nabavo te knjige vsem šolam v dravski banovini.
—	Zgodovinska učna snov za IV. razred osnov, šol — po učnem načrtu. V založbi Učiteljske tiskarne izide v kratkem zgodovinska učna snov za IV. razred osnovnih šol, ki je točno napisana po učnem načrtu ter vsakemu učitelju lahko mnogo olajša pouk v tem predmetu. Knjigo je priredil šolski upravitelj J. E. Polak.
—	Zemljepisna učna snov za III. razred osnov, šol — po učnem načrtu. V založbi Učiteljske tiska rne izide v kratkem zemljepisna učna snov za III. razred osnovnih šol, ki je točno napisana po učnem načrtu ter vsakemu učitelju lahko mnogo olajša pouk v tem predmetu. Knjigo je priredil šolski upravitelj J. E. Polak.
—	Zemljepisna učna snov za IV. razred osnovnih -šol — po učnem načrtu. V založbi Učiteljske tiskarne izide v kratkem zemljepisna učna snov za IV. razred osnovnih šol, ki je točno napisana po učnem načrtu ter vsakemu učitelju lahko mnogo olajša pouk v tem predmetu. Knjigo je priredil šolski upravitelj J. E. Polak.
—	Opozarjamo naše čitatelje na konfekcijsko trgovino Frande.
—	Anton Mohor: Kosovska drama. Slovenci čutimo še vedno veliko pomanjkanje dobrih mladinskih iger, zlasti pa takih, ki bi služile našim šolam ob priliki raznih nacionalnih in patriotičnih proslav. Tako so n. pr. za Vidov dan ' v zadregi vsi šolski voditelji in učitelji: ni primernih deklamacij in ni iger. Žc nekaj let se ponavlja tisto, kar imamo, a večno ponavljanje utruja in ne dosega zaželenega namena, Zato moj-amo pozdraviti malo v vezani besedi pisano trodejansko igrico »Kosovsko dramo«, ki jo je napisal učitelj in vzgojitelj g. Anton Mohor. Postavil je na oder junake bitke na Kosovem Polj u, Carja Lazarja in njegove vojskovodje ter Sultana Murata in vezirje. Osredje je pravljični junaški čin Miloša Obilica. Delo ni dolgo in tudi ne težko, tako, da se bo dalo naštudirati in opremiti z majhnim trudom, služilo pa bo zlasti za proslave Vidovega dne in drugih narodnih ter državnih praznikov.
—	»Zastrupljevanje vodnjakov« in SŠM.
Resolucija okr. učit. društva JUU za Maribor desni breg z dne 15. oktobra 1932. je vzbudila ogorčenje g. univ. prof. dr. K. Ozvalda, ki je ni hotel doumeti, temveč je iz nje pograbil samo to, kar ga je zabolelo (gl. »Uč. tov.« od 1. dec. 1932.!). Resolucija, ki sem jo sestavil pri zborovanju na prošnjo tovarišev in je bila soglasno sprejeta, je izrecno poudarjala, da noče rušiti, temveč je hotela pripomoči k ozdravitvi razmer v SŠM. Napredek
tar v Delnice in na Risnjak. Pa smo ga podrli — risa. Stric Vladko pa je poklonil kožuščke — dekletom. Za okras novega plašča, seveda. In smo že potem izdelali račune za šiviljo — itd., itd., itd.). Takih poživitev pa bodo Kapusove pesmice prinesle še več. Na primer: Prav te dni, ko se pričenjajo domači prazniki in prihajajo na dnevni red prve koline, se zbirajo naši lovci nad divje prašiče. Kapus nas bo spet poučil s pesmico iz svoje zbirke. Knjiga nam bo nudila dovolj pripomočkov, da si bo naša mladež razširila duševno obzorje.
Kapusove pesnitve bi morala imeti vsaka šolska knjižnica. Stanejo — bogato ilustrirane — 16 Din in se dobe pri avtorju, ki je tudi samozaložnik. Naroče se pa seveda lahko tudi v naši Učiteljski knjigarni.
— nč —
Avtor »Pesmic iz prirode« g. Kapus bo predaval na zborovanju litijskega JUU, ki se bo vršilo v soboto 10. decembra ob 9. uri pri Mikliču v Ljubljani o temi: Priroda — mladina — šola.
Orači.
Malokdaj se zgodi, da zastavi mladina plug za razore polj, ki so (glede na čase, ki še pridejo in glede na že znane slabe izglede) še problematična, ali vsaj težko dosegljiva. Ce
pa se to zgodi, tedaj nam je, kakor da bi zasijal svetel žarek in nam razsvetlil temo bodočnosti. Tak svetel žarek so »Orači«, list učiteljske mladine, katerega prva številka je pretekli teden izšla.
Najzanimivejši del »Oračev« je program, ki se izraža v uvodni besedi in rubrika »Pisma«. V programu se mladina zaveda svo-
in samo napredek želimo, kar pa je g. predsednik SŠM na žalost docela spregledal!
Kar se tiče obeh publikacij, je bila resolucija itak zelo mila, ker bi se — po mojem mnenju — proti sličnim delom kakor so »Pedagoške vrednote mlad. gibanja« moralo postopati čisto drugače. Dela, ki hoče mlad. gibanje sploh prikazati kot religijozno, ne moremo jemati resno, kar so in bodo pokazale objektivne poklicne kritike. V kolikor je tako delo kljub očiti tendenci še lahko znanstveno, ni moja naloga, da bi sodil. To bodo opravili drugi. Kar smatra g. univ. profesor dr. K. Ozvald za sodobno in za naše učiteljstvo potrebno, o tem se slišijo različni glasovi. Če g. predsednika SŠM vznemirjajo že najmi-iejši izrazi želj in potreb osnovnošolskega uči-teljstva in če vodstvo ne mara spoznati vzrokov za številčno padanje članstva, pač pa smatra vsako dobrohotno mišljeno kritiko za »zastrupljevanje vodnjakov«, potem nekaj ne more biti v redu! V tem spoznanju pa vsak protest zgreši svoj cilj, saj je iznešena resolucija iskren izraz one volje učiteljstva, ki hoče z razvojem časa priti mimo sentimentalnih »Lebensidealov« do podviga, odgovarjajočega željam in potrebam trpke sodobnosti našega naroda!
E. Vrane.
^■■■■■■■■■■^■■■■■■^HMBBH
Osebne zadeve,
—i Prevedena v IX. skupino je bila: Pav-letič Irena, učiteljica v Črni.
—i Napredovali so v VIII. skupino: Fister Marija, učiteljica v Sv. Križu; Štrukelj Vida, učiteljica v Polhovem gradcu; Vilfan Maks, učitelj v Metliki; Dolenc Ljudmila, učiteljica v Mežici; Lazarini Emilija, učiteljica v Šent Janžu; Karničnik Jožefa, učiteljica v Sv. Križu; Mory Ljudmila, zabavilja v Mariboru; Habjan Danica, učiteljica v Litiji; Fajdiga Vida, učiteljica v Selih; Lenarčič Antonija, učiteljica v Zg. Šiški; Premrov Vera, učiteljica v Kranjski gori; Repič Marija, učiteljica v Podsredi; Bolha Roza, učiteljica v Preloki; Župevc Slavko, učitelj v Sromljah; Lipovšek Slava, učiteljica v Semiču; Vrabič Rudolf, učitelj v Verdrengu; Jerala Josip, učitelj v Iga-vasi; Jurše Evlalija, učiteljica pri Sv. Miklavžu; Obran Pavla, učiteljica v Kamnici; Stajn-ko Viktor, učitelj v Gederovcih; Dovjak Marija, učiteljica v Prečni; Kovič Marija, učiteljica v Moravčah; Kosi Ema, zabavilja v Mariboru.
Učiteljski pravnik.
—§ Važno za tovariše (-ice), ki so napredovali v 1. skupino II. kategorije z ukazom ON br. 53.650 z dne 8. X. 1924. S tem ukazom je bilo postavljenih v II./1. skupino okrog 30 tovarišev (-ic). Mnogi so se obrnili z vprašanjem, od kedaj jim pripada 3. period, povi-šek, ker imajo navedeno v obvestilu o napredovanju v to skupino, -— takrat se niso izdajali ukazni dekreti —, da jim pripadajo prejemki počenši z mesecem iz leta 1923. in onimi iz leta 1924, a vsi izza pred datuma ukaza t. j. 8. X. 1924.
Na merodajnem mestu smo doznali, da ukaz ne predvideva glede napredovanja nobenega prejšnjih datumov in da so navedeni datumi le v spremnem dopisu ministrstva.
Ker se v tem primeru šteje v efekt, leta le čas od podpisa ukaza, dovrše ti tovariši 9 efektivnih let v VII. skupini dne 7. X. 1933 in jim pripada 3. period, pov. od 8. X. odnosno 1. XI. 1933. (§ 52. in 30/2 ur. z.).
—§ Efektivna leta — štetje — važna razsodba drž. sveta. — Neki državni uradnik, ki je bil upokojen s 34 leti, 9 meseci in 10 dnevi priznane efektivne dr. službe in mu je ministrstvo od položajne doklade vračunalo za pokojnino samo 70%, oziraje se na predpise
jega kulturnega poslanstva, izraža potrebo priprave za poglobitev tega poslanstva in napoveduje to, kar je za značajno mladino najznačilnejše: povedati vse, kar leži mladini na srcu. To zadnje je deloma že dobilo konkretne oblike v rubriki »Pisma«. Vsa trpkost življenjskih izkušenj in razočaranj se kaže v njih, tu pa tam celo v pretirani obliki, ki je pa za impulzivno mladino skoroda življenjski pogoj. Ali pesimizem pri mladini ne more trajati predolgo. Zato izzveni skoro vsako »pismo« v življenjski optimizem, v klic do ljubezni in v hrepenenju do pomladi. Mislim, da bodo »Pisma« najuspešnejši del »Oračev«, ki bo nam starejšim odprl pogled na pozabljeno »Sturm und Drang« periodo lastne mladosti in ki nam bo pomagal mladino razumeti v njenih stremljenjih in v njenem načinu izraza. Pisma oračev bodo marsikakšen prepad premostila, četudi bodo po mojem mnenju večkrat morala izzveneti polemično.
Skoro ves ostali del »Oračev« je posvečen beletrističnim sestavkom mladine. V večini teh sestavkov se kaže tipično svetobolje mladih, skozi katerega pekoč ogenj smo šli vsi. Najzrelejša in najpopolnejša je »Pesem oračev«, ki kaže že zrel pesniški talent močne potence. Ali tudi v drugih sestavkih se skrivajo talenti in ljudje, ki bodo v bodočnosti igrali svojo vlogo v učiteljskih vrstah. Izmed ilustracij, ki so vse iz vrst »Oračev«, se mi zdi po svoji dinamični razgibanosti, po ideji in vsebini najboljša risba k »Znamenju nad faro«.
Mladina je z »Orači« povedala svoje. Naša dolžnost pa je, da jo v njenem stremljenju podpremo s tem, da bomo poslušali njeno besedo. Ne bi smel biti med nami učitelj ali učiteljica, ki bi, ne bila informirana o hotenju in stremljenju tistih, ki jim bomo morda že k letu tovariško stiskali roko.	J. R.
ŠOLAM DOBAVLJA
RADIO APARATE
moderne za priključek na tok, priznanih in pri nas poznanih znamk kakor: EUMIG, INGELEN, KAPSCH, DE WALD, COLUMBIA, itd., itd., nadalje
APARATE NA BATERIJE
po izjemnih cenah
RADIOVAL - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13, poleg hotela Štrukelj
§ 124. u. z., je vložil zoper to odločbo tožbo na državni svet, ki je tožbi ugodil in izpodbijano odločbo razveljavil. To svojo razsodbo številka 32.336 od. 25. oktobra 1932. utemeljuje državni svet takole:
»Uradniški zakon pozna v § 120. kot podlago za odmero količine osebne pokojnine: plačo in položajno doklado. Ker se pa po § 123. u. z. pričeta polovica leta računa kot cela, kadar se ugotavlja pokojninska podlaga od plače, je treba smatrati, da se pričeta polovica leta računa kot cela tudi pri določitvi pokojninske podlage od položajne doklade, ker — če je to priznano glede plače kot poglavitnega pokojninskega prava — ni razloga, da bi se ne priznavalo tutdi glede položajne doklade kot subsidiarnega prava. Enaka je tudi razlaga splošne seje drž. sveta od 30. sept. 1932.,' štev. 30.253/32. Po tem pripada torei tožitelju za pokojnino 95% položajne doklade v smislu § 124. u. z., ter se izpodbijana odločba v tem pogledu mora razveljaviti.«	Iz »Našega glasa«.
Tujec, v Ljubljano prišedši, obstoj! Na Aleksandrovo tu pred teboj v »Daj-Damu« daljno olajšaj si cesto, — vrnil boš semkaj se često!
Mladinska matica
•
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD ZA REDNE PUBLIKACIJE.
Mladinska matica je podaljšala rok za vlaganje rokopisov do 31. decembra t. 1.
Razpisane pa so naslednje nagrade:
1.	3000 Din za izvirno umetniško in vzgojno povest primerno mladini po desetem letu. Obseg 6 tiskovnih pol male osmerke formata Mladinske matice.
2.	2000 Din za beletristično ali slikarsko delo za otroke od šestega do devetega leta. Obseg 3 do 4 tiskovne pole.
3.	Po 2000 Din za najboljše spise o razvoju a) tehnike, b) kulture, c) vsemirja in specielno zemlje ter č) o gospodarskem razvoju človeštva.
Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobe tudi običajni honorar. Rokopise naj pisatelji vložijo pod geslom, s katerim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta z avtorjevim naslovom.
Rokopise sprejema tajništvo Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1.
Tu dobijo lahko konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila.
—mm Kaj bo nudila letos »Mladinska matica« svojim članom za Din 22-50:
1.	Cel letnik »Našega roda«.
2.	Kresnice VI.
3.	Bogomira Magajne čudovito pravljico »Brkonja Čeljustnik«.
4.	Knjižico realne vsebine.
5.	Slikanico v štiribarvnem tisku z besedilom, ki bi drugje sama stala več kot 22 Dii>
FRANKIRANJE REKLAMACIJSKIH DOPISNIC.
Vse cenj. poverjenike prosimo, da poslej frankirajo reklamacijske dopisnice z znamko 75 par, ker moramo sicer plačevati pri upravi dvojno pristojbino. Plačano znamko naj si poslej vsak poverjenik odračuna pri poslani naročnini in to zabeleži na zadnji strani poštne položnice.
—mm S 13. seje Mladinske matice.
1.	Tretja številka »Našega roda« izide na 32 straneh.
2.	Rok za vlaganje rokopisov za nagradno tekmovanje rednih publikacij se podaljša do 31. decembra t. 1.
3.	Naj se izplača honorar avtorju za »Miklavževo noč«.
4.	Naj se pošlje »Miklavževa noč« na dečjo razstavo v Beogradu pa tudi v oceno vsem našim večjim revijam.
5.	Kako naj se razdelijo dolžnostni in gratis izvodi »Miklavževe noči«.
—mm 3. številka »Našega roda« izide nekaj prej, tako da jo otroci dobijo v roke še pred prazniki. Prosimo tov. poverjenike, da dopošljejo čimprej naročila, da lahko določimo naklado.
—mm Iz uprave Mladinske matice. Nekatere šole so nam doposlale 'naknadna naročila za 1. štev. Našega roda. Vsem tistim, ki so to storile v mesecu decembru, naznanjamo, da jim žal ne moremo več postreči, ker sta nam toliko prva naklada kakor tudi ponatis
1. številke popolnoma pošla. Naknadnih naročil na letošnjo 1. štev. »Našega roda« ne moremo več sprejemati.
—mm »Miklavževa noč« je prinesla res veliko veselja za Miklavža. Otroci so se ponekod za knjigo kar tegali. Kar nagledati se je niso mogli. Ne vem, če je še katera knjiga otroke tako zadovoljila kot ta. Pa je dosegla tudi rekordno razprodajo. V dobrem tednu je bilo prodanih 1500 izvodov. Ostali pojdejo za Božič. Saj knjiga ni samo lepa in dobra, ni samo prva knjiga te vrste pri nas v 4 barvnem tisku, ampak je tudi tako zelo poceni, če se pomisli, koliko stanejo barvne ilustracije. — Tisti, ki knjige še nimate, naročite si jo. Ne bo vam žal. Dobre šolske knjižnice si brez te knjige kar misliti ne moremo.
Šolski radio.
—r Program za XI. teden. V torek dne 13. decembra bo predaval g. Miroslav Zor: O človeku s posebnim ozirom na higieno. Razpored: 1. Pojem higiene. Primerjava nehigienskega in higienskega stanovanja ter življenja nekdaj in sedaj. 2. Ustroj človeškega telesa. 3. Njega sestavine in pravilna prehrana. 4. Telovadba in šport. 5. Gojitev kože in naša obleka. 6. Varovanje pred boleznimi. I.—II.
V	petek dne 16. decembra bo govoril g. Marjan Tratar: O vsesokolskem zletu v Pragi. Razpored: 1. Uvod in opis potovanja v Prago. 2. Splošno o sprejemih in gostoljubnosti Čehoslovakov. 3. Opis Prage in njenih znamenitosti. 4. Nastopi — lastni doživljali. 5. Odhod. I,—III.
Preglejte 1. in 2. št. »Naše radosti« šol. 1. 1932/33. — »Sokolič« avg., sept. in okt. številko t. 1. ter »Sokolski glasnik iz 1. 1932. štev. 27. in 28. z dne 14. julija 1932.!
V	soboto dne 17. decembra bo izvajala ob 9. uri 15 minut II. deška in dekliška meščanska šola v Ljubljani akademijo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Program: 1. Slavnostni govor. 2. Pregelj C.: Kraljev god, štiriglasen zbor. 3. Vojeslav Mole: Pozdravljen kralj, deklamacija. 4. Našemu kralju za vezilo, deklamacija. 5. M. Al. C. M. Oj zato, dvoglasni zbor s spremljeva-njem klavirja. 6. Vilhar F. S. Slovenec, Srb, Hrvat, štiriglasen zbor. 7. Državna himna. I,—III.
SPORED
kmetijskih radio-predavanj v zimi 1. 1932./33.
Dne 8. 12. ob A8. uri: Uvodno predavanje, ing. Zidanšek. — Ob 15. uri, (R. = reportaža): Prenos z Grma. R. o kletarstvu, ing. Zupanič — ing. Kotlovšek.
Dne 11. 12. ob A8. uri: Živinoreja, ing. Wenko. — Ob 15. uri: Mlekarstvo za gospodinje, Pavlica F.
Dne 18. 12. ob 548. uri: Poljedelstvo, ing. Sadar. — Ob 15. uri: O pripravi okusne svinjine. R. prenos s Krekove gospodinjske šole v Zgornji Šiški.
Dne 26. 12. ob A 8. uri: Travništvo, ing. Turk.
Dne 1. 1. 1933. ob A8. uri: Prva pomoč živini, dr. Kern. — Ob 15. uri: Prenos z gosji, šole v Sv. Juriju. R. o perutninarstvu, ing. Kropivšek — gdč. Kolarič.
Dne 6. 1. ob A8. uri: Agrarna politika, ing. Pire. — Ob 15. uri: Poljedelstvo, ing. Sadar.
Dne 8. 1. ob A8. uri: Gozdarstvo, ing. Novak. — Ob 15. uri: Živinoreja. R. ing. Wenko — ing. Jelačin.
Die 15. 1. ob K 8. uri: Sadjarstvo, ing. Lukman. — Ob 15. uri: Prenos z Vinarske šole v Mariboru: Ob 60-letnici, Priol — Aplenc.
Dne 22. 1. ob A8. uri: Konjereja, dr. Ve-ble. — Ob 15. uri: Prva pomoč živini, dr. Kern.
Dne 29. 1. ob A8. uri: Agrarna politika, ing. Pire. — Ob 15. uri: Prenos z mlekarske šole v Škofji Loki, ing. Šabec — Grahek.
Dne 2. 2. ob A8. uri: Travništvo, ing. Turk.
Dne 5. 2. ob A8. uri: Sadjarstvo, ing. Lukman. — Ob 15. uri: Šumarstvo, ing. Novak.
Dne 12. 2. ob A8. uri: Svinjereja, Martin Zupane. — Ob 15. uri: Mlekarske zadruge, F. Pavlica.
Dne 19. 2. ob A8. uri: Konjereja, dr. Veble.
Dne 26. 2. ob A8. uri: Agrarna politika, ing. Pire. — Ob 15. uri: Prenos s kmet. šole Sv. Jurij, ing. Petkovšek — ing. Kropivšek — splošno gospodarstvo.
Dne 5. 3. ob A8. uri: Travništvo, ing. Turk.
Dne 12. 3. ob A8. uri: Sadjarstvo, Hu-mek M. — Ob 15. uri: Prenos s kmet. šole Grm: O vinogradništvu, ing. Zupanič — ing. Kotlovšek.
-Dne 19. 3. ob A8. uri: Živinoreja, ing. Wenko.
Dne 25. 3. ob A8. uri: Čebelarstvo, prof. Verbič. — Ob 15. uri: Prenos s kmet. šole Maribor: o sadjarstvu, Priol — Aplenc.
Dne 26. 3. ob A8. uri: Mlekarstvo, ing. Šabec.
34 predavanj: 1 Uvodno predavanje, 4 živinoreja, 3 agrarna politika, 3 travništvo, 2 prva pomoč živini, 2 gozdarstvo, 4 sadjarstvo, 2 konjereja, 1 čebelarstvo, 4 mlekarstvo, 2 kletarstvo in vinogradništvo, 2 pe-rutninarstvo, 2 poljedelstvo, 1 splošno o kmet. šoli Sv. Jurij, 1 o pripravi okusne svinjine. — Objavljamo spored kmetijsko-radio predavanj v letošnji zimski sezoni in vabimo vsa šolska upraviteljstva, ki imajo radio aparate, da organizirajo skupna poslušanja za občane. Posebno opozarjamo na popoldanska predavanja, ki so kaj primerna za šoli odraslo mladino, posebno za ono iz kmetsko-gospodinjsko-nadaljevalnih šol.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
la.	ía.	Ju la. et^du. ~
> s- % 8	. í ®
,	tiv^V /WL MM ÍLfc.
LJUBLJANA
Gledališka 4
Za gotovino:
Šelenburgova 4
MARIBOR
Slovenska 18
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO LITIJA
bo zborovalo v soboto 10. decembra t. 1. ob 9. uri v Ljubljani pri Mikliču. — Dnevni red:
1.	Predavanje g. Vladimirja Kapusa, urednika »Lovca«: Narava — mladina — šola. 2. Predsedniški zbor JUU v Mariboru in spomenica. (Prečitajte predzadnjega U. T.) 3. Poročila odbornikov (zapisnik zadnjega zborovanja, sklepanje o razvrstitvi zborovanj itd.). 4. Slučajnosti in predlogi. — Pol ure pred začetkom zborovanja bo istotam odborova seja.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO
bo zborovalo v četrtek 15. decembra 1932. na Zidanem mostu v šoli ob 9. uri zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo funkcionarjev. 4. Predlog tovariša Gerlanca o učbenikih in internatih. 5. Razprava o začasnem učnem načrtu za višjo narodno šol. 6. Slučajnosti.
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR - MESTO bo zborovalo v sredo dne 14. dec. t. 1. ob pol 9. uri na III. deški osnovni šoli v Mariboru. Dnevni red: 1. »A. M. Slomšek iz nacionalnih in šolskih vidikov«, predava Ivan Cvetko.
2.	Predsednikovo poročilo. 3. Stanovske in društvene zadeve. — Naj ne bo nihče odsoten! Pridite vsi pravočasno! — Odbor.
'oročsia:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - mesto je zborovalo v torek, 8. novembra zvečer na šentjakobski šoli. Po uvodnih besedah tov. predsednika je predavala profesorica ga. Anica Cernejeva o osebnosti A. M. Slomška, iz katere so izvirali vsi njegovi neposredni vzgojni in šolski uspehi. S primerjanjem Slomškovega delovanja z delovanjem drugih narodno-političnih in svetov-noznanih pedagoških voditeljev, je predavateljica dokazala, da je bil A. M. Slomšek v njegovem času ona osrednja sila, okrog katere se je gibalo vse prosvetno življenje v
naši ožji domovini. Predavanje je bilo po vsebini in načinu podavanja tako zanimivo in prepričevalno, da je marsikdo od navzočih šele sedaj prav spoznal vsestransko bogato osebnost našega prvega šolnika in zaščitnika materinščine v slovenskih in utrakvističnih šolah. Za prekrasno predavanje je bila predavateljica deležna obče pohvale in priznanja.
Predavanju je sledilo situacijsko poročilo in poročilo o zborovanju zastopnikov sreskih učiteljskih društev, ki se je vršilo dne 6. novembra t. 1. v Mariboru. Ob tej priliki je bila članstvu prečitana »Spomenica sek. JUU za dravsko banovino«, katero so navzoči z navdušenim priznajem — soglasno sprejeli in odobrili. Lepo uspelo in dobro obiskano zborovanje je trajalo nad 2 uri. Članstvo je dobilo natančen upogled v ogromno delo vodstva naše sekcije in s soglasnim sprejetjem spomenice to delo tudi priznalo ter se obenem oddolžilo spominu 70-letnice smrti velikega slovenskega pedagoga.
Mlekuž Vekoslav,	Josip Mihelič,
predsednik.	tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto 3. decembra v Slovenjgradcu. Obisk je bil 84 pro-centen.
Predsednik tovariš Kopač Leopold je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti one iz oddaljenih krajev ter grajal postopanje bližnjih, ki se ne udeležujejo itak redkih društvenih zborovanj. S tem so pokazali popolno brezbrižnost do organizacije; z odsotnostjo se odtegujejo tudi vsakemu aktivnemu sodelovanju. Zato ponovno poziva vse navzoče k rednemu posečanju zborovanj, kakor tudi k intenzivnemu stanovskemu delu v organizaciji.
Nato je podal obsežno poročilo o seji upravnega odbora ter o zborovanju predsednikov jUU sekcije za dravsko banovino, ki sta se vršili v dneh 5. in 6. nov. t. 1. v Mariboru.
Izčrpno je orisal delo sekcije glede rednega napredovanja učiteljstva, stalnosti, premestitev, naturalnega stanovanja in stanarine, namestitve novincev in kontraktualcev, učnih načrtov, pravilnika, ukinitve monopola na zvezke, obrambe in zaščite članstva, šolskih proračunov, šolske administracije itd. V debato so posegli zlasti §res. šol. nadz. gospod Miloš Grmovšek ter tovariša Zupančič in Zehrer.
Soglasno in z odobravanjem je bila sprejeta spomenica o položaju učiteljskega stanu s sledečo resolucijo:
Sresko društvo v Slovenjgradcu je na svojem zborovanju, dne 3. nov. 1932. soglasno sprejelo spomenico predsedstvenega zbora JUU za dravsko banovino ter poziva sekcijo, naj še nadalje z vso odločnostjo zastopa interese učiteljstva in vztraja pri svojih pravičnih zahtevah.
Tovariš Zehrer je predaval o temi: »Do-morodnost v narodni šoli«. V zanimivfem In stvarnem referatu je opozoril na napake pri tem pouku ter podal smernice za prehod k modernemu strnjenemu pouku, za kar je žel splošno pohvalo in priznanje.
. Sklepi:
1.	Člani, ki se društvenega zborovanja ne udeležijo ter izostanka ne opravičijo, se navedejo imenoma v zapisniku ter na prihodnjem zborovanju prečitajo. Enako tudi oni, ki predčasno zapuste zborovanje.
2.	Ker so se znižale plače drž. uradnikom s 1. aprilom 1932. z motivacijo, da so se znižale tudi cene življenjskim in drugim potrebščinam, izražamo svoje upanje, da se nam bodo plače zopet zvišale, ker se je dvignil tudi indeks cen. Apeliramo tozadevno tudi na gg. senatorje in poslance dravske banovine.
3.	Sekcija JUU se naproša, da protestira pri »Svetu slušateljev Aleksandrove univerze« proti resoluciji, ki je bila sprejeta na njihovem zborovanju proti vstopu učiteljev na univerzo. Ker imajo učitelji zakonito pravico za nadaljnji študij na univerzi, odpade argumentacija S. S. A. U., da povečajo kader brezposelnih profesorjev in se bodo absolventi učiteljišča posluževali te pravice ravno tako, kakor absolventi ostalih srednjih šol.
4.	Prih. zborovanje se bo vršilo drugo soboto februarja. Končno je predsednik opozoril vse navzoče še na samaritanski tečaj, ki se vrši pod okriljem Rdečega križa od 4. decembra dalje na osnovni šoli v Slovenjgradcu. Kopač Leopold,	Iglar Rajko,
predsednik.	tajnik
+ JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJIŠKO je zborovalo dne 12. XI. t. 1. ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli na Jesenicah. Udeležba članstva je bila zelo častna, kar kaže, da ima članstvo potrebno zan:manje za društveno delovanje in stanovska vprašanja. Navzočih je bilo 97 članic in članov.
Po običajni otvoritvi in pozdravu na navzoče prečita predsednik društva razne aktualne dopise, ki jih sprejme članstvo po stvarnem tolmačenju na znanje.
Dalje je bil sprejet predlog tov. Baeb-lerja, da se na vsakem zborovanju sklepa, kje bo prihodnje zborovanje.
Z ozirom na neredno plačevanje članarine nekaterih članov je bil sprejet predlog, da se ista pobira mesečno po šolskih upraviteljih.
Po utemeljitvah tov. Pereniča, razrednika oddelka za manjnadarjene na Jesenicah, je bil sprejet njegov predlog o ustanovitvi pomožnega razreda v obliki internata za vse šole radovljiškega sreza.
Tov. predsednik opraviči odsotnost tov. Skulja, ki je zadržan radi seje ban. šol. odbora, nakar izvede tov. Pibrovec ob splošnem zanimanju praktičen nastop v smislu delovne šole. Po nastopu se je vnela mestoma jako živahna in dolgotrajna debata, v katero so posegale članice in člani, prav posebno še tov. predsednik, Pibrovec. Gradnik. Serajnik, Hu-mer, Hafnerjeva, Schrottova in Perenič. Iz interesantne in stvarne debate je razvidna potreba, da bi se taki nastopi še večkrat vršili na naših zborovanjih, kar je zelo koristno posebno za mlajše učiteljstvo.
Tov. Požar je prečital spomenico, ki je bila sprejeta na predsedniškem zboru v Mariboru. Sprejeta je bila od članstva z ogromnim aplavzom in je bila od članstva soglasno odobrena.
Prihodnje zborovanje se vrši v januarju.
E. Schifrer,	Skender Oton,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
MAH OGIASI
M—W—B—lI lil IIIIII m jI
Mali oglasi, ki iluzijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, fzpralan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
KLAVIR kratek, brezhiben, proda A. Ruda, Ljubljana, Baragova 10/1.
OZICNA DARILA
Možu, bratu, tovarišu: Pisalna garnitura, album za razglednice in fotografije, nalivno pero.
Ženi, sestri, tovarišici: Pisemski papir v kaseti, spominska knjiga, album za slike
Našim otrokom: Lepe knjige — od 15. novembra 1932. do 15. februarja 1933. jih dobite po cenah, ki so znižane za 50 — 70 %>. Poučne knjige: Lepa naša domovina; Pot po Jugoslaviji, Deržajeva stavnica.
Vsakomur: knjige, kajti te so najboljše prijateljice. Pozimi nimate lepše zabave, kakor čitanje dobrih knjig.
Vse to vam nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6
Za Mi ii novo lulo -
prodaja ure, zlatnino, briljante in srebrnino
z 20 % popustom
Pal Ivan Ljubljana, moíOois

fELETBOOVISA
F. K6nig
/;
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in Krituiolo-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
7000 STENSKIH SLIK
vam nadomesti 7000 sličic, ki jih prejmete, ako naročite naš epidiaskop (radioskop) za ceno Din 1600"—. Ako želite, lahko odplačujete v mesečnih obrokih po Din 200'—
VSAKA ŠOLA
si lahko nabavi ta aparat po tako ugodnih plačilnih pogojih. — Zahtevajte prospekt!
UČITELJSKA TISKARNA » ODDELEK ZA UČILA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
	II	lil II	II	
	Decembe			r
	17 Sobota			
ŠOLSKA PROSLAVA!
Največ primernega gradiva za proslavo kraljevega rojstnega dne dobite v
sledečih knjigah: Dimnik:
Kralj Aleksander I.
Din 30 —
Dimnik:
Kralj Peter I.
Din 18 —
Gangl:
Hram slave
Din 30 —
Poljanec:
Orač na Topoli
Din 12 —
Kramolc: Narodni praznik
Din 50 —
KNJIGARNA
Učiteljske tiskarne
LJUBLJANA Frančiškanska ulica 6
Manufakturna trgovina
A. ZLENDER
Ljubljana, Mestni trg 22
Velika zaloga blaga za damske plašče in obleke, baržunov in plišev, različne svile, krasne flanele, zastorov, flanelastih in prešitih odej, gradlna za posteljnino ter fino in trpežnobelo perilno blago — Perje in puh. — Priznano najugodnejši nakup.
Cvetličarna „SPLIT"
sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejnih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Društva imajo poseben popust Ljubljana, Frančiškanska ulica 8, nasproti kopališča Slon
Oblačila
vseh vrst za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, športne hlače, lovske suknjiče, pelerine itd. najceneje samo
v konfekcijski trgovini „F8ANDE"
K. Derenda — Ljubljana, Gradišče 2, poleg nunske cerkve
A.ZIBERT
i ■
Avgust Agnola :
LJUBLJANA I
DUNAJSKA CESTA 10. S Telefon 2478.
■ ■
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. ■ Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Lnksnzni predmeti. S
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
TRGOVINA S
ČEVLJI
nudi cenj. občinstvu svojo veliko zalogo čevljev domačega in tujega izdelka najboljših svetovnih tvrdk, snežnih čevljev in galoš. Velika izbira po najnižjih cenahl
DRAGO GORUP & Co.
B^HHH LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno