List 32. go dar i b rtniške aro Izh&j&jo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po posti pa celó leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den ) Ljubljani v sredo 11. avgusta 1869. Gospodarske stvari. Ob I in popis bosniških sušilnic v slavonskem Bosniške sušilnice za sadje. „Novice" so že večkrat opominjale naše gospodarje, da večidel ne znajo češpelj sušiti in da so si sami marajo za zakaj ene jeziku se za 20 krajcarjev dobi pri gosp. Hartmanu Ljubij ani (adresa je: gospod Janez Alfred Hart-an v Ljubljani). Ta gospod, kteri je bil po priporočilu „Slovenije" tudi za odbornika kupčijske zbor- > da je v m nice olj en, je lani nalašc v Bosno potovai sebi v škodo, ker tuje dežele ne videl sušilnice in gledal, kako ondi pu SUS1JO naše češplje. Povedale pa so jim „Novice" tudi, da južni naši bratje v Slavoniji in še posebno v Bosni na Turškem znajo to prav dobro in zato lahko po vsem Radostni našim gospodarjem, ki še nimajo dobrih naznanjamo to lahko pot, da pridejo z majh sušilnic nimi stroški že letos do , m ua uuuiu putem KUKor bosniške češplje tudi naše brali na tujih kupčijskih in da bomo potem kakor svetu spečajo svoje suhe češplje. Danes pa gospodarjem, ki so pridni sadjerejci in kterim je mar za to, da tudi njihove češplje pridejo v listih Nap te peči ali pušnice veljá 20 do 70 gold dobro ceno, moremo povedati, da jim ni treba dolge poti delati na Turško, da ogledajo take peči, ki jih Bosnjaki pušnice imenujejo, ampak da za malo krajcarjev lahko dobó obris in popis bosniške pušnice v domačem jeziku. Naš častiti ud gosp. Janez Alfred Hartman, kteri tržuje po svetu, je bil po svojih opravkih v Bosni in je ondi videl tako peč in jo na tanko ogledal prav takrat, ko so češplje sušili. Naprava take peči stala je cekinov, tedaj po tadanji ceni zlatá okoli 27 gold. oziroma na to, ali se naredi iz se d m pleten ali > pa a, m če jo gospodar naredi sam s svojimi do mačimi ljudmí ali dá narediti jo po kakem drugem mojstru. Priloge postavi o zemlj iskem davku (Konec.) našega sedanjega denarja. Čudno je to, da naši turški sosedje, ki vendar v druzih kmetijskih razdelkih niso na visoki stopinji, svoje Vrstilni odsek Obrazec II. 25 Vrstilna tarifa. sadje, odkar ljudjé pomnijo, tako dobro sušijo hove češplje, kar nič po dimu ne smrdé 9 in da da nji- so s tem svojim češpljam odprli kupčijo po vsem svetu. Naj vam povémo, dragi rojaci! da med češpljami 9 ki niso v dimu posušene'in med češpljami, kakor jih z malo izjemami sušé nasi gospodarje, je v velikih kupčijskih mestih, kakor v Manheimu y Trstu, Dunaji, Pragi 9 , Mar s i lj i itd. razloček v ceni za skoro sto odstotkov (percentov). Naše pečnice, prav za prav Obdelovanjski red (način) v 8 vrstah Cisti prinos na oral po gold, in kr. Njiv ? Travnikov Vrtov Vinogradov Pašnikov peči za apno, ne veljajo nič 9 ker v njih se sušé in zakadé, kakor suho meso ali klobáse. češplje Planin Gozdov Jezer 9 močvirja, ribnikov (bajerjev) Lani okoli vseh Svetih so kisle moravske in . . . . dne pemske češplje, ki pa niso bile v dimu posušene Dunaji se prodajale cent po 9 do 9 na Okrajna cenilna komisija goldinarjev in pol, kranjske pa v dimu posušene, čeravno so sladké bile kakor cuker, so ponujali na Dunaji po 5 gold, in £5 krajc. in po gold. 9 kupca. ali še po tej ceni niso našle Obrazec III. Način 25. 9 Zato 9 dragi gospodarji! vam v vaš lastni dobiček pokladamo na srce, napravite si bosniške sušilnice, ki se dajo za majhen denar narediti in vam v kratkem obilo povrnejo vse te stroške. Enkrat narejene pa tr-pijo za ves prihodnji čas, in če si jih naredé vsi um-nejši gospodarji, zginejo neródne pečnice iz dežele naše in naše suhe češplje stopijo v vrsto bosniških in slavonskih. kako se zakrožujejo tarifne cene čistega prinosa Cez » » » » kr. 20 kr. do 20 kr. do gold, do gold. od od do do kr. kr. 10 99 99 do 10 od 50 do 50 kr. 99 99 od 10 do 10 kr. od 25 do 25 kr. :—- 254 - Obrazec IV. 28. Obrazec IX. 36. Izkaz zglednic (primerjalnic) Glavni preged 9 Kako se občini pravi Red ali način obdelave Vrsta lice kakošne so: Zgled j iz kterih obstojí prst ali Deli Kako globoka je prst živa zemlj Spodnj zemlj Kako ležé, proti kteri strani sveta koliko imajo vlage in s kterimi posebnostmi se odlikujejo Lastnikovo imé in stanovališce Imé posestva po legi Kako je podoba in naznamba mejašev kteri kaže prostor in letni čisti prinos njiv in travnikov potem prostor davka prostih in nérodnih zemíjišč t skup površja rodnih zemljišč znesek ] letnega čistega zneska poprek na en oral skupni znesek vsega površja, tudi z nérodnim svetom vred Vidili . . . dne ... Okrajna cenilna komisija (Podpisi.) Sestavljen dne . (Podpis.) dne Okrajna cenilna komisija. (Podpisi.) : Kmetijski glasi z Nanosa. Iz Poddrage na Vipavskem. Obrazec V. 33. 27. listu „Novic" t. 1. se bere, da se naša nica v potok oceja Sestava vrstilnih tarif. kopal ) in naj gnoj- se griček Gorica pre- } ondi voda vjela in na travnike spravila ali pa O k raj Yrstilni odsek Cisti prinos v denarji njiv travnikov vrtov v vrstah . . . dne .... Deželna komisija (Podpisi.) Obrazec VI. 36. Vcenilni register in zrajtani čisti prinosi posamnih parcel na polji vlovila. Al vse to je nemogoče; Gorica je že precej visok griček iz trdega soldana; za njega prekop trebalo bi dosti stroškov. Ovira bi bila pa tudi ta, ker je pod njo žitno polje s trtami obdano in lastnina več gospodarjev, kteri ne bi bili zadovoljni, da bi po njih njivah gnojnica tekla, ker imajo travnike tako odlocene, da bi jim prav malo ali celó nič ne koristila. Ravno tako nemogoče je, kar misli dopisnik, da bi se še na polji voda razpeljevala, kjer ondi so tudi žitne njive s plantami; tedaj bi to delalo neslog. Jaz mislim, da vsak gospodar si svojo gnojnico lahko brez velicih stroškov prihrani, in sicer tako-le. Naj si vsak govedine hleve kakor tudi svinjake tako • 1 • i % • t y y napravi ) da se gnojnica v poseben , zraven gnojisca v ce nah ta namen nalašč jami podoben, izkopan prostor izteka; 9 ki jih deželna komisija za ura v navo \z stranišča naj en vodotoč pelje v gnojnik, da se vsa zemljiškega davka dne postavil Posestni list Po vcenitvi obdelovanjski red vrsta Po vgovoru obdelovanjski red tista gnojna voda iz njega izcejati more v prostor, kakor se iz hlevov izceja; iz lijakov naj se tudi obrne tje v tisti prostor, ki je za gnojnico. Gnojnik naj se napravi tako, da se vsa tista gnojnica va-nj izteka, kakor vsa druga gnojna voda. Ob času suse naj se gnoj večkrat vrsta A. Površje ali prostor davčnih zemíjišč po oralih Po raznem obdelovaniu in vrstah sež # obdelovanj Površje po oralih □ sež. ^Cisti prinos po gold, in krajc Cisti prinos po gold, in krajc. Površje ali prostor davka prostih zemíjišč Stavišča in dvorišča po oralih Q sež. druga po oralih □ sež. s to gosto gnojno vodo poliva, kajti gnoj, s tako vodo polit, je veliko mastněji in zdatnejši kakor drug. Spomladi os ljava talo gnojnico vsak na svoje travnike izpe- j naj tako bode slednji imel korist svoje gnojnice Opomba Marsikter gospodar žene svoja mlada teleta v rovte na pašo, od ktere nima pravega dobička. Slišal sem že pritožbe, da so slabša teleta domů dobili, kakor so jih na pašo dali, in zraven tega morala se je za-nje draga pašnina plačati. i Poddraška soseska skupno vživa goro Nanos. slišal sem Obrázek VIL 36. Tukaj so prav dobri pašniki za goveda; sivoglavih starčekov, da niso poznali svojih telet 7 od ko Sestava podobrotnih vrst za vsako obéino. dajalá samo teleta Obdelovanjski red ali način so v jeseni domu iz paše prišla. Na goro naj bi se ne 7 Parcelna številka od do Površje ali prostor po vrstah Skup vsi predeli Cisti prinos po vrstah Skup VSl predeli Obrazec VIII. 36. Okrajni pregled 9 kteri kaže njive in njih prinos, travnike, puščine vine čez zimo redilo. ampak tudi vse nemolzne krave, in sploh vsa živina, ktera domá ne rabi. Na gori bi pa potem morala biti vsaj dva junca, da bi se krave in zadosti stare junice plemenile. Junca bi se morala zunaj čede pasti , da bi se premlade junice ne oplemenile. Lahko bi se po takem domá pri-# hranila piča, ktere potřebuje živinica, ko iz paše pride. Veliko bi se mladih drevesec, ktera po domačih pašni-kih na redko rastejo, pred govejim zobom privarovalo in sčasoma na veliko korist gospodarju priredilo; veliko bi se piče (krme) domá prihranilo in tako več ži- (nerodnice) in skupni znesek vsega površja tudi z nérodnim svetom vred. Pri nas je treba vole zmiraj podkované imeti. Ako bi se naši junčeki na gori celo poletje pasli, vtrdili se jim parkeljčki; ker je gori bolj skalnato kakor pri 255 nas ne bi trebalo tako pogostoma, kader odrastejo, vrečo. Kdo bi našteval vse, od česar se je že plačeval iiao y liv UI WVUW1V kovaču pošiljati jih. Za vsako dobro reč treba je več ali manj denarja potrošiti; saj tudi nobeden ni v stanu po obrestih pred prašati, dokler ne posodi ali pa kam drugam denarja ne kot človek, in potem njegovo delo. davek, in vse pretveze iznajti nove, in zvikšati stare davke? prvi vrsti je bil človek tišti, ki se je nadačal obrne, da mu obresti donaša. Na naši gori je 128 po- Stare čase znimar pustivši ozrimo se sestnikov sè St. Vidci, kteri z nami vred goro vživajo. in našli bomo naslednje davke: v novejše, Nanos bi moral imeti prostoren hlev, da bi se vsa 1702. leta bila je v Prusij i, ktera je mnogo mnogo čeda lahko pred slabim vremenom obvarovala; v njem denarja potřebovalo, ko je postala kraljestvo, vpeljana bi moral prostor biti nad živino za ljudi, da zavetje glavnina ali glavni davek. Tega davka ni biï ni-imajo v slabem vremenu pred dežjem, točo, bliskom in kdor prost, še celó kraljevska rodovina ga je morala treskom, in jim ne bi treba bilo pod prostim nebom plačevati; takrat je vendar vsak vedel, če je bil tudi • m <• • % . a tt i *»•.• » • 1 • i __ ___________________-1 _ •____ __1 - _ ^ . a _ 1 ' 1 v bridko zdihovati. Hlev narediti gotovo ne veliko stalo kajti kamenja se dobi kolikor treba; škrilovja za OfcctllS} il xvaujvujc« ov wvui AVIIIVVI KIUWM j oaiiiv v £JC* --- streho tudi; pések bi se prek poti dobil; apnénica bi kraljica po 2000, prav neumen, da ima glavo; tako je dandanes še na Angleškem. Kralj je za svojo glavo plačeval po 4000 dedič-kraljević po 1000, m daljni > so- se lahko napravila in les bi se iz gozda pripeljal. Zra- rodniki po 600, 400 in 300 tolarjev. Vojaki od mar- ven hleva bi moral biti vodnjak, da bi vsa strešna voda Sala do stabnega častnika so vsako leto plaćali eno me- za človeško rabo. 128 posestnikov vse to sečno plačo. Najvec tega davka pa so, kakor je sploh še dandanes navada, plačali niži stanovi : rokodelski po- va-nj tekla brez velikih stroškov zmore, in brž, ko bi začeli obresti gore vživati, bi slednji na ves trud in na vse stroške močnik je plačeval po 12, kmet po a % m % * * mm m * 1 T^v m * Â 12 precej pozabil. skrbljena. grošev i dni- îvina Je ? hvala Bogú y z vodo Filip Trost. pre- nance po grose Stric tega davka bil je, če tudi ne dolgo, deviški davek. Vsaka devica je od 20. do 40. leta Podučne stvari. Košček poduka o nabiri novincev v vojaški stan. ta čas ni omožila > ce se 7 po tolar plaČevala na leto. davek je imel namen, spodbujati jih k možitvi. umnejše bi pač bilo, da Ta Raz- bi se bil ta davek naložil fan- tom, ki se ne marajo ženiti. Nabiranje novincev je pred durmi. Ce tudi smo v novi vojni postavi ob svojem času že govorili, naj vendar na kratko posnamemo poglavitne pogoje, pod kterimi je kdo vojaščine prost. Popolnoma prost je vsak, kdor je že 36 let so temi davki so si roko podaj ali davki od stvari bolj potr ata ali nagi z da, na pr. od kočij ki a grošev do 3 tolarjev; ženske so od kin ča ali 7 7 v glavnem mestu, za poškodovanje tlaka od 12 špa na glavi plačevale po tolar 7 ljev od nogovic, črev- 7 star. šolnov, šlebedrov za vsak par kakor tudi za vsak klobuk plaćevalo se je po 1 groš; med davki, Začasno prosti so oni, ki še niso 32 let stari ki pa so že za vojake služili, mejo taki v reservo ali med brambovce. 7 Ako vojska žuga, 7 se vza- so največ nesli vpeljan 1698. leta Začasno prost je edini sin tacega očeta 7 nič zaslužiti ne more, ali pa vdove matere. Na starost očetovo se tù ne gleda; al tak mora biti oče, da si nič zaslužiti ne more; to odloči asentna komisija. Mati vdova pa, če je tudi v stanu si kaj zaslužiti, ima pravico do tega, da si jej oprostí njen sin, ako je njen edini sin. Ta dobrota dohaja tudi nezakonski materi bil je davek od lasulj (barok) ta davek je bil ob enem tudi bramba domaćih izdelkov, kajti francoska lasulja je stala 25, pruska je Francoz Elija Papus ta davek vzel v najem; ker pa odstotkov prave cene; 1701. leta in ker so oni 7 ako je sin njen edini 7 sin, ne pa nezakonskemu očetu. ni bilo moč v okom priti kontrabantu, ki so nosili lasulje, morali vedno seboj nositi tudi privoljenje za lasulj o, da jim niso bile strgane z glave, zato se je najem koj drugo leto opustil in ta davek vredil tako, da so najviši dvorniki in vojaki plačevali drugi uradniki in oficirji do majorja po Začasno prost je tudi edini vnuk starega očeta (deda) ali vdove stare matere (babice). Al svojih lastnih živih sinov ne smeta imeti in tudi nobenega druzega vnuka ne, ki si kaj prislužiti more. Začasno prost je brat, kteri ima bratov ali se- po 2ya toh, tolarja; uradniki do tajnikov po tolar ? niži uradniki 7 7 m vsi drugi po toi. ster 7 ki nimajo ne očeta ne matere več. On mora pa svojim bratom in sestrám more, in vsi morajo biti zakonskega rodú. edini biti, ki si kaj zaslužiti strežaji, kupci, kramarji in meščanje po 16 grošev; rokodelski pomočniki, služabniki Ta uredba je bila nova v Prusiji, davka pa Prusi niso prvi vpeljali; v Saksoniji ga je vpeljal deželni zbor 1676. leta, in vsaki lasulji postavil 10 toi. cola se pa ni zgodilo. da bode ustavil 7 ces ) gizdavost, kar Pri razsojevanji tega ali je kdo edini sin, vnuk ali brat, se pa ne štejejo taki brati, kteri že služijo za vojake bodi si v liniji ali v reservi ali pa so na odpustu (urlavbu); pa tudi taki se ne štejejo, ki še niso 18 let stari, ali taki > ki si ne morejo nič zaslužiti. Za opro- ščenje veljajo vsi ti primerljeji le takrat, ako na ta- cega i ki se ima oprostiti 7 , zares pride to, Na Angleškem je enak davek, kterega je o času francoske prekucije vpeljal Pit, imenuje se davek od bele moke (štupe), s ktero se potresaj o lasje. Se dandanes so angleških velikaše v strežaji crnih las, brk in brad videti z dragimi belimi potřeseními lasmi. Pita so takrat zasmehovali ter se iž njega norca delali. Pit in pomanjkanje denarja za tadašnjo vojsko sta da mora rediti stariše, starega očeta ali staro mater, brata in sestre, in da jih tudi res redi. Od tistega dneva pa, vpeljala davek od oken, ki je nehal še le 1851. leta. Tudi ta davek so zasmehovali in se mu odtegovali s , da so zazidavali cele vrste oken z napisi: Pito vi ko jih ne redi več ali da ga zato ne potrebujejo več vojaščine prost, Če je v letih vojaških. 7 ni tem spisi knjiga II. III. IV. V. VI. itd. Tudi na Zgodovinska crtica o davkih. Mnogovrstni so potje do denarja; nič manj mno- bolj slovélo z davkarskimi postavami. Nemškem se je bil vpeljal ta davek. Maks Heinrich bavarski (od 1650. do 1688. 1.) je bil na vsako šipo po solde postavil davka. Vrnimo se na Prusko, ktero je že od nekdaj naj- nagizda se je nadačevala, ampak tudi stvari, na videz nagizdne Ne govrstna je pa tudi premetenost, pridobljeni denar iz —----------, —-----------, žepa posamesnih ljudi izvoditi v veliko splošno državno v resnici pa potrebne za življenje. Taki so bili davki 256 od k čaj in čokolád ; m sicer po i\> <* V \J J uaj a íu uvaviauvi j íu oivvi « " je moralo plačevati na leto za vsako teh pijač. tolarj Fri bodo Ukaz o uredbi soi za učitelje. te sole se derik véliki je pa ozir kave se dalj segnil On Je bil po novem ukazu jemali 15 let stari mládenči ki so dovršili spodnjo gimnazijo ali nižo realko , ako za tega mnenja, da kava člověka slabi in nezmožnega delà dosté oštri preskušnji; v tej šoli potem ostanejo 4 leta? za vojno službo, zato je vpeljal samotrštvo in kavo so in učili se bodo: odgojeslovja in podučevanja smeli sami žgati viši stanovi: plemeniti oficirj 9 udj jeziko deželnih kolegij in duhovniki Daljni davek, odpravlj v se slovja, zemljopisja, zgodovine, ustavoslovja, matematike, naravoslovja, fizike, kmetijskega gospodarstva, risanja, z xvLUG tij o rvt^c* guapuuai ol v a , x îaau j Meleša, Mělko t tiki ali zagrebačkemu šoštaru, in gotovo se bode lahko Melkuš, Meluh (Moriškin 121.); korenika mel po- spečal. Sicer pa po koledarčeku samem se Istran meni: conterere. Da stoji Tauriscorum namesti Toriscorum ne bode probudil. Osnovajte mu časopis, časopis ka- f Turiscorum, lahko se razjasnuje, ako pomislimo da kor boste so „Novice* c 9 če tudi na pol manjši, in videli , kako se bo omika širila! Premislite: Kdo je se danes ljudstvo slovensko prebivajoče po planinah vzrok, da se je slovenski narod probudil, in sedaj tako glasnika o in u izgovarja kot lauč, leuč, dauh, raugza ,,a u", Bog postavimo: Baug, možato naprej korači? „Novice"! Niso vsi slovenski 9 luč 9 duh časniki od ponižne „Domovine" do ponosnega „Sloven-Lučimara, skega Naroda" vsi sinovi „Novic"? Slavni slovenski rog, zato na rimskih kamnih: Leučimara Teurnia = Turnja itd., zato tudi v nemških listinah možaki pa — kdo jih je probudil, da so do take veli- najdeš zmirom oblike: Laufnizgraben, Taupliz, čine dospěli, da se jim ves slovanski svet čudi? Ni to je: Lubnice, Toplice, Leutsch, Leutschah, davno, kar mi prijatelj iz Mostara (Ercegovine) piše: to je: Luče — v Luča h. Tore ; Ture, Tor i j sko ki se vleče bregovje) se je nekdaj velelo vse pogorje, od solivarskin planin do Vrhnike po gornjem Stirskem Radujem se značajnosti slovenskih prvakov i o napredku Turijsko (pogorje, naroda, daje medju svemi jugoslavjanskimi narodi do y prva stupnja izobraženosti dospeo". Vsemu temu početku i srečnemu napredku povod dale so „Novice". Koroškem in kranjskem Gorenskem, in še dandanes se Kdo more to tajiti? Zato pa nastopimo ta izgled tudi velijo gornje-štajarske planine Tauern, to je: Tore- „Slovani, koji u Istri bivamo, sdružimo se, osnovajmo Ture, postavimo: Hochtauern, Tauern Schatt- našemu spijočemu narodu časopis u razumljivoj hrva-seite, Tauern Sonnseite; primeri še rečico: Tauern- bach, in v njihovih okrožjih najdeš sama slovenska □ostavimo : Triebenthal šćini"; probuditi ce se. vremenom imena gor, vesi rečic (trebna dolina), Pus ter wa Id (pusta hosta), Lobming , . .v^v^w^, — na sve strane iz-obraziti, ter slomiti lance, kojimi ga sada himbeni lahun veže. Rodoljubi javite se! (Lobnik), Polsbach (pelso pleso 9 muža) Lot- Iz Trsta avg schenbach (ločni potok), Staritzenalpe, Jass-nitzalpe itd. Na slovenskem Stajarji pa še te opo- ali katoličan, nisi varen druhali lahonske (Nove homatije.) Bodi Slovenec tega smo minjaj o na ime pri Misliqji 9 Tur j a Tore, Ture krajna imena: Tur jak se prepričali spet v nedeljo 1. dan t. m. popoldne, ko ki šteje že okoli 2000 družbe- je „katoliško društvo", ; potok 9 Turska, potok pri Slo- Ne le, da so „kul- venjem Gradcu, Turno, Turno vice v celjskem okraji. Cisto ime še najdeš: Turach, to je: v Turah v ju-denburškem okraji, kjer je občina: Pre dli tz (Pred-lice) 9 in Glawokengraben, Glawockenbach, bližnji potok pa se že veli ponemčen: Tiefenbach. Blizo je: Zeiringv listinah osmega stoletja: Zurice, Surice za Rimljanov: Surontium. Zgodovinoslovci bodite pravični in priznavajte da so Slovenci v predhistorični dôbi že ondi stanovali, kjer jih najdemo v historični. Ali šlepa strast zametuje resnico v političnem in znanstvenem življenji. nikov, imelo svoj prvi občni zbor. turci" nove ere na vogalih nabita povabila v ta zbor dali trgati z zidov ali jih ostudno pomazati, kjer jih zavoljo visočine odtrgati niso mogli, se je liberalizem dalje kazal tudi v tem, da društvo ni moglo dvorane dobiti, kjer bi bilo zborovalo, dokler se ni prevzvišeni škof dr. Legat usmilil in društvu dvorano v svoji hiši v ta namen přepustil. Ko je slišala druhal različne baže hišo 9 Iz Zadra avg da bo zbor popoldne, přivřela je pred škofovo mou, in kdor je šel noter, bil je z žvižganjem in za-bavljicami sprejet. Přiteklo je nekoliko civilnih poli-cajev na stražo, al tudi te so nabunkali razsajalci. Kmalu pride vojaška policija na pomoč, ktera je vgra-bila čez 30 glavarjev in je zapodila trume, da so bile ulice saj toliko proste, da so po končanem zboru mogli ékof, predsednik društva podmaršal baron Marenci in (Prihodnjemu deželnemu zboru) družbeniki iz škofije v bližnjo cerkev starega s v. An- Dopisi. bode 16 slovanskih poslancev brž v prvi seji předla- tona. Vendar je tu bila velika gnječa hudobnih zijalcev galo nasvet, da se reši dalmatinsko vprašanje, to je, s Ranjen je bil pri tej priliki en policaj na ocesu in en 65 ogersko-hrvaške sprave od leta bojo zahtevali združbo Dalmacij kim, ker to je „trojedna kralj novembra 1868. otrok, kteremu na glavo je z 3. nadstropja neke hiše z H okrožnik (tálar) pádel, ki je bii namenjen policaju 9 m po tej z je poleg njega stal. iva^ui „xnCOt. Ogerskim, in da prva stopinja v to združbo naj je ta, 16 razsajevalcev po pravilih ukaza od 1854. leta obso- Kakor „Triest. Ztg." pise Je ki že da dalmatinski poslanci ne grejo več v državni zbor jenih v policijski zápor na 4 do 14 dni in začasno so dunajski. — Skof Knežević je bil cel mesec v Kotru, izpuščeni, ako se pritožijo zoper razsodbo. Ako bi se nikoli si ni upal iz mesta iti na deželo če JUiivvAi Ol ill U^MII Iíi mv/oi/w lil ua } \JKJ večer šel po mestu, spremljalo ga je 6 policajev je nas na Ker bilo kaj tacega kje drugej zgodilo, ne vem po tem 9 smo dozdaj iz Kranjskega brali > ali ne bila kar pre- protoval vpeljavi slovanskega jezika v kance- iskava trajala tedne in mesece in da bi se bila sodba 258 hudo glasila. Lahoni so sreČnej si , in čudili se boste, in z velikim navdusenjem sprejete. Ker je bil isti dan je bil slovesni protest da 3. dne t. m. je imel mestni zbor izvanredno sejo in „Verfassungstag" v Celji sklenilo se je, da se podá c. kr. deželnemu glavarstvu zoper vse sklepe, ki jih ta „ sporočilo o teh dogodbab tag a > ktero na slovenski zemlji pravi y da je vlada ka- o Slovencih naredi brez Slovencev, z gromovi- toliško društvo preveč podpírala (!) ter se pregrešila zoper timi dobro-klici sprejet. liberalna državna pravila bodo možaki hočejo tedaj svo- za-se!) in da so se policaji do nagajalcev in gledalcev nepostavno obnašali (!). Iz tega se jasno vidi da se naše ^VOl« VIJU V^iiMDCUA J* JL £J IV^W 0 V J^OliU V IU Jj JJ Ck JJ 1 1 j CL lJ U V ULI JLLi vC tu U Ck j mestno starešinstvo ni nič naučilo od lani, vršil v najlepšem redu. IIGovorniki so bili dr. Pe- , dr. Razlag, dr. Vošnjak, dr. Zarnik, vrednik Tomšič in Bož. Raič. Tabor, na prijaznem mestu napravljen, se je od konca do kraja tovar, prvosednik tabora a tudi nič pozabilo. Kamo jadramo?! Primorec" je Iz Idrije avg Národna zavest se v našem po ces. gosposki ustavljen, zato ker ni kavcije od- mesticu vedno bolj razcveta. raj tal Čitalnica naša ki jo gosposka zahteva od njega zato ker v )y ki narodno omiko v prvi vrsti pospešuje, napravi danes ? *jtcii , Ai jvs ^vo^voott «uutvta uu jjj^ga tt*x i>v , nti v uai uuuu uuimu v vi viou ^uo^toujo , uauiavi uauci Primorcu" in „Slov. Primorcu" vidi le en in edin list, v nedeljo 8. avgusta pri lepem vremenu narodno vese po takem pa po njenem mnenji list ni oproščen kavcije. lico na pristavi Iz Celja 9. avgusta. — „Verfassungstag" je tedaj včeraj po Savini splaval — requiescat in pace! Od tega shoda, ki je bil izprva oklican za javni shod, Leskovca. Ako bode vreme neu- godno deljo. y prestavi se ta prijetna zabava na prihodnjo ne- Da bodo bralci „Novic" videli, da idrijske yy be- sede" niso prazne igrače, marveč lepo vredjene, okusne, tedaj za to, kar so tabori, pa se je v nedeljo skrčil izobraževalne in spretnemu slovenskemu narodu primerne na zaprti zbor v „klošterskem vrtu", „parturiunt montes, nascitur ridiculus mus" „gora se je napenjala, a porodila je se pač more reči: veselice, pošljem vam danes y y miš" Tu to je y se prav očitno pokazalo, da program tak ki Je predrage „Novice", ie program današnje zabave, obljubim pa, da vam obširen njen popis prihodnjič naznanim. ^jj. av v/ci iu v punuAaiv , u« u^i o ui ton , ai II â S D F O" i ěm uuicuai tuje resolucijam, ki jih je velikánská večina sloven- darila.) Večkrat skega naroda na taborih naših sklenila, nima prostora na zemlji slovenski, milo nebó nima Iz dolenske strani avg F. Ah. vice" niti „Učit. Tovarš' i IO b KJ i c* 11 « ť vuilj I oivfTfeuoai, 1X1 liv ii ^ u vs llliua teljev , ni \A\J UMU VD« BV A*IVltlûV»» U Cil lie» , liOlii^ strehe za take sklepe, ki izvirajo od stranke, ki nima njena onim, ki se v šoli posebno marljivo s sloven-srca za potrebe naroda slovenskega in nima čutja za ščino in sadjerejo peČajo in so tudi drugače pridni. pravice njegove. Namesti taborišča pod prostim nebom, Ako se ne motim, sta oba imenovana lista vsako leto učiteljev, le kake dve To pa gotovo ni ki dobijo vsako leto Metelkova darila (Metelkova , da niti ,,No-več ne prineseta imen uči- name- sem že mislil, kako je to kamor je slobodno pripuščen prihod vsacemu kakor pri svetu priobčila imena obdarovanih slovenskih taborih, so se stísnili v ograjen vrt in do- leti morebiti ne izvemo o tem nič. takim, ki so pajdaši one stranke y za volili vhod ktero je veliko hrupa, pa malo volne. Naš slovenski narod pa še pogledati ni hotel v to ograjo. prav Stvar je taka, da jo svet slobodno izvé , zakaj tedaj ne bila očita? Ker že o Metelkovih darilih go- vorim ne bo od več da u«i vu y m o ^ vgiv/uaiii ii i u u t c i v k w u g i tx j KJ» v u i i íu , uu uu uu v cv , ui Kar je tedaj v tej ograji sklenjeno bilo, ni druzega nič čul sèm ter tje (kajti moj še to povem y kar nego sklepi nemške ali nemškutarske peščice. Privzeli so si sicer en voz delalcev iz bližnje tvornice posel je tak, da sem sam moram več krat po naši ljubi domovini potovati) iz ust verjetnih in en voz delalcev iz kranjskega Zagorja mož, večidel pa od učiteljev samih, kako se imenovana igri predstavljali „slovence", y ki SO v tej darila delijo, in kako malo se je mnogokrat gledalo na tudi enega govornika „aus dem Volke" pa si udinjali se vé da prave zasluge obdarovanih, še manj pa na poslednjo a ze to kaže, voljo blagega darovalca. Pred nekolikimi leti je eno da jih več niso mogli vloviti ali da se jim je denarja darilo dobil neki učitelj ki Je sicer priden y pa do ti- škoda zdelo, da niso več tacih „nemških slovencev" stihmal ni ne enega drevesca vsadil in ne enega čepil, angažirali. Sploh je celjski „verfassungstag" prav reven Kako zdaj delà, ne vem, pa dosti je bilo, da je imel bil ni«»!. mj^ivii jv vv/ijoni „ v w îaoouugoifl^ uiav j cv Cli i\aj\u ziuaj ucia, liv? »cuj, ^/a uucu jv. silno vabljena Ljubljana je dala malo deležnikov „visocega" prijatelja. Nek drug je sam pripovedoval, da ustavovércev ; iz Gradca itd. bilo je neki pripravljenih 13 je M. darilo zato dobil, ker mu je šla krava pod zlo! vagonov, v kterih se je pa pripeljalo kak ih — 43 osebic. In lansko leto sta bila obdarovana učitelja iz kranjske D ežman, ki nikoli ne spregovori slovenske besede v Nemčije, na priporočilo dekana M. K« Ne rečem, da ta dva učitelja ništa pridna in hvale vredna, al M. daril eden ne zná sam deželnem zboru, je přišel pridigovat — v drugo de- želo. stopiti Zakaj si ne upa v kranjskem taboru pred narod po moji misli ništa zaslužila y y to že sam dobro vé. Iz vsega tedaj kajti y ušesa y y se kar vidi se Je da nič slovenskega, tedaj se s slovenščino pečati ne more, drugi je sicer Slovenec, pa, kakor sem iz gotovega vira godilo v nedeljo v klošterskem vrtu so si ustavoverci sami trobili v in's Kloster"! Povem naj še, da je v Celji ta dan noče ali znabiti da ne sme. Od obeh pa tudi vem, da V1V11, un J v» OJVV1 wwuvw, y, M « v, * I.*» ,Ophelia geh' izvedel, v njegovi soli slovenščina nima mesta, ali da zeló dišalo po velikem yy zastave in ena bila raj h u y a y Je celó kajti vihrale so nemške za sadjerejo nič posebnega storila ništa. Pravi! mi je pruska! nedavno neki župnik, da je on tudi lansko leto svojega Iz Ormuza na Stajarskem. (Tabor.) Spet je učitelja, čegar posebno skrb in delavnost za sadjerejo so tudi že „Novice" omenile, imenovanemu dekanu služ- mati Slovenija doživela srečen dan. Blizo 9000 ďomo- Ijubov je poveličalo tabor naš v nedeljo. Prišle so beno in dvema višema gospodoma privatno priporočal deputacije mnozih čitalnic s zastavami, posebno mnogo in poleg tega se je dekan imel priliko sam prepričati ^ ^ ^ ^ w —- M V ^ • «« « • V/ v ^ V« ^ % w VI 4XJ m y V U V ^ U V AJLJ Xi V/ ^ V rodoljubov iz Hrvaškega, pa tudi iz druzih krajev. o resnici Milo smo pogrešali društva „Sokola", ktero je eden dar tega, kar mu je župnik poročil y a ni nič dobil. Kaj je bilo tega krivo učitelj ven y ne vem. ko učitelj ne bil v vsem sposoben ; nadomestoval. Razun toček, ki so bolj zadevala krajne To pa mislim, iw ui u^i^ij n^ un » ro^ zadeve, povdarjal je sopet ta tabor slovenski na meji da bi ga župnik priporočal ne bil. Znabiti hrvaški potrebo z e d i nj en j a SI o v e n ce v v eno kro- šteje to v greh , da je po naključbi učitelj popolnoma JI OVIÏIO nrrofvilD lr A TT A 1 ^ A vt /v ft 1 A »7 A vi ft Ir A X A 1 A U ft Ir ATI A A iliri fl Klf 1 Sfûl A Ani IV» O fl T7Û m O y da se mu UU»1UV avstrijsko vpijavu Biuvciisiic^ aiuvcuojvc ouio, j x ov ^uauui o t vj \j viiiLUQ uï vuua jezika v šole in urade in napravo slovenskega uČiteljema v posebno zaslugo, da so njune šole čisto vpeljavo slovenskega slovenske šole, kakor se znabiti šteje onima dvema vseučilišča. Vse te resolucije, kakor tudi razprave o nemške, ali da sta znabiti naročnika „Tagblatta" odgojevanji slovenske mladine so bile soglasno y kar je menda dandanes za učitelje posebna zasluga. Pravica zahteva, da darilo dobi, komur darilo gré î Le čakajte Ormužcí, đa Vas naš Pajk zarad „zedinjenja Iz liiijske okolice avg (Lov yy Tagblattotcev u Slovencev" ne toži za ,,Hochverratherjeu ! Y red. na glasove za tr gorsko-obr tnijsko zbornico.) Težko sem 259 že pričakoval izvedeti, kako so se volitve izvršile za trgovsko io obrtnijsko zbornico, ker sem v „Novicah" bral, kako nasprotniki po deželi izkaznice pobirajo. Tudi v litijskem okraji so se od nasprotne stranke izkaznice od krcmarjev, rokodelcev itd. pobirale; po Šmartnem pri Litiji se je posebno trudil za te izkaznice baron A., grajščak grmaški; ali jih je veô ko 3, meni znane, nabral, namreč od enega kolarja, enega kovača in enega krojača, ne vem vam sicer povedati, to pa vem, da kovač in kolář sta se še potem izgovar-jala, da bi baronu izkazknic ne bila izročila, ko bi bila vedela, da so to Nemci, za ktere je baron delal; brž ko ne, je pa to le pražen izgovor; vedela sta že, pa zamere sta se bala. — V Zagorji, kakor sem čul, je bil za to postavljen gosp. K. iz Zagorja, ki se zeló rad vselej trudi za nemčijo , al vse njegovo delovanje ima malo vspeha; tako 1867. leta, ko so bile v Trebnem prve volitve deželnih poslancev in on je bil volilec, je celo pot v Trebno druge volilce nagovarjal na svojo stran, pa ves njegov trud bil je bob v steno; ravno tako se je sukal pri drugih volitvah, Čeravno še za vo-lilca ni bil izvoljen. Isto tako je tem mešetarjem tudi pri volitvi za trgovsko in obrtnijsko zbornico njihov trud po vodi splaval. Marljivo so nabirali izkaznice, pa jih zeló malo nabrali. Domaćim našim možakom pa ni bilo treba tacega truda, da bi bili sami po hišah hodili, ampak sami ljudjé so jim radi izkaznice na dom nosili in jih za svèt popraševali, ktere možé naj volijo. Za tri spoštovane rodoljube jaz sam dobro vém, da se jim je stotin toliko izkaznic prostovoljno nanosilo, kolikor jih je Grmaški baron s svojim slugom nabral. — Zdaj se je spet prav očitno pokazalo, do kterih gospodov imajo ljudje po deželi več zaupanja, ali do tacih, ki se potegujejo za domačo reč, ali do tistih, ki se trudijo za nemškutarijo. Tagblattovci se zdaj saj ne morejo izgovarjati, da tudi oni niso imeli svojih agentov po deželi. Imeli so jih, imeli na kupe, in prav mnogo-vrstne baže, kakor slišimo, pa najvec bericev. Naj si enkrat za vselej zapišejo za uhó, da njihovi agenti po deželi ne opravi j o nič, prav nič, čisto nič! Iz Iga 5. avgusta. — Imel bi Vam marsikaj poro-čati iz našega okraja. Ker pa slišimo, da deželni zbor namerava se ozreti na dogodbe v naši deželi poslednjega časa, opustimo premetavanje v časnikih, kjer človek tako vsega povedati ne more, če tudi je gôla resnica. To pa vam z dobro vestjo naznanim, da naše ljudstvo je pametno in zmerno in nalašč nikjer ne zgreša postavne poti. " - Iz Ljubljane. (Volitve). V zadnjem listu smo ome- nili, da so v kupčijsko in obrtnijsko zbornico izvoljeni bili z veliko večino od „Slovenije" priporočeni narod-njaki. Danes pa poročamo o tej volitvi natančneje: 410 trgovcev ima pravico voliti v trgovski oddelek in od teh se je postavno udeležilo volitve 236; obrtnikov, ki volijo v obrtnijski oddelek, je 11.190, udeležilo se jih pa volitve postavno 3906; v rudarski oddelek je imelo pravico voliti 24 volilcev, volilo pa jih je postavno le 5. Izvoljeni so v trgovski oddelek gg.: Jož. Debevec, z 168, Jan. Hartman s 226, J. F a bij an s 168, Jan. Jam šek s 168, Fr. Fortuna s 168, Vaziiij Petričič s 167 glasovi. (V tem oddelku so dobili kandidatje kon-stitucijskega društva: Baumgartner C. 67, Dreo A. 65, Gustav Stedry 64, Treun Matevž 63 in Piautz Jan. 62 glasov). — V obrtnij ski oddelek so bili izvoljeni gospodje: Tonies Gustav s 3140, Sventner Jožef s 3188, Schreiner Matevž s 3137, Skale Pavel s 3137, V r ho vec Blaž s 3137, Cep on Anton s 3136, Perme Anton s 3133, Ničman Henrik s 3131 glasovi. (Od kandidatov konst. društva pa je dobil Korn Henrik 765, Toman Peter 765, Debevec Franc 764, Samasa Albert 763, Doberlet Franc 763, Legat Franc 761, Riester Simon 761, Wernig Tomaž 761 glasov). — V rudarski oddelek je izvoljen enoglasno gosp. bar. Mihael Z ois. — Po takem trgovska in obrtnijska zbornica šteje razun omenjenih letos izvoljenih 15 odbornikov, še 9 druzih, prejšnje leto izvoljenih. Od teh so v trgovskem oddelku gospodje: Jožef Kušar, trgovec v Ljubljani, Andrej Lavrenčič, trgovec v Postojni, Matevž P irc, trgovec v Kranji in V. C. S up an (predsednik zbornice)» trgovec v Ljubljani; — v o brtnij s ke m oddelku gospodje: Jožef B laz nik, tiskar, Janez Horak (podpredsednik zbornice), roko vicar, France Mal i, usnjar, in Jožef Střzelba, svečar v Ljubljani; — v rudarski oddelek je namesti umrlega gosp. Janeza Tomana, fužinarja iz Kamnegorice, po-klican pl. Javornek, fužinar v Tržicu. — (Gosp. Al. Herrman, sekcijski svetovalec pri ministerstvu za uk, v Ljubljani.) Zadnje dui meseca julija je g* Herrman ogledoval tudi ljubljansko priprav-niško (preparandiško) šolo. Že to, da „Laibacherica" in „Tagblatt" nič ne sporočata o tem ogledu, kaže, da mu ta sola, ktero vodijo skoro sami „ustavovérci" in „liberalni" učitelji, ni bila nič kaj po všeči. Pa kako bi omenjena lista tudi môgla o svojih ljubljencih naznaniti kaj tacega, kar ni voda na nj un mlin! Vljub temu molku je vendar brzo počil glas po mestu o tem, kar se je godilo ob prihodu Herrmanovem. Že to, da je gimnazij skega prof. Honig-a seboj pripeljal, osupnilo je vodjo in učitelje; skoro obstekleneli pa so, koga g. Herrmann naprosi, naj on pripravnike izprašuje iz zemljepisja in zgodovine, o kterih so izpraševalci kaj malo vedeli povedati. Debelo so pogledali učitelji, ko je g. Herrman učitelju verozakona veleval, naj pripravnike izpraševa iz katehetike, ktere so se došlé učili samo bogo-slovci. (Ta veleva meri menda na to, da ljudski učitelji po novem šolskem kopitu utegnejo učiti tudi kršćanski nauk). Vrh tega je ministerski poslanec popolnoma zavrgel metodo, po kteri se v Ljubljani uči, zlasti menda metodo gosp. Lesjakovo, rekši, da je tej metodi do-kljenkalo že pred 20 leti. Tako pripoveduje govorica po mestu ; kdor kaj druzega vé, naj pové, da popravimo, ako je kaj pomote o teh vrsticah. — (Nov način poducevanja in izprasevanja je izna-Šel gosp. Les jak, zacasni okrajni šolski nadzornik). Star latinsk pregovor pravi: „nic se ne godi novega pod solncem". Da pa to ni res, dokazal je g. Lesjak pri skušnji z učiteljskimi pripravniki, kajti stavil je nemška vprašanja in učenci so mu odgovarjali slovenski; če kteri ni mogel izpeljati ali če je krenil na stran, popravljal ali pomagal mu je po nemški. Kaj tacega gotovo še ni bilo na svetu. Ali g. Lesjak misli prositi privilegije za to svojo iznajdbo , ali je hotel v djanji pokazati, kako se lahko najprej zadosti ravnopravnosti slovenskega jezika, ali pa pokazati stud do slovenščine in da zná tudi nemški, tega ne vemo. Morda nam g. Lesjak sam blagovoli razložiti korist in prednost novo-êrnega podučevanjskega načina. Prosimo! — („Mali slovenski pevec", zbirka dvoglasnih šolskih napevov, zložil Jos. Levičnik, učitelj v Želez-nikih) se glasi snopeč 17 malih pesmic, ktere so ravnokar na svetio prišle in so zložene za dva glasa, razuu dveh (štev. 12. in 14.), ki ste s amo spe va. Za šolsko mladino so te pesmice prav pripravne; one ne segajo nikjer čez naravni obseg in zmožnost mladih grl in so melodične; izraz dvoj nega glasa je povsod pravilno iz-peljan. Po vsem tem tedaj moremo to zbirko na vse strani marljivega učitelja g. Levičnika narodnim ljudskim šolam z dobro vestjo priporočati. Cena — po 30 krajc. — je tudi tako majhna, da se povsod lahko seže 260 po tej pesmarici. Dobiva se pri bukvovezu Gerberji odbora odpovedal deželnemu poslanst Tandem ali v Ljubljani. quando! r. Ziemialkovski je bil mora ki tlačila llžtilli. . tjivujíuinv Y oni jv un iJuvia , ai jc tiauia (Schillerfest.) Po zadnjih volitvah strašno potrta poslance galicijske, da se niso vêdli kakor bi bili radi . i__i ? i__• «aJ«««: q _________ SrCa nekoliko si olajsatl, JO ^ia^iauunuj ^njotium «»«gl "J^è"*1 j/uo»«uv/i. u» ocpiciuuia uuuu uuVC dobro došel koncert na vrtu kazininem , da so môgli Pravijo, da Goluhovski in Dubs bota spet volj Je Tagblattovim" prijatlom drugi njegovi poslan ptembra bodo nove volitve trikrat slišati „das deutsche Lied" (nemško pesem). Tudi Ziemialkovski ne več y a mi , 111 Uiureuill SC vcil^u UUIJ rwuii luuygu miuaiv^cv pu orvv. jjv^aa p 3kratni ponovi „nemške pesmi", cenimo pesnika Schil- delegacija jako priljublj in morebiti še veliko bolj kot mnogo kričalcev po Ogersko Czas « piše y da je Dunajčanom ogerska Se vé da 70 percentov ) Prve dni t. m. so zarad tega y lerja; al slovesnosti, njemu na čast, so poslednja leta je manj kakor 30 bolj demonstracije Tevtoniji, kakor pa pokloni slav- — (Žitna c iiemu pesniku; saj pred letom 1848. se noben kazinar da se povsod toži o veliki suši, ceno vsega žita neko- ni změnil za čestitanje Schillerju. Nam je nek pošten liko napeli, posebno pa turšice; razun ovsa, za kterega Nemec sam pripovedal, da se mu je pri kazinskem so se oglasili laški vladni kupčevalci, ni veliko kupčije* yy Cena ki še prav nemški ne znajo! To je pač 75 kr Schillerfestu" prav zeló gnjusil razposajeni krik tacih ljudi IJ UUl) IVI OC « » U VlXJOttl " V UU MJ najbolja kritika nemškutarskim burkam. P 7 slabej jlepši je od 4 gold. 20 kr. do 4 gold sorte od do po do gold. 45 kr do gold. 15 kr., k gold. 50 kr., ječm Novicar iz domaćih in ptujib dežel gold. 15 kr., ovsu po 1 gold. 45 kr. do 65 kr. za vagán (2 mernika) Saksonsko gold lz Dunaja. legacij e Odbori cislajtanske in ogerske de- t. m Počapel se Je godila dan grozna nesreča v jam v se premog (kamnito f slisi dne t. m. gotovo niso dovršili svojih nalog; vendar se oglje) k opíjej o. 325 delalcev je bilo v jami (dve tretj da delegaciji končate svoje delovanje že do 20. izmed Kdaj prav se začnó deželni zbori jih so enjeni), kar poči v jami, kakor da bi 7 se ni bil strelni prah se vnel, in v tem hipu se je zadušilo veliko ljudi, veliko pa jih je zgorelo, kajti ta nesreča, Ko bi bila strela vdarila med deželne gla- ki se mnogokrat primeri v jamah pod zemljo, pripetil varje, tako hočejo drug za drugim zapustiti svoja mesta. se je tako Stajarski glavar baron Mecsery je že odstopil, češ da volj 7 da se Je v podnjih prostorih morebiti za- hude vročine nabralo mnogo škodljivih gazov y ki boléha; ljudje pa pravijo, da ie nikoli ni bil tako zdrav jih rudokopi „zaduhlo sapo" imenujejo; ta sapa pa je R/ ViVUt« y «J J f ^ W 4J W J v* W w v JUL «U vrsa JU M. MAA VM JL» V^ ^UVtA V« ¥ kakor je zdaj; ker pl. Kaisersfeld-Blagotinšek etlj iiaavi j v/ wcj , «.w x^c**»^* « * v, * v*4 c* & v/ „ * u o ^ * nj 1 v in morebiti je kak delavec neprevidno ^ lutju noče namestništva prevzeti, pravijo, da graški župan přišel blizo te sape, ki se je hipoma vnela in grozovito 1 u čj o Frank pride na to mesto. Menda da je bolezen poli- tičen náhod. Tudi tirolski deželni glavar baron Las- nesrečo napravila Tursko Na Turškem se spet vlečejo črne mègl ser odstopi; odstopitatudi linški, grof Hohenwarth na politično obnebje. Turški vladi preseda mogočnost in pa salcburški, grof C or o nini, kteremu je neki bo- namestnega kralja egiptiškega IsmajlaPaše; zato ga ginja več ? Fortuna tako mila bila. da ne mara za službo naslednik mu bode kliče na tako pravijo dg zakaj je v lanskih grških prekucijah skih časnikov večkrat napadani knez Metternich c. k. vladni svetovalec v Ljubljani. od dunaj- poklical armado iz Krete nazaj in kaj je nedavno po y tovaj po Avstrijskem, Nemškem, Francoskem, Angle Minister dr. Giskra je vsem cesarskim deželnim dostojnega odgo škem itd. mešetaril pri vladah teh dežel? Ako ne dá glavarjem poslal okrožnico, v kteri jim ukazuje, kako naj se obnašaj o do samostanov (kloštrov). Ta ukaz *jj<. obsega 4 točke: prva je ta, da deželni glavarji skrbno dovolil veliko predp na ti vprašanji, mu žuga turški sultan, da prekliče ferman (sklep) od 12. januarja leta 1841.. kteri je njegovemu predniku Mehemedu Ali-u i ^ preiščejo vse samostane; druga je ta, da vsi svetni duhovščini, mnihom in nunam odločno povedó da aj o (erbajo) kraljevsko da njegovi nasledniki ded oblast v Egiptu drug po se drugem. Res pa se iz vsega kaže, da se Ismail Paša jim ni treba podvreči kaznim, v ktere jih obso- hoče odtrgati gospodstvu turškemu in postati samostalen, diio njihovi duhovni predpostavlieni, indano- * ™ ± v j . . Vi i_J j F .i r J i i » Iz Trsta — se nam poroča, da ie v mestu velik ben drug, razun postavnih ces. gospósk, nima ť ' J vice } s silo zoper nje ravnati; tretja točka je ta 9 pra-da vsem osebam, ki so po povelji duhovnih oblastnij v kakem zaporu, brž pripomorejo, da se iz tega za- Iz Trsta nemir zarad rekrutbe, m viti z razsajevalci. da imajo vojaki mnogo opra- Listnica vredništva. Rodoljubom Vipavskim: Přejeli, pa z* pora izpusté; četrta točka pa je ta, da ces. deželni gla- danes prekasno; dragi pot gotovo. varji ponavljaj o včasih preiskavo samostanov. Cesko. Iz Prage. Društvo „Slovanska Lipa" je v eni svojih poslednjih sej sklenilo, da narod češki pri-..........da Žitna cena v Kranji 9. avgnsta 1869. Vagán paenice 4 fl. 55. rži 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 30. trjuje deklaraciji čeških narodnih poslancev vsak, kdor ne voli za deželni zbor poslancev takih, ki —. — ovsa 2 fl. 20. — aur»ice o u. ov. — ajuc jih nasvetujejo narodni zaupni možje, je hudoben pro- 2 fl. 80. — krompirja l fl. 60. — fižola 3 fl. 20. tivnik narodu, in da v razgovor zarad volitev poslancev ječmena ajde 2 fl. 90. ■ fL prosa se imajo napraviti tabori, slali razglasi po deželi. tem smislu so se razpo- V 5. in spomin petstoletnice Ivana Husa bode 4. septembra velika svečanost v Pragi in v Husincu, rojstnem kraji Husovem. Poseben odbor je osnoval program tem svečanostim. Moravsko. Iz Olo muca. Vlada je dovolila, da se tukaj napravi česka (slovanska) viša gimnazija. Žitna cena v Ljnbljani 7. avgusta 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fL 50 banaake 4 fl. 10. tnraice 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 26. ržš 2 fl. 80. ovsa 2 fl. ječmena 2 fl. 40. prosa 2 fl. 00. ajde 2 fl. 80 Krompir 1 fl. 50. Galicija. Iz Lvova pišejo časniki da vivwvwy w. J.CJ -u T V T (« fio^jv vnoumi , ua se je dr. Ziemialkovski v zapečatenem pismu do dežel. Kurs i na Dunaji 10. avgusta. 5% metaliki 62 fl. 65 kr. Ažijo srebra 120 fl. 50 kr. Narodno posojilo 71 fl. 90 kr. Cekini 5 fl. 87 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflumik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij