V	v v
KNJIŽNICA JE ČRNA GRADNJA str. 3
PO PESNIKIH PREVAJALCI
IESENSKI PREPIH V OBČINSKI HIŠI
ÌM(SX§Jà
IZOLANKA 2003
(Mef) V občinskih pisarnah je te dni čutiti posebne vrste nervozo, ki še najbolj spominja na tisto po lokalnih volitvah, ko lokalna oblast dobi nove zmagovalce, ki seveda napovedujejo temeljite kadrovske spremembe, ki se potem običajno ne zgodijo. Tudi v Izoli je bilo tako in bistvenih posegov v kadrovanje v občinski upravi ni bilo že vse od časov, ko je bil za župana izvoljen dr. Mario Gasparini. Od takrat so najpomembnejše funkcije v občinski upravi v rokah istih ljudi in tudi zato je bilo presenečenje	ob	napovedanih spremembah v
organizaciji občinske uprave toliko večje.
Po končanem dodatnem usklajevanju bomo tako dobili predlog o oblikovanju vsega dveh uradov namesto dosedanjih petih,	kar seveda pomeni le dva
predstojnika namesto petih, poleg tega pa bi imeli le še sekretariat	za	finance, občinsko inšpekcijo in
kabinet župana kot povsem nov organ. Verjetno večini bralcev to ne pove prav veliko, delavcem v upravi pa prav gotovo, saj bodo nekateri izgubili vodstvene funkcije, obeta pa se tudi
bolj pregledno poslovanje, saj se je zdaj marsikateri projekt pa tudi račun izgubil na dolgih poteh od enega do drugega urada in od enega do drugega predstojnika.
Da gre za delikatno odločitev županje in njenih najtesnejših sodelavcev je bilo jasno že ob pogledu na predlog odloka in res je županja že nekaj dni po pripravi gradiva za občinski svet sporočila, da bo gradivo deležno daljše razprave in svetniki o njem še ne bodo odločali.
Zdaj je marsikaj odvisno od ravnanja svetnikov LDS, ki so racionalizacijo občinske uprave sicer zahtevali že pred časom, vendar takrat brez pravega odziva. Da bi kar tako podprili sedanji predlog zato ni prav veliko možnosti, čeprav se zdi, da so se nekateri dosedanji vodje že poslovili od pristojnosti in nalog, ki so jih imeli doslej. Zato je v občinskih uradih, kljub jesenskemu mrtvilu, tako nenavadno vzdušje, kot bi se pripravljal referendum o občinskem samoprispevku, čutiti takšno
l\/l OTO IX/lAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
{C Banka Koper
2. oktober 2003
k) k
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Priznam, kar malo sem obstala, ko sem v Mandraču vse prebrala, saj sem želela na skrivaj vstopiti v ta lepotni raj.
A to ne gre, preveč je tam luči in vse je pod kontrolo, nihče jim ne zbeži, ko delajo modele, suhe kot pokveke za njihove parfume in njihove obleke. Zdaj ko se je končala ta njihova tortura sem srečna da je mimo ta moja avantura. V Londonu, Parizu nihče me ne pozna, zato se vračam v Izolo, ker tukaj sem doma.
PTT's NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi posamezne dopise, ki morajo imeti jasno navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ZAKAJ SPREMEMBA IMENA
SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odločitev je sprejel Svet SDS in s tem zaključil že tri leta trajajočo razpravo o spremembi imena stranke. Prevladalo je prepričanje, da je sedaj, dobro leto pred parlamentarnimi in evropskimi volitvami, najprimernejši trenutek za to pomembno odločitev. Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša, SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije in narodne identitete. S spremembo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupni parlamentami skupini, ki je najmočnejša v evropskem parlamentu. V njenem okvim bodo delovali tudi poslanci SDS.
Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namreč zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na dragi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana.
Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej, tako kot je zapisala v svoj program, zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in drage razvojne spodbude.
SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organizacij iz vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske Zveze Slovenije, prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizorišče se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volivcev.
Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z dragimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S	spremenjenim
imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okvira Evropske Unije laže opravljala to pomembno nalogo.
Torej, SDS je odslej naprej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA.
Ivan Bizjak
UREDIMO KAMPIRANJE NA ČRNO
Spodaj, podpisani svetnik občinskega sveta Izola, Alojz Padar dajem naslednjo pobudo:
Da občinska uprava pripravi odlok o prepovedi kampiranja, postavljanja šotorov ter prenočevanje na parkiriščih izven za to namenjenih prostorov (avtokampov).
OBRAZLOŽITEV
V času turistične sezone je opazno večje število tako imenovanih camperjev po parkiriščih v občini, kjer turisti prenočujejo (parkirišče pri ladjedelnici, na parkirišču plaže Simonov zaliv, pod Belvederjem itd.) Naj ob tem omenim pritožbe krajanov KS Jagodje, kateri trdijo , da je pod Belvederjem prihajalo do postavljanja šotorov ter prenočevanja, ter ob tem metanju steklenic v morje. Pri tem se postavlja vprašanje kako je s higeno in odvozom smeti.Ti turisti namreč ne plačujejo turistične takse, kar škoduje občinskemu proračunu.
ALOJZ PADAR, občinski svetnik SDS Izola
Rižanski vodovod Koper vabi,
v petek, 3. oktobra 2003 na Dan odprtih vrat
v Vodarno Rižana, Cepki 6, v Dekanih.
Ob organiziranem vodenju strokovnjakov vam bomo predstavili eno izmed najmodernejših vodarn v tem delu Evrope in kvaliteto vode, ki jo distribuiramo v vodovodne sisteme.
Vrata vodarne bodo odprta med 9. in 19. uro.
Prijazno vabljeni!
Rižanski vodovod Koperd.o.o. S.r.l.
6000 Koper, Ulica 15. maja 13, poštni predal 154 telefon (05) 66 86 000, fax (05) 66 86 120 E-mail: uprava@rvk-jp.si, pogon@rvk-jp.si
9. seja Občinskega sveta
v
v
RIBICI SO MED MAČEHO IN TASCO
Morsko ribištvo morda res ni več najpomembnejša gospodarska panoga v Izoli in v sosednjih občinah a je od ribištva še vedno odvisnih kar veliko število družin in posameznikov, v Izoli pa je treba ribičem prišteti še vse zaposlene v Delamarisu, Delmarju, Frigomaru in manjše trgovce, ki jim prav ribe dajejo vsakdanji zaslužek. Seveda pa je treba temu dodati še načertovane investicije v prostore osrednje ribiške borze, v priveze in še kaj, kar Izolo navezuje na bogato ribiško tradicijo. Ribiči so na svoje težave opozarjali celo vrsto let in ugotavljali, da jim oblast ne zna prisluhniti. Občinska zato, ker je dokaj nemočna pri reševanju njihovih težav, državna pa seje morskemu ribištvu bolj ali manj odrekla. Prav zato je bila razprava o perspektivah slovenskega morskega ribištva zelo potrebna in če so jo izolski občinski svetniki v četrtek le opravili gre zasluga v prvi vrsti svetnikom opozicije, ki je kar nekajkrat opozarjala na nujnost takšne razprave. Seveda je njihovo ravnanje imelo tudi značilnosti strankarskega boja a vendar je privedlo do oblikovanja posebne skupine, ki je pripravila gradivo za sejo občinskega sveta.
OBČINA JE TAŠČA
Alojz Padar, ki je bil pobudnik razprave in je tudi vodil, delovno skupino je predstavil prizadevanja občine, da bi kakorkoli pomagala svojim ribičem. Razpisala je za pet milijonov tolarjev nepovratne pomoči za nakup ribiške opreme, omogočili so razvoj športnega ribištva kot turistične ponudbe, za odkup stare ribje tržnice pa je občina namenila 45 milijonov tolarjev. Poleg tega so sofinancirali nakup naprave za proizvodnjo ledu in sodelovali pri zagotavljanju denarja za odpravo škode ob predlanskem sluzenju, ki pa jo je dobila le izolska Riba, saj veliko zasebnih ribičev ni moglo zagotoviti potrebne dokumentacije o škodi zaradi manjšega izlova. Občinska uprava bo tudi preverila, kako bi lahko subvencionirala stroške privezov ribiških plovil, dogovoriti pa morajo tudi pomoč ribičem pri pripravi projektov in dokumentacije za sodelovanje pri razpisih državnih institucij in institucij evropske unije.
DRŽAVA JE MAČEHA
Če je občina pokazala nekaj razumevanja za težave svojih ribičev pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z izjemo denarja za razne subvencije, zelo zanemarilo obveznosti, ki so jih z zakonom sami določili. Ribiči in v njihovem imenu izolski občinski svetniki predvsem zahtevajo izvedbo raziskav, s katerimi bi ugotovili količine morskega življa v priobalnem pasu, saj zadnje dneve zasebni ribiči ugotavljajo, da rib takorekoč ni. Občinski svetniki so podprli tudi zahtevo po ustanovitvi javne službe na področju pospeševanja ribištva, ureditev ribjega trga in določiti prvo prodajno mesto. V ta namen je občina odkupila omenjeno "staro ribarnico". Dodali so še nekaj zelo konkretnih zahtev in sicer naj ministrstvo zagotovi hitro izdajanje izjemnih dovoljenj za gospodarski ribolov, uskladiti je treba veterinarske pristojbine s tistimi, ki veljajo v Evropi, in pripravitiprograme prestrukturiranja za ribiče.
Od ministrstva za notranje zadeve izolski svetniki pričakujejo ustrezno zaščito državnih meja in za slovenske ribiče varen izhod v mednarodne vode, da bodo lahko lovili na tradicionalnih loviščih. Novost pa je pobuda ministrstvu za okolje in prostor, naj pripravi ustrezne načrte za postavitev umetnih otokov in podvodnih grebenov v slovenskem morju, tako da bi zagotovili več življenskega prostora za morski živelj, ki ga je iz leta v leto manj.
mmm

ì:je&~
'V' U Š
V soboto se je izolska delegacija v sestavi Branko Simonovič, Igor Franca, mag. Podgornik in Loredano Glavič udeležila sestanka udeležencev evropskega programa Interreg AdriaFish, ki naj bi skrbel za monitoring morja, čezmejno povezovanje ribičev in	za	skupni nastop ribičev
(slovenskih, hrvaških in Veneta) na zahtevnem | evropskem trgu. Program je gotovo zanimiv vendar se vanj ni vključilo niti ministrstvo niti druge občine ampak le občina Izola, katere delež je	v teh projektih precej
simboličen (okrog 2%). Žal tako še enkrat dokazujemo, da služimo drugim deželam in nosilcem projektov predvsem kot sopotniki pri pridobivanju	zelo	konkretnega evropskega
denarja.
PREKLETA ANKETA
ARGOLINA NAJ BO TRGOVINA
O Argolini trenutno vemo bolj malo, nekateri najbolj poučeni pa so že videli predlog ureditve tega velikega dela Izole. Če je soditi po skici ureditve bodočega "mesta v mestu" se nam obeta nekakšna zaprta cona sredi mesta v katero bodo smeli le lastniki, povabljeni in pooblaščeni.
Takšne vrste "varovanih območij" v tujini že poznajo, navadno pa jih imajo tam, kjer so slabe varnostne razmere oziroma tam, kjer se želijo posamezniki obvarovati pred običajnimi smrtniki ali tistimi, ki bi jih morda ogrožali. Argohna seveda ni mišljena kot takšne vrste naselje a vseeno ste v anketi menili, da bi namesto tega raje videli poslovno turistični kompleks._
REZULTATI ANKETE
Kakšna naj bi bila ustrezna prihodnost Arga, oziroma Argoline ?
Stanovanjsko naselje (22%)
Hotelsko turistično naselje (61%)
Garažna hiša (16%)
Rezultati glasovanja so nekoliko presenetljivi, še posebej zato, ker se Izola otepa z velikim pomanjkanjem parkirnih prostorov, območje nekdanjega Arga pa je bilo že nekajkrat omenjeno tudi kot možna lokacija bodoče garažne hiše. Največ vas je glasovalo za takšno Argolino kot je bila predvidena ob začetku gradnje marine, z vrsto poslovnih objektov, trgovin, hotelom, ribiškim muzejem in nadhodom za sprehajalce, najmanj pa za stanovanjsko četrt kot so si jo zamislili projektanti in investitorji. Ti zdaj že vedo, da bo spreminjanje zazidalnega načrta za to območje zelo težko dobilo soglasje okolja in prav gotovo bodo pred javno razpravo temeljito preverili "kaj bi še šlo skozi".
Vsem, ki ste glasovali na naši spletni strani se zahvaljujemo in Vas vabimo k glasovanju o naslednjem vprašanju:	Kako ocenjujete
ravnanje Občine Izola, ki "gradi" knjižnico brez gradbenega dovoljenja ?
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z www.izolanka.com
Matična knjižnica je postala Mestna	v	v
NA HITRO ALI NA ČRNO ZORA)ENA KNJIŽNICA
Vse skupaj se je začelo z vprašanjem novinarke Dnevnika, Tatjane Tanackovič, ali ima občina veljavno gradbeno dovoljenje za gradbena dela v vrtcu Livade, kjer bo svoje prostore dobila iuzolska Mestna knjižnica. Županja Breda Pečan je skušala poiskati točno informacijo, potem pa je zagotovila: Naša knjižnica ni črna gradnja.
Za večino prisotnih novinarjev je bil odgovor dovolj prepričljiv, toda novinarka Dnevnika se ni dala kar tako prepričati in je brskala dalje. Predvsem jo je zanimalo, kako da na tabli ob gradbišču ni zapisane številke gradbenega dovoljenja. Tako se je odpravila k načelniku Upravne enote Izola, Branku Andrejašiču, ki je odgovoril, da občina za gradbeno dovoljenje niti zaprosila ni, zato ga tudi niso mogli izdati. Kmalu zatem so se oglasili tudi gradbeni inšpektorji in zatrdili, da v vrtcu potekajo takšna dela, da bi gradbeno dovoljenje zagotovo potrebovali, hkrati pa so na občini zagotovili, da za omenjena dela zadošča urbanistična informacija, ki jo izdaja občina in jo seveda imajo.
HITRO ALI S PAPIRJI
Neglede na to, kako bodo ravnali gradbeni inšpektorji, ki trenutno grozijo s prekinitvijo del na objektu bodoče knjižnice pa se ob tem odpira vprašanje, zakaj si je občina privoščila takšno nedoslednost, saj mora biti prva pri spoštovanju zakonitosti. Zagotovo takšnih del niso pričakovali, saj so gradbinci odkrili, da je bil vrtec grajen zelo površno, posebej kar se tiče temeljenja. Zapletlo pa se je takrat, ko so morali zaradi zagotavljanja dovolj velikih prostorov gradbinci podreti nekatere nosilne stene, kar je za gradbene inšpektorje še posebej nevarno početje.
Ob tem seveda ne gre spregledati, da si občina prizadeva za čimprejšnjo preselitev knjižnice iz nevarnih in neprimernih prostorov v kulturnem domu. Pravzaprav so pričakovali, da bo selitev zdaj že končana a se niti začeti še ne more, novembrski rok pa se vse bolj oddaljuje. Na občini so se verjetno prav zaradi tega odločili za hitrejši postopek preselitve, prav lahko pa se jim zgodi, da bodo tudi sami občutili moč oblasti, ki se v tem primeru skriva v zahtevah zakona o gradnjah. In morda ne gre spregledati tudi dejstva, da so akterji tega dogodka: občinska uprava, upravna enota in inšpekcija v rokah različnih političnih strank.
m ]^MOšnsq0N"
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
zo parke, vrtove, grobove...
SADIKE:
krizanteme, mačehe, ciklame....

DA NE BI POZABILI
V	soboto, 27. septembra je bilo v Ajdovščini zborovanje partizanskih učiteljev Primorske. Praznovali so šestdesetlenico obnovitve slovenske šole, potem, ko je morala ta dvajset let molčati.
V	polni ajdovski kinodvorani so v prvem delu prisotni poslušali povzetek zgodovinskih predavanj, ki so objavljena v glasilu »Čas, ki živi«, in sicer Slavice Pavlič, Slavice Plahuta, Vlaste Beltram - Alenke Čuk, Vlaste Tul in Sama Pahorja. Obravnavali so razvoj partizanskega šolstva na Slovenskem in značilnosti le-tega na Primorskem, kulturno ustvarjalnost partizanskih učiteljev in njihovo povojno izobraževanje ter problematiko arhivov.
Drugi del zborovanja je bil kulturno obarvan. Slavnostni govor je imel pesnik Ciril Zlobec - partizanski učitelj na Krasu. Poudaril je predvsem, kako pomembna je naša kulturna osveščenost in pokončnost ob vstopu v združeno Evropo, saj bomo sicer tam kot narod, kaj hitro izginili. Proslavo je zapolnil pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Matjaža Ščeka. Začel je z istrsko Iz Trsta pelala je mašinca, šinca ... in končal z Vstajenjem Primorske. Dvorana se je ob tej pesmi dvignila in navdušeno ploskala. Marsikatero oko se je tudi ovlažilo in oživeli so spomini na boj in žrtve za naš prostor, na sanje o tisti kratki svobodi, na težak diplomatski boj za meje - boj, ki še vedno ni končan ... In vedno izgubljamo mi Slovenci, mi mali. Naši bratje in sosedi nam niti »lužice« ne bi hoteli dati, čeprav je imajo kar veliko. Tudi na račun Gorice so zaslužili oni. Mi smo izgubili tudi slovensko obalo med Barkovljami in Devinom, v zamenjavo pa dobili koprsko, katero nam radi spet neki drugi oporekajo. Pa še ta misel se je navzočim porajala: Kako bo nam v Evropi »enakopravnih« narodov, če bomo šli tja morda kot renegati, brez trdne hrbtenice in globoko zraščenih korenin?
Med kulturnim programom proslave je pripravljalni odbor razglasil zmagovalce literarnega in slikarskega natečaja za osnovne in srednje šole na naslov »Čas, ki živi«. Izdelki so objavljeni v posebni brošuri. Iz Izole literarnih prispevkov ni bilo, za risbo pa je bil nagrajen Borut Reščič, učenec 8. razreda OŠ Livade. V letošnji publikaciji Čas, ki živi, je bila objavljena tudi nagrajena slika Boruta Reščiča, v eni prejšnjih publikacij pa je bil objavljen zapis o "partizanski šoli" v Cetorah.
Srečanja v Ajdovščini so se iz Izole udeležile štiri partizanske učiteljice in članica Zduženja borcev, saj je bilo združenje med sponzorji srečanja. (Nada Morato)
Odbor za izpeljavo programa »Mesec požarne varnosti 2003« pri Občini Izola in Prostovoljno gasilsko društvo Izola vabita občane Izole na
DAN ODPRTIH VRAT GASILSKEGA DRUŠTVA IZOLA,
KI BO V SOBOTO 4. OKTOBRA 2003 OD 9. URE DALJE.
Prireditev je vključena v aktivnosti »Meseca požarne varnosti v občini Izola 2003«. Občani se bodo lahko seznanili z najnovejšimi pridobitvami gasilskega društva, se pogovorili z odgovornimi gasilci v zvezi s težavami varnosti pred požarom in se lahko podrobno seznanili s pogoji kurjenja v naravi.
Še posebno vabimo otroke med 7. in 15. letom in njihove starše, da se podrobneje seznanijo z delom gasilca in pomenom varnosti v
vsakdanjem življenju.v sklopu Dneva odprtih vrat bomo vpisovali
tudi interesente za šolske krožke DMG-Mladi gasilec, ki bodo potekali na OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc (na omenjenih šolah bomo izobesili tudi tematske plakate z dodatnimi pojasnili in prijavnicami) !!!
Vljudno vabljeni !
Bolnica Izola	v
VODA V IZOLSKI BOLNICI NI BILA OKUŽENA?
Izolska bolnišnica je bila zadnje dni spet v središču pozornosti slovenske in domače javnosti. Kot je znano se v bolnišnici zaradi okužbe z bakterijo legionele trenutno zdravijo trije bolniki, vendar dosedanje analize izključujejo možnost, da bi se okužili v tej ustanovi
Po doslej znanih podatkih so se okužili na treh povsem različnih virih in sicer naj bi se ena bolnica okužila doma, en bolnik je bil pred dnevi v enem od slovenskih zdravilišč, tretji pa je že od 12. septembra v izolski bolnici, zato so posumili, da bi se lahko okužil prav v bolnišnici. Vendar pa je to domnevo zanikal Šime Kopilovič, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki je po predhodnih rezultatih analiz vode ocenil, da do okužbe verjetno ni prišlo iz vodovodnega omrežja v izolski bolnišnici.
Seveda je vest o treh primerih legionele vznemirila laično in strokovno javnost, izolsko bolnišnico pa sta že v soboto obiskala zdravstveni inšpektor in epidemiolog, ki sta odvzela vzorce vode iz vodovodnega omrežja in naročila ustrezne preventivne ukrepe. Inšpektorja sta sicer na vseh pregledanih izlivkah našli predpisano temperaturo, le na eni je bila voda za eno stopinjo hladnejša.
Po nadaljnih poizvedbah so ugotovili, da je povsem mogoče, da se je tretji pacient po prihodu iz bolnice okužil doma, kljub temu pa so sprejeli vrsto ukrepov za preprečitev možnosti takšne okužbe.
PO PESNIKIH ŠE PREVAJALCI
Po zelo uspešnem srečanju mladih literatov, ki ga je v Izoli že tretjič pripravila študentska založba Beletrina se v našem mestu začenja Mednarodni seminar prevajalske šole. O njej kaj več v naslednji številki, saj gre najprej pohvaliti organizatorje srečanja mladih literatov, ki so pripravili zares bogat in kvaliteten program tridnevnega druženja. Poleg dela v posameznih skupinah so srečali
tudi nekatere znane in uveljavljene mlade avtorje, program pa so si dopolnili z glasbenimi nastopi, ki so se zgodili v atriju Manziolijeve palače. Soorganizator srečanja je bila Občina Izola, ki je pripravila tudi sprejem za udeležence literarnih delavnic, v Manziolijevi palači pa jih je pozdravil podžupan Silvano Sau.
/	N
Najboljše za vaše noge
Nogavice FRICTION FREE
- Posebna vlakna zmanjšajo trenje na koži in preprečujejo razvoj mikroorganizmov.
Idealne za športnike, močnejše postave in diabetike.
Izdelki za zdravo življenje
V SOBOTO GLASBENIKI ZA PSE
Pred mednarodnim dnevom varstva živali so člani koprskega društva povabili novinarje na obisk v zavetišče nad Svetim Antonom. Na srečanju so govorili o delovanju in stanju zavetišča ter društva samega, predstavili projekt posvojitev na daljavo ter službeno vozilo za prevoz zavrženih psov in živali, za katerega tudi skrbi društvo.
Tri leta staro Škodo pick-up so kupile s pomočjo obalnih občin, predvsem pa donatorjev in sponzorjev. Novo vozilo bo ostalo opazno tudi zaradi avtorskih fotografij obalne fotografinje Maje Pertič, s katerimi je polepljeno. Seveda je beseda tekla tudi o Svetovnem dnevu živali - 4. oktobru in dobrodelnem koncertu, ki bo to soboto na Manziolijevem trgu.
Zakaj pripravljajo koncert? Tudi zato, ker imajo po zakonu zagotovljena sredstva za prehrano zapuščenih psov le za trideset dni njihovega bivanja, potem bi jih morali poslati na evtanazijo oziroma pred komisijo, ki bi odločala ali je psa še primemo vzdrževati oziroma ali ima kaj možnosti biti posvojen. Ker v društvu z evtanazijo uspavajo le vedenjsko motene in zelo bolne pse, je prehrana zelo pereč problem. Prav zato bodo sredstva zanjo skušali zbrati tudi z vstopnino na koncert (900sit), ki pa bo plačljiva tudi s protivrednostjo v pasji hrani.
STARODOBNA VOZILA SPET V IZOLI
Društvo ljubiteljev in lastnikov motornih vozil starejših letnic (25 in več let) bo ob zaključku sezone pripravilo podobno srečanje kot junija meseca, ko so na carinskem pomolu v Izoli predstavili svoje jeklene konjičke - veterane.
Tudi to nedeljo bodo v Izolo pripeljali iz Kopra, okoli 10.00 ure bodo v Izoli, kjer se bodo na carinskem pomolu zadržali slabo uro, si ogledali galerijo Rex, potem pa bodo nadaljevali pot do Pirana.
Vse, ki jih zanimajo starodobni avtomobili in motorji vabijo na ogled in predstavitev vozil.
PRIVOŠČIMO Sl SAVNO
Poletje je dokončno mimo tako v naravi kot na koledarju in delovni ritem nas je že krepko potegnil v svoje kolesje. Jeseni se radi lotevamo različnih aktivnosti, ki nam pomagajo premagovati vsakodnevni stres.
Zakaj se ne bi odpravili v savno? Prvi jesenski dnevi so kot nalašč, da jo obiščemo. Obisk savne je krepčilen, izboljša imunski sistem, poživlja in utrjuje telo ter čisti lojnice. Če imamo pomisleke, ali je naše zdravstveno stanje primemo, se posvetujmo z zdravnikom.
Prva zapoved pa je, da si je za obisk savne treba vzeti dovolj časa, saj bomo le tako lahko dosegli pravi sprostitveni učinek. V savno tudi ne hodimo s polnim želodcem, v njej pa smo toliko časa, dokler se počutimo ugodno.
Za obisk savne veljajo določena pravila bontona; v savno stopimo goli, pod zadnjico pa si damo rjuho, ki jo dobimo v salonu.
V Salonu za nego telesa Oaza, ki se nahaja v izolski Obrtni coni, so za vse, ki bi želeli poskusiti ta skandinavski, pa tudi turški »nacionalni šport« (finska in turška savna) pripravili Dneve odprtih vrat. Med 7. in 10 oktobrom dajejo možnost vsakomur, da obišče njihov salon in si privošči savno, masažni bazen ter 5 minut solarija. Zakaj ne bi izkoristili te enkratne priložnosti, da storite nekaj zase ?
Salon za nego telesa OAZA,
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona), tel. 641 40 33, 641 31 06
vabi na
DNEVE ODPRTIH VRAT 7., S., 9. 10. oktober 2003 od 16. do 21. ure
Vsakomur, ki nas obišče, podarimo enkraten obisk savne, kopanje v masaženm bazenu ter 5 minut klasičnega solarija !
50 let izolskega Doma upokojencev in 420 let dobrodejne dejavnosti
DOM ONEMOGLIH |E LE SE SPOMIN
Z uradno otvoritvijo novih prostorov v sredo, l.oktobra, so v Domu upokojencev Izola slovesno obeležili 50. obletnico delovanja te ustanove. Prireditve se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja stanovalki Mariji Kocjančič, ki v tej hiši biva že 50 let, Marti Zorič, delavki z najdaljšim stažem, ki je v bila tu zaposlena od prvega delovnega dne do upokojitve, ter dr. Antonu Percanu, zdravniku, ki je med zunanjimi sodelavci tisti, ki z domom sodeluje najdlje časa.
Prireditev je popestril Borut Novakovič, ki je zaigral na lutnjo, ter nastop nepogrešljivega pevskega zbora Val morja & Marinaio band in Emerika Eržena, stanovalca doma, ki je zaigral na violino. Skupina stanovalcev je skupaj z najmlajšimi člani društva Dante Alighieri, nastopila v kratkem skeču o najbolj znani izolsko - piranski zgodbi - figovem topu. Na dvorišču so gostje lahko občudovali dela slikarke Grete Pečnik, ki je sicer stanovalka doma, ter si ogledali razstavo fotografij z utrinki iz življenja v domu v minulih desetletjih.
ZDRAVILIŠČE STRI MAN
^KRKkZTOVMU&k
od ponedeljka do petka
ob 18.30 ali ob 19.30 enourna vodena vadba na orodju (PACE)
ali
dve uri rekreativnega plavanja v bazenu
Informacije: tel. 05 67 64 426 ali www.krka-zdravilisca.si
Najstarejša stavba današnjega Doma upokojencev je bila zgrajena pred 420 leti na pobudo frančiškana iz Benetk, dovoljenje za gradnjo pa je izdal oglejski patriarh. O tem priča latinski napis v avli stavbe z datumom IS.oktober 1583, zgradba pa je bila postavljena »v čast in zdravje Izolanov«, ki so se v tistem času izognili kugi, ki je pustošila v Benetkah. Skoraj dvesto let je bil v teh prostorih samostan in hospicij sv. Frančiška, kjer sta ponavadi živela po dva frančiškana minorita, ki sta pod streho sprejemala umirajoče in pomoči potrebne.
Naslednjih dvesto let je stavba služila drugim namenom, pred petdesetimi leti, januarja 1953, pa je Okrajni ljudski odbor Koper ustanovil Dom starih, ki je opravljal to dejavnost za celoten tedanji okraj. V naslednjih letih je izolski Dom prevzel tudi dejavnost ukinjenega Doma onemoglih Piraa Tedaj je zrasla tudi takoimenovana »Piranska hiša«, razna dograjevanja in dozidave pa so se nadaljevale tudi v kasnejših letih. Pred dvajsetimi leti je bila zgrajena zgornja stavba, kjer domuje negovalni oddelek, zadnjo posodobitev doma pa so izpeljali letos, ko so zgradili pokrite povezovalne poti med vsemi obstoječimi zgradbami doma, postavili dvigalo, prenovili ambulanto, asfaltirali dvorišče ter uredili prostor za kapelico. Za investicijo so porabili 160 milijonov tolarjev, ki jih je prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v zadnjih petih letih pa so za ureditev čajne kuhinje, jedilnice, klimatiziranje negovalnega oddelka in drugih posodobitev, enak znesek prispevali tudi sami. Kot je dejal direktor Ljubo Klanjšček, si z vsemi temi izboljšavami prizadevajo nuditi prijetnejši dom 240 stanovalcem, kolikor jih lahko dom sprejme.
V domu poteka tudi pestro kulturno in družabno življenje. Poleg pevskega zbora imajo še kuharski krožek, razna rekreativne in druge dejavnosti. O pomenu te dimezije bivanja v domu je v svojem nagovoru spregovoril tudi minister Vlado DimovskL »Ob obiskih domov starejših in v pogovorih s stanovalci ugotavljam, da je največji problem osamljenost. Ni najpomembnejše število postelj v domovih, temveč kako pestro je življenje v njih.« Kot je dejal minister je izolska investicija le ena od mnogih, ki trenutno potekajo v domovih starejših po Sloveniji, v bodoče pa naj bi se ta dejavnost pri nas razvijala predvsem v smeri zagotavljanja možnosti izbire: od varovanih stanovanj, specializiranih oddelkov
Tudi v izolskem domu upokojencev razmišljajo v tej smeri. Kot je povedal Ljubo Klanjšček bodo v prihodnje predvsem izboljševali bivanjski standard s povečanjem števila enoposteljnih sob, ureditvijo apartmajev, ki bi zagotavljali višjo kakovost bivanja, pa tudi posebnega oddelka za bolnike z demenco, saj se povpraševanje po tovrstnih storitvah povečuje. Število stanovalcev, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, se na splošno povečuje. » Če je bilo pred V zadnjih letih se je povečala povprečna starost stanovalcev, ki danes znaša okrog 85 let, vse več pa je stanovalcev, ki so starejši od 90 let. Slednjih je trenutno v Domu 44, najstarejša stanovalka pa ima 98 let.
V Domu upokojencev stavijo tudi na tesno povezanost z okolje, v katerem delujejo. Redno sodelujejo z izolskih Društvom upokojencev ter se pojavljajo na različnih prireditvah. Ob 50. letnici delovanja pa so letos prijeli tudi občinsko priznanje.
(Karmen Bučar)
r---------------------------n

Vse manj je dobrih gostiln,..
60 let prekomorskih brigad
OSVOBODITEL)! V KOPRU
V nedeljo 5. oktobra bo v Kopru velika vseslovenska, zlasti pa seveda vseprimorska proslava v počastitev 60. obletnice ustanovitve znamenitih prekomorksih brigad in drugih prekomorskih enot. Prekomorskih brigad je bilo pet, zadnjo so sestavljali predvsem Štajerci, Korošci in Gorenjci, prve štiri pa so se predstavljali v absolutni večini Primorci in Istrani. V teh brigadah in drugih prekomorskih enotah, v letalstvu, mornarici pri tankistih in drugje so se proti nacifašizmu bojevali domala po vsej tedanji Jugoslaviji, zlasti pa so se žrtvovali pri sklepnih operacijah na zahodu.
Znano je, da so te enote z ene strani sestavljali fantje, ki so se na afriških frontah in drugje, čim se je dalo, zatekali k zavezniškim četam, z druge pa večinoma pripadniki posebnih kazenskih bataljonov, ki jim italijanski režim ni dal orožja in drugih bojnih rekvizitov, saj je sumil, da so tako ali drugače že povezani s partizanskim gibanjem doma. Primorcev in Istranov je med prekomorci bilo kar več kot 20 tisoč, vseh Prekomorcev pa nekaj pod 30 tisoč.
Pokrovitelj proslave je predsednik države dr. Janez Drnovšek, kar seveda potrjuje ključno vlogo teh enot med narodnoosvobodilnim bojem. Odbor je povabil na srečanje tudi veleposlanike držav, ki so med drugo svetovno vojno bile članice zavezniške koalicije proti nacifašizmu, hkrati pa so tudi pomagale pri opremljanju teh enot, seveda poleg druge pomoči. Na srečanju bo dobrodošlico izrekel predstavnik Občine Koper, o prekomorcih in njihovem izročilu bo govoril prekomorec, časnikar in publicist Miro Kocjan, slavnostni govornik bo minister za obrambo Anton Grizold, sklepno misel pa bo izrekel predsednik Zveze borcev Slovenije generallvan Dolničar.
2000 UDELEŽENCEV
Organizatorji pričakujejo vsaj 2.000 udeležencev, od tega bo prekomorcev morda okrog 700. Kultumo-umetniški del bo kar se da pester, saj bodo nastopili pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, pevski zbor Tabor iz Lokve, pevski zbor iz Loparja, pevski zbor iz Dekanov ter zbora Fran Venturini od Domja in Valentin Vodnik iz Doline, kot zastopnika zamejstva. Zbore bo vodil Anton Baloh, posebno vlogo pa bo pri tem igral znani zamejec, tudi sam prekomorec Oskar Kjuder. Sodeloval bo pihalni orkester Koper, nastopila bo plesna šola prav tako iz Kopra, recitirala pa bosta Anton Petje in Boris Cavazza Režiser proslave jeAndrej Jelačin.
Začetek slavnostnega zborovanja v dvorani koprske Bonifike bo ob 11. uri. (AB)
IMDG2.T?iE
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
V
... ena od teh je gostilna Korte
DA, OPUŠČAM KAJENJE !
J
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER, ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO, VOJKOVO NABREŽJE 4/A, KOPER, ORGANIZIRA DELAVNICE "DA, OPUŠČAM KAJENJE" S PRIČETKOM V MESECU OKTOBRU 2003.
ZA VSE INFORMACIJE NAS OBIŠČITE ALI POKLIČITE (05) 66 30 820,823.
Nogomet 2.SNL
NK TABORMNK IZOLA ARGFTA 2:2 (2:11
SEŽANA - Stadion Rajko Štolfa, gledalcev 200, sodnik Jug 6.5 (Čiginj).
Strelci: 1:0 Savič (2), 1:1 Klariča (5),
2:1 Vodopivec (35), 2:2 Klariča (90)
MNK IZOLA ARGETA:	Bučar 7,
Franetič 6.5 (od 37. min. Malikovič 7),
Grižonič 7, Ružnič 6.5, Božič 7, Šabič 6.5 (od 46. min. Apollonio 6.5), Radovac 6.5, Nadal 6.5 (od 61. min. Breč -),
Klariča 7.5, Bečaj 6.5, Dobrin 6.5.
Rumeni kartoni: Bečaj, Dobrin, Franetič,
Klariča, Nadal.
Pričakovanja nekaterih, da bi Izdani na tem gostovanju- tako kot Brice, premagali tudi Kraševce^ se niso izpolnila. Novinci v ligi so tokrat prikazali najboljšo igro v tej sezoni.
Goste z morja so presenetili že na začetku tekme, ko so povedli po napaki izolske obrambe. Spodrsljaj pa si je nekaj minut zatem privoščil tudi sežanski vratar Bole. Ta ni dobro ujel žoge, kar je izkoristil Klariča, ki z bližine ni imel težkega dela. Zanimiv začetek tekme je obetal pestro in enakovredno predstavo, a ni bilo tako, saj so domačini imeli več od igre in po prostem strelu preko Vodopivca podvojili vodstvo.
Tudi drugi del ni prinesel bistvenih sprememb. Kraševci so prevladovali^ na igrišču in še močneje oblegali BUČ3rj6V3 vrata, kateri je z dobrimi intervencijami večkrat rešil lastno mrežo. Izdani so
sicer večkrat streljali na sežanski gol, a ----------—
brez Uspeha. Preobrni je prišel V zadnji minuti, ko je v gneči pred domačim golom žoga prišla do Kislice, ki je z glavo zadel in razveselil tudi dobro desetino ribarov na tribuni. Takoj zatem se je zgodil sporen trenutek: MSlikOVlČ je po dvoboju z BOletOID obležal pred sežanskim golom in nekdo od Izolanov je mimo njega poslal žogo proti golu. Iz sredine je pritekel Breč in zatresel mrežo, a je sodnik že dosodil prepovedani položaj Malikoviču in razveljavil zadetek.
V nedeljo prihaja v goste zadnjeuvrščena SVObOdS in to bo v prvem krogu prvenstva zadnja priložnost za modrobele za prvo zmago na domačem terenu.
Ribiči so si tudi ns tej tekmi irabrali kartone. To sodi k nogometu. Vendar je razumljivo, da karton dobiš zaradi nevarne igre, povsem neumno pa je evidenco v sodnikovem kartončku dobiti zaradi prerekanja s sodnikom ali celo zaradi tega, ker ga enostavno pošlješ nekam. Živci gor ali dol, jezik ne sme biti hitrejši od glave in nenazadnje • sodnik svoje odločitve ne bo spremenil Zbirka štirih rumenih kartonov pa pomeni počitek - lahko ravno na zelo pomembni tekmi. Vredno razmisleka!
KAPUČINO
3. SNI-zahod
Avtoplus Kortekse Tolmin 4:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Čendak (53), 2:0 Sedinšek (66-llm), 3:0 Furlanič (78), 4:0 Furlanič (83)
Avtoplus Korte: Horvat, Begič, Pucer (Škropeta), Mehič (Peršič), Mamilovič, Furlanič, Bašič, Serdinšek, Štamfer, Čendak, Banica (Tonejc)
Tolmin seveda ni moštvo, ki bi se lahko primerjalo s Kortami, ki so trenutno verjetno celo močnejše od drugoligaša iz Izole. Kljub temu pa so se domači cel prvi polčas mučili z gosti, ki so se postavili v obrambo in šele po prejetem zadetku v drugem delu so se odprli ter tako omogočili Kortežanom visoko zmago, ki pa bi lahko bila še izdatnejša.
Kljub takšni zmagi in izvrstni gol razliki 17:3 so Kortežani še vedno na tretjem mestu, dve točki za vodilnim GraliStOm iz Pirana in točko za ankaranskim Galebom V nedeljo jih čaka tekma proti skromnemu Transportu, vendar tudi vodilni nimajo hudih nasprotnikov, tako da lahko pričakujemo kar tri zanesljive zmage in nespremenjeno lestvico.
Rokomet
KABETI
RK G0LB CLUB HRPEUE:RB IZOLA 25:33
Izolski kadeti so minulo soboto gostovali pri vrstnikih iz Hrpelj. Domačini so začeli bolje ter povedli s 4:1, a so se naši dovolj hitro »prebudili« in čez nekaj minut povedli (7:8).
Tekma je bila nato dokaj izenačena, a so gostje bolje izkoristili nasprotnikove napake in na odmor odšli s prednostjo treh zadetkov-13:16. V drugem polčasu so domačini pokazali, da se še niso predali, ter v 42.minuti z golom zelo razpoloženega Svetelška (mrežo je zatresel 12x) izenačili na 22.
A sledile so izolske minute, kjer so naši fantje dokazali, da so trenutno boljši in točki sta odšli v Izolo. Pri naših je največ zadetkov zbral Matej Srabotič. V soboto, prihaja v Izolo Koper, ta tekma pa bo verjetno dala odgovor, kdo bo konec l.dela lige pričakal na prvem mestu.
Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Primož Blatnik, David Ivančič, Marko Cvetkovič, Rok Gomezelj 7, Matic Čebulj 4, Rok Jurman 5, Matej Srabotič 8, Uroš Srabotič 7, Matjaž Piantoni Žeger, Matej Kleva 2, Amel Redžič, Miran Kaligarič, Igor Čuk (www.rdizola-kadeti.tk)
(R.G.)
Kegljanje 1. A ženska liga
IZOla:MirotekS 0:8 (2932:32891
Izdane so prepričljivo izgubile z
-----------vodilnim Miroteksom, ki je v tej
konkurenci razred zase, Izolanke pa bodo imele kar precej dela, če želijo obstati v prvoligaškem tekmovanju, saj so trenutno šele na desetem mestu prvenstvene lestvice.
Mali nogomet
Pretekli vikend je bil na novem igrišču na Šaredu malonogometni turnir, kjer so nastopile tri izolske ekipe. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Šošoni in Generacije 67. Zmagala je ekipa Generacije 67 z rezultatom 3:0. V drugi tekmi so se s poraženci iz prve tekme pomerili igralci Bambusa in slavili z rezultatom 1:0. V zadnji in odločilni tekmi za prvo mesto sta se tako pomerili ekipi Bambusa in Generacije 67. Slavili so slednji z rezultatom 3:2 in tako osvojili prvo mesto. Najboljši strelec je bil član zmagovalne ekipe, Generacija 67, Dare Milanič s tremi goli. Turnir se je zaključil z zabavnim večerom in piknikom.
Rezultati:
Šošoni - Generacije 67 0:3 Šošoni-Bambus 0:1 Bambus - Generacija 67 2:3 Vrstni red:
1. Generacija 67,2. Bambus, 3. Šošoni (EŠ)
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Športi
Rokomet je že ne prvem tiru, zadnji štartajo naši in sicer v soboto v gosteh pri Dobovi. Obračun starih znancev, vendar se je po izpadu pri obeh ekipah precej stvari spremenilo. Sicer pa je bil pretekli konec tedna kar uspešen.
Ekipa kadetov nadaljuje z zmagami (v soboto derbi s Koprčani) , nekoliko grenkobe je pri mladinski ekipi, ob dobri igri v prvem polčasu, so v drugem zapravili točko. Ob vsem pa moti (vsaj mene), odnos nekaterih igralcev, namreč stvari in rešitve jemljejo dobesedno v svoje roke. Seveda so to »ostanki« katere se sedaj ne tolerirajo več, rokometno znanje bo potrebno nadgraditi tudi s »splošnimi« normami. Tudi pri dekletih so zabeležili prvo zmago, res samo na prijateljski tekmi v Opatiji, nekaj samozavesti pred sobotno Olimpijo res ne škodi. Poznane razmere seveda ne obljubljajo nič kaj nepričakovanega, brez želje in borbe pa dekleta tudi ne bodo delila točk. Kakšen bo konec (prvenstva), je morda lahko napovedati, vrh je znan, spodnje pozicije pa bodo burile duhove.
Kot vedno, pa so borbe za obstanek še lahko zanimive,	zlata	sredina	skoraj nikogar ne
pritegne. Nekako tako so tudi izolski balinarji v zadnjih dveh kolih obdržali status, njihove kvalitete seveda sodijo višje, ampak, brez pokritih igrišč je tudi njim težko slediti Sloveniji. Priprave za prekritje se žal vedno ustavijo pri denarju, morda bodo le končno zaživeli vsi načrti (želje) po športnih površinah v naši občini. Vsi športni uspehi seveda ne kažejo na »krizo«, kar nekaj klubov in društev pa vadi na mejah normale. Morda pa se nas bojijo, ob vseh kar nam pripada, bi se o Izoli še kako govorilo.
www.goldenindex.com
g
Balinanje 1. liga-meški
Jadran izel&Orleklaver 24:0 Jadran izolmZabiče 14:10
Izolani so tokrat zaigrali tako kot znajo in osvojili dve gladki zmagi, posebej vredna pa je zmaga nad drugouvrščenim moštvom letošnje prve lige (Zabiče) in enim glavnih kandidatov za napredovanje. V tem srečanju se pokazalo, da je izolsko moštvo sposobno doseči bistveno več kot so pokazali doslej, ko so osvojili vsega 24 točk in so pri dnu prvenstvene lestvice. Še sreča da sta moštvi Kozleka in Orleka bistveno slabši, tako da se jim za obstanek res ni treba bati.
Namizni tenis Petrina in Fatorič bronasta
V nedeljo je na Jesenicah potekal 1.odprti turnir Rslovenije za mlajše kadete in kadetinje. Lep uspeh je tokrat dosegel Blaž Petrina, ki je izgubil šele v polfinalu proti Mačku iz Murske Sobote. V glavni del med 32 najboljših se je s prvim mestom v predfmalni skupini uvrstil tudi Luka Argenti. Nato je za med 16 najboljših izgubil z Neratom iz Murske Sobote. Pri dekletih je najboljše odigrala Kristina Fatorič, ki je tudi prišla do polfinala in nato izgubila proti Zupančič iz Mute tesno z 2/3. Grizelj Maja in Lazički Maruša sta dosegle tretje oziroma četrto mesto v predtekmovalni skupini in se nista uvrstili v finalni del tekmovanja.
Veslanje
ŠE ZADNJA - SPRINT REGATA NA UUBUANICI
Priveslali smo do konca veslaške sezone in jo zaključili s sprint regato na Ljubljanici v soboto 27.09.2003. Zjutraj nas je v Ljubljani kot se zanjo tudi spodobi, pričakala megla, ki pa se je kasneje dvignila in lahko smo odveslali približno 300 metrov dolgo oziroma kratko progo. Regata je izredno zanimiva za gledalce, saj jo lahko spremljajo od starta do cilja, kar pri regatah na 2000 metrov ni možno.
Naš mladinec Jaka Vadnjal je bil v enojcu drugi, mladinki v dvojnem dvojcu Veronika Macarol in Tadeja Rehar tretji, v dvojnem dvojcu za člane je z Boštjanom Božičem veslal Iztok Butinar in osvojila sta tretje mesto, najzanimivejši pa je bil mix dvojni dvojec v katerem sta veslala Tadeja Rehar in Boštjan Božič in bila druga.
Sedaj pa nas čaka zima, ki pa ni namenjena zimskemu spanju, ampak pretežno suhemu treningu.
Vsako toliko se bomo pozabavali s kakšnim testiranjem na ergometrih in takoj bo spet tukaj pomlad in regate, regate, regate... (M. Gerževič, L Butinar)
Judo
Zmaga EdiseGmeraševič
V soboto 27,septembra je bilo v športni dvorani Bonifica v Kopru l.mednarodno tekmovanje za Pokal Kopra 2003. Sodelovalo je 200 tekmovalcev iz 26 klubov Slovenije, Hrvaške in Italije.
Ekipno je pri starejših zmagala ekipa Impola iz Slovenske Bistrice, pri mlajših kategorijah pa ŠD 15.maj Marezige. Tekmovalci ŠD Vitalis so se odrezali takole.
Med cicibani je 3. mesto dosegel Tomislav Pranjič (kat. do 30 kg) , 5. mesto pa Jan Bajramovič (kat. do 30 kg).
Pri mlajših deklicah je dosegla 2. mesto Mirela Fatkič (kat. do 52 kg) in 3. mesto Sara Čehič (kat. nad 57 kg).
Med starejšimi deklicami je zmagala Edisa Omeraševič (kat. do 40 kg), Romi Smajlagič (kat. do 57 kg) pa je bila 5-ta. V kategoriji nad 57 kg je 2. mesto pripadlo Jerneji Salober, 3. mesto pa Sari Čehič.
Starejše dečke je zastopal Klemen Kristijan (kat. nad 66 kg) ki je dosegel 5 mesto.
ŠD Maestral organizira v novem šolskem letu 2003/04
Športno - rekreativno vadbo za :
a.	) šolske otroke ( 6-9 let ) : športna delavnica
b.	) srednješolce-ke : odbojka
c.	) odrasle : odbojka, košarka
Z vadbo bomo pričeli v oktobru.
Vse dodatne informacije ( prijave ) dobite vsak dan v tednu od 8.00 do 10.00 ure na tel.: 05/ 640 39 90 ali 041/644 817 ( Tone Barič )
Avtomobilizem KONČNO SPH VSI SKUPAJ
Ljubitelji avtošporta v Sloveniji še posebej na Primorskem, že dolgo niso s takim navdušenjem pričakovali kakšne dirke. Letošnji Rally Saturnus bo že 26. po vrsti.
Po nekajletnih sporih med dvema zvezama in po spomladanski preložitvi, ki je že dišala po odpovedi, se bo ta konec tedna več kot sto posadk iz osmih držav le zapeljalo čez startni oder v Idriji. Tekmovanje bo štelo tako za evropsko prvenstvo kot tudi za točke slovenskega državnega prvenstva.
Konkurenca bo tokrat na zavidljivi ravni, saj bo nastopilo nekaj izjemnih tujih posadk, po dolgem času pa bodo na isti dirki tudi vsi najboljši slovenski vozniki. Prvi favorit je brez dvoma Claudio De Cecco s Peugeotom 206 WRC. Italijan, ki je pred kratkim slavil tudi na Rallyju Alpi Orientali, pa vseeno ne bo imel lahkega dela. Kar nekaj voznikov bo komaj čakalo na svojo priložnost. Predvsem Andrej Jereb, že drugič prvak Srbije in Črne gore, ki ima sicer nekaj težav s svojo dirkalno zverino, pa Madžar Peter Szolloszi (Škoda Octavia WRC), odlični turški voznik Ercan Kazaz (Citroen Saxo kit car) in Čeh Martin Knajzl (Škoda Octavia kit). Nikakor ne smemo vnaprej odpisati tudi Milana Bubniča (Lancia Delta HF),
Tomaža Kaučiča (Renault Clio S1600) in Slavka Komela (Opel Astra Gsi). Vse skupaj bo začinjeno še z nastopajočimi v ostalih razredih, kjer predvsem ne gre pozabiti na hordo pogumnih mladcev v neumrljivih Vugih. (Vlado Krivec)
Jadranje
SKROMNO EKIPNO RF OPTIMISTOV
Na državnem prvenstvu ekip v razredu Optimist je bila tokrat konkurenca slabša od pričakovane, saj se tekmovanja niso udeležili jadralci Jadra iz Kopra, organizator, ŠD Piran pa ni dovolil nastopa ekipi izolske Burje, saj so v svojo ekipo prijavili tekmovalca ŠD Piran, Božiča, ki je pred dnevi prestopil v izolski klub.
Tako se je glavni boj za naslov prvaka bil med jadralci ŠD Piran in mladimi jadralci izolskega Olimpica. Obe ekipi sta po prvem dnevu imeli enako število točk, ker pa v nedeljo ni bilo regat je na koncu slavila ekipa iz Pirana, ki je v neposrednem dvoboju za točko premagala Izolane.
PRIHAJA BARCOLANA
Drugo nedeljo bo v Tržaškem zalivu znana regata BArcolana na kateri bo spet sodelovalo vse kar jadra v tem delu JAdrana, že v soboto pa bodo na mali Barcolani tekmovali jadralci v razredu Optimist, kamor se odpravljajo tudi vsi najboljši slovenski mladi jadralci.
UrniK športnih delavnic ŠD Maestral:
-	športne delavnice za otroke od 6 - 9 let torek, četrtek od 16:30 - 17:30 v OŠ D.Alighieri
-	rekreacija za odrasle torek 20:30 - 21:30 v OŠ D.Alighieri
ŠPORTNO DRUŠTVO

IZOLA / Ljubljanska 51 /Jsl 6418-042
_______________URNIK
pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJŠE CENE NA OBALI
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
anaaaouBHiMMHHMnJBBMHHHHlMHH
MNK Izola vpisuje nove člane letnik 95 in mlajše za sezono 03/04. Vpis vsak torek in četrtek v pisarni kluba na izolskem stadionu med 18 in 19 uro.
Kako to počnejo drugi
V TURIZMU IE POSNEMANIE DOVOLIENO
Menton je francosko mediteransko mesto, potisnjeno v zaliv med italijansko Vcntimiglio in monaški Monte Carlo. Seveda je obmorsko, predvsem turistično mesto, veliko za tri Izole a s starim mestnim jedrom, ki premore komaj kakšno ulico več od naše stare Izole. Mesto ima z Izolo toliko skupnega, da bi se lahko kar pobratili, saj premorejo ribiško floto, imajo marino, mandrač, odprto plažo in celo naš, izolski vlakec, ki je menda doma iz Švice. Skratka, Izolan se v Mentonu počuti povsem domače in zato sem si lahko privoščil nekatere primerjave in skušal ugotoviti, kako oni strežejo nekaterim stvarem, ki nam povzročajo toliko težav.
PROMET SKRIT POD ZEMLJO
nsi,?	|if mmm š V Mentono
® okolici ni nič manj avtomobilov kot v Izoli, le da jih tam zelo dobro skrivajo in mesto ne daje videza garaže z nekaj rezerviranega prostora za pešce. Prej je obratno, saj so avtomobili dobro skriti po javnih podzemskih garažah, kjer so seveda varni in predvsem ne zasedajo prostora meščanom, ki se tudi v Mentonu radi sprehajajo po mestu. Parkiranje je seveda treba plačati, vendar cene niso zasoljene. En dan parkiranja v hotelski kletni garaži, v katero zapelje običajen lift, je stal približno 2 tisočaka, za teden dni parkiranja v garaži pa je treba odšteti 40 eurov. Domačini parkirajo na označenih parkiriščih v stranskih ulicah in v javnih garažah, ki so menda bistveno cenejše od hotelskih. Tudi v Mentonu imajo cono za pešce, kjer v petih dneh ni bilo videti niti enega motornega vozila ampak so si trgovci in gostinci pomagali z vozički. Pravzaprav so to počeli njihovi dobavitelji in tudi to je bil dogodek posebne vrste, saj je vsak voziček drugačen in vse se dogaja dokaj glasno in veselo.
Tudi v Mentonu premorejo naš vlakec (enak vozi tudi po pisti v Monte Carlu) le da tam vozi po obvoznici okoli mesta in je, za razliko od našega, električen, tišji in hitrejši.
TO KAR MESTO MORA IMETI
Stari del mesta ima vse, kar takšno mesto mora imeti. Ima glavno ulico rezervirano za pešce na njej pa si vrstijo trgovine, kavarne, slaščičarne, trafike, male restavracije, pekarne, cvetličarne, trgovine s spominki itd. Ulica ni nič daljša od naše Ljubljanske a premore natanko 14 malih restavracij z izvrstno hrano, 6 barčkov v katerih postrežejo tudi z malimi prigrizki, 5 malih pekarnic in slaščičarn, dve prodajalni sendvičev in podobnih dobrot, dve sladoledarnici in dve restavraciji s palačinkami (Crepes). Poleg tega je v ulici še 5 trgovin z značilnimi pregrinjali, začimbami, keramično posodo in drugimi provansalskimi značilnimi izdelki, dodati je treba še 4 klasične trgovine s spominki, 2 trafiki, ena cvetličarna, trgovina z naravnimi zelišči, izvrstno založena bomboniera in tri trgovinice s čevlji.
' « r M
h At-i
Vsak lokal ima notranji del in zunanji, s tendo pokriti del, ki je jasno označen na ulici, lastniki pa so dolžni svojo ponudbo predstaviti tudi pred lokalom, saj prav to ulici daje življenski utrip.
V nekaj dneh smo spoznali na tej ulici spoznali tudi tri vedeževalce, dva harmonikarja, beloruski trio, dva prototipa klošarjev, nekaj zelo kulturnih pijančkov in pristaša ameriških Indijancev, ki je sicer bil tudi natakar v bližnji Creperiji (palačinkarnici). Seveda ne smemo pozabiti na bolšji trg ki so ga uredili kar na trgu obkroženem z restavracijami, neposredno ob glavni zelenjavni tržnici, ki je umeščena v stavbo nekdanjega skladišča, okoli nje pa je pravi Ponte rosso pa tudi prodajalci domačega vina, sirov in salam so tam razstavili veliko zanimivega. Javnega stranišča nismo videli, zato pa so vsi trgovci in gostinci nasmejani in prav nič slabe volje, če kdo uporabi njihovo stranišče, saj običajno na ta račun tudi prodajo kakšno pijačo.
SKRIVNOST JE V SKROMNEM
Čeprav je Menton sredi razvite Evrope delajo marsikaj po domače. Imena ulic so napisana tako, kot se jim je kje zdelo: nekje vklesana v navaden kamen, drugod zgolj napisana na fasado. Tudi z drugimi usmerjevalnimi napisi, ki smo jih Izolani pred tremi leti zaupali visokousposobljeni in priznani firmi a
nimamo še niti enega, se ne ukvar-ajo preveč. Jasno je le to, da ne hlepijo za pisanimi in migetajočimi svetlobnimi napisi ampak je večina napisov le na fasadah ali lesenih tablah, največkrat napisana kar z roko, tako kot je to počel zadnji in zdaj že nekdanji izolski črkoslikar. Pritegnila nas je majhna kovinska tabla z napisom eko muzej in glej ga vraga: V stari stavbi sredi mesta, ki je bila pred stoletjem in več znana kovačnica, je eden od potomcev zbral vse mogoče kovaške pripomočke in izdelke, dodal nekaj fotografij in se lotil izdelovanja kovanih spominkov. Muzej je bil vreden četrt ure našega dopusta.
Kar samo se je ponujalo spoznanje, da Izolani o ribiškem muzeju govorimo že dve desetletji, pa ga nimamo niti na papirju. Nedaleč stran je bil muzej mask, ob obali je bil zanimiv del nekdanje utrdbe; posebej atraktivna pa je bila strma stopničasta pot do mestne cerkve.
Vsaka opozorilna tabla je bila drugačna a so vse točno pokazale kam je treba usmeriti korak. Seveda imajo tudi turistično informativno pisarno, ki pravzaprav ni niti večja niti bolj založena od naše.
Ulice so v glavnem pretlakovane, redno čiščene, na večini trgov pa imajo tudi stare pipe iz katerih teče pitna voda, seveda tako, da ne prihaja do prekomerne porabe ampak je poraba limitirana, podobno kot v javnih straniščih.
PO DOMAČE, VENDAR UREJENO
Še vedno ne razumem od kod so naši evropski združevale! pobrali zakonodajo in različne minimume s katerimi strašijo naše gostince, trgovce in male obrtnike in jim dopovedujejo, da ima Evropa pač strožje kriterije. Z izjemo hotela prav nikjer nismo videli ločenega stranišča za moške in ženske, kaj šele dodatnega za personal. Res pa je, da so bili vsi toaletni prostori zelo čisti in vzdrževani. Tudi kuhinje so čiste, vendar majhne in za naše inšpekcije povsem neprimerne. Pa so kljub temu tam pripravljali izvrstno hrano in povsod postregli z vsaj dvajsetimi	vrstami
francoskega	ali
italijanskega vina, da o njihovem	pastisu
(mastika na ledu z dodano hladno vodo), ki ga pijejo za začetek in za konec dneva, niti ne govorimo. Dan začenjajo z brioši, ki jih pripravljajo v malih domačih pekarnicah, končajo pa ga z giricami ali pedoči na domači način (s paradižnikovo omako). Nekateri se odločijo za crepes, ki so francoski nadomestek za italijansko pizzo, veliko pa je takšnih, ki si privoščijo zgolj čaj v kateri od čajnih kuhinj.
BREZ NOČNEGA HRUPA
Menton je turistično mesto v katerem pa vendarle	živijo
^ predvsem domačini, zato je tudi njihov urnik prilagojen potrebam enih in ” drugih. Trgovine zapirajo okoli 22. ure, gostinske lokale ob polnoči, le nekaj jih ostane odprtih kakšno urico dlje, vendar v njih ne vrtijo glasne glasbe niti niso namenjeni plesu ali podobni zabavi. Takšni lokali so ob robu mesta, v samem mestu pa je noč dokaj tiha. Jutranje življenje se začne ob osmih oziroma devetih, čas okrog ene pa je rezerviran za kosilo v katerem od omenjenih lokalčkov.
V samem mestu ni velikih trgovskih centrov, nekaj manjših (kot naše Jagodje) pa je ob nedeljah zaprtih Takrat je zaprta tudi slaba polovica trgovinic in lokalčkov na osrednji ulici, vendar je še vedno dovolj ponudbe, tako da lahko kupite vse, od sladkorja do kruha in od časopisa do spominka. Te "nedeljske" trgovinice so potem zaprte v ponedeljek, ko so odprte tiste, ki so bile zaprte v nedeljo. In tako so brez referenduma problem delovnega časa menda rešili v zadovoljstvo vseh.
ODPRTA PLAZA IN MARINA
Izolani s
radi pohvalimo z brezplačnimi kopališči, takšno prakso pa imajo na francoski ažurni obali že vsa leta. V Mentonu premorejo zaščiteno mestno kopališče, lahko pa si omislite tudi kopanje na odprti plaži, ki jo oblivajo visoki valovi Mediterana. Tudi
marino imajo in tudi njihova je odprta za sprehajalce, le avtomobilom je vstop omejen, približno tako kot je to jf;3 fe \ v Izoli. Občinska stavba je stara, zgrajena v nekakšnem viktorijanskem slogu, imajo svojo redarsko službo, ki JjV ima očitno nekaj več pristojnosti kot naša občinska inšpekcija, policistov pa skorajda ni bilo videti. Skratka,
Izolani bi zlahka preživeli v Mentonu, le s klima napravami bi imeli težave. V Mentonu namreč niso s temi napravami pokvarili niti ene same fasade, saj so jih skrili za dimnike in v hodnike stavb. V tem pa Menton res ni podoben našemu mestu. (DM)
Glasbena šola Izola
FIGOV TOP JE TOKRAT POČIL ZARES
Centra za glasbeno vzgojo ni več. Z reorganizacijo se je preimenoval v Glasbeno šolo Koper, ki ima svoji podružnici tudi v Izoli in Piranu. To pa ni edina sprememba, ki se je zgodila v tej ustanovi v zadnjih dneh. V ponedeljek, 29.09. so bili, na učiteljskem zboru Glasbene šole Koper razrešeni vodje šol (pomočniki ravnateljice) GŠ Koper, podružnice Piran in podružnice Izola: Nuša Gregorič, Darinka Jug in Benjamin Makovec, na novo imenovani pomočniki ravnateljice: pa so: Nuša Umer za GŠ Koper, za podružnico Izola Kristina Babič in za podružnico Piran Robert Stanič.
Darinka Jug je bila vodja šole v Izoli 13 let. Prvič je bila na to mesto izvoljena s strani izolskega kolektiva in imenovana na predlog tedanjega ravnatelja Mirana Hasla na svetu Centra za glasbeno vzgojo Koper. Kasneje jo je ravnatelj Borut Logar imenoval za vodjo šole in kasneje tudi za pomočnico ravnatelja - za GŠ Izola, kar je pomenilo prehod na polovično učno obvezo poučevanje klavirja in polovično »uradniško« zaposlitev. Pred dvema letoma se nova vršilka dolžnosti ravnateljice in kasneje ravnateljica CGV Marija Gombač ni odločila za razrešitev, saj se je bližala obletnica šole, Darinka Jug pa je predsedovala odboru za proslavo 50. obletnice glasbene šole Izola Kot zanimivost gre omeniti, da so vsi trije novo imenovani pomočniki ravnateljice nekdanji učenci glasbene šole Koper.
ZAHVALA SVETA STARŠEV
Darinka Jug, pomočnica ravnateljice Centra za glasbeno vzgojo Koper s prvim oktobrom zaključuje vodenje izolske glasbene šole. Starši učencev te ustanove se ji želimo tudi javno zahvaliti za dolgoletno prizadevno in uspešno delo.
Glasbena šola Izolanom že vrsto let zagotavlja kvalitetno osnovno glasbeno izobraževanje, odkrila je številne talente, ki so kasneje prerasli v vrhunske glasbenike, postala je center kulturnega dogajanja na glasbenem področju v Izoli.
Šolo s sedežem v Besenghijevi palači so v tem času začeli obnavljati, hkrati pa je pridobila tudi nove prostore, ki jih je zaradi povečanega obsega dejavnosti nujno potrebovala. V njej so se zvrstili številni koncerti in mednarodne poletne šole. Petdesetletnico delovanja je šola proslavila z glasbeno-scenskim delom »Figov top«, ki je doživel številne pohvale glasbenih in gledaliških strokovnjakov. Kolektiv glasbene šole se je v preteklih letih okrepil in pomladil in uspehi na regijskih ter državnih tekmovanjih niso izostali. Mladi Izolani so pogosto sodelovali in zmagovali tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Ne smemo tudi pozabiti, da se je izolska glasbena šola v tem času uveljavila tudi z otroškim in mladinskim pevskim zborom, ki sta domov prinesla številna priznanja. Na to, da imamo v Izoli najboljši otroški in mladinski pevski zbor v slovenskem prostoru, smo bili ponosni vsi Izolani. Zbora sta s svojim petjem popestrila številne proslave, ponesla pesem na podeželje in tako obogatila kulturno življenje okoliških vasi. V okviru šole uspešno deluje otroški pihalni orkester, ki vzgaja glasbenike za mestni pihalni orkester. Mladi, ki jih zanima sodobnejša glasba, pa so pred kratkim ustanovili tudi jazz skupino. Uspešni in talentirani glasbeniki, ki so svojo glasbeno pot začeli v Izoli, se radi vračajo in predstavljajo na samostojnih koncertih. V zadnjem času je šola dala kar nekaj mladih Izolanov, ki nadaljujejo glasbeno izobraževanje na umetniški gimnaziji v Kopru.
Če se torej ozremo na zadnjih dvanajst let delovanja glasbene šole, lahko ugotovimo, da se je ta uveljavila v domovini in tujini ter tako doprinesla k prepoznavnosti in ugledu našega mesta. Za vsemi uspehi mladih glasbenikov pa se seveda skriva prizadevno in požrtvovalno delo učiteljev ter uspešno vodenje. Darinki Jug, vodji glasbene šole Izola, je to vseh dvanajst let nedvomno zelo dobro uspevalo.
Barbara Dobrila v imenu sveta staršev GŠ Izola
Mediteran festival
OSMA SEZONA JE ZAOKROŽENA
S sobotnim koncertom izvrstnega mariborskega seksteta z imenom Ezl Ek je Maditeran festival tudi uradno zaključil letošnjo osmo koncertno sezono. Trinajst koncertov so organizatorji izpeljali po programu, štirinajstega pa so morali prestaviti, saj je bil Manziolijev trg na dogovorjen datum zaseden in tako so se morali dogovoriti za kasnejši nastop.
V izrednem okolju kluba Horizont pod Belvederjem so izvrstni mariborski glasbeniki odigrali vse pesmi iz svojega prvega albuma pa tudi nekaj novih, ki jih že vneto pripravljajo za svojo drugo zgoščenko. Njihov kavarniški swing je izvrstno prepleten z elementi jazza, zaslediti pa je moč tudi zvoke klezmerja in dokaj šansonjerske vokalne linije. Poslušali smo pripovedi o različnih ljudeh s štajerskega konca in se greli z živahnimi ritmi, za dodatek pa smo dobili še izvrsten brodet mojstra Elvisa in tako je bil večer res prijazno lep, čeprav je zunaj že dišalo po zimi.
Letošnji Mediteran festival je bil zadnji te vrste. Za naslednje leto organizatorji pripravljajo drugačen koncept z nekoliko manj zvenečimi imeni pa več koncerti v krajšem časovnem obdobju na različnih lokacijah. Pri organizaciji koncerta skupine Ezl Ek sta Mediteran festivalu pomagala koncem Istrabenz in Banka Koper.
OBALNA PAŠTETA
KlubShoto(Podbelvedere)
Sobota 4. oktobra ob 18.00
Nastopajo: No Limits, Sensation, Momci, Agonija, Pornostars, Black Oath, Insenity in Dj-ji: lan-F, Stzn-x. Chox
Za vstopnino 1.000 tolarjev boste poleg koncertov dobili še CD s posnetki vseh nastopajočih in drink. Za lačne bo brodet in bodo sardelice. Na ovitku CD plošče Obalna pašteta smo prebrali naslednje:
ZAKAJ OBALNA PAŠTETA
Vse se je začelo tistega januarskega dne, ko smo z Obradom ugotovili, da je škoda, da najboljši plač na obali stagnira, prepuščen dežju, snegu, toči, neuvidevnim turistom, afteijem in ostalim naravnim katastrofam te naše kratke obale, medtem ko pa lokalna, koncertov željna mladina, stagnira po lokalih, na pomolih in pred MTV-jem, gledajoč kako zgleda zabava na bolj "naprednih" delih tega planeta.
Obrad je dal na razpolago prostor, nekaj opreme sva imela, nekaj prijateljev, ki imajo opremo tudi, in volje. Dosti volje. In tako smo pod okriljem Društva za zabavo in sprostitev Horizont začeli prirejati prve koncerte; ne brez problemov, seveda. Izpadi elektrike, last-minute iskanje opreme in izgubljenih bendov, ki jim nobeden ni znal povedati kje smo, promoviranje	mestnim oblastem
nezaželjenega projekta na še manj zaželjeni lokaciji, iskanje prostovoljcev, ki bi za nekaj piv cel večer stregli, stražili, pekli in predvsem konkuriranje z največjim antagonistom klubskih scen nasploh, ki pa je na obali našel še posebej plodna tla za uspeh: kafiči z zastonj glasbo v živo.
Prvi odzivi so bili presenetljivi, potem padec in sedaj nakakšno ustaljeno število obiskovalcev, ki nam je dalo korajže za še en korak naprej: organizacijo našega prvega festivala.
1. tradicionalna obalna pašteta naj bi bila nekakšna revija tistega, kar se trenutno vadi po obalnih garažah in zakloniščih (ali vsaj del tega); pa še nastop treh obalnih (ok, primorskih) dj-jev. Pa še prvo neuradno odprto svetovno prvenstvo v BEB (behind enemy's back) fightingu. Ideja je bila od Viktoija in Šraufstoka, poleg sedmih bendov in treh dj-jev bo Blaško imel delavnico za izdelovanje inštrumentov (za otroke in starejše otroke), Maša in Katja bosta pokazali spretnosti v točenju pijač, Pegan in Puljo nas bosta krepčala s sardelami na žaru, Žeži je že znan po svojem brodetu, Current, Jackson in Saškin bojo delili pravico na športnem tekmovanju, Magic bo slikovno dokumentiral dogajanje...nekako bi lahko pritrdili, da je Izola spet dobila svoje mladinsko kultumo/koncertno dogajanje. In to je, mislim, najpomembnejše.
Zahvalila bi se rada, poleg že naštetim ljudem, tudi Folpom, trgovini muzikalije Sever in radiju Koper za večkratno izposojo mikseija, Mediteran festivalu za mikrofone in stojala, Ireni za oblikovanje plakatov in tega ovitka; in seveda Obradu za prostor, društvo, toaste, hamburgeije, kalamare, krompir, pivo...
Chupa, Uroš
MILO ZA ZAJFO NAPOLNIL ODEON
Po premieri polurnega igranega prvenca v prepolnem koprskem gledališču so se cineasti iz KOPERWOODA predstavili tudi v skoraj polnem izolskem ART KINU ODEON. Film je poleti posnela skupina navdušencev ob podpori in sodelovanju Območnih izpostav JSKD Izola in Koper, Kud STEPS in Kid PINA.
Gre za kriminalko v kateri se vse vrti okrog kipca Boga spanja z indonezijskih otokov. Družbo, ki je film, vreden ogleda, ustvarila, je potrebno navkljub spodrsljajem, pohvaliti. Dokazali so namreč, da se lahko z iznajdljivostjo in veseljem do ustvarjanja, marsikaj, kar izgleda na prvi pogled nedostopno in neizvedljivo postori. Film si bo mogoče v kratkem ogledati v Piranu. Za tiste ki jm je Piran predaleč pa povejmo, da bo ponovna projekcija kmalu tudi v Izoli Kdaj in kje pa boste pravočasno obveščeni.
KATJA JE OPOZORILA NASE
Katja Flego, ki je nastopila na finalnem izboru letošnjega natečaja za Supermodel Slovenije sicer ni bila izbrana med tri najboljše a je s svojim nastopom prepričala in zagotovo se ji obeta lepa kariera fotomodela, seveda če se bo za kaj takega odločila.
Izbor Supermodel Slovenije 2003, je drugače kot na primer izbor za Miss Slovenije ali Miss Universe. Izbor Supermodel	organizira	namreč
najprestižnejša agencija Ford iz New Yorka, zmagovalki pa se obeta ekskluzivna manekenska pogodba z agencijo Ford v višini 250 tisoč dolarjev in vstop v vrh
svetovne modne industrije.
V sobotnem neposrednem prenosu na prvem programu nacionalne TV je Katja nastopila suvereno in tako uspešno nadaljevala tradicijo Izolank, ki sta jo pred njo potrdili tudi Nika Tomažinič in Bojana Dujmovič, ki sta že naredili uspešno mednarodno manekensko kariero.
Predstava Borisa Kobala: Dr2]£l KUC3I) tl PISCIH
petek, 3. oktobra je RAZPRODANA.
Ponovitev predstave je naslednji dan, v soboto, 4. oktobra ob 20.00 v Kulturnem domu.
Rezervacije vstopnic : Galerija ALGA Izola od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Tel.: 641 8439
4. oktober - SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI
koncert
4. oktobra 2003, ob 18.00 Manziolijev trg, IZOLA
JAN PLESTENJAK, SLAVKO IVANČIČ, POLONA FURLAN, LARA BARUCA, ALEKSANDRA ČERMELJ IN ZDENKO COTIČ, PUDDING FIELDS, D-FACT, NIGHT JUMP, DELIRIUM, MEF IN NOB, ANIKA HORVAT ter LINK
Popoldanske in vzporedne dejavnosti: od 16.00 delavnice za najmlajše, fotografska razstava in razstava najboljših likovnih del natečaja »Živali moje prijateljice«
Vstopnina: 900 sit ali pasja hrana v protivrednosti zneska
S tvojo prisotnostjo boš pomagal(-a) nahraniti pse v obalnem zavetišču ter pokazal(-a), da ti ni vseeno!
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
vabi
otroke od četrtega do šestega leta na uro pravljic, ki bo v torek, 7. oktobra ob 17. uri, v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
Prijazno vabljeni!
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Ul. Oktobrske revol. 1,6310 IZOLA e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 14h, v četrtek od 8h do 14h in od 16h do 18.30 http://www.borzaznanja.mss.edus.si
Želite postati član primorske Borze znanja?
Pokličite Borzo znanja v Izoli ter zaupajte nam željo po znanju, informacijah ali spretnostih. Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. Če med našimi člani ni oseb, ki bi zadovoljevali vašim potrebam, se bomo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih.
Oglaševanje je anonimno in brezplačno!
Ponudba naših članov je zelo pestra in zanimiva.
Med drugim vas lahko naši člani poučijo: * O reji živali, nasveti v zvezi z zdravjem, rejo in prehrano živali * Pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev * Vse o slovenski kuhinji * O izdelavi keramičnih izdelkov * Ponujajo pa vam tudi znanje slikanja in risanja na svilo * Kako vzdrževati svoj računalnik; * Spoznajo pa se celo na vzrejo polžev. In po čem naši člani povprašujejo? * Naša članica bi se rada naučila tehnike REŠALJE-ja; * Poznate morda starogrščino? * Naš član se zanima o popotvanju po Bahamskih otokih; * Vse o znanju bio-kmetijstva; * Po znanju šivavanja ribiške mreže;
KINO ODEON - Art kino
2.10.
Dll18.30in20.30 IRTKINoSamOVO poletje (Summerof Sam)
režija in scenarij: Špike Lee / igrajo John Leguizamo, Adrien Brody, Mira Sorvino, Jennifer Esposito, Michael Pispoli, Bebe Neuwirth, Anthony LaPaglia, Ben Gazzara / ZDA, 1999, barvni, 141 minut
3.10
ob20.30 artkino Novi slovenski film
igrajo Grega Zorc, Tjaša Železnik, Manca Dorrer, Primož Pirnat, Jaka Ivanc / Slovenija, 2002 Art kino Odeon bo v filmskem programu zajemal tudi slovensko filmsko produkcijo. V terminih, ki so rezervirani za slovenski film, bomo hkrati povabili člane filmske ekipe. Za prvi film v tem ciklusu bo v petek, 3.10.2003 v Izoli premierno prikazan slovenski film Ljubljana, režiserja Igorja Šterka. Ob tej priložnosti se bo publiki predstavil tudi režiser g. Igor Šterk, ki bo po filmski projekciji, v razgovoru s publiko, predstavil svoj film in delo na filmu. Vabljeni !
3.10 otlODO 4. in 5.10Jb 18.00/2030 6. in 7.10ob18.00
Pirati s Karibov - Prekletstvo črnega bisera
Režija: Gore Verbinski/Scenarij: Jay Wolpert / Igrajo: Johnny Depp, Orlando Bloom, Geofrey Rush, Jack
Davenport...
galerija ALGA
Otvoritev razstave
Triptih
MILENE PUŠLAR
v četrtek, 2.oktobra ob 19.00 uri
Umik galerije: 10.00-12.00/17.00-19.
Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave likovnih del, ki so nastala junija letos na Likovni koloniji
OSP 2003
v petek, 3. oktobra 2003, ob 20. uri,
v izolski Sončni dvorani (Giordana Bruna 6).
Večer se bo nadaljeval s koncertom Met S NOB.	J$KD
ulica Girodana Bruna 6 Izola
Sdlitljll DMijli
Likovna kolonija OSP 2003 je potekala od 28.6. do 5.7.2003 v Ospu v okviru Festivala OSP OFF, v soorganizaciji Območne izpostave JSKD Koper, ZKD MO Koper, Kulturnega društva Domovina Osp ter Društva likovnih dejavnosti Pozejdonka Koper. 16 ljubiteljskih likovnikov iz obalnih občin, Murske Sobote ter Bazovice je ustvarjalo teden dni pod mentorskim vodstvom Andreja Trobentarja. Del ustvarjenega na koloniji bo na ogled na izolski razstavi. Razstavljajo: Zorko Dežjot, Marica Štefančič, Irena Jelenčič, Dušan Kmetec, Saša Križmančič Miot, Ivanka Lehner, Gordana Dokič, Marica Frančeškin, Vida Brajkovič Lešnik, Klara Trunki, Graziella Jerič, Ana Marušič, Jana Peric, Mira Furlan, Tina Manfreda
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
Razstava slik akademskega slikarja
Bojana Bense
Občina Izola - Comune di Isola Občinski svet
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
V sredo 11. junija 2003 je bila v Izoli 1. konstitutivna seja Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin občine Izola.
Svet zastopa interese uporabnikov v razmeiju do izvajalcev javnih služb, usklajuje interese uporabnikov in oblikuje predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine, opozaija občinski svet in župana na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave, in opravlja druge naloge v zvezi z izvrševanjem pravic in dolžnosti uporabnikov javnih dobrin na področjih:
-	energetike,
-	prometa in zvez,
-	komunalnega in vodnega gospodarstva,
-	stanovanjskega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi objekti, napravami in površinami v lasti občine,
-	varstva okolja in urejanja prostora.
Trenutno je v obravnavi problematika kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v občini Izola. Rešitve in predlogi bodo predloženi občinskemu svetu pred pričetkom kurilne sezone, to je do konca meseca septembra 2003.
Ker je naš skupni interes izboljšati kvaliteto življenja v naši občini, naprošam občanke in občane, da v pisni obliki dostavijo svoje predloge in ideje na naslov:
Občina Izola - Comune di Isola Sončno nabrežje 8 / 6310 IZOLA
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin bo obravnaval prispele predloge in ideje z vseh navedenih področij. Rok za pisne predloge in ideje ni omejen.
S spoštovanjem.
Predsednik sveta: Bojan Dundara
Občina Izola - Comune di Isola Consiglio comunale
Consiglio per la tutela dei fruitori dei beni di pubblica utilità’
CARI CONCITTADINI!
Mercoledi’ 11 giugno 2003 ha avuto luogo a Isola la seduta prima costitutiva del Consiglio per la tutela dei fruitori dei beni di pubblica utilità’ del Comune di Isola.
Il Consiglio cura gli interessi dei fruitori nei confronti degli esercenti dei pubblici servizi, coordina gli interessi dell’utenza e formula proposte in merito all’esercizio dei pubblici servizi, al progresso degli stessi ed al loro finanziamento in relazione al comune, segnala al consiglio comunale ed al sindaco le insufficienze rilevate e propone miglioramenti, espleta altre mansioni concernenti l’attuazione dei diritti e dei doveri dell’utenza dei beni di pubblica utilità’, nei seguenti settori:
-	energetica,
-	traffico e comunicazioni,
-	economia comunale e idrica,
-	economia abitativa ed amministrazione di altre costruzioni, impianti e superfici di proprietà’ del comune,
-	tutela dell’ambiente ed assetto del territorio.
Attualmente il Consiglio sta esaminando la problematica degli impianti di combustione e	di
convogliamento del fumo, e dei sistemi di aerazione nel Comune di Isola. Le soluzioni e le proposte saranno avanzate al consiglio comunale ancor prima dell’inizio del periodo di riscaldamento ossia entro la fine di settembre dell’anno corrente.
Migliorare la qualità’ della vita nel comune e’ nell’interesse di noi tutti; ai concittadini quindi il gentile invito a farci pervenire per iscritto le proprie proposte ed idee, recapitandole al seguente indirizzo:
Občina Izola - Comune di Isola Riva del Sole n. 8 / 6310 ISOLA
Consiglio per la tutela dei fruitori dei beni di pubblica utilità’
Il Consiglio vaglierà’ tutte le proposte e idee inviategli riguardo ai settori sopraccitati. Per la presentazione delle proposte e idee non sono imposti limiti di tempo.
Distinti saluti.
Bojan Dundara, Presidente
ČIGAVI SO AFTERJEVCI?
Zgodba že nekoliko spominja na brazilske nadaljevanke, saj se v njej ponavljajo bolj ali manj iste osebe in bolj ali manj isti dogodki. Vse skupaj se začne v zgodnjih jutranjih urah, ko izolska diskoteka Gavioli zapre svoja vrata nočne zabave in goste postavi na prosto. Nekateri se odločijo, da bodo trezno glavo dočakali na njihovem dvorišču, večina pa jih mahne na staro lokacijo pod Belvedere.
Zapore, ki je nekajkrat preprečila	njihovo
okupacijo parkirišča in travnika nad Belvedersko plažo, ni več in tako se na idealno lokacijo za after party prikadi kakšnih trideset do petdeset avtomobilov najrazličnejših, predvsem kontinentalnih, registracij, v njih pa po trije ali štirje gaviolijevi gostje v starosti od 16 do 30 let, žejni vode in željni dodatne zabave. Iz avtomobilov pridejo na piano steklenice viskija, vodke in baccardija pa še coca cola za boljšo prebavo, seveda pa pride na piano še marsikaj drugega.
Do pred časom običajnim tabletkam se je zdaj pridružila še trava pomešana z različnimi dodatki in bel prah, ki iz črtic izginja naravnost v brezbarvne oči lovcev posebnih občutkov. Če pri starejših generacijah še velja, da se te stvari počnejo dovolj skrito in v zaprtih krogih je to zdaj postalo javna zabava, nekako tako kot tekmovanje v eksanju, koka pa predmet menjave tako kot žvečilni gumi. Prav nič oziranja naokrog ni opaziti, kot da bi šlo za najbolj legalno početje tega sveta, kar je po svoje tudi res, saj so na prizorišču dodatne zabave bolj ali manj sami. Gostje hotela ali kopalci gredo na hitro mimo njihovih v ponavljajočem ritmu stokajočih avtomobilov, le neverjetno pridne rokeSaliha, ki zaman čaka na nagrado Belvederja ali občine, pobirajo stvari, ki odpadajo od pisanih in prijazno razposajenih žrtev gaviolijeve noči.
In Salihu ob nedeljah dela ne zmanjka. Letošnji rekord je nekaj čez 30 polnih velikih vreč različnih smeti, običajno pa jih je 15 ali kakšna več. V njih so v glavnem prazne steklenice, kozarci, različna embalaža in še kaj bolj osebnega, tisto, kar porabniki elektronske kulture povsem nekulturno puščajo za seboj. S svojim obnašanjem, ki ni nevarno ampak zgolj do neokusnosti prepotentno, so pripravili gostince pod Belvederjem (uradne in neuradne), da ob nedeljah lokale odprejo šele po šesti uri zvečer, ko se večina le naloži v avtomobile in odpelje v dolgočasni vsakdan naslednjega ponedeljka.
In zakaj o tem pišemo prav zdaj, ko je glavna sezona afteijev na prostem že mimo? Zato, ker bo na eno od prihodnjih nedeljo tam tudi tradicionalni Martinov tek. Organizatorji v strahu pred srečanji takšne vrste napovedujejo, da bodo morali najeti redaije, ki bodo gaviolijevcem prepovedali prihod pod Belvedere. Ali bo treba to prakso vpeljati tudi za vse druge nedelje v letu?
Tisti, ki zadnje čase hodijo na dogodke v Gavioli pravijo, da izboljšanja ne gre pričakovati in da stvari že dobro bežijo iz rok organizatorjem, redarjem, varnostnikom in menda tudi policistom, (mf)
KRIMINALIJE
S PLACO |E KRIZ
Delavec je prišel na obisk k delodajalcu, da bi mu vrnil denar, ki mu ga menda dolguje. Slednji dolga seveda ni priznal, niti se ni želel o tem pogovarjati, zato je obiskovalca enostavno pretepel tako, da ga je večkrat udaril v glavo in prša. Policisti so ga kazensko ovadili in poslali še k sodniku za prekrške.
S PARTNERSTVOM TUDI
Izvenzakonska partnerja sta stopila še za korak naprej izven zakona, saj sta se najprej sprla, nato pa je močnejši še pretepel svojo partnerico. Tokrat so oba poslali k sodniku za prekrške.
FINTA V LEVO
Na policijski postaji je možakar prijavil, da mu je neznanec poškodoval vozilo. Policisti so ugotovili, da je avtomobil odtujil neznanec in se odpeljal z njim ter nato trčil na Šaredu. Pozneje se je pokazalo, da je bila to bolj finta v levo, saj so ugotovili, da sta avtomobil z rezervnim ključem odpeljala prijaviteljev sin in njegov prijatelj. O nadaljevanju policisti niso obveščeni.
TAKOREKOČ BREZ VSEGA
Mlajši Izolan je vozil kolo z motorjem, ki je bilo last prijatelja. Pa to sploh ne bi bilo zanimivo, če motorno vozilo ne bi bilo brez registracije, če voznik ne bi bil brez vozniškega dovoljenja in brez čelade in če motorno kolo ne bi bilo predelano. Vse te pomanjkljivosti pa so dogodek seveda naredile zanimiv, tako kot kazen, ki jo je izrekel policist. Skupaj je naneslo za 45.000 tolarjev kazni pa še k sodniku za prekrške bo moral. Moped pa so odpeljali na pooblaščeni servis, kjer ga bodo, seveda na stroške lastnika, vrnili v stanje, ki ga zahteva homologacija.
DRAGO DELO NA [RNO
Skupaj z delovnim inšpektorjem so policisti opravili kontrolo enega od izolskih gradbišč in ugotovili, da je izvajalec del najel delavce z ulice, med njimi pa je bil tudi tujec, ki nima ustreznega dovoljenja za delo pri tem delodajalcu. Delovni inšpektor je delodajalcu izrekel kar zajetno kazen, tujca pa so policisti poslali k sodniku za prekrške.
IŠČETE VAŠE KOLO
Na policijsko postajo so pripeljali najdeno kolo znamke Engine -Alaska, rumeno - črne barve. Lastnik lahko dobi podatke o hrambi na oglasni deski pri dežurnemu policijske postaje.
ALKO LESTVICA
Največji met je prejšnji teden uspel vozniku začetniku, ki so mu policisti namerili kar 1.71 g alkohola na kilogram krvi. Seveda se s svojim dosežkom ni strinjal, zato so ga odpeljali na strokovni pregled.
V drugem primeru je voznik napihal 0.98 g/kg, v tretjem primeru pa je voznik odklonil pregled s katerim bi ugotovili ali vozi pod vplivom alkohola ali mamil.
OSVETLITE SE
Ta teden poteka akcija Stopimo iz teme med katero bodo policisti še posebej pozorni na pešce in voznike, ki ne spoštujejo prednosti na prehodih za pešce, prav posebej pozorni pa bodo na hojo pešcev po neosvetljenih delih ceste v nočnem času in na nošenje svetlobnih teles oziroma odsevnikov.
NAPOVED IN OPOZORILO
Danes, v četrtek, bodo policisti merili hitrost vozil na eni od izolskih cest. Pazite se!
SPET BREZPLAČNE POL URE
Na predlog svetnikov LDS je izolski občinski svet z minimalno večino sprejel sklep s katerim se na področje urejanja parkiranja v mestu vrača brezplačne prve pol ure parkiranja.
Pred časom uvedeno plačilo 20 tolarjev na parkiriščih na Velikem trgu in za pošto se je namreč pokazalo za dokaj nepraktično, še posebej zato, ker imajo uporabniki velike težave z avtomatom za plačilo parkiranja, saj med drugim ne vrača ostanka denarja, če kdo plačal z večjim bankovcem. Iskanje drobiža po okoliških lokalih pa je vse prej kot prijetno opravilo.
Da je nekaj narobe z organizacijo parkiranja je moč videti tudi na novonastalem parkirišču pri starem zdravstvenem domu. Tam, kjer je bilo doslej "spravljenih" več kot 50 avtomobilov zdaj zeva praznina. Kaj smo s tem ukrepom zares pridobili?
MALI OGLASI
■ŠTUDENTOM ali ŠTUDENTKAM oddam,stanovanje v Jagodju, tel 041 476 044
■	NUJNO POTREBUJEM ŠTEDILNIK ali PEČ NA DRVA,lahko starejš, primemo za eno sezono, tel 041 950 068
•	Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR za čoln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
-	Pozdravljeni, sem Zarja in se obračam na vas bralce te strani.Če potrebujete pomoč v gospodinjstvu ali pri likanju, me lahko pokličete. Po možnosti v okolici Kopra. Prilagam še svojo telefonsko številko 031316949. (Zarja)
■	V kleti imam kavč in dva jogija še v dobrem stanju. Če veš za koga, ki ga potrebuje (klošar ?) mu jih lahko dostavim brezplačno. Drugače bom vse odnesel na smetišče, ker potrebujem prostor. (Čuk) 041 557 169
■PRODAM HIŠO v bližini Vrhnike, info 041 233 451
■	KUPIM TOMOS Automatik v dobrem stanju star do 5 let. info 040 641 09 79 ali 04 1 217 485
■	Dvonadstropno hišov Izoli prodam info 031 862 579
■	PRODAM GORSKO KOLOza 30.000 SIT, popolnoma nov še nerabljen pletilni stroj PFFAF, rabljcnohladilno skrinjo Gorenje 150L za 23.000 SIT. telefon 041 908 046
■	PRODAM AKUSTIČNO kitaro, malo rabljeno, tel 031 448 535
■	PRODAM STROJ NA PARO z likalnikom Eko Junior, star 2 leti malo rabljen. Cena po dogovoru, tel.: 641 95 55 popoldan ali 041458 - 017
-	M0BY DICK BAR išče POMOČ V STREŽBI. Tel.: 041 861 161
•Na Maliji je naprodaj VISA 11 RE, letnik 88,190.000 km. Tel. 041 724209.
•	Prodajam KOZJE MLEKO in kozji gnoj Tel.: 041 685 313
•	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
■	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579ž
■	KUPIM MAN JŠEstanovanje v Izoli tel 031 500368
-MANJŠE STANOVANJE v Jagodju oddamo za daljši časPrednost imajo nekadilci, tel. 641-72 24
•	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
-	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam,klicati na 041 856855
■	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
•	Inštruiram italijanščino za osnovno šoloin angleščino za osnovno in srednje šole tel. 041 315 966.
ZDRAVLJENJE Z BICOM ELEKROMAGNETNO RESONANCO:
akutne in kronične alergije, astma, neurodermitis, akutna in kronična obolenja želodca, tankega in debelega črevesja, bolezni notranjih organov, migrene, energetske blokade...
RESONANCA, Mojca Pavčič Bukovšek, s.p. Jagodje 36a, 6310 Izola Tel: 031 568 854

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
ZLATI SO, MAKStMALNIH PA NI
V piranskem gledališču Tartini so v ponedeljek 22. septembra podelili priznanja najboljšim maturantom z vseh treh obalnih občin. Maturo je opravljalo 577 dijakov, med njimi pa tokrat ni bilo nikogar z vsemi 34 točkami, bilo pa je kar nekaj tistih, ki so maturo opravili z odliko, čeprav v nobenem od predmetov nismo imeli maturanta, ki bi sodil v slovenski vrh.
SPOMIN NA BIRMANJE 2003
Nedelja, 28 septembra, je bila za izolske vernike vesel dan, še posebej za skupino 27 novih birmancev, ki jim je zakrament svete birme v cerkvi sv. Mavra podelil koprski škof Metod Pirih..
MOTOHOV KOT
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do 99.00 ob ponedeljkih uprto
¥0Om MASAŽA
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Ttl.t 641 40 33, 641 31 06
tUJJrLZZJ JJ^JjJJ

!___________ji
SEAT LEON
že od 2.710.000,00 SIT
'EREBB
Izola, tel.: 616 80 00
MtrvvUtM ,
ZOO4-
	àfi s M: M S I 26 ; 27 JH
iM	
	
•	2	3	-i. y	10. n.	1 16	17	IH -	23	24	25	1	2	

1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	24
4	11	18	25
5‘ 12* 19* 26
6	13	20	27
7	14	21	28
Prodajne informacije T: 05/663 54 22, 663 54 23
STENSKI KOLEDAR - SLOVENSKA KRAJINA NAMIZNI KOLEDAR TRODELNI KOLEDAR
KOMPLET DESETIH NOVOLETNIH VOŠČILNIC
r~2 j BIROGRAFIKA
Lsbori
BIROGRAFIKA BORI d.0.0. «TISKARNA in KOPIRNICA Industrijska cesta 4b • 6310 Izola -T: 05/663 5422 «F: 05/663 5420 E: izola@birografikabori.com *1: www.birografikabori.si