pak da jih bodo jemali resno pri medgeneracijski izmenjavi mnenj o življenju, moralnih vprašanjih ipd. Stari starši, ki se ukvarjajo z vnuki najstniki, morajo spremenili svoje vedenje, poudarjanje otroških iger mora zamenjati medsebojna izmenjava pogledov. Odraščanje vnukov zahteva, da razvijejo 'zrelost starih staršev' in postopoma sprejmejo, da njihovi vnuki postajajo odrasle osebe. Stari slarši, ki so dejavno vključeni v medgeneracijske izmenjave - jemljejo vnuke in njihovo mnenje resno, ne da bi se preveč vmešavali - imajo najboljši odnos s svojimi najstniškimi vnuki« (sir. 17).
Tanja Pihlar
Ana Božič in Tina Zupanič (2009). Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stal.si/doe/pub/Zdrav-je%20in%20zdravstveno%20varstvo-slo.pdf
ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI
Statistični urad RS in Inšlilul /a varovanje zdravja RS sta pripravila publikacijo z naslovom Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji in v njej predstavila izbor dosegljivih podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva Lako v Sloveniji kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Prvi del publikacije vsebuje kratek pregled nekaterih osnovnih, mednarodno primerljivih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v Evropski uniji. Zanimivje podatek o letih zdravega življenja (imenovan tudi pričakovano življenje brez invalidnosti), s katerim merijo število let, za katera se pričakuje, da jih bo oseba določene starosti preživela brez večjih zdravstvenih omejitev. Ob nespremenjeni umrljivosti se pričakuje, da bodo dečki, rojeni leta 2005 v EU-25, živeli brez omejitev pri običajnih aktivnostih 80,1% svojega življenja, prav takrat in tam rojene deklice pa 75,8% svojega življenja. V Sloveniji leta 2006 rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo živele 61 leL oz. 74,4% svojega življenja, dečki pa 57,6
leta oz. 77,3% svojega življenja brez omejitev pri običajnih aktivnostih.
Drugi del publikacije prikazuje nekatere rezultate Ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007, ki je bila izvedena v Sloveniji konec leta 2007 na osnovi Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EH1S). Omenjeno anketo naj bi predvidoma izvajali vsakih pet let, pridobljeni podatki naj bi bili zanesljivi in mednarodno primerljivi. Naj povzamemo nekaj zanimivih podatkov. Starejši prebivalci Slovenije so v letu 2007 svoje splošno zdravstveno stanje ocenili slabše kot mlajši prebivalci. Med osebami, starimi nad 75 let, je svoje splošno zdravstveno stanje ocenilo kol dobro ali zelo dobro 24% oseb. Med prebivalci v starosti od 65 do 74 let je bil 15,5% takih, ki so bili zadnjih 6 mesecev ali dlje zaradi zdravstvenih težav zelo ovirani pri običajnih aktivnostih, med prebivalci, starimi 75 leL in več, pa je bilo lakih 28,4%. Delež oseb, ki so pile kakršnekoli alkoholne pijače, se je s starostjo zmanjševal, delež vsakodnevnih pivcev pa se je s starostjo večal; okoli 15% starih nad 75 let je vsakodnevno pilo alkoholne pijače. Po drugi strani je bilo v tej starostni skupini tudi največji odgovorov, da v zadnjem letu niso nikoli pili (skoraj dve petini). Na pomoč več kol petih oseb je v resnih osebnih Ležavah lahko računalo več mlajših kol starejših ljudi. Pri starih nad 75 let je bilo največ takšnih (dve petini), ki so lahko računali na eno ali dve osebi, medlem ko je bilo pri starih od 65 do 74 let največ takšnih (več kol dve pelini), ki so računali na pomoč treh do petih oseb, kar verjetno odraža tudi dejstvo, da se s starostjo manjša socialna mreža starih ljudi zaradi umiranja bližnjih.
Publikacija zajema veliko zanimivih podatkov. Na nekaterih mestih smo pogrešali le podatke po starostnih skupinah, še posebej pri grafih, ki so zajeli osebe s ležavami pri izvajanju nekaLerih vsakodnevnih aktivnosti, osebe glede na to, ali imajo težave pri vsakodnevni skrbi zase in zaradi težav potrebujejo pomoč, in osebe glede
na to, ali so občutile telesne bolečine ali druge telesne težave.
Več informacij o zdravju v vseh uradnih jezikih EU najdele I udi na si rani hl tp://www. health.europa.eu.
Simonu Hvalic Touzetj
Milan 1'avliha el al. (2008). Kam, na koga naj se obrnem za rešitev mojega problema: priročnik za starejše. Ljubljana: Zveza društev upokojencev Slovenije. 62 str.
PRIROČNIK ZA STAREJŠE
Jeseni leta 2008 je Zveza društev upokojencev Slovenije s pomočjo evropskega programa skupnosti za zaposlovanje in socialno varnost Progress izdala priročnik za starejše. Ta priročnik so uradno predstavili na 8. festivalu za tretje življenjsko obdobje. Starejša populacija, ki v svetu in v slovenski družbi tvori velik del vsega prebivalstva, ima prav lako svoje pravice in obveznosti. Pogosto se dogaja, da starejši ljudje z upokojitvijo začnejo izgubljati socialne mreže, ki so jih imeli prej. Velik problem je seveda ludi, da začnejo izgubljali informacije, ki so prej do njih prišle. Priročnik je oblikovala skupina avtorjev; njegov urednik je Milan Pavli-ha, predsednik strokovnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije. Priročnik je razdeljen na več poglavij, v katerih so obravnavane naslednje pravice.
V prvem poglavju Anka Tominšek govori o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost. Tu si bomo podrobneje ogledali pravico do pokojnine. To pri nas uživa več kot četrtina prebivalcev. Poznamo starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine. Največ uživalcev pokojnine prejema starostno pokojnino, kar pomeni, da človek dopolni določeno starost in določeno število lel delovne dobe, ki jih določa zakon, in se na la način polem upokoji. Tisti, ki se upokojijo pred dopolnjeno polno starostjo,
se jim pokojnina zmanjša za vsak manjkajoči mesec. Kdor z delom nadaljuje po izpolnjenih pogojih za upokojitev, je upravičen do višje pokojnine. Na ta način bi radi ljudi spodbudili, da ostajajo na delovnih mestih dlje in se upokojujejo kasneje. Naslednja je invalidska pokojnina. Tukaj govorimo o treh kategorijah invalidnosti. Le-te določa invalidska komisija. Naslednja je vdovska pokojnina, pri kateri nam že ime pove, za kakšne vrste pokojnino gre. Pravico do vdovske pokojnine ima Ludi oseba, kije živela z umrlim v izvenzakonski skupnosti, vendar mora poleg pogojev, ki jih mora izpolnjevati zakonec, izpolnjevati še dodatni pogoj, namreč, da je zveza trajala najmanj tri leta pred smrtjo partnerja, dovolj je Ludi lelo pred smrtjo, če imata skupnega otroka. Posebnost družinske pokojnine je v tem, da jo poleg otrok lahko prejemajo ludi starši, bratje in sestre umrlega pod pogojem, da jih je la otrok oz. sorojenec preživljal. Za dodal ne informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko obrnete na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V naslednjem poglavju Janez Urbas predstavi nekatere pravice iz socialnega varstva starejših. Pravico do dela s krajšim delovnim časom lahko koristi delavec, ki izpolnjuje minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na izbiro ima tri možnosti: da nadaljuje z delom po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, da odpove pogodbo o zaposlitvi in se upokoji ali da se delno upokoji in obenem koristi pravico do dela s krajšim delovnim časom. Naslednja je pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. To pravico lahko koristi listi, ki je bil najmanj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti. Pravico lahko oseba uveljavlja na Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje. Naslednja pravica je denarna socialna pomoč, ki je namenjena osebam brez dohodkov ali če so njihovi dohodki pod določeno višino. Ta pomoč