Štev. 142.
/ LfuMfani, sobota, 24, funlja 1922.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
Leto II.
Uredništvo m upravnisho u Kt oitarjevt ulici itev. 6 — lelefot uredništva štev. 50 — Teleta* upravnlštva Štev. 323 «
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22 50 za en mesec Din 7'50
7 upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Katoliški socialist — Rlarc Sanpilsr.
Listi poročajo iz Pariza, da je ondi imel katoliški poslanec Mark Sangnier 18. t. m. shod lige »Mlade republike«, ki zastopa radikalna krščansko socialna načela v nasprotju s konservativno strujo franc, katoličanov »Action Frangaise«. Konservativci so hoteli shod razbiti, a so bili potisnjeni iz dvorane. Na shodu je bilo tudi več komunistov in socialistov, ki so pa odobravali izvajanja Sangniera, posebno njegov nastop proti vojski z Nemčijo ter za pomirjenje z narodi. Prvikrat je v Parizu javno bil oznanjen nauk katoliškega socializma. Tako poročilo listov.
Edini katoličan v Franciji, ki tudi v javnosti zagovarja dosledno izvajanje načel svetovnega miru, socialne pravičnosti in krščanske zveze narodov, je poslanec Marc Sangnier. Ko se v Franciji poležejo šovinistične strasti, katere podpihuje požrešna buržuazija, da čim temeljitejše izmozga premagance, se bo ime Marc Sangniera s častjo imenovalo poleg imen Bar-bussa, Anatola France in Romaina Rol-landa.
Ostala francoska katoliška javnost je žalibog zašla še globlje v nacionalno, politično in socialno reakcionarstvo nego liberalne meščanske stranke. Večina francoskih katoličanov se še danes ni osvobodila predrevolucijskega duha visokega plemstva, ki je v francoskem prevratu videlo vseskozi le hudičevo delo, namesto da se na njem kakor na vseh drugih slabo loči od dobrega. Ti ljudje so v krščanstvu, ki teži za končnim družabnim mirom, harmonijo in enoto, videli vedno le poklicanega stražarja svojih razrednih interesov. Kakor so nekdaj mislili, da mora vera ščititi njihova veleposestva, tako ji danes pripisujejo glavno nalogo pomirjevati delovne sloje,^ da bi se ne motili bajeslovni profiti bančnih sindikatov. Udobno, razkošno in od vseh strani z najrazličnejšimi pravnimi ustanovami zastraženo kulturo pa imenujejo krščansko. Tega njihovega krščanstva seveda nič ne motijo gladni želodci, na vojnih poljih žrtvovani milijoni in moralna beda družin, ki morajo to kulturo zgraditi s krvavimi žulji.
Te vrste katoličani se seveda zelo motijo glede krščanstva. Krščanstvo res uči enoto, harmonijo, družabni mir, toda ne na podlagi nasilja, krivice in izžemanja. Krščanstvo res hoče, da naj se vsi sloji združijo, toda v poštenem delu, ne pa da bi eni kakor zajedavke živeli od tujega truda. Striči kupone, špekulirati z valuto in verižiti pa ni noben trud. Krščanstvo res uči ljubezen do naroda, toda ne tako, ki sloni na zasužnjevanju, marveč na Osvoboditvi vseh od vsake krivične nadvlade. Osvobodivši sebe, smo poslani osvoboditi tudi druge — to je smisel evangelija v tem oziru. Če pa obstojajo celi sloji ljudi, ki propovedujejo načelo pravice močnejšega, bodisi v mednarodnem, političnem ali socialnem oziru, ki hočejo ohraniti človeško družbo na tisti stopnji, na kateri je stala rimska poganska država, pa se pri tem sklicujejo na krščanstvo, potem je to bogokletstvo in najhujše krivoverstvo, kakršnega niso zagrešili niti Hus niti Luter. Proti temu se mora resnični katoličan boriti kakor se mora boriti proti vsakemu zlu.
Marc Sangnier je junak, ki se mu klanjamo s spoštovanjem. »Katoliški« reakcionarji mu razbijajo shode, brezverski socialisti pa ga branijo. Kljub temu se jim ne laska; tudi njim pove resnico, da je katoliški socializem 2000 let starejši od marksističnega. Kliče jim, da le evangelij o®ogočuje uresničenje miru med narodi in Vsemi sloji, ki pošteno delajo. Drugačnega miru biti ne more. Socialni mir, ki omogo-cuje obogatenje nekaterih na račun siromaštva ogromne večine celega človeštva, namreč ni mir, ampak gnjiloba, tihi, a tem Ijutejši boj, kjer poginjajo nedolžni in se sramoti ime in nauk Kristusov, in za kate-njm pride maščevanje, kakor nas uči tudi Kristus. Zlo rodi zlo, s trna se ne rode sladki sadovi.
Tako je razumeti krščanski mir v človeški družbi, ki je mogoč le. če se dosledno izvedejo načela evangelija v socialnem življenju. Drugače je potreba harmonije med vsemi sloji družbe le hinavsko geslo, za katerim kapitalizem hoče zavarovati mir, da lažje ropa in izkorišča
Opozicija nadaifnfe soo! odfo£ai odpor.
PaSitiin® sgsraraiemlsfi!
Belgrad, 24. junija. (Izv.) V opozi-cionalnih krogih vi e da mnenje, da zadeva volivnega zakona ni še končnoveljavno zaključena. Ti krogi namreč upajo, da bo še pred volitvami prišlo do takih političnih sprememb, da se bo volivni zakon ne samo v nekaterih točkah spremenil, temveč da bo izdan popolnoma nov zakon. Računa se namreč z gotovostjo, da bo v
slučaju krize prevzel vlado Stojan Protič z radikalci, dočim bi bili demokrati potisnjeni v opozicijo. Radikali bi v tem slučaju gotovo zahtevali drug volivni zakon. Kar se sicer opozicije tiče, je ona v tem edina, da bo še naprej obstruirala tako pri razpravi o proračunu, ki je popolnoma fiktiven, kakor tudi pri razpravi o zakonu za posojilo.
KMBnnteiiEnl prsces o BnfcaraStL.
V Bukareštu se že od 23. januarja t. I. vrši ogromen protikomunistični proces, v katerem je obtoženih 300 oseb in povabljenih nad 1000 prič. Ta proces in vse njegove okoliščine nam jasno stavijo pred oči veliko notranjo sorodnost sedanjega našega in romunskega režima. Po graški »Ta-gespoštk, ki prinaša poseben obširen dopis iz Bukarešta, posnemamo nekaj glavnih podatkov: Meseca decembra 1920 je v rumunskem senatu eksplodirala bomba in ubila ozir. ranila več oseb. Krivcev kljub vsemu prizadevanju takrat niso mogli izslediti. V tem se je med rumunskim delavstvom jelo močnejše komunistično gibanje, katerega se je vlada posebno zaradi neposredne bližine Rusije silno prestrašila in ga sklenila z vsemi sredstvi zatreti. Nedolžni štrajk tipografov je udušila v krvi — poslala je vojaštvo, ki je streljalo ter je padla tedaj 50 oseb. Kasneje je delavstvo pripravljalo generalni štrajk. Vlada je proglasila nad celo državo obsedno stanje, zaprla vse delavske voditelje ter 2000 drugih komunistov, ki so bili kasneje obsojeni na 5 mesecev do 15 let ječe, ozir. prisilnega dela. Vse zakonite politične organizacije komunistov je vlada docela zatrla in zasledovala neprestano tudi vsa skrivna komunistična gibanja. Ko se je 1. 1921. na kongresu rumunske socialnodemokra-tične stranke izvršil razcep in se je ustanovila komunistična stranka, ki je na svojem prvem občnem zboru (maja 1921) sklenila svoj pristop III. internacionali, je vlada na mestu dala aretirati celokupni zbor — moške in ženske brez razlike. Komuniste so zapuli v ječe trdnjave Jilave — 6 m pod
Slcunsit v Tržf£n.
Tržič, 23. junija. 25 letnica društva sv. Jožefa in 15 letnica »Orla« ter blagoslovitev nove orlovske zastave se vrši dne
2.	julija, kot smo že poročali. Sredi priprav za to slovesnost nam je umrl naš gospod župnik Jos. Potokar. V znak žalosti bi morali to slavnost preložiti, kar pa sedaj ni več mogoče; pač pa se bo spored slavnosti v toliko še spopolnil, da bomo po
10.	maši 2. julija šli z godbo in novo orlovsko zastavo na grob g. župnika Potokarja, kjer bo godba zaigrala žalostinko, na to bo govor v spomin velezaslužnemu in nam vsem nepozabnemu župniku, in nato bo moški zbor zapel v pozdrav pokojnemu. Tako bomo s poklonitvijo pokojnemu ob grobu in z lepo uspelo slavnostjo 25 letnice pač najlepše proslavili njegov spomin in izpolnili njegovo srčno željo po 25 letnici, o kateri je govoril malo pred smrtjo in jo tako iz srca želel dočakati! Z delom za | našo 25 letnico proslavimo njegove velike j zasluge za naše društvo sv. Jožefa in za j naše Orle. Zato naj gotovo vsako društvo ! iz cele Gorenjske od Ljubljane do Kranj-j ske gore prihiti ta dan 2. julija v Tržič! Na-j rodne noše, kroji, konjeniki, društva z za-[ stavami naj pridejo polnoštevilno. Naj bo ta ‘25 letnica in slavnost proslava tudi pokojnega našega g. župnika! Bog živi! Na svidenje 2. julija v Tržiču!
OemoSiratsIii klub.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) Včeraj je imel demokratski klub sejo in je razpravljal o uradniški pragmatiki ter sklenil, da naj pride tozadeven zakon takoj po zakonu o proračunu na razpravo. Izvolitev novih kandidatov za ministra za socialno politiko in ministra za notranje zadeve se bo izvršila šele prihodnji petek. Sklenjeno je bilo, da bo v imenu kluba govoril pri razpravi o proračunu Voja Veljkovič; da naj finančni minister predloži proračunsko dvanajstino za julij, ker ne bo proračun pravočasno izglasovan in da naj
zemljo! Zastonj so nesrečneži zahtevali, naj jih spravijo pred sodišče — vlada ni imela proti njim navesti nobenega kaznivega dejanja. Komunisti so končno vprizo-rili stradalni štrajk, da pospešijo svojo stvar.
V tem je bila pa policija izsledila krivce izza bombnega atentata v senatu v osebi '20ietnega Maksa Goldsteina in njegovih mlajših tovarišev. Goldstein je neomejeno priznal, da je on sam položil bombo in se izpovedal za anarhista. Brez najmanjšega dokaza je sedaj vlada podtekni-la zvezo med zaprtimi komunisti in tem atentatom in se končno odločila za sodnij-sko postopanje. Toda stvari ni izročila rednemu sodišču, ampak vojaškemu, dasi za tako kompetenco ni najmanjše podlage. Iz ječe do sodišča so zgradili posebno pot z bodečo žico in pet metrov visoko ograjo. V sodni dvorani so proti obtožencem neprestano naperjene strojne puške. Obtoženci so čisto oslabeli in duševno otopeli. Kako se vodi proces, se vidi iz dejstva, da so enkrat v znak protesta vsi zagovorniki zapustili sodno dvorano. Tudi liga človeške pravice je vložila protest. Komunista Filipesca je vojak, ki ga je spremljal v bolnišnico, brez pravega vzroka ustrelil ter bil za to povišan v korporala. Proces se vleče brez konca in kraja. Dasi vse priče izpovedujejo za obtožence ugodno, je vendar pričakovali, da jih vojaško sodišče obsodi na 10—15 let ječe. Iz vsega tega se vidi, da je v Rumuniji zelo tako kakor pri nas. Zato se ne smemo čuditi »prisrčnim« vezem med obema režimoma.
se zahteva odstop dr. Hrasnice-bega kot podpredsednika skupščine.
lisste dsri. ceslarlsu.
Belgrad, 21. junija.
Poslanec Nemanič je svojedobno stavil na ministra javnih del (gradjevina) vprašanje zaradi odpuščanja cestarjev v Sloveniji. Na to vprašanje je dobil od ministra sledeči odgovor:
Na Vaše vprašanje, ki ste mi je predali potom predsedništva narodne skupščine o odpuščanju cestarjev v Sloveniji, čast mi je Vam odgovoriti sledeče:
1. Komisija, odrejena od strani narodne skupščine je > odredila redukcijo (znižanje) osobja mojega ministrstva, pa tudi znižanje večjega števila cestarjev na cestah v Sloveniji. Na podlagi te odredbe je vse reducirano osobje prenehalo prejemati svoje dohodke (prinadležnosti) pri državni blagajni od 1. maja tek. leta.
2. Financijski odbor je pri razpravi proračuna ministrstva javnih del (gradjevina) 4. t. m. odobril vse preje predvidene kredite za vzdrževanje cestarjev v Sloveniji. Na podlagi tega se bodo vsi cestarji, ki so vsled redukcije prenehali biti državni uslužbenci, vrnili v službo, kadar bo ta predlog proračuna definitivno sprejet v skupščini.
3. Imajoč v vidiku preobloženost bud-žeta in veliko število cestarskega osobja, poleg najbolje volje za sedaj ne morem ničesar ukreniti, da se zboljšajo plače cestarjev in poboljša njihovo materijalno stališče v kolikor bi to bilo potrebno storiti.
Ministar gradjevina V. Vukičevie.
Iz tega odgovora je razvidno, da se Jugoslovanski klub zanima in zavzema za siromašne državne nastavljence in brani njih prava. V finančnem odseku so se zastopniki Jugoslov. kluba zavzeli za cestarje in dosegli, da je odbor sprejel predlog, ki ga omenja minister, in s tem provzročili da bodo vsi cestarji, ki so bili reducirani, sprejeti nazaj v družbo, ko bo v zbornici sprejet proračun. Nemanič ie zahteval tudi.
da se zboljša materijalni položaj cestarjev česar žal, kakor minister pravi, ne mor' oziroma noče izvršiti.
JUTRI JE OBČNI ZBOR JSZ.
S
Zatmte efi zg »ral
Na dan svoje poroke je kralj Aleksander vtemeljil akcijo za pospeševanje nravnosti, prosvete in državne misli med ljudstvom. V ta namen je darova! milijon dinarjev in izjavil, da bo v to svrho prispeval redno po 300.000 dinarjev letno. Spremno pismo naglasa, da je treba skrbeti za to, da bo narod gojil družinsko nravnost, poštenje, samozatajevanje, treznost, varčnost, vzajemno izvrševanje dolžnosti, ljubezen nasproti bližnjemu in strpnost. Posebno skrb je treba posveti tudi narodnemv zdravju.
To so plemeniti nameni, ki jim mora vsak poštenjak od srca želeti uspeha. Bo jimo se le, da niso usmerjeni na pravo me sto.
Gotovo je, da v naših širokih ljudskih masah v nravnem oziru ni vse tako, kakor bi moralo biti, zlasti ne, odkar je šla preko njih strupena slana svetovne vojne. Toda te mase so — vsaj na Slovenskem — po veliki večini še verne in zato vsak trenotek voljne in sposobne za poboljšanje. Zanje je neprestano na delu cerkev, ki ji pomagajo številne katoliške organizacije in ustanove. Nočemo reči, da bi bila za te mase vsaka akcija od druge strani odveč; nasprotno moramo vsako tako akcijo le pozdraviti. Toda mi bi pažnjo krogov, ki uvajajo novo nravno-kultumo akcijo, obrnili na mesto, kjer bi morali predvsem zastaviti delo.
Značilnost današnje dobe je v tem, da je pojem nravnosti in čisto navadnega meščanskega poštenja skoraj popolnoma propadel v krogih, kjer je v prejšnjih časih veljalo geslo: »Čast nad vse!- To so meščanski krogi, inteligenca. Več ali manj je to po vsah deželah tako, prav posebno pa opažamo to v naši državi. Kdo je zapleten v vse neštete umazane afere, ki so na dnevnem redu? Kje se šopiri nemorala, kje se ob rnožu namesto prave žene v javnosti šopiri druga žena, kdo uvaja pri nas modo pariškega polusveta in druge modeme »pridobitve«? Meščanstvo, inteligenca.
Gremo še dalje in trdimo, da je sama najvišja oblast v naši državi: vlada — nemoralna, v toliko vsekakor, v kolikor je no-siteljica sedanjega režima. Ta režim greši proti morali, ker brezobzirno stremi le za svojimi interesi in za interesi svojih privržencev, vse druge splošne in tudi državne interese pa tepta ali vsaj prezira. Ta režim greši proti socialni misli in proti ljubezni do bližnjega, ker povsodi služi kapitalizmu proti delavnemu ljudstvu in ker s pergi-ščem trosi denar za velikaštvo in zajedal-1 sfvo, svojim delavcem in uslužbencem pa pritrguje najpotrebnejša sredstva. Ta režim greši proti ljudski prosveti, ker za naj-| važnejše kulturne ustanove nima denarja, j dočim ga drugod razmetava. Ta režim je | sovražnik narodnega zdravja, ker pritrguie ! bolnišnicam najpotrebnejša sredstva in z vsem svojini gospodarstvom pritiska na stopnjo splošnega blagostanja, ki je prvi pogoj narodnega zdravja. Ta režim je razdiralec strpnosti med plemeni, ker s hegemonijo enega plemena in prvenstvom ene veroizpovedi budi na eni strani napuh in neomejeno samozavest, na drugi pa ogorčenje in zamrzo. Ta režim ubija veselje do dela in vršenje dolžnosti, ker protežira le svoje privržence, pa naj so tudi znani ne« vedneži, lenuhi in malopridneži, vse drugo pa zapostavlja. Ta režim je končno največji sovražnik državne misli, ker z vsem tem svojim početjem in s svojo navidezno ne-omajanostjo v prebivalstvu izpodkopava vero v to državo. Vse kar hoče kraljeva akcija pospeševati, sedanji vladni režim ugonablja in ubija. Ne morda samo v posameznih slučajih, na skrivnem, ampak oči-to pred vso javnostjo.
V naši državi velja danes v polni meri narodni pregovor, da riba pri glavi smrdi. Tu je treba torej začeti s čiščenjem, ako hočemo ozdraviti razmere. Tu bi bila krepka operacija edino na mestu, in sicer čim preje. tem bolje!
Stran 2.	>Novl	čas«,	dne	2i.	Junija	1922.
Današnla pradb^rsa-
Zagreb, 24 .junija. (Izvirno) Prosti promet: Berlin 93.50, Italija 14.85—14.90, London 13.65, Nevv York 303—305, Pariz 26.40, Praga -593, Dunaj 1.76.
Ziiricli, 24. junija. (Izvirno) Budimpešta 0.535, Italija 24.25, London 23.26, New York 528, Pariz 44.90, Praga 10.10, Dunaj 0.03, n.-a. krone 0.035, Sofija 3.47, Zagreb 1.7125, Varšava 0.1175, Holandsko 202.81.
RadSkaScI o pm©!iiu.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) Včeraj je imel radikalni klub sejo, na kateri je na poziv kluba poročal finančni minister dr. Kumanudi o posojilu in izvajal, da je vlada vsled tega sprejela Blerovo ponudbo, ker je bila najbolj ugodna in je bila edina ponudba, v kateri so bili pogoji točno formulirani. Poslanci so stavili na to razna vprašanja na ministra. Debata se bo danes nadaljevala. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi Pasic, se je pokazalo, da je mnogo poslancev nasprotnih temu posojilu. Vendar je gotovo, da bo radikalni klub ponudbo sprejel, ker je Pasic v nasprotnem slučaju zagrozil z de-jnisijo.
ffolifižni dogodki
'+ Seja parlamenta. Na včerajšnji seji liarodne skupščine je bilo stavljenih na zunanjega ministra dr. Ninčica več vprašanj. Na vprašanje, kaj misli zunanje ministrstvo storiti, da varuje suverenost reške konštituante in da prepreči predstoječo lašistovsko revolucijo proti avtonomistom in Jugoslovanom, minister z ozirom na pogajanja med Jugoslavijo in Italijo ni odgovoril, marveč si je zadevo pridržal za poznejši čas. Najzanimivejši je bil ministrov odgovor na vprašanje poslanca Etbi-na Kristana glede ruskega poslaništva v Belgradu. Kakor znanq, posluje v Belgradu poslanik bivše caristične Rusije, ki ga sovjeti seveda eo ipso ne priznajo in katerega plačuj« — Jugoslavija. Dr. Ninčic je dejal, da naša država ne more posegati v to vpra-ganje, dokler se razmere v Rusiji — popolnoma ne pojasnijo. Iz teh besedi jugoslovanskega zunanjega ministra je razvidno, da Jugoslavija prvič dejansko še priznava carsko Rusijo in da zanikuje sovjete ter drugič, da upa prej ali slej na uposta-vitev status quo v, Rusiji. V svojem inter-yjewu je Nikola Pasic prav to zadnjo točko ■— zanikal. Ninčič je Pasica pred parlamentom postavil na laž. Predstavitelji jugoslovanske zunanje politike so v svojih področjih sijajni strokovnjaki: Še lagati ne znajo!
-f- Politična organizacija Slovanov v Italiji. Kakor smo svoj čas poročali, so Goričani na zadnjem olonem zboru političnega društva »Edinosk predlagali, da naj se politična organizacija Slovanov v Italiji izvrši po pokrajinah, tako da bodo Goriška, Trst z okolico in Istra imeli vsak svojo avtonomno politično organizacijo. Kot skupno zastopstvo vseh teh organizacij pa bi se ustanovil vrhovni narodni svet. O tem predlogu se je vršila obširna debata, končno pa je bil sprejet predlog dr. Wilfana, da naj se Goričani o stvari še enkrat posvetujejo pred širšim zborom svojih zaupnikov. Ta zbor se je vršil 12. t. m. ter so prišli nanj po dva do trije zaupniki iz vsakega sodnega okraja, potem vsi deželski odborniki, poslanci dr. Podgornik, Šček in Lavrenčič ter zastopniki Županske zveze, Kmetske in delavske zveze, Učiteljskega društva, Zadružne zveze in Zbora svečenikov sv. Pavla. Po ugotovitvi, da je bil sestanek pravilno sklican in po dveurni razpravi je bil soglasno odobren prvotni predlog z dne 24. februarja 1.1., ki slove: »Ustanovi se Goriško samostoino Politično društvo »Edinost . Vsled nujne potrebe po politični enotnosti Slovanov v Italiji se ustanovi za Goriško, Tržaško in Istro Narodni svet kot vrhovno vodstvo v vseh skupnih narodnih zadevah. Dr. Gabršček in Rozman sta se glasovanja vzdržala. V posebni
izjavi, ki jo je goriški pododbor dosedanjega Političnega društva Edinost dne 19. t. m. soglasno sklenil in poslal tržaški »Edinosti«, se naglaša, da se z osamosvojivijo politične organizacije strinjajo vsi Goričani brez razlike mišljenja in da pri tem ne gre za noben strankarski razkol. Goričani si hočejo le osvoboditi roke za uspešnejše delo ne samo zase, ampak za vse Slovane v Italiji.
+ Nemško-ruska pogodba odobrena.
Včeraj je nemški državni zbor brez debate sprejel pogodbo z Rusijo, ki je hila sklenjena v Rapallu ob priliki genovske konference med nemško in i’usko delegacijo.
+ Molitve za sovjetsko oblast. »Sje-vernaja Komuna« javlja, da se zadnji čas po nekaterih cerkvah v Petrogradu in Moskvi pri liturgiji moli molitev »za sovjetsko oblast in za svet ljudskih komisarjev« ter da se v tem oziru pričakuje dekret sedanje cerkvene uprave, ki hoče molitev vpeljati v vsej pravoslavni cerkvi. — Ruski cerkvi sploh resno preti velik razkol.
3)nevnS dogodki
— Shodi za nravni prerod. Društva SKSZ po celi Sloveniji prirede jutri na kresno nedeljo shode za nravni prerod naroda. Kamniško okrožje SKSZ je sklicalo skupen shod. Kjer za shod ni predpogojev, se bodo vršile tozadevne seje.
— Nesreča. V tržiški predilnici je 24. t. m. ob 5. uri popoldne razneslo parni kotel. Pri tem je v bližini se nahajajočega 27 letnega Alojzija Šorn kos železa tako nesrečno zadel, da je dobil hude poškodbe po telesu. Odbilo mu je desno nogo v stopalu in desno roko v zapestju. Zdrobilo mu je tudi prsno ogrodje. G. kaplan Milavec ga je še izpovedal in dejal v sveto poslednje olje. Zdravnik ga je za prvo silo obvezal in nato so ga z avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je čez nekaj minut izdihnil svojo mlado dušo. Njegov Stvarnik ga je poklical ravno na dan njegovega patrona. Pokojni je bil miren in priljubljen pri svojih tovariših. Zapustil je svojo mlado ženo in tri male otročiče. Družini izrekamo aaše sožalje. Njemu pa želimo večni mir in pokoj!
— Fašisti so vzeli na piko Goriško. Pred par dnevi so odkrili Italijani na vznožju Krna spomenik vojakom, padlim v bojih za Krn. Ta spomenik pa je bil čez noč porušen — baje od Slovencev. Fašisti so nato razbili v Kobaridu spomenik slovenskega skladatelja Volariča v Kobaridu. V mesto samo pa dohajajo večje in manjše čete fašistov. Slovenci zatrjujejo, da so spomenik pod Krnom razbili fašisti sami, ustvarjajoč si tako povod za poboje na Goriškem, ki je bila do sedaj obvarovana pred tem nasiljem.
— Vojaška služba učiteljev. Vladni listi poročajo, da je prosvetni minister Svotozar Pribičevič poslal vojnemu ministru generalu Vasiču pismo, v katerem predlaga, naj bi vojno ministrstvo uredilo vojaško službo učiteljev na ta način, da bi učitelji odslužili svoj rok v treh letih; in sicer vsako leto po štiri mesece: julija, avgusta, septembra in oktobra. Ako vojno ministrstvo vprašanja ne more rešiti v lastnem področju, naj izdela tozadevni zakonski predlog. — Mi zelo dvomimo, da bi učiteljstvo sprejelo ta način troletnega periodičnega vojaškega službovanja, v ostalem pa je veleznačilno dejstvo, da nima prosvetni minister nobenega pojma o obsegu področja vojnega ministrstva.
— Vlomi in tatvine. V noči na 11. junija t. 1. je vlomil neznan storilec skozi okno v poštni urad v Sv. Martinu ob Paki ter odnesel iz zaklenjene blagajne denarja in drugih vrednotic za 12.085 K. — Dne 11. junija t. 1. je bilo ukradeno iz hišne veže posestnika Franca Baraga iz Igevasi št. 14, obč. Staritrg kolo zasebnika Jerneja Telič v vrednosti 6000 K. — V noči od 15. na 16. t. m. ja bilo vlomljeno v trgovino Marije Vodenik v Hočah pri Mariboru in pokradeno obleke in blaga za 27.374 K. — Dne 30. maja 1922 popoldne je bilo vlomljeno v zaklenjeno hišo kočarja Jerneja Šimnovc v Trbojah št. 4 in pokradeno denarja, srebrnine in obleke v vrednosti 28.000 K. — Ko-
čarju Antonu Glavič iz Zvirč št. 34, obč. žuženberk, je dne 9. t. m. zvečer izginila s pašnika kobila, vredna 2000 Din, ki je bila najbrže ukradena.
— Tako se dela! Mestna občina v Vin-kovcih je sklenila še letos sezidati 16 enonadstropnih modernih vil, da se omili stanovanjska beda. V Ljubljani so seveda državni uradi v zasebnih hišah, občinski odbor pa markira vladni komisar.
— 500 milijonov mark je dovolil nemški državni zbor za odpomoč časopisju, ki ječi pod draginjskimi posledicami.
£jubljanski dogodki,
lj Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah se udeleži jutri zvečer ob pol 8. uri z družbeno zastavo obhoda povodom sklepne pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Jožefa. Želi se polnoštevilne udeležbe. Po cerkvenem govoru se zbiramo pred vhodom pri zastavi.
lj Praznik presv. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa. Ves dan od pol 6. ure zjutraj do pol 8. zvečer je izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6. uri zjutraj skupno sv. obhajilo; ob pol 11. pa slovesna sv. maša. Zvečer je ob pol 8. uri obhod z Najsvetejšim in nato posvetitev družin presvetemu Srcu. — Ta dan dobe verniki v tej cerkvi popolni odpustek kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo po aamenu sv. očeta.
lj Nižji državni uslužbenci imajo dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v magi-stratni posvetovalnici, katerega sklicuje pripravljalni oblastveni odbor državnih nižjih uslužbencev. V korist vsakega nižjega državnega uslužbenca je, da se se-sianka gotovo in točno ob napovedani uri udeleži.
lj Izlet na Limbarsko goro priredi »Prosveta frančiškanske župnije« v nedeljo 2. julija, na kar opozarja že danes svoje člane in prijatelje. Podrobnosti o izletu se objavijo prihodnji teden.
lj Mestna klavnica. Pokrajinska uprava je črtala sklep bivšega občinskega sveta za napravo potrebnih hladilnic pri mestni klavnici. Zoper ta sklep pokrajinskega namestnika se je izreklo celo »Jutro«, ki je bilo prej polno stavkov, kako magistratna koalicija razmetava denar! V Zagrebu pa bodo gradili novo moderno klavnico in bo občinski svet v to svrho najel posojilo v Londonu, ki se bo podpisalo na angleškem konzulatu v Zagrebu. Seveda pri nas se za »narodov blagor« pije, govori in piše, dela pa se zase. In če se dobe ljudje, ki hočejo napraviti kaj v splošno korist, se postavi neki gospod pri pokrajinski upravi v močno pozo in jih razžene. A še bo prišel čas!
lj Gostilne in kavarne ob Sokolskem zletu. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve je z razpisom z dne 16. 6. 1922 št. 21711 dovolila za čas sokolskega zleta t. j. od 11. do 16. avgusta t. 1. vsem gostilnam v mestu Ljubljani podaljšanje policijske ure do 24. ure, za kavarne pa, da so v omenjenem času odprte celo noč, vendar se v istih po 24. uri ne sme točiti in uživati nobenih alkoholnih pijač.
lj Prepovedana vožnja po ljubljanskem trgu. Mestni magistrat prepoveduje na podlagi cesino-policijskega reda za mesto Ljubljano in po § 9. dež. zakona z dne
6. novembra 1896. št. 50, z ozirom na javno varnost vsako vožnjo z vozovi in kolesi med
7. in 11. uro zjutraj po Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, po Medarski in Semeni-ški ulici ter po Šolskem drevoredu. — Vsak tozadeven prestopek se bo najstrožje koznoval po cestno,policijskem redu za mesto Ljubljano.
lj Ljubljanski trg. Tržni promet je živahen vsled večjega zunanjega povpraševanja. — Goveje meso: cena stalna za meso I. vrste 68 do 70 K, II. vrste 52 K, telečje meso 60 K kg; svinjina I. vrste 86 do 90 K, II. vrste 80 K, trebušna slanina
štev. 142.
...»_-„um~	•um®
100 K, riba in sal 116 do 124 K, mafct 120
do 130 K, prekajeno meso I. vrste 90 K,
II.	vrste 80 K; kg koštruna 36 K, jagneta 56 K. — Piščanec 60 do 70 K po velikosti, kokoš 100 do 120 K. Ljubljanski trg glede perutnine ni potrebam primemo založen in pride na trg le navadno, kmečko blago.
— Mesni izdelki: kg krakovskih in debre-cinskih klobah 112 K, hrenovke, safalade in posebne 100 K, pol prekajene kranjske 130 K, suhe kranjske 180 K. — Divjačine in rib malo; vsled pomanjkanja blaga pretirano visoke cene. — Mleko stoji na ceni 10 do 11 K; kg surovega masla 160 do 172 K, čajno maslo 240 K. — Moka bazira na detajlni ceni 25 K za št. 0, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšeničen zdrob 28 K, ajdova moka I .vrste 34 K, II. vrste 26 K, ječmen 14 K, oves 14 K, proso 14 K, koruza 12 K, fižol ribničan 14 K, prepe-ličar 17.50 K, leča 44 K. — Gobe kg 35 do 40 K, borovnice liter 5 K, rdeče jagode liter 24 do 30 K, kmečke češnje 8 do 10 K liter, štajerske 12 do 16 K kg, grah ne-luščen 18 do 24 K, luščen 40 do 46 K liter, kolerabe 12 K kg, čebula nova 16 do 20 K, stara 24 do 26 K, češenj nov 18 do 20 K, star 28 K, pesa 12 K, buče 12 K, glava solate 1 do 3 K po velikosti, kumare 40 do 50 K kg, fižol v stročju 40 K, krompir (nov) importiran 20 do 24 K kg, star krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K.
lj Srečen lov ljubljanske policije. Včeraj med 12. in 13. uro sta se dva lepo oblečena mlada moška sprehajala po Sv. Petra cesti. Ob nekem trenutku sta se ustavila pod trgovino s papirjem M. Tičar. Eden izmed nju je odklenil vrata — s ponarejenim ključem seveda — in izginil v trgovino, drugi pa je ostal zunaj na straži. Ptička je opazoval sin trgovca Stadlerja na nasprotni strani ceste in šel takoj klicat svojega očeta. G. Stadler je stopil čez cesto in ko je vlomilec prišel iz trgovine, ga je zgrabil. Toda vlomilec mlad in izredno krepak, se je Stadlerja otresel in zbežal proti Prečni ulici in odtod v Kolodvorsko ulico. Hitro so se stekli ljudje, ki so vlomilcu povsodi zaprli pot. Tekal je sem in tja, metal po tleh vsakega, ki ga je skušal zgrabiti, vrgel od sebe vlomilno orodje i» plen, ki ga je bil odnesel iz trgovine Tiča*
— do 2000 K gotovine, pisalno orodje i. dr.
— ter končno obstal v trdnih rokah stražnika Franca Geča, Pri zaslišanju je vlomilec izjavil, da je Ivan Keršič, rojen v Loki pri Mariboru, star 19 let. Po poklicu je elektromonter ter govori nemško in nekoliko slovensko. Njegov tovariš, ki je bil stal na straši, se je v splošni zmedi izmuznil. Po splošnem prepričanju gre nevarno vlomilsko družbo, ki je zadnje čase izvršila v Ljubljani več predrznih vlomov. Policija je pridno na delu, da spravi na varno še ostale člane. Danes zjutraj je na trgu prijela drugega sokrivca včerajšnjega vlomilca.
d Šentpeterski Orel ima v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer važno sejo. — Predsednik.
d »Razor« ima v soboto, 24. junija, ob 7. uri zvečer v čitalnici Jug. tiskarne svoj redni VIII. semestralni občni zbor Vsi člani naj se ga udeleže polnoštevilni in točno! — Bog živi! — Predsednik.
d Vič. 2. julija obhaja naše Kat. slov izobr. društvo 20 letnico. Vabimo zlasti Ljubljančane. Pričetek ob 4. uri popoldne, cinskh klobas 112 K, hrenovke, safalade
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-
! • POŠESTVOTT
Popolnoma varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI tf LJUBLJANI
r. k. s o. z. —- sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranlae vloge se KOI brez odbitka rentnega in obrestujejo po &	|0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 41 a °
Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 5*4
na dobo pol leta po 51|a °|o
d. d. d LJUBLJANI
Prometni zauod za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseli kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za indnslrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:	Prometni	zavsd	za premog d. d. v Liljani, Miklošičeva cesta 15/II.
obstoječe iz dveh zidanih enonadstropnih M5, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, se po ugodni ceni proda. — Natančno se poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod štev. 2413.
Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas?
Ali ste že storili svojo dolžnost?
Zahtevajte povsod le milo z
GHZELCO