Uhaja, izvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica tv. Frančiška AsiSkega 5t 20. L nadstropje. Dopisi n pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e Anton Gerbec. — Lastnik tisi"! zrvaSa za mese L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 4 lire več uredništvu. Neraukirar j I" "orni ur* suNi • C » V Trstu, v imcMJo 17. septembra 1922 rjINOST Posamezna številka 20 cent Letnik XLVII Posamezne Številke v Trstu i a okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice iu vabila po L L—f oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Častilci « iutrove dežele Te dni so objavili fašistovski in drugi laški listi kratko poročilo o dogodku, ki bo presenetil marsikoga med nami. Faši-stovskega diktatorja Mussolinija je obiskalo pretekli teden odposlanstvo japonskih parlamentarcev in se skozi njegovo osebo globoko poklonilo italijanskemu Fašizmu. Sprejem se je vršil v uredniških prostorih glavnega fašistovskega glasila -.Popelo d' Italia* v Milanu. Zastopniki vseh treh japonskih strank so izrazili Mu&soliniju občudovanje za fašizem. Obžalovali so, da je imela večina Japoncev do sedaj o fašistovskem gibanju popolnoma napačne nazore. Vzrok temu je bilo zgolj nepoznavanje fašizma. Čim pa izpoznajo Japonci njegovo bi«tvo, mu bodo zagotovljene simpatije vseh naprednih (!) delov prebivalstva te daljne jutrove dežele. Tako so besed^vali Japonci pred Mussolinijem. Posebno se niso mogli prečuditi vojaško-poJitični organizaciji fašizma, ki da bo morala imponirati vsakemu Japoncu. Ta obisk zastopnikov vseh treh vodilnih japonskih strank pomeni za Mussolinija brezdvomno velik moralen uspeh. Ti japonski «trije kralji»( ki so se prišli poklonit novemu Mesiji v betlehemsko štalco uredniških prostorov «Popola ' Ita-lia », so dali fašistom v roke nov «dokaz»f da znajo oni — in oni edini — ne samo varovati ugled države v notranjosti, temveč tudi širiti njen glas v inozemstvu po Evropi in, kakor nam kaže ta slučaj, celo do Daljnega vzhoda. Dogodek je vsekako zelo zanimiv tudi s tega stališča. Vendar pa je še bolj zanimivo vprašanje, kaj je neki nagnalo japonske etri kralje*, da so povodom svojega potovanja po Italiji smatrali za primerno in potrebno, da počastijo na pseben način ravno fašistovsko stranko. Vse, kar se godi na tem svetu, mora imeti svoj vzrok in svoj.? pojasnilo, in tako mora b:ti tudi s tem slučajem. Zastopniki treh vodilnih strank na Japonskem so obenem zastopniki japonske »•eakcije, ki je skrajno preplašena vsled mogočnega agrarnega gibanj::, katero se je pojavilo kot posledica ruske revolucije tudi v tej najreakcionarnejši državi na sretu. Vsled oddaljenosti te dežele je le malokomu znano, da je vprašanje zemlje na Japonskem ravno tako pereče kakor v katerikoli evropski državi, kjer se nahaja zemljd še vedno v rokah veleposestnikov in grofačev. Rusi so morda edini narod, ki pazljivo zasledujejo razvoj agrarnega vprašanja na Japonskem. Ena zadnjih številk «Žiznji Narodnostej», ki je uradno glasilo ruskega ljudskega komisariata za narodnosti, je prinesla o agrarnem gibanju precej izčrpen članek, iz katerega je razvidno, da se nahaja v sedanjem hipu agrarno vprašanje v ospredju zanimanja vsega japonskega javnega mnenja. Japonski listi odkrito priznavajo, da je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisna bodočnost povojne Japonske. Borba med gospodarji zemlje na eni ter med koloni in poljskimi dclavci na drugi strani je zavzela že tako nevarne oblike, da so nekateri veleposestniki izročili s\ oja posestva delniškim družbam, ker niso mogli več krotiti odpora razjarjenih kmetov. Organizacija kolonov in poljskih delavcev pa se razvija s strahovito naglico in na podlagi skoraj vojaške discipline. Kdor je enkrat vstopil v «Kmetsko zvezo», sme izstopiti iz nje samo tedaj, ako mu dovolijo vsi drugi člani. V »lučaju spora z gospodarjem zemlje morajo na ukaz kmet-skega vodstva odpovedati pogodbe vsi koloni in vsi poljski delavci dotične graj-ščine ter jo skupno bojkotirati. Po statističnih podatkih, ki jih je objavilo japonsko ministrstvo za notranje zadeve, je razvidno, da je bilo v teku zadnjega leta 1.254 sporov med! koloni in gospodarji zemlje, pri katerih je bilo prizadetih nad 113.000 kolonov. V mestu Kobe je bil letos prvi japonski kmetski shod, na katerem je bilo sklenjenih več resolucij že Čisto revolucionarne vsebine* «Ker je Japonska poljedelska država (70 % prebivalcev živi po vaseh) — pravi ena teh resolucij — in vsled zasužnje-nja vasi po kapitalistih je kolonu življenje onemogočeno, a poljski delavci stočejo. Mi zahtevamo brezpogojno osvoboditev.* Dalje je v tej resoluciji rečeno, da se bodo japonski kmetje borili proti nasilnemu kapitalizmu s pomočjo proizvajalnih zadrug. Ob koncu resolucije pa se pozivajo vsi kmetje, naj pristopijo h kmetski zvezi in strnejo svoje vrste v enotni organizaciji. «Širite naravno svobodo človeka tudi po naših poljih in gozdovih. Radi vzpostavitve miru, v katerem naj vlada pravičnost, zahtevamo, da se v siromaštvu živeči kmetje osvobodijo, in za dosego tega cilja smo pripravljeni tudi na žrtve.» Tako se zaključuje ta velepomembna resolucija japonskih kmetov. Tudi resolucije z drugih bolj pokrajinskih shodov niso nič manj revolucionarne, tako da je popolnoma razumljivo, da je vsa japonska javnost v velikih skrbeh. Medtem ko je delavsko gibanje na Japonskem popolnoma neznatno, ker je omejeno le na par mest in se vsled strogih zakonov ne more razviti, je cbjelo kmetsko (kolensko) gibanje, kakor se vidi, vso državo od enega konca do drugega. V parlamentu je bilo predloženih več interpelacij in japonski minister za notranje zadeve Tokopanu je moral obljubiti, da bo vlada storila vse, da se to nevarno gibanje zajezi. Stranka Ken-sej-kaj, ena izmed vodilnih strank, ki so se te dni poklonile Mussoliniju, je posvetila temu perečemu vprašanju večino razprav svojega zadnjega občnega zbora. Toda zbegani grajščaki se ne morejo zadovoljiti s teoretičnimi razpravami in bombardirajo vsled tega vlado z neštetimi spomenicami, v katerih zahtevajo stroge ukrepe proti upornim kolonom. Obenem pa se ustanavlja in se je deloma ustanovila nova « strank a> Kokusaj-kaj, ki se organizira s potuho vlade in s podporo kapitalističnega meščanstva ter si je postavila nalogo, da 9 pomočjo svojih strankarskih čet ščiti in varuje narod in državo pred lastnimi prevratnimi koloni, ki so db grla siti sedanjih neznosnih agrarnih razmer. Japonski agrarni kapitalisti se torej pripravljajo, da rešijo agrarno vprašanje «alla fascista*. Zastopniki treh vodilnih japonskih strank, ki so obenem zastopniki japonske agrarne reakcije, so gotovo hoteli izkazati Mussoliniju s svojim obiskom veliko čast. Vendar pa mislimo, da ni treba'Mussolinija še posebej opozarjati, da niso njegovi častilci iz jutrove dežele (nikaki fašisti, temveč le filofašisti najna-\ vadnejšega kova. Bolgarska Bolgarska za zbližanje balkanskih narodov SOFIJA, 16. Minister notranjih stvari Daslcalov je izjavil v pogovoru z zastopniki tiska glede grško - turškega spora, da bo Bolgarska ohranila svojo nevtralnost. Naše lojalno vedenje — je pripomnil minister — cenijo vsi in mi smo prepričani, da bodo vsled tega našega postopanja zaščiteni naši pri reševanju* evropskih vprašanj. Minister je primonil, da je balkanski mir važen p ~goj za evropsid mir, ki bo zajamčen i"i pravičen edino le, če bo pospeševal zbližav'z balkanskih narodov. Bolgarski ministarski predsednik je medlem odpotoval v Ženevo. Minister notranjih stvari Daskalov ga bo za časa njegove odsotnosti nadomeščal. Glede vesti o zbiranju bolgarskih čet na južni meji in organiziranju konJtaŠkih tolp je izjavil minister, da so te vesti neutemeljene. Vesti c zbiranju bolgarskih čet ob grškii meji zanikane SOFIJA, 16. Bolgarska brzojavna agencija objavlja sledeče: Pooblaščeni smo od zanesljivega vira, da uradno zanikamo vest, ki je grškega izvora in je bila razširjena v Beltfrauu, češ da je Bolgarska zopet pričela zbirati čete ob mejah Traci je. Bolgarska vlada ni nikoli pokazala takega napadalnega namena, a na drugi strani je obče znano, da ima zemljo s svojimi 11 tisoč prostovoljci, ki so sedaj pod orožjem, komaj zadostno oboroženo silo za vzdrževanje miru v notranjosti in za varstvo mej. To dejstvo zadostuje, da ovrže razmotri-vanja berlinskega tiska o vesteh, ki hočejo vedeti o bolgarskem vojaškem nastopu proti Dedeagach-u. Poljska Jugoslovenski novinarji ▼ Krakova. VARŠAVA, 14. Jugoslovenski novinarji, ki prišli obi /ft.at Poljsko, so si razgledali že več poijsk*« Povsod so bili prisrčno Ep ~/zfeiL V nedeljo 30 položili venec na spo- menik Mickicv/icza. V imenu sindikatov poljskih novinarjev se je zahvalil jugoslovenskim kolegom za prisrčno manifestacijo redakter Woyczynski. Nato so gostje posetili muzej Mafeejki, nakar jih je kustoz muzeja Szukie-wicz sprejel na svojem stanovanju, kjer so na predlog dr. Ivkovića in redaiktorja Woyczyn-skega položili temelj jugoslovansko-poljskega društva v Krakovu. Cilj društva je kulturno zbliža n;e med Jugosloveni in Poljaki. Anglija Sporazum med Francijo in Anglijo dosežen Zavezniki se bodo odločno uprli turškemu pohodu na Carigrad — Pred sklicanjem konference, katere se udelež ta tudi Jugoslavija in Romunska LONDON, 15. Agencija «Reuter» poroča, da se je vlada sestala danes. Angleška vlada se popolnoma strinja s Francijo in Italijo glede vprašanja ohranitve nevtralnosti morskih ožin, v pričakovanju, da se vprašanje končnoveljavno reši na mirovni konferenci. Zavezniške vlade so pripravljene poslati ojaoenje v nevtralno zono v slučaju, da bi jo Turki ogrožali. Poveljniki zavezniškega brodovja so dobili nalog naj ne dovolijo, da bi turške čete prešle morsko ožino in vdrle v Evropo. Seja ministrskega sveta je trajala skoraj pet ur. BiH so prisotni vsi ministri razen lorda Balfourja in Fischerja, ki se nahajata sedaj v Ženevi. Ministrski svet je vzel na znanje noto francoske vlade in je izrazil svoje zadoščenje nad tem, da je iz te note razvidno, kako vlada popoln sporazum v nujnem vzhodnem vprašanju. Ministrski svet je nato sklenil, da se bodo v slučaju, da bi Mustafa Kemal ogrožal nevtralno zono in morsko ožino, ojačali zavezniški odelki na suhem in na morju. Kar se tiče zavezniškega brodovja, je ministrski svet sklenil« da bodo dana navodila za preprečitev vsakega poizkusa prehoda morske ožine in tudi vsako zbiranje ladij za prevažanje turških vojakov. Nadalje je ministrski svet sklenil, da se celotno vzhodno vprašanje reši čim prej na konferenci, na| SvlC3 kateri bodo zastopani ne samo zavezniki Delovanje društva narodov — Madžarska Anglija, Francija in Italija na eni in Turčija sprejeta T društvo ter Grčija na drugi strani, temveč tudi dru- ŽENEVA, 16. Politična komisija je eno-ge države, kakor Ju^oalavi,a m Romunska, glasno ^^ da sprejme Madžarsko v ki imajo življenske interese pri reševanju | DrvL^0 narodw. Govorih so Fischer za Anglijo, Imperiali za Italijo in Hannataux za Francijo ter vzeli na znanje slovesne izjave grofa Banffy-ja glede izvrševanja vseh mednarodnih obveznosti s strani tega vprašanja. Kaj hočejo republikanci? — Izjave DeVrierc LONDON, 15. De Valera je imel pogovor z urednikom lista «cManchester Eve-ning News». De Valera, ki je nasprotno dosedanjim vestem, popolnoma zdrav, da se je vedno protivil angleško - irskemu do-govbru v njegovi sedanji obliki, podarjal pa je že takoj v začetku, da irski republikanci ne gredo za uničenjem tega dogovo-temveč samo za aj'egovo revizijo. Do- ra, bo miru je iz ja- ki er ne pride do te revizije, ne na Irskem. Ulstersko vprašanje -vil De Valera — je notranje Irsko vprašanje, ki ga morajo rešiti v Irski sami predstavniki prizadetega narodia. Končno je izjavil De Valera, da z vojno, ki je nesTpča za vse, ne bo pridobil nihče nič. Odrske. ŽENEVA, 16. Evo podrobnosti o celokupni seji šeste komisije, na kateri se je razpravljalo poročilo posebne podkomisije, ki je imela nalog, da prouči prošnjo Madžarske za sprejem v Društvo narodov. Poročilo prihaja do zaključka, naj se sprejme Madžarska v Društvo narodov in angleški odposlanec Fischer je predlagal potrdilo tega zaključka s strani celokupne komisije. Čehoslovaški odposlanec je povdarjal, da je včeraj reparacijska komisija dognala, da Madžarska ni izvršila nekaterih določb mirovne pogodbe ter je izrazil mnenje, naj bi se odgodilo vsako odločitev o sprejemu Angleško ministrstvo kolonije je na Madžarske v Društvo, dokler omenjene drugi strani objavilo poiočilo, v katerem določbe ne bi bile izvršene. Marchese Im-zanika vesti, da se je začasna vla^a izja-j periali je izjavil v imenu italijanske vlade, vila pripravljena brezpogojno izpolniti angleško - irski dogovor z obvezo, da bo nadomestila Irski vso škodo, povzročeno po meščanski vojni. Novi predsednik Cosgrave je podal v parlamentu dolgo izjavo o vladni politiki. Izjavil je, da se mora dbseči ustaven mir na podlagi dogovora z Anglijo. Obtoži' je v svoji izjavi tudi neredne Čete zaradi njihovih napadov na angleško vojsko, poudarjajoč, da se hoče Irska na ta način spraviti v nove zpletljaje z Anglijo. Zavezniška nota Kemal paši LONDON, 16. Uradno se javlja, da je bilo tekom včerajšnje seje ministrskega sveta sporočeno, dk so se zavezniške vlade ze-dinile, da bodo sporočile v skupni noti Kemal paši sprejete sklepe. Listi medtem javljajo, da so večje angleške ladje v Sredozemskem morju dobile nalog, da se zberejo v Cianaku. Francija. Francija in turško vprašanje — Pisanje «Tempsa» pred doseženim sporazumom PARIZ, 16, «Temps» poudarja z ozirom na odgovor francoske vlade na angleško noto, da je položaj Francije točen in jasen. Vsled tega se smatra — pripominja list — da bo francoski odgovor sprejet v Londonu z istim razpoloženjem za prisrčen dogovor, s katerim je bil sestavljen v Parizu. Na drugi strani bodo Turki gotovo razumeli ves interes, ki1 ga imajo na tem, da spoštujejo nevtralnost morskih ožin in da se izogibajo vsaki reakciji in vsakemu incidentu, ki bi jih mogel postaviti proti zaveznikom. An-gorska vlada ne bo hotela s politično napako ogroziti uspehe svoje zadnje zmage v Mali Aziji. List govori nato a reševanju vzhodnega vprašanja in pravi, da obvladuje turška zmaga v Mali Aziji ves novi položaj in da bi bilo zelo napačno, če bi se hotelo to dejstvo prezreti, da se dajo premaganim kake prednosti Vprašanje Carigrada je rešeno že po sklepu z <£ne 26. marca, ki je predvideval vrnitev mesta Turkom. Francija je nedvomno tudi sedaj istega mnenja kakor tedaj. Plovba skozi morsko ožino mora biti zajamčena po mednarodni komisiji, pri' kateri bo zastopana tudi Turčija. Kar se tiče Tracije, ugotavita «Temps», da se bo težko držala meja, predlagana dne 26. marca, ker Turki pripisujejo veliko važnost osvoboditvi. K sklepu ugotavlja «Temps», da bo Francija /gotovo pokazala vso dobro voljo za pravično reištev vzhodnega vprašanja. Francoska politika v Turčiji hoče biti politika jasnosti in dobre vere. Franeija ne išče nika-kega posebnega interesa in njeno prizadevanje gre le za tem, da se vzpostavi trajen mir. AvstrUs Seipelovo poročilo, o vaaajepoliticncm polo-ložaju. — Socialisti proti dosedanji politiki. DUNAJ, 16. Kancler Seipel je pojasnil pred parlamentom, sklicanim nalašč v ta namen položaj, ki je nastal po njegovem potovanju v Ženevo. Povdarjal je, da so le tri možnosti, katere bi rešile Avstrijo, in sicer pomoč Društva narodov, pomoč najbližnjih sosedov, Italije; Švice in Cehoslovaške, in pa naslombe na eno izmed najbližnjih držav. Izjavil je, da se samo po sebi razume,' da se bo morala kontrola med Avstrijo omejiti na neobhodno potrebno in ne da bi se kršila avstrijska neodvisnost in suverenost. Neki poslanec socialistične stranke je v opozicijonelnem govoru kritiziral državno finančno in zunanjo politiko, katerih rezultati bi lahko zasužnili Avstrijo tujcem. Grajal je kanclerja Seipela, da je inozemstvu orisal avstrijski položaj, kakor da bi bila Avstrija res že na robu prepada. Omenil je tudi, da bi bila zveza s kakšno tujo državo zek> škodljiva ideji priključitve Avstrije k Nemčiji, ki je danes nacijonalni ideal vsega avstrijskega naroda. Razni listi javljajo, da se Seipel v kratkem povrne v Ženevo. Listi pravijo, da je delovanje avstrijske vlade v Ženevi odobrila večina parlamenta, katerega stranke načeloma priznavajo kontrolo nad uporabo posojil, katera se bodo dala Avstriji, za upravičeno. In sedaj je uglajena — pravijo listi — pot za nadaljevanje pogajanj z Društvom narodov m z najbolj prizadetimi državami. da se pridružuje predlogu' angleškega odposlanca Fischerja kakor je bil tudi odobril poročilo podkomisije. Dodal je, da so bile slovesne izjave madžarskega ministra za zunanje zadeve Banffyja o volji Madžarske, da izvrši mirovne pogodbe in mednarodne obveznosti, tako zadovoljive, da je zadobil gotovost, da bo madžarska vlada pošteno izvršila svoje obveznosti. Izrazil je nato zaupanje, da bo predlog za sprejem Madžarske v Društvo odobren ter se veseli, da poda Madžarski dobrodošlico. Fran coski odposlanec Hannataux in švicarski Motta, sta se tudi pridružila Fischerjeve-mu predlogu ter pripombam marchese Im-perialija, o katerih je tudi čehoslovaški odposlanec izrazil svoje zadoščenje. Nato je bila Madžarska vsklicno sprejeta v Društvo narodov. Zahvala braziljskega predsednika za častitke — Zdravstvena organizacija ŽENEVA, 16. Ob začetku današnje seje Društva narodov se je pročitalo brzojavko, v kateri se predsednik republike Brazilije zahvaljuje za častitke, ki jih je poslalo Društvo narodov ob priliki praznovanja stoletnice neodvisnosti braziljske republike. Memorandum gospoda Broukereja iz Belgije v korist Nemčije je bil predložen v pretres politični komisiji skupno s protestom od litvinskega delegata iz Vilna. Skupščina je sprejela predlog druge komisije, ki se tiče stalne zdravstvene organizacije. Odločilo se je, da se stavi na razpolaganje 120 tisoč štelringov. S tem se je zaključila seja. Ogrska Fašistovsko gibanje na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 15. Listi pišejo, da so se pojavile na Madžarskem organizaciji-? fašistov, katerih vodstvo so prevzeli znani politiki, med1 katerimi je tudi Štefan Friedrich. Vlaxfa se je izrazila, da ne bo ovirala fašistovskega gibanja na Madžrskem, če se bodo fašisti strogo držali okvira družabnih in parlamentarnih določb. V slučaju pa, da bodo fašisti prekoračili meje in motili socialni in notranji red, se bo poslužila vlada najstrožjih odredb, da uduši vsako fašistovsko gibanje. Gršk^-terika volna Grozodejstva Turkov v Sm'rni Požig mesta LONDON, 16. Naknadne vesti potrjujejo poročilo, , in iznaša svoj pre* tvezni sper z društvom oziroma njegovim predsednikom v javnost, mesto da se posluži edino kompetentnih forumov, društvenega odbora aH občnega zbora, nekorektno in očitna kršilev discipline, za katero mora društvu odgovarjati. Odbor si pridržuje sklepanje o sankciji za to kršitev na prihodnji sej» pod Vašim predsedovanjem. Odbor je namreč popolnoma preperičan o absohitni neopravičnosti očitkov g. S. Kumarja ca Vašo osebo ter Vam zato izjavlja svoje popolno zaupanje in solidarnost z Vami, kakor je to že tudi enoglasno storil občni zbor, kateremu so isti očitki bili že znani iz drugega članka v ^Učiteljskem tovarišu , ki je prihajal iz istega izvora. Vsled tega odbor Vaše izjave, da stavljate Svofe predsedniško mesto na razpolago, ni mogel vzeti na znanje in Vas vljudno prosi, da izvolite Svoje priznano navdušenje za glasbo in za narodne stvari, ter Svojo prelsku-šeno požrtvovalnost in nesebičnost se nadalje kakor doslej z vspehom dajati na razpOia^.* nje naši «Glasbeni Matici*. Sprejmite, vejseenjeni gospod doktor, izraz našega najodličnejŠega spoštovanja Sledi 7 podpisov, 'EDINOST* V Trstu, dne 17. septembra 1922 O ziaeojavi denarja. Na naše poročilo ob* t ne ugasne. Seveda je bilo to pod ravnico Av-" "" * stri jo, za katero gotovo nihče ne žaluje, ker ^so Uvijeno v 'Edinostiv z dne 29. avgusta t L It. 203 frta prinesla Goriški «Gospodarski list* in GoriSka straž a» članke in izjave. Naš namen ni bU z nikomur polemizirati, ampak le podati objektivno poročilo o storjenem de hi fa. izmenjavo; istočasno pa smo morali — ker 4e več časa sistematično in po krivem napajani — v obrambo svojega obstoja in ugleda, ki se ga je nam hotelo izpodkopavati, brez-jozbirno povedati javnosti, na kakšne zapreke smo naleteli pri svojem delu in kdo so bili oni, ki so delali proti naši «Zv*zi*. j Zato se tudi sedaj ne spuščamo v nikako polemiko, ampak le izjavljamo pred vsem našemu ljudstvu: t 1. da vzdržujemo v vsem obsegu svoje poročilo v < Edinosti* in da smo pripravljeni podkrepiti vsa tam navedena dejstva z dokazi; 1 2. ugotavljamo, da je ^Zadružna zveza v Trstu » izključno gospodarska organizacija, ki je bila. je in ostane vzvišena nad vsakim stran-karstvocn ali strujarstvom, ker zahtevajo to gospodarska načela in posebno pa še koristi našega ubogega ljudstva; 3. da bo ^Zadružna zveza v Trstu® tudi v bodoče čuvala to svojo neodvisnost z vsemi sredstvi proti komurkoli že bilo in da se ne bo dala izrabljati v strankarske špekulacije. 4. konstatiramo, da ni naše poročilo v < Edi-nostis v nikaki zvezi s «Tržaškbn političnim odborom. Zadružna zveza v Trstu. Shod društva «Dante Alighieri». Včeraj se je otvorilo v Zadru letno zborovanje znanega društva Dante Alighierb. Svečani olrvoritvi so prisostvovali naučni minister Anile ter več senatorjev, poslancev in mnogo drugih vplivnih oseb. Kakor znano, se predstavlja to društvo v obliki nedolžnega jagnjeta, ki da mu je edina naloga skrbeti za širjenje italijanske kulture v inozemstvu, kakor dela n. pr. v Franciji < L'AIliance Francaise». Siccr mi julijski Slovani nismo nikdar verjeli v nedolžnost namenov tega društva ter smo ga vedno slavili v isto vrsto z znano in Trsta-. Razumemo, da bi bilo to mesto z veseljem videlo, kako se dvigne v prosti luki ogromno podjetje, ki bi dalo sto in ,sto delavcem dela. Toda če bi se «Ford» urinil v Italijo pod prednostnimi pogoji, bi to predstavljalo resno nevarnost za vso avtomobilsko industrijo Italije. Res je, da je «Ford» izjavil, da bi v Trstu delal le za izvoz svojih strojev v Orieni. Toda ne smemo pozabiti, da tudi naša avtomobilska industrija sili v Orient in da se pet pomnoženo s (ac3. Številom) sedem,J Vlom t železno blagajno, V noči od petka 36 :3 = ftridcsetšest deljeno a (sciL številom) na soboto so vdrli neznani vlomilci v skla- 9:2 drvet proti (scil. številu)Idišče tvrdke ScMeimer v ulici Cesare Battisti dve (po mojem mnenja bolje dvajf ne dvema I št. 12. Tam so vse razmetali. Končno so pa ali cela dvemna. In analogno tudi pri višjih I naskočili* železno blagajno in jo prevrtali, računih: a* — * na (sel potenČni eksponent) Na U način so prišli do utogih 300 lir. S tem štiri, »B-f Brana« plus a, ne a na m plus j pa se niso zadovoljili. Zato so si še izbrali v enlo, ®/t 8 = koren tri polovin iz osem (go-1 skladišču Sest hlebov sira in jih odnesli. Vr-vori naj se po vrsti, kakor se piše!) Pri koren- j hu tega so vzeli 5e za spomin zlato uro in zlato skih eksponentih, ki so posebna števila do [verižico. Tatvina je bila naznanjena policiji. Tatovi na parniku. Preteklo noč so vdrli tatovi v neko kabino na parniku «No. zario Sauro», ki fe zasidran ob pomolu Venezia. Iz kabine so odnesli srebrno uro, nekaj kompasov, dve britvi, dve srajci, dve rjuhi, dalno-gled in mnogo drugih stvari. Škoda se ni še dvajset, smeš rabiti tudi vrstilne števnike, n. pr. 3 == koren iz tri, *5 = koren četrti iz pet. Odlok sam dodaja povsod razne «scificet toda teh niti ni treba, kajti števila nam pred stavlja jo nekake združitve v enote, števila so «koaapleksije». «Vsako Meriftn je a Vsaka taka enota flftcra imeti svoj na-] precenila. Cftatovih ni ne duha nT sluha, tančno določeni jezikovni izraz, svoj števnik, ki naj bo seveda samostalnik. Pri nas Slovencih pa je stvar nekoliko zamotana. Od pet naprej je stvar enostavna: števniki od pet naprej so resnično samostalniki« ki pa so izgubili svojo sklanjatev (pr. Ilešič L C.). naravncr.st in tako odkrito, da je to Ic ogrom- j urejujejo na to, da bi proizvajale stroje po na iredentistična organizacija, kakor je to sto- j ceni. Naj le pride *Fora» v Italijo, toda naj ril letos conte Donato Sanmiralelli v svojem dela brez prednosti in pod enakimi pogoji kakor otvoritvenem govoru. V svojem lepem poe- naše tvornice avtomobilov, in tedaj bodo te, v ličnem govoru — v tem so vsi brez izjeme ve- božjem imenu, prenašale posledice. Toda, da liki mojstri — je povedal, kako je prišel 1. bi vlada hotela dati koncesije, da eni najbolj-1897. znani Ghiglianovich (puro sangue!) v. ših italijanskih industriji preskrbi konkurenco, Rim, kjer sta skupno izdelala načrt za delo- ! to ni mogoče. Delo, ki bi ga dobilo par sto vanje Dante Alighieri* v Dalmaciji. j delavcev v Trstu, bi znalo pomeniti brezposel- Nadalje fe mož naglašal, da je Dante Ali- nost tisočev v Turinu, Milanu in drugih indu giiieris vedno skrbelo, da se iredentizem drugi obali Jadranskega morja ne zatre, na ! sirijskih središčih, in končno bi italijanski in- da dustrijalci zgubili — Trst. jih svoječasno že izrazili d". Fr. Ilešič (Mate matiški problem v slovnici. Popotnik XXI. 1900. št. 1 str. 23—27, št. 2. str. 50—56), dr. .1. Tocninšek (Izgovarjanje števil[k]. Popotnik XXII. 1901. Št. 1. str. 18) in moja malenkost (Slovniški problemi v matematiki. Popotraik XXXVIII. 1917. št. 2. str. 56—Ć1). Sedaj je izšla inicijativa cd realne gimnazije v Ptuju (pr. F. Vajda: O štetju. Popotnik. XLI. 1920. št. 4—6, str. 90—95 in št, 10—11. str. 200—201). Na tozadevno vprašanje višjega št Iskega sveta je od 26 šolskih svetov bilo 23 za predlagane reforme in le 3 proti, od srednji i šol 8 za in 6 proti. Na podlagi teh poizvedel in po zaslišanju mnenja slavistov je od-deltik za prosveto in vere pokrajinske uprave za Slovenijo uvedel z razpasom dne 7. septembra 1921. predlagane reforme na vseh šolah in v vseh razredih. S tem razpisom je bilo predvsem uvedeno strogo štetje in računanje po dekadičnem sestavu, in sicer od števila 20 dalje. Tako se mora n. pr. 264537 po novem štetju izgovar-ti dvastošestdesetšiiritisočpetstotridesetscdem, toda 217813 dvastosedcmnajstUsočosemstotri-najst. Jezikovno je ta reforma docela utemeljena. Dosedanji slovenski način štetja je neslovanski, castavši pač pod vplivom nemščine.» (Temin-ešk 1. c.). Prej je bilo splošno razširjeno deka-dično štetje (pr. Metelko, Gramatik der slov. SpracKe). Še danes štejejo tako Belokrar.jci, gotovo pod vplivom sosednih Hrvatov; prvotno in pristno Štetje pa se je brez tujega vpliva ohranilo pri Prekinurcih. Sedanji način štetja je tudi nelogičen. Imamo namreč strogo dekadičen številni sestav in temu odgovarjajoč dekadičen številni sestav. V vsakem številu ima vsaka številka določeno mesto, po svoji mestni vrednosti, in sicer padajo mestne vrednosti od leve proti desni st:ani. Po dosedanjem načinu štetja pa ne izgovarjamo številke po njih mestni vrednosti, t. j. po vrsti, v kateri si sledijo v pisanem številu, temveč zamenjamo desetice z ednicami. Tudi psihološko je reforma utemeljena. Vsak učitelj in učiteljica je gotovo že opazil težkoče, ki dela sedanje štetje učencem, zlasti kadar so utrujeni ali razburjeni- Kako pogo-stoma pišejo v takem slučaju sledeč sluhu n. pr. 627 mesto narekovanega števila 672. Ob-novljanje predstav o številih ye zelo zamotana asocijacija raznih predstavnih vrst; tu sem spajajo vidni, slulni in mišični zaznatki, in sicer slednu, v govoru in pisavi. Vidna in pisna predstavna vrsta v Številih tečeta vzporedno draga drugi, ker čitamo in pišemo dosledno od 1 eve preti desni strani, slušni zaznatki in mišični zaznatki v govoru pa čutno rušijo to ubranost, ker zamenjavajo po. sedanjem štetju desetice in ednice. Ako prevladujejo vidni in pisni zaznatki, tedaj pišeš pravilno, ako pa delujejo ti nazori ob obnovi števil slabo, pod-c* ves trio ter so slušni zaznatki krepkejši, tedaj pišeš Števila, kakor jih govoriš ali slišiš, torej napačno v deseticah in ednicah. Pomisliti je treba dalje, da učenci obnavljajo predstave o številih na prav različen način, ti z vidnimi, oni pred vsem s slušnimi zaznatki. Z vajo se resnično lahko doseže, da izgovarja učenec najprej stotice nato ednice m šele potem desetice, slično kakor tudi igralec na klavirju z vajo lahko doseže, da igra pravilno na klavirju, kjer sta zamenjani tipki d m e, Vprašanje pa je, ali je to ekonomsko? Pri pas pa fe stvar še drugačna. Prej smo bili pod vplivom Nemcev in ž njimi smo delili tudi ta nedostatek v štetju. Sedaj pa morajo naši DR. LOVRO ČERMELJ: O štetju in računanju S šolskim letom 1921.-22. so bile vpeljane v j učenci že v ljudskih Šolah računati tudi v ila-Sloveniji razne reforme v štetju in računanju, I lijanskem jeziku, v katerem vel>a pravilno de-in sicer istočasno za vse razrede ljudskih, me-j kadično štetje. Učenec se mora torej učiti pra-ščanskih in srednjih šol, učiteljišč in strokovnih j vilno igrati na klavirju, kjer sta tipki d in e sol. Te referme odgovarjajo zahtevam, ki so na pravem mestu, in na klavirju, kjer sta te dve tipki zamenjani. Čemu taka nepotrebna duševna gimnastika? Jaz sem sam to težko občutil, ko sem svoječasno v prvi uri učil v slov, jeziku, v naslednji uri v italijanskem, in v tretji zopet v slovenskem jeziku. Končno pa je nov način štetja deloma tudi sedaj pri nas v rabi. V slučarjh, kjer morejo besede nadomestiti številke, kakor na pobotnicah, menicah in si. pišemo število vselej tako, kakor so številke uvrščene po mestni vrednosti. In slično smo se posluževali tega načina Štetja tudi pri klicanju telefonskih številk, dokler smo to smeli storiti v svojem jeziku. Reforma je torej vsestransko utemeljena in tudi ugovor, češ, da se bo reforma težko dala izpeljati, je enoletna izkušnja popolnoma ovrgla. Učenci in tudi učitelji so se precej hitro privadili novemu štetju. In tudi jez vem iz lastne izkušnje, ki sem jo imel pri zadnjem zadružnem tečaju v Trstu, da se človek hitro nauči nov način štetja. Pri tem tečaju sem imel relativno starejše ljudi; pri šolski mladini mora bili stvar še lažja. Navidezno bolj utemeljen je ugovor, da hna sedanji način štetja praktičen pomen pri množenju in seštevanju, na kar sem že opozoril v svoji gori navedem razpravi. Če množimo u. pr. 478 s šest, izvršujemo račun po sedanjem načinu štetja tako-le: Šestkrat osem je oseminštirideset, to pišemo tudi najprej osem in prenesemo štiri itd Po novem načinu štetja pa je zmnožek štiridesetosem. S primernim naglasom na «štiri» pa lahko poudarjamo število, ki je imamo prenesti, in pišemo manj zavestno število osem. Ed ini vsaj teoretično utemeljen ugovor izhaja od računanja z ulomki, z velikimi imenovalci; praktično pa nima ta ugovor nobene veljave, kajti v življenju se taki ulomki le redkokdaj rabijo, v šoli pa so večinoma le nepotreben balast. Omenjeni razpis pokrajinske vlade pa razreši to vprašanje sledeče: Ulomki, katerih imenovalec so šte\ila 2—20 ali števila z deseti-cami, stoticami, tisočicami brez ednic, n pr. 40, 210, 1250, se lahko izgovarjajo po dosedanjem načinu, splošno pa naj se izgovarjajo ulomki kakor ulomki z občnimi števili a/b = a ulomljeno z b, 23/37 = dvajsettri ulcmljeno s tridesetsedem. Dr. S. Dolar je predlagal še krajšo obliko: dvajsettri po tridesetsedem. (Prisp. k matem. terminologiji. Popotnik XLII. 1921. št. 10—11 str. 163—168). Sicer pa omenja F. Vajda (1. r.) da rabijo Hrvatje vsaj v glasbi tudi izraz ena tridesetdrugotinka in morda se bomo mi Slovenci, zlasti mi Slovenci v Italiji, scasom privadili tudi izrazom; kakor tridesetdrugotinka ali tridesetprvinka. Logično bi se seveda tudi na Števila 11 do 19., in S. Dolar (1. c.) fe resnično tudi predlagal štetje: deseten, desetdva itd. Toda pri teh številih ni tako lahko razvidna prvotna oblika, iz katere so nastala. Razun tega ne tvori ta izjema z didaktičnega stališča posebnih tef-koč, ker tvori ravno računanje s Števili do 20 učni predmet prvega razreda ljudske Sole. Končno pa fcnajo tu<£ tfritgi narodi, ki štejejo sicer strogo de kadično Tako štejejo nr Malilan!" niuKni /f aJ lT_ Vesti % Goriškega Koj]e z „Gortiko Strate?" Dodatek sol. pa bi bil potreben za števila | {jMYno vprašanje na vodstvo političnega so P? ^f^tT drnit^Edinost za Gorško.) mkt. Toda tudi za te ie ie UeSič zahteval, da ^ Ti eV i v 3 se hŽ smejo sklanjati, ako so neimenovana. «o oris k o oirazo* . C1 oživili Pri nas mso tudi dosedaf nekateri uottelji kot skupno glasilo goriških Slovencev in sklanjali neimenovanih Števil, toda bol; in- ves ta čas jo je smatrala vsa naša javnost stinktivno, kakor prepričano, sklanjali so za organ, polit, društva «Edinost»f oziroma ravno oni, ki so o stvari premišljali in so srna- njegovega goriškega pododbora, trali sklanjatev za jesikovno pravilnejše. Jaz List ^ bil tudi v resnici to, za kar je ^ r Vsled sporazuma s formelnim njaii neimenovanih števil m sem to svojo za-|t ' ... i • i htevo tudi v prvem razredu gimnazije uteme- lastnikom Usta, nekim Ronsorcijem, se je Ijeval. "st izdajal popolnoma na ractm goriškega V svojem članku v <-Po po trnku*, ki sem ga pododbora, kateri je vodil list potom t. zv. gori omenil, sem se dotaknil tudi vprašanja: uredniškega odseka, ki je imel v rokah Ali naj štejemo eden, dva, tri... ali ena, dve, administracijo lista in nadziral uredništvo tri..., in sem predlagal štetje: eden, dva, tri... ^ je tudi imel merodajno besedo glede in dosledno en sto, dvasto-. entisoč, dvatisoč vsebin€ lista čeravno se vsled političnega "V tem oziru ne doioči razps pokrajmske vlade ^ . upnikovega ali sotrudnikov ni ničesar, pač pa rabi dvakrat izraz «dvasto»,|}T . ... x___* __U:, na^dmge^mestu r^Jizraz*«uHe*?*Viodjo^ j izogniti temu, da ne bi bil kak mem vlada torej tudi anarhija. Kljub temu pa članek nekoliko pobarvan, se je uredništvo se je tudi to vprašanje nekoliko zbližalo defi- vendar trudilo držati list v isti smeri., „nitivni rešitvi. Tako smatra F. Vajda (1- c.), ki katera je morala odgovarjati obstoječi je dal neposreden povod za sedanje reforme v j sestavi politične organizacije, ki je štetju, štetje eden, dva, tri za pravilnejše, ne združevala v sebi vse narodno misleče smatra pa za potrebno, da bi je: vsiljevali tudi goriško Slovenstvo, brez razlike nekdanjih tam, kjer m v navadi. S. Dolar (L c.) pa hoče * , . - , , . zahtevala da se biti tudi v tem oziru skrajno dosleden in za- S1trank m !C yJlQ9, zantcvaia, aa se h te v a enotno Štetje: en, dva, tri- skupno nase glasilo izogiba vsemu kar bi Kako pa je s temi reformami pri nas? Glede zadiralo v pohticno mišljenje m čustvovanje sklanjatve in glede Štetja «eden (en), dva, enega aH drugega dela julijskih Slovanov, tri...-* mislim, da. ravno pri nas ni treba veliko V zadnjem času so! se te razmere pri pomislekov, saj ravno Primorci večinoma že listu korenito izpremenile. Ta sprememba sedaj niso sklanjali neimenovanih Števil, in je nastopila zajedno z ustanovitvijo sarao-tudi štetje eden, dva, tri je biio ravno pri nas stojnega političnega društva za Goriško,, da postaneta' p^^rsk^^^va^a splošna^in j ^^ K tudi to- politično društvo zgrajeno | vprašanje je rešeno. Glede strogega dekadič- >» principu .narodne sloge in enotne nega štetjla pa tudi misKm, da ni treba izgub- narodne organizacije brez razlike nekdanjih Ijati besed. Kalaor sem izvedel, zahteva tako strank. Z ustanovitvijo novega političnega štetje tudi računica za ljudske Sole, ki se rav- društva je ugasnila moč poprejšnjega nokar pripravlja. In dobro bi bilo, da bi se že uredniškega odseka, ali je polit, društvo s šolskim letosn, ki se ravnokar prične, ta na- «EdmosU za Goriško imenovalo drusi čin štetja spložno uvedel v vse Sole in v vse]^dlniški odbor, mi ni natančno znano. «Gcriška Straža» se je obrnila odkrito Druifvena vesti IV tabor t. zv. krščanskih socialistov, razrede Skedenj. Dramatični krožek priredi v ne - katerim sc^ je popolnoma zapisalain katere deljo 24. t, m. ob 5 popol. v gledališki dvo- Papira odkrito proti orugim, nase skupno rani v Skednju Vofajakovo «Lepo Vido» kot politično organizacijo tvorečim elementom, otvoritveno predstavo letoSnje sezone. De- j ki so krščanskim socialistom nasprotni, janje se vrši v Trstu ob morju m na morju in Omenjam le kričeči slučaj akademičnega je pričakovati od cenj. občinstva vasi, kakor društva «Adrije». «Goriška Straža» je tudi bližnih okoličanov, da posetijo to do- pn-iobčila poslanico, s katero so krščansko mačo pnreditev v čkn večjem>.«tev^u, ker le socialni akademiki, svoj od strankarske LSte r^trud!'ivi mla.dliu- ^ strasti in zaslepljenosti diktirani izstop iz kakor tudi scenerua, katere Te ni vaieno našel , , . r ..i ^ ..... , * ■, ljudstvo, jim bosta nudili obilo užitka prepo- sWne orjfanizacije naših goriških akade-trebnega v danaSnjih časih. 0or. nnkov prijavili našemu obemstvu, m v Glasbena Matica, V torek ob 7. uri se vrši I kateri so neresnično naslikali razmere odborov a seja v predsednikovi pisarnici. [ med našim dijaštvom ter nagromadili kopo »Šentjakobska Čitalnica* priredi danes po- neopravičenih napadov in direktnih ne-poidne ptšizlet v bližnjo okolico. Zbirališče sramnosti na društvo, katero so zapustili pred dvorano DKD pri Sv. Jakobu. Odhodi— ni pa hotela priobčiti odgovora, ki ga Prijatelji društva dobrodošli, je poslal odbor «Adrije». Pisanje «Goriške Straže» pa je tudi sicer tako, da mora vsakdo, ki jot čita, spoznati, da šiloma dela na razkol. Omenjam ločno ob 14 Js. V slučiju deževnega vremena izlet odpade. Odbor. Šentjakobska Čitalnica* poživlja ponovno S^^^J^^^tl^ie jaicc, katero so zlegH v listu se vrši v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, točno nekateri istrski prenapete**, potem Ko so ob 10. uri. Odbor. I med istrskimi rojaki propadli s svojo Krožek «Oaladiaa» javlja, da se vrši slikar- propagando za odcep od Trsta, omenjam ska razstava« na kateri bo razstavil svoja dela grde napade lista na poslanca Wilfana g. Ernest Sesek 24. t. m. in ne 17. t. m., kakor in kričavo reklamo za klopotce, s katerimi je bilo jav^eno v četrtkovi Številki «Edinosti» j nas zalaga poslanec ŠČek, sploh vse in radi tega, ber se vrši — kakor je bilo že I rovanje proti Trstu in tamošnji politični omenjeno — istega dne ustanovni občni zbor! organizaciji «Zveze mla^kih društev« Odbor^ Te razmere so mi potisnile pero v roko, K«ftrer MeskoT* «Mati» on Sv. Jakobu. Da- javno zahtevam pojasnila, kaj je z nes uprizori, kator_ze favi^no MDP Magda-1 ^^ StraŽ0;> ^ P lena v dvorani DKD pri Sv. Jakobu (Campo San Giacomo 5) Meškovo dramo v treh dejanjih *Mati». Pričetek točno ob 18. uri. n. pr. Italijani: tindici, dodici... do sedici. Komaj prihodnje Šte\*ik> diciasette odgovarja de-kadičnemu Štetju. Drugi drf reforme se tiče sklanjatve Števil pri računanfu. V popolnem soglasju z dr. Itežičem (L c.) določa vladni razpis: Neiaeliovnna itevila se v račnnan^ ne sldnnpajo, n. pr. 25X7 = dvajset- njegovim razmerjem do naše skupne politične organizacije. Naročniki in čitatelji lista so po veliki večini ki ga podpirajo in čitajo le, ker Iz tržaškega življenja fe ^J^fTot^t l\ M Ogenj ▼ mehanični delavnici v Rojanu. —Ida fe list le strankarsko glasilo kake Sumlijvo ropotanje.' V Rojanu, in sicer neda- stranke ali struje. Mnogi so -že prišli do leč od cerkve, se nahaja mehanična delav- tejffa prepričanja in izvajali iz tega primerne m V' ^ ^ j38* ftVfdkc B«a«Pn* & KipanH. konsekvence. Tcda drugi in predvsem V noci od petka na soboto le spal v tej i • t - • j^*- » i: t delavnici Riponti. Okoli 4. ure zjutraj ga je 5ela ^Xn.°ft p^vico vedeti, cegav list zbudil iz trdega spanja močan ropot, ki jeMe bonska Mraza», kake so njegove prihajal iz sosedne gostilne. Ves preplašen je tendence, zlasti pa, ah stoji za njim še planil iz postelje ter poslušal nekaj časa sum- polit. dr. «Edinost» za Goriško, I ji v o ropotanje, med katerim je bilo tudi sli- Ne morem trpeti, da bi se v našem sati moške glasove. Ker pa ni hotelo biti žun- skupnem glasilu pod krinko narodne sloge dra ne konca, ne kraja, je vzel brž iz predala delala še nadalje propaganda za eno nočne omarice revolver in ustrelil - " krat nočne mir,_____,___________________ lokala. Par minut pozneje, ko je bilo že vse naše narodne misli še naprej zlorabili za zopet tiho in mirno, je legel Riponti nazaj k to, da si skuhajo svojo slrujarsko ali počitku. Tcda ni spal de9et minut, ko se je strankarsko juheo. zopet zbudil. Tedaj ga je pa vzdramil iz spanja Za to se obračam na g. Križmana kot gost, črn dim, katerega je bila že polna vsa predsednika goriškega političnega društva delavnica. K sreči, da se je ob pravem času| .Edinost* in na celi odbor tetfa društva zbudil in zbežal na ulico, sicer bi bil našel gotovo smrt, zakaj v delavnici je močno gorel neki les. Grozila je nevarnost, da se bo ogenj v kratkem hudo razvnel. Pa so prišli ob pravem času ogpjegasci in preprečili po eno-urnem, napornem delu vsako nevarnost. Pozneje se je ugotovilo, da fe bila vržena iz gostilne skozi luknjo v delavnico v etika v bencin namočena cunja, kt je gorela. In ravno ona je povzročila ogenj v delavnici. Noter so jo vrgli brez dvoma oni razgrajači. Gre najbrž za maščevanje osebnega, aH političnega značaja. Ogenj fe povzročil okoli 3000 lir škode. Policija zasleduje predrzne krivce. tega z javnim vprašanjem: Ali še obstoja sporazum s konzorcij'em «Goriške Straže->, glasom katerega se ta list izdaja na račun in kot organ naše skupne narodne organizacije, oziroma, ako se je ta sporazum razdrl; kdo je to storil? Čigavo glasilo je sedaj «Goriška Straža^? Ali sprejema odbor političnega društva «Edinost» za Goriško pred našo javnostjo odgovornsst za pisavo v «Goriški Straži^? V Gorici, dne 16. septembra 1922. Dr. Fran Gaberšček. ALad. fer. druSfvo «Adrija» v Gorici naznaJ sL občinstvu, da se vršijo ta teden na-< sleiln;a predavanja: O spolnih boleznih, IS. t^ m. v Šempetru; 19. t. m. v Solkanu; 23. V Vertojbi. O kužnih bolefcnA, 18. t m. v Podgorij 19. in 20. v Vertojbi; 2!. in 22. v Solkanu; 23J v Nabrežini. O Narodnem gospodarstvu, 23. tj m. v Solkanu, Ker so predavanja velike važnosti in dobrd izilslana se vabi s!, občinstvo, da ne zam«id| ugodne prilike. Pripravljena se še cela vrsta( drugih predavanj, katera pa se bodo vršila deloma šele za božične počitnice, ker morajti tovariši^ predavatelji po večini v univerzitetna mesta. Vsako kulturno društvo, ki bi hotela imeti pieJavatelja na razpolago naj nam javf svoje želi c, glttle pre, Gorica kavarna - Adriatico > Piazza Vitloria. Odbor, Škandalozne razmere. 2e več Let se zavlačuje reševanje prošenj za vojno odškodnino in silno počasi sc vrši izplačevanje. Ubogo ljudstvo težko čaka rešitve, da bi sr opomogft>. Dan za dnem nam prihajajo pritožbe in te dni smo prejeli posebno zanimiv slučaj, knlerego hočemo objaviti. Že pred dveini leti je neki Goričan napravil in oddal »prošnjo za premičnine^. Lansko poletje je sklenil konkordat in obljubilo se mu je, da se mu izplača vsa vojna škoda v teku treh mesecev. Čakal je tri mesece, čakal celo leto in ko se je slednjič naveličal čakanja, sc je obrnil na finančno ravnateljstvo v Trstu, da po^-gleda, kaj je z njegovo prošnjo. Po dveurnemi čakanju je vendar prišel na vrsto. Po vseh ko-^ tih so is»kali njegovo prošnjo in slednjič mu izjavili, da je rešitev • puvtroppo* odložena, ker informacije, katere je poslal sami ne vedo kdo pravijo, da je prosilec dobil žv od avstrijsk« «Wiederaufbau» in od deželne sodnijo 11.000 kron. Dokazoval je, da mora biti pomota, ker je v resnici dobil samo 5000 kron, nakar so mu obljubili, da bodo zahtevali od goriških orožnikov nove informacije. Mesec dni za tem je sel soet pogledat na finančno ravnateljstvo, a informacije niso še došte in rekli so mu, da naj pri goriških orožnikih urgira. Vrnil se je v Gorico, kjer je izvedel od orožnikov, da sploh niso posiaU iz Trsia nobenega vprašanja za in-formacife Ko je to povedal v Trstu, so mu rekli, da če bi tudi prišle informacije, ne bi mogli polagati nobene važnosti nan^e, ker bi orožniki njega vprašali in on bi orožnikom povedal isto, kar je že izjavil na finančnem ravnateljstvu. Uradf ki je dal pvvc informacije, ne' eksistira več, počakati mora, da se likvidirajo vse prošnje in potem pride morda f>omota na dan. In sedaj naj čaka ubogi revež sudnjega dne. Morda bo pa prej prišlo do rešitve, ker kakor smo čuli namerava v kratkem obiskati naše kraje minister za Julifsko Benečijo, da pospeši rešitev odškodninskega vprašanja in ob tel priliki bo mogoče sam minister rešil n;egovo prošnjo in mu dal celo obresti, i u aute m Domine, miserere nobisl Gc-rica. (Tobakarnari pozor!) Prejeli smo. Tobakainarjem, posebno onim na deželi, delajo naša nova oblaslva, novi zakoni in novt glavne zaloge velike preglavico in to pri ttc ba!tu in pri soli. Ta je navadno zefo slaba tako, da bi jo tobakarnar najraje ne imel v zalogi, ker mu nese še tisto malega dobička, ki ga ima mogoče pri tob«ku. Neštevilni so tudi slučajt da tobakarnar, potem ko potroši toliko za po( v Gorico, to je čas, voz, živino in danar mnogokrat niti ne dobi niti slabega izdelka. In za vse mora še plačevat: neprimerno visoka da v.; ščina. Da se temu skrajno reznosnemu stanja! odpcinore, se je ustanovilo v Gorici društva preprodajalcev monopolnih predmetov, ki rade volje podpira svoje člane pri vseh oblast-vih. Izposlovalo je dosedaj že velika ugodnosti in se fcavi ravnokar s posredovanjem poslancev za splošno zboljšanje gmotnih razmer tobakarnar je v. Društvo- je nepolitično in ima svoje tajništvo za sedaj v Gorici via Cipressi 2 (tik sodne palače). Kako je potrebno to društvo, dokazuje dejstvo, da so pristopili vsi to-bakarnarji v mestu, v Furlar»>i in v najbližji okolici Gorice kakor tudi oni iz sodnega okraja Trbiža. Ker menimo, da naše ljudi, posebno v Gorah, odtujujic društvu .strah pred oblast-nijami, morama povdarjati, da društvo ravno stremi za tem, da vzpostavi stil. z uradi. Vsakemu članu bo tako omogočeno, da se za vsak posamezen slučaj prošnje ali pritožbe obrne brez posebnih troškov potom društva do pristojnega oblaslva. Društvo je v vsakem pogledu že zelo mnoge storilo rn bi še več, toda niso mu. žalibog, znane razmere povsod. Oči-vidno je torej, da je v veliko korist vsakega tobakarnarja, da se čimprej vpiše kot član društva. Vpisnina in članarina je že itak nizko odmerjena in se bo za deželo baje še celo znižala na polovico. Poleg monopolnih predmetov ima vsak tobakarnar v svoji prodajalni več nli manj tudi druge predmete na prodaj, kakor na primer pipe, papir, razglednice in drugo. Vse to ga stane drag denar, ker ga tukajšnji trgovci izkoriščajo. S posredovanjem društva, k; jc v zvezi naravnost s tvornreami, bo dobival vse te predmete ceneje in točneje, tako da se mu bo že pri tem stotero povračal mali izdatek za vstopnino in članarino. Priporočati je za to toplo vsem interesirancem, da k društvu čim prej pristopijo, ako tega niso še storili dosedai. Priglasiti se je ustmeno. aH pismeno pri tajniku gosp. PiccioK Bruno v Gorici, via Cipressi št. 2, kjer se dajajo tudi vsa potrebna pojasnila. V oddaljenih kra'ih, ki nimajo rednega stika z Gorico, je najboljše, da kdo skliče svoje bližje tovariše k sebi na posvetovanje, jim razloži pomen društva sestavi listo novih članov in jo pošlje tajništvu v Gorico s predlogom, da ga imenuje (namreč sklicatelja) krajevnim zastopnikom društva. Opombe vredno je tudi, da društvo dopisuje s Člani tudi slovensko in da so tudi v osrednjem odboru zastopani Slovenci v osebi gosp. Hvalica. Opozarjamo slednjič, da razlega društvo svoj delokrog tudi na politične okraje Sežana, Idrija, Postojna in Vipava, od koder bi bilo tudi želeti več pristašev. Ako pripomnimo na vse zadnje, da je tudi pred vo^no navzlic boljšim razmeram že obstojalo enako društvo, ki je uspešno delovalo, je dandanes brezdvomno naravnost eksistenčna potreba tobakarnarjev. In stem smo rekli vse. Upamo, da nismo trobili gluhim ušesom. Kje je narodna zavest? Iz Trnovega smo prejeli: V »Edinosti» št, 211 od 7. septembra 1922 in pod naslovom *Kje je narodna zavest?® ugovarja neki nepoklicani hudomušnež radi rabe nemško-slovenskega pečata pri poštnem uradu v Trnovem. — Da o tem odločuje edino višje oblastvo, je vsakomur dobro znano Sicer kaj dotičnik misli s tem, je sploh zagonetka? Bržkone mu bolj ugaja novi enoje žični pečat bistriške pošte? 0 sredo 20. sept. ob V>\ razsvetlila velike lame u B?licibih.m V Trs^d£ 11. aeptanbra 1921 .EDINOST« N* iti. Groza« Mireča se je zgodila v Gorenji Vrtojbi, kjer popravljajo neko hršo. Pri tem pfehi sta bila zaposlena zidarja Turel m Nanut, mafto pa ima je nosila neka Emilija Crjan po Icftrah. Ko jhna je nekoč prinesla malto, se je Eava, na kateri so stali zidarji podrla in \ to vsi trije v globino petih metrov. Zlim se ni zgodilo nič hudega. Tem hujše - pa je bilo za Cijtn, ki je zadela z glavo ob ka-ptn tako nesrečno, da si je prebila lobanjo. Prepeljal so jo v Gorico v bolnišnico, kjer se lahaja v težkem stanju, a bo ozdravela. Nesreča pri žaganju. Že večkrat smo poročali o podobnih nesrečah, ki so se zgodile pri žaganju, bodi po nesreči, bodisi az neprevidnosti. |sto se je zgodilo tudi mizarju Ruggeriju del Vecchio, iki je star 23 let in doma iz Moše ter je delal v žagarni istotam. Pri delu je pritaknil svojo levo roko preblizu cirkularne žige, da mu je užagala prste leve roke. Navzoči delavci so mu takoj priskočili na pomoč, prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Tu so mu morali odrezati dva prsta. V bolnišnici bo moral ostati tri tedne. Z avtomobilom se bodo vršile iz Gorice v Postojno posebne vožnje v nedeljo dne 17. t. ra. ob priliki odkritja novo najdenih jam. Padel je pri delu. Zidar Lipica Peter, star 23 let, doma s Kala, ki je zaposlen pri zidarskem delu blizu Gorice, je padel pri svojem delu v globino 10 metro* in na mestu obležal težko poškodovat?. Delavci so mu takoj priskočili na pomoč, zdaj se zdravi v bolnišnici usmifjenih bratov v Gorici. Lažnjirr maršal. Neki Giovannl Cecchetti, 34 let star, doma iz Rimini, je dobil veselje, da bi igral vlogo maršala. V Trstu se mu je baje posrečilo, da je prav dobro i*jral vlogo te *arže in napravil še precej drugih goljufij. Ko so mu v Trstu postala tla nekoliko prevroča, je pribežal v naše mesto, kjer pa ni imel ttinego sreče, takoj so ga spoznali in aretirali. -Zdaj se bo moral za svoje goljufije in za šaržo zagovarjati pred sodnijo. Pleskar se smrtno ponesrečil- Velika nesreča se je zgodila 701etnenra slikarju Jakopu Rubiano, stanujočemu v ulici Arcivescovada, ki je bil zaposlen pri pleskarju Vidali. Padel ie tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je izdihnil svojo dušo. Otrok, neki Boris Vuk iz Mirna, tri leta star, je dobil od nekega osla tako hudo brco, da se nahaja v nevarnem stanju. Ponesrečena učiteiijcs. Gdč, Valerija Mer-\ic, stara 32 let, doma iz Dolenje, zdaj učiteljica iz TrebuŠe, se je peljala no dvokolesu in padla tako nesrečno, da se je pobila po telesu ;n si zlomila "levo reko. Prepeljali so jo k usmiljenim bratora v Gorici in je upanje, da kmalu okreva. Ulomilci. Svedrovci so uk>mili v blagajno finančne agencije ca severnem kolodvoru in odnesli 1500 lir. Pri tem pa so imeli smolo, da tiiso našli 75 tisoč lir, ki so se nahajale v nekem drugem oddelku blagajne. Vesti z Notranjskega Idrija. Na tukajšnji rudniški dekliški 5 razredni meščanski šoli se bo pričelo šolsko leto 1922,23 dne 2. oktobra. Dne 23. septembra, to je pred začetno učiteljsko skupščino, se bo vršilo vpisovanje. Novo vstopivše učenke ljudske šole iz tujih okolišev se imajo prijaviti s krstnim ali roslniin listom, oziroma tudi z zadnjim šolskim naznanilom. Za sprejem v I. razred m ščanske šole je tupim učenkam treba predložiti poleg rojstnega lista tudi šolsko naznanilo z dobrim uspehom dovršenega 5. razreda ljudske šole, ali pa se jkn je treba podvreči sprejemnemu izpitu, to pa le, ako so stare 11 let. Za sprejem v višji razred j s treba predložiti izpričevalo dovršenega I. oziroma II. razreda kake meščanske šole, ali pa napravili sprejemni izpit, ki se bo vršil 30. septembra. Pristojbina izpraševalnih tzpitov, ki se plača v naprej, znaša 24 lir. Ravnateljstvo. Postojna. V postojnski jami sc vrši danes, 17. t. m. nepreklicno in ob vsakem vremenu vclrka ljudska veselica. Na posebnih in vseh osebnih vlakih vožnja znižana za 30%. Zbor svečenikov Sv, Pavla naznanja č. Sokratom, da je dne 21, septembra t. 1. nameravani kateh« tski sestanek* preložen na drugo polovico oktobra. Na dnevnem redu bosta dva aktualna referata: Sobr, prof. Josip Leben: • O vzgoji kršč, značaja-:. Sobr. Ivan Rejec: «0 svobodni Šoli . D: n in kraj se svoječasno naznani. Načelnik šolskega odseka. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se iskreno zahvaljuje bivši učiteljici na Kamiiem gospodični M. Furman za znesek L loO*— namenjen tukajšnjim revnim šolskim otrokom, Iroji znesek je vplačal g. 1. Kogoj, davčni uradnik v Kobardu, v poravnavo radi raz-zaljenja časti. V Tolminu, dne II. sept. 1922. Vodstvo ljudske šole* Gospodarstvo PRESKRBA PRIMORSKEGA KRASA, PIVŠKE, NANOSKE IN VIPAVSKE DOLINE Z ZADOSTNO PITNO, KAKOR TUDI ZA GOSPODARSKE NAMENE N POTREBNO VODO x('....... . , . Pri tozadevnih informativnih' obravnavah in lokalnih poizvedbah, katere so se o teh načrtih razpisale, so se zastopniki ministrstev in centralnih oblasti prepričale o velikanski vodni množini, katera stoji za te gravitacijske vodovode v višini 600 m in čez na razpolago. Dalje so se prepričali o izvanredno ugodni legi in o izborni geološki kakovosti za dolinske zapore in za rezerviranje več miljonov nr vode namenjenih dolin in grap. Ti zastopniki so tudi občudovali silno ceno izvršitev glavnih vodovodnih prog, katere so se strogo po predpisih gravitacije tako projektirale, da se dajo povsod iz najcenejšega materiala, namreč iz betonskih cevi, napraviti in v takšnem padcu izpeljati, da je vsaka poškodba vsled hydrostatičnega pritiska izključena. Kajti pri onih gravitacijskih vodovodih, ki so se bili 1. 1890—1893 v Sevščeku, Begunjah, Bezuljaku, Černomlju itd. na podlagi modernih vodovodnih principov s cevmi iz litega železa izvršili, se je pokazalo, da je že do 1 1908, tora j po preteku 15 let, cela vrsta cevi zarjavela (segnila) in popokala, dočim so se pri starih rimskih izkopaninah našle žgane lončene vodovoKČ-ne cevi po skoraj 2000 letnem obstoju še vedno uporabne. Vsled tega dejstva se je tudi pri predstojećih gravitacijskih vodovodih glavne vodovodne proge projektiralo iz betonskih oziroma žganih lončenih cevi Ker se nahaja na Krasu, oz. na ozemlju predstojećih vodovodnih prog dovolj peska in grušča in ker se voda lahko takoj od izvirka naprej uporablja, je torej treba do-važati edino le cement in je na ta način naprava cevi iz glavnih vodovodnih prog na licu mesta izvršljiva, ter potem takem zvezana z neprimerno malimi troski, XI. Zgoraj navedeni tehniški izvid profesorja na tehnični visoki šoli v Pragi Jan Vladimira Hraskyja je «Soča» 1. 1912. dobesedno objavila ter se torej sklicujemo na to objavo. Istočasno je bil tudi deželni poslanec Andrej Gabršček celo napravo oziroma načrte zanjo obširno popisal in tudi obrazložil vse prednosti in vrline izvirajoče iz teh vodovodov. Vsled lanskoletne izvanredne suše, so se posušili vsi studenci iz katerih se pumpa ali dviga voda za po-stonjski vodovod. Razentega in pa vsled silnega pomanjkanja vode v celi Nanoški in Pivški dolini so sklenile občine teh dolin, da se napravi skupni gravitacijski vodovod iz Stranskih studencev v smislu zgoraj pod V — št. 6 navedenega svoječas-nega projekta. Na ta način bi v vojnem času narejeni vodovod iz Stranskih studencev in iz studenca Sušet zgubil glavna dva pritoka, namreč oba Stranska studenca. Tudi je ta kraški vodovod čez celo globino Močilnika- pri Zvanutih izpeljan in ima tora j v globini Močilnika najmanj 30 atmosfer pritiska ter je torej pričakovati kake poškodbe v najkrajšem času, katera bi se pa sploh pri sedanjih razmerah dala popraviti le z ogromnimi, skoro nedosegljivimi stroški. Že iz teh razlogov je neobhodno potrebno, da se vodovodna vprašanja in preskrba zadostne vode za primorski Kras za Pivško in NanoŠko dolino, za celo Vipav- j sko dolino z Gorico in okolico ter Goriško v predstoječ&m smislu) zgoraj popisanih načrtov čim prej izvrši. Slednjič še pripomnimo, da se more oddati v slučaju, ako se zgoraj navedena gravitacijska vodovoda za višji in nižji Kras v predstojećem smislu z dovolj velikimi dolinskimi zaporami izvedeta, tudi za Trst z okolico do 15.000 m* vode na dan, ter da je torej tudi vodovodno vprašanje za Trst na najcenejši in najlažji način rešeno, in to brez vsakega pumpanja in dviganja vode, brez vsakih dragocenih stavb za mašine, za pumpe in dvigala, brez drgocenih cevi za visoki pritisk, hp brez dragega premoga ali drugega še dražjega goriva ali pa brez miljonskih elektrarn in brez števikoft mašinistov, monterjev, delavccv in inženirjev. Pri izvriitvi predstojećih načrtov se pa lahko naredi še lepa dobičkonosna kupćija. Pomisliti je namreč treba, da, ako prodamo na železnice in v Trst, kamor že peljejo vodovodne cevi iz Divače ob železnici, ali pa z Opčin direktno v nseeto, dnevno le 10.000 m* vode po 20 stotink za lms ali 1 hI (100 litrov) po 2 stotinki, imamo na leto 730.000 lir dohodkov. Ta cena pa je za sedanje dravinjske razmere dosti prenizka, ker pri sedlan jih cenah vsega blaga lahko zahtevamo najmanj petkrat toliko za 1 kub. meter vode, to je 1 liro oziroma 10 stotink za 1 kehtoKter čiste studeneni-ce; kajti «Brojnica» je zahtevala pred) vojsko za en kub. meter (10 hi) dvignjene vode na Opčin ah 76 st., južna železnica pa za 1 ns3 v cisternah v Divačo ali v Sežano postavljene vode poleg 76 st. še voznino v znesku- 5 lir, torej 57*6 st. za 1 hI vode. Na ravno isti način se da tudi pri napravi zgoraj omenjenih načrtov za stransko-po-stojnski vodovod, to je za izvrSitev vodot-voda Strane - Orehek - Jančarija - Ponikve - Studenci - Št. Peter - Prestranek-Postojna, napraviti s prodajo vode za železniški obrat dobra kupćija. Svoj Čas smo preliminirali za vso za križišče Št. Peter in za postajo Postojna potrebno obratno vodo na 1500 m3 na dan. -Ako se proda iz tega vodovoda, ki bi bU svoj čas donašal' dnevno čez 3400 m3, le 1000 m3 po 1 liro ali 1 hI po 10 stotink, se ima na leto dohodkov 730.000 lir. To je pa mogoče le pri svojčas od sedanjega projektanta zasnovanem projektu — ne pa s kaloričnim dviganjem in pumpanjem vode, *ri katerem režija vse požre in je treba do-odkom1 5e doplačevati. XII. Pri danih razmerah bi bila pač prva skrb in dolžnost vseh merodajnih faktorjev in vseh državnih, deželnih in občinskih upravnih oblastnij v Julijski Krajini, da se predstojeće podpisani gravitacijski vodovodni načrti nemudoma izvršijo in dia se ta primorski Kras za Trsi in okolico, za Nano-sko-Pivško in Vipavsko dolino in za Gorico tako pereče vprašanje y tem smislu, skupno reši. Pri sedanjih neugodnih gospodarskih razmerah je pač edino ta projekt najlažje in na najcenejši način izvršljiv, ter se morajo vsi drugi dragoceni načrti in eksperimenti kot predragi z vso odločnostjo zavračati. Vrhu tega je treba te načrte, katere so prvaki hidrotehniki kot najcenejše, naj-praktičnejše in najpopolnejše označili, le nadaljevati, ker fe za njih izvršitev že vse pripravljeno!! Fr„ 2upnek, Ljubljanski vel esejem t sodbi inozemstva. Dosedanji uspehi ljubljanskega velesemnja so kaj laskavi za Slovenijo, ki ga je organizirala. Do sedaj podana poročila o zaključkih in prodajnih kupčijah izkazujejo sledečo statistiko: Strojna industrija 31,590.000 din., kovinski izdelki 57 miljonov 800.000 din., orožje 2 mil jo na 340.000 din., kolarstvo 3,600.000 din., godala 9,997.200 din., pohištvo 1,812.000 din., živila 51,816.000 din., orodje 8,296.000 din., električni predmeti 6 mil pno v 31.000 din., montanistika 300 tisoč din., usnjarstvo 14,140.000 din., tekst, industrija, čipke, perilo 46 nfljonov 356.000 din., papir, grafika, kartonaža 40,656.000 din., kemični izdelki) 26,340.000 dia., stavbarstvo 840.000 din., biiuteria, galanterija, dragulji, urarstvo 7,908.000 dta., steklo 3 miljone 2 sto tisoč dio., klobuki sfemraiki, 8,844.000 din., avtomobil*, dvofcofcsa, pnevmatika i. dr. 8*820.000 din,, poljedelstvo 2 miljo na 664.000 din. II. ljubljanski veiasejem se je torej zaključil s popolnim uspehom. Zaitmivo je, kako sodi o tem semnju inozemstvo. Hermann Wende! je objavil o tem v «Prager Presse* te le misli: «I}ve okolnosti sta' predvsem, ki vsposoblja-ta slovensko prestolico Ljubljano za prireditve jugoslovanskih vzorčnih sejmov. Prvič je me-stol po svofi legi, kier se nahaja nedaleč od avstrijske in iUiifaaske meje, važno kot preto-vorna postojanka za trgovino z inozemstvom, drugič pa tvori Ljubljana naravno gospodarsko središče Slovenije, ki je industrijalno najbolj razvita poskraijna Jugoslavije. Letošnji veliki sejem sta ©tvorila trgoviniski minister Osman Vilovič in delavni predsednik sejmskega odbora Bonač, Simpatičen nagovor je imel tudi ge- (Dalje na IV. strani.) PODLISTEK Hainikeva oporoka Kriminalna novela. Nemški spisal Fridrich Thiemc. Poslovenil Slavomir Josipovič, 10 Gnezda mu je naročil, naj pride vsak dan ob 9. uri dopoldne. Ko je maser odšel, mi je prišepnil prijatelj na uho: «Prav take robce ima.» V najinem uradu je bilo poleg stolov ta poseinike tudi počivalo. Na tem se je dal masirati Gnezda in jaz sem se za isti čas preselil v sobo k najinemu pisarju. Težek je prišel ločf:D> prvi in točno drugi dan. Slekel je vselej svojo suknjo, jo obesil na klin nad: vrati, si je opasal svoj beli predpasnik in pričel svoje delo prav tako, kot .to opravljajo njegovi drugi stanovski tovariši. Ko je Ježek drugega dne odhajal, ga je Tomaž, po našem prejšnjem dogovoru, poklical nazaj, rekoč: < Oh, gospod Ježek, le en trenutek prosim!* «Da, kaj želite?« «Včeraj je nekdo pustil tu robec; že par ljudi sem vprašal, pa vsalodj pravi, da ni Pjegov, Morebiti je vas?» Pokazal je pri tem na pisan žepni robec, katerega je bil Gnezda opral, posušil in potem nekoliko zmečkal, da je bil tak, kakršni so navadno slični robci, katere že nekoliko časa nosimo v žepu. Ježek je hitro pogledal robec, ga vzel potem, smeje se in vtaknil v žep. «Se ve da je moj,» je dejal. «Niti pogrešal ga nisem še. Lepa hvala!» in stekel je ' po stopnicah. «Ali si videl?» je vzkliknil Gnezda. «Zdaj ga pa gotovo imava. Ali si zdaj prepričan ?» na tellse knjižice ia ha ieSoči račun ter jiii oSrastuis do 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. -......■■■ ■ Daje v najesn varnostne predate {safes) • Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa sži Rispap^io štev. 5 — Vaa S. šiev. 9« Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. Paiife na znamko! rllBH li Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal via ValMo 27 — Via 30 ottobrt li Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo, Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 °lo nafto Vloge na tekoče račune po 41 Vezane vloga obrestuje najugodnejšo po dogovoru. :iB5B| Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. OolniSka glavnica in rezerve: SHS kron 150.000.000.—. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16.