the oldest.
and most popular slovenian newspaper in united states of america.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za r®r« In narod — z« pravico in resnico — odi boj« 'do zmag«I GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
B. B DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO,
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških,
ŠTEV. (No.) 171.
CHICAGO, ILL., PETEK, 3. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1926.
LETNIK XXXV
Francija zopet v škripci. - Mesto razdejano po potresa.
t >
ITALIJA IN ŠPANIJA SE HOČETA OKORISTITI NA RAČUN FRANCIJE. — ITALIJANSKO - S P ANSKA POGODBA BO DELALA TEŽKOCE LIGI. — EVROPSKI DIPLOMATI PRAVIJO, DA BO SE BOJ RADI KOLONIJ.
RUSIJA ZA URAVNAVO DOLGA AMERIKI.
Sovjetska vlada je pripravljena pogajati se z ameriško za u-ravnavo dolga. — Ne zahteva pa posojila ali priznanja.
Moskva, Rusija. — Iz Moskve prihaja poročilo, d,a je sovjetska vlada pripravljena pogajati se z ameriško za uravnavo vojnega dolga, ki ga je naredil Kerensky,- ako vlada Zed. drž. obljubi, da bo sprejela njeno dolgovno komisijo. Kakor znano, ameriška vlada noče imeti s sovjetsko nikake-ga opravka, dokler slednja ne obljubi, da prizna dolg prejš-nega režima. Sedaj se je led v Moskvi otajal in so gospodje okrog sovjetske vlade pripravljeni vse storiti, samo da pridejo z Ameriko do prijateljskih odnošajev ,vsaj kolikor pride v poštev trgovina.
Višji uradnik sovjetskega zunanjega urada je poročevalcem rekel, da se čudi, zakaj se brani Amerika sprejeti njihovo komisijo, s katero naj bi se vodila pogajanja. Med drugim tudi pravi, da sovjetska vlada ne zahteva priznanja od ameriške, pa tudi ne posojila. Pripravljena je ugoditi zahtevi Ameriki v vsakem oziru, v kolikor je pač zmožna. Vpričo vsega tega se pa vendar ame-1 riška vlada brani sprejeti rusko komisijo.
Moskva, Rusija. — Od tukaj poročajo podrobnosti o ponesrečenem izletniškem parniku Buryvestnik, ki se je v kanalu v bližini Ljeningrada potopil. Poročilo se glasi, da je parnik hoteč se izogniti nemški tovorni ladji zadel ob steno kanala in se potopil, ob življenje je prišlo 300 oseb. Parnik je naglo izginil pod vodo, oni potniki, ki so bili v kabinah so bili zajeti kakor v pasti, voda tam je 30 čevljev globoka. Eden od mornarjev je preprečil, da ni bila nesreča še večja. Takoj mu je na misel prišlo, da je nevarnost, da raznese kotle. Ko se je parnik potapljal, si je s težavo priboril pot do prostora kjer je stroj in zaprl paro .drugače bi nastala eksplozija, kar bi število mrtvih pomnožilo.
-o-
ŽENA BIVŠEGA SULTANA BERACICA.
Kairo, Egipt. — Ena izmed številnih žena bivšega turškega sultana, je skočila v reko v samomorilnem namenu. Ker je prišla ob vse imetje, ji hi preostalo drugega, kakor hoditi od hiše do hiše. Samomor se ji pa ni posrečil, kajti bila je še pravočasno rešena.
-o-
BRUHANJE OGNJENIKA;
500 HIS PORUŠENIH. Haag, Nizozemsko. — V Vzhodni Indiji je začel bruhati ognjenik Batur na otoku Bali. ^00 hiš je popolnoma razdeja-• jnih. O človeških žrtvah poročilo ne pove.
Pariz, Francija. — V raznih političnih krogih se smatra novo špansko-italijansko pogodbo kot zapreko delovanju lige narodov. Namen pogodbe je razširiti ozemlje v severnoafriški koloniji na račun Francije. Evropski diplomatični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo, kako se bo to razvijalo. Gotovo je, da se je s tem začel resen boj za gospodstvo v Sredozemskem morju, nad katerem ima kontl-olo Anglija s svojo mornariško silo. Anglija in Italija nameravata razdeliti Abesinijo. Italija zahteva od Francije Tunis, Španija Tangier. Vsi opazovalci in politiki so pa mnenja, da je špansko-italijanska pogodba nevarna francoskemu imperiju v Severni Afriki.
Italija in Španija se zavedata, da je prišel čas, ko lahko prideta na plan s svojimi zahtevami. Nista gotovi, kaj in koliko bosta dobili — vse to zavisi od Francije, kako bo popustljiva in kako daleč bodo segale dit-sc ne bt, kiStl:, Ic.-carnske pogodbe.
Dunaj, Avstrija. — Od tukaj Poročajo, da šo socijalistični poslanci divje napadli kanclerja Rameka in njegovo vlado, in sicer ob priliki prve posebne Parlamentarne seje. Ko se je pa vršilo glasovanje, je Ramek dobil zaupnico. Seja je bila ena izmed najbolj viharnih, kar jih Še pomnijo. Ramek se je le bojazljivo zagovarjal na obtožbe socijalistov. Ko je govoril, so letele na njega žaljivke. Mir je šele nastal, ko je prišel na govorniški oder Msgr. Ignacij Sei-pel, ki je vračal milo za drago in ni nobene ostal dolžan napadalcem. Kakor oče miri nemirne otroke, tako je on znal pomiriti navzoče. V lepih besedah je pojasnil, kako spretno je rešil Ramek narod katastrofe, ki je grozila deželo uničiti. Govor je tako vplival na poslance, da so dali Rameku zaupnico.
-o-
SKRIVNOST POGREŠANEGA PARNIKA ODKRITA.
Marshfield, Mass. — Leta 1918. je izginila ladja, ki je vozila premog, z imeno.m Cyclops. Nobenega sledu ni bilo o njej vsa ta leta, sedaj pa poročajo, da so našli v tukajšni bližini fried morsko travo zapečateno steklenico, v kateri je bilo poročilo sledeče vsebine: "U.S.S. Cyclops se potaplja s 161 možmi na krovu 10 stopinj 6 minut —10 stopinj 20 minut—C. P. Arm U. S. N." Kjer so črtice, tam je nečitljivo, kajti to žalostno poročilo je bilo pisano na skorjo od breze.
-o-
OGRSKI REGENT GLADI
POT NOVEMU KRALJU.
Dunaj, Avstrija. — Semkaj •l'e prišlo poročilo iz Budimpešte, da namerava admiral Hor-thy, ogrski regent, odstopiti v Prid nadvojvode Josipa, ki bi Prevzel regentstvo pod pogo-tetti, da se umakne ko bo za to Prilika, Otonu, .starejšemu sinu
lvše cesarice Zite, ki bi zasedi prestol kot kralj.
"POLICA" ZA KNJIGE V WASHINGTONU.
V knjižnici kongresa v Washingto-nu so imeli polico tako obsežno, da je bilo tam 3,000,000 raznih knjig. Ker pa ni bilo prostora za vse knjige in se je poldrugi milijon knjig nahajalo drugje, so zgradili polico za vse skupaj. Na sliki vidimo del te knjižnice z novimi jeklenimi policami, največjimi na svetu.
NEMIRI V MANVILLE. VOJAKI NA LICU MESTA. •
Vojaki narodpe garde prispeli l na pomoč državni policiji in razpostavili močne straže okrog Mancelle-Jenckes podjetja. — Pet stavkarjev ranjenih.
Manville, R. I. — V tukaj- j šnem malem mestu se nahaja j podjetje Manville - Jenckes t kompanije, kjer je predilnica 1 bombaževine. Delavci tega pod- ( jetja so dobivali za svoje delo ( tako nizke plače, da so bili pri- s morani poslužiti se edinega o-rožja, katerega imajo — stav- j ke.
V	nedeljo že se je začelo pe- 5 ko nemirno gibanje med stav- ij kujočimi, ki pa ni imelo hudob- j nega namena, vendar, podjetniki, ki imajo slabo vest, so takoj pozvali državne policiste, ki so zabranili množici kakih 1800 oseb, da ni prekoračila mostu, ki vodi do predilnice, s Naravno, vnel se je boj, pet ; oseb je zadobilo poškodbe od i krogelj policistov, ena težke.
Surovo postopanje policije ] pa ni pomirovalno vplivalo na j Imnožico, temveč je bilo kot bi 1 'vlili olje na ogenj. Vodstvo po- : |licije je uvidelo, da ne bode kos premoči, zato je prosilo za < vojaško pomoč.
V	sredo so že prišli vojaki narodne garde in zasedli goto-jve točke okrog poslopij predilnice, seveda z nabasanimi puškami, pripravljeni za boj.
-o-
V SMRT VSLED REVŠČINE.
San Francisco, Cal. — Otto Fuller, oče štirih otrok, brez dela in jela, je iskal službo po mestu dan za dnem, ni pa mogel ničesar dobiti. Ko se utrujen vrne v torek ^omu — v sla-.bo stanovanje v kleti, se mu ,nudi grozen prizor. Takoj pri vstopu je že čutil smrad po plinu, v sobi pa najde mrtvo svojo ženo in štiri otroke. Ko je pošel zadnji košček kruha, je uboga mati, najbrže v hipni blaznosti, spustila plin in z otroci čakala na smrt. — In to v mestu, kjer 'je vse polno luksusa.
PODROBNOSTI 0 POTRESU ;
— i
NA AZORAH. \
--5
Potresni sunki, kakršnih še ne t pomnijo na otoku Fayal, so deloma razdejali glavno me- i sto; 24 oseb je prišlo ob živ- ( ljenje.	1
—o—	c
Pariz, Francija. — Lisabona s je bila po brezžičnem brzojavu c iz Horta, ki je glavno mesto o- c toka Fayal, obveščena, da je c bilo v torek mesto silno priza- 1 deto po potresnih sunkih. V tridesetih sekundah je bil del me- s sta v razvalinah; 24 oseb je pri- i šlo ob življenje, nad 400 jih je 1 zadobilo poškodbe.	1
Tisoči prebivalcev so begali 1 sem in tja. Ko je potres ponehal < in se dvignili oblaki dimu, ki so 1 ga povzročile podirajoče se hi- 1 še, so se pokazale razvaline, i Kjer je preje stalo lično mesto H so zdaj podrtine. Na stotine jih je ostalo brez strehe.	1
Neki uradnik, ki je baš zapu- 1 stil hišo in se podal na delo, ko se je začelo tresti, se je naglo ' vrnil domu, a ni več našel svojega doma, pač pa kup razva- ■ iin, v katerih je našel truplo 1 svoje žene in edinega otroka. To je le eden izmed mnogih sličnih slučajev. V splošnem, tako pravi očevidec, je nekaj groznega, ko se pogleda na razvaline mesta z 20,000 prebivalci, katerih mnogi nimajo kamor bi položili svojo glavo. Škodni je ogromna.
Prizadet je bil sicer celi otok, a najhujše je bilo v glavnem mestu.	'
-o-
POVODENJ V MEHIKI; 50 OSEB UTONILO.
Nogales, Ariz. — Ob priliki povodnji v državi Nayarit in Jalisco v Mehiki je prišlo 50 oseb ob življenje. Škoda je 0-gromna. Poročajo, da sta zadnje dni reki Nayarit in Jalisco prestopili bregove in znova 0-grožata okolico s poplavo.
-o-
Ne zaupaj človeku, katerega pes se bo plazil okrog tvoje hiše, ko bo gospodar odprl vežna vrata.
Iz Jugoslavije
PLANINSKI DAN V TRIGLAVSKEM POGORJU. — SKOF DR. SREBRNIC NA TRIGLAVU; TURISTI SO IMELI SKRAJNO NEUGODNO VREME. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
samo pri svojem možu. Tako se je zgodilo tudi nedavno, ko je odšla po nujnih poslih z doma. To priliko pa je cigan Dimitrij izrabil, da je izvršil svoj satanski načrt. Zvabil je Olgico v svojo sobo, ki jo je takoj zaprl in zastrl tudi okna. Nato se je nad nedolžnim dekletom pregrešil, potem zadavil, spravil truplo v vrečo in hotel odnesti v gozd, da je tamkaj zakoplje. Na potu pa ga je srečal neki se-Ijak, ki se mu je vreča zdela sumljiva in je slučaj takoj javil orožnikom. Ti so cigana aretirali in tako odkrili zločin. Čeprav je umor popolnoma očiten, pa cigan odločno taji svojo krivdo in pravi, da je otroka le po nesreči tako udaril, da je umrl.
Umrla sta v Trbovljah
Franc Marin, rudar, 29 let, o-ženjen, Retje 48, in Rozalija Kovač, kmetska delavka, 70 let, Knezdol 39.
F-
-O"
Smrtna kosa.
Umrl je v Mariboru 771etni upokojeni nadučitelj Ivan Pait-šek, ki je dolga leta služboval v Račah in bil znan posebno kot izvrsten čebelar. Zadnja leta je živel kot upokojenec v Mariboru.
Oškodovanci po poplavi bodo oproščeni davka.
Kakor javljajo iz Belgrada, namerava vlada odrediti, da se oškodovancem v poplavljenih krajih za neko dobo odpiše davek z dokladami vred. Da se izravna diferenca v budžetu, namerava finančni minister znatno zvišati uvozno carino na blago, ki se smatra za luksus. U-vozna carina na tako blago naj bi se zvišala za 25 odstotkov.
-o-
Samomor orožnika.
Orožnik Josip Mahe 4. čete belgrajskega orožniškega bataljona je skočil pri Belgradu v Donavo, ki ga je po treh urah naplavila na obrežje. Pri njem niso našli nikakega pisma. — Vzrok samomora ni znan.
PENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako m poelužite nato banka.
Dinarje, ozir. lire imo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din	I 9.49 '
1,000 " , „,. , I 18.60 '
2,500 " _9 4CJZ5
5,000 " -« «.00
10.000 M _«183.00
100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir
...$ 4.05 ...$ 7.75 ,_$18.50 ...$35.75
Pri večjih svotah poseben popust poštnina je v teh cenah 2e vrača« nana.
Zaradi aeflfgjpoitl cen Je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajns to cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se Izvršujejo pd pošt) tU pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ 8TAREQA KRAJA V AMERIKO Piima in pošiljke naslovit« Hil 1
ZAKRAJSEK S CESARK '
455 W. 42nd 8T„ NEW YORK. K. T.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C,. — Te l dni prevažajo v Washingtonu denar iz biroja bakrorezov in tiskarne v zakladnico, in sicer dnevno po 10 milijonov dolarjev. Dragoceni tovor naložijo na oklopni truck, obdan ves z jeklenimi ploščami, katerega „ spremljajo vojaki.	^
—	Atene, Grčija. — Grčij
je občutila v torek silne potres- j ne sunke. Skoro cela dežela je r bila prizadeta, nekateri kraji ^ več, drugi manj.
—	Mexico' City, Mehika. — ^ Silne potresne sunke so čutili v j, mestu Tehuantepec, pa tudi j druga mesta v državi Oaxaca j-so bila prizadeta.	-]
—	Chicago, 111. — Dva ban- c dita, eden v policijski uniformi, r sta prišla v trgovino za ženske ? obleke na 6400 S. Halsted St. c Čuvaja sta zaprla v klet, nato <; pa odnesla dragocenosti v vred-' c nosti $5000.	[t
—	Springfield, 111.—11 me- r secev stari sinček Mr. in Mrs.| J. Degroota, ki živijo v bližini 12
■ Ashland Ave., se je plazil po's tleh
n utaknil v usta fižol. Za- g čel se je daviti, predno je prišla !g zdravniška pomoč, je bil že mr- , tev.	j
Toledo, O. — Benton Ford in Franklin Todd, bančna ban-1 , dita, ki'sta bila kolovodji pri 5 begu iz državne poboljševalni-| j ce v Ionia, Mich., od kjer je v f soboto pobegnilo 24 kaznjen- J j cev, sta bila prijeta z dvema1] drugima tovarišema. Kmalo bo- j, do vsi zopet nazaj v hiši po-ij kore.	; ^
Helsingfors, Finsko. — Neki'< sovjetski častnik, ki je pobegnil j iz Rusije, je rekel, da se Rusija , utrjuje v severno-zapadnem de- j lu dežele. Izdelani so načrti za , fortifikacijo Leningrada. V na-m črtu je vključeno modernizira- \, nje že obstoječih trdnjav in , konstrukcija velike mornariške . in letalske postaje, slednja s i t
Ihangarji za 500 aeroplanov. ;
—	Jonesboro, Ark. — Trije moški so bili ubiti in dva težko poškodovana, ko se je pri gra- j jenju proge udrla zemlja in jih zasula.
—	Managua, Nicaragua. — , Iz Puerto Cabezas prihaja poročilo, da so uporniki po devet-'
, urnem boju zasedli pristanišče.!
Mnogo oseb je prišlo ob življe-, nje, med temi večje število civi-j listov.
—	Chicago, 111.—Mr. in Mrs. . John J. Sullivan in njun trilet-• ni sinček so našli žalostno smrt > pod vlakom Soo črte v Des
Plaines. Ko so pasirali progo z t avtomobilom na križišču, kjer! 1 ni zatvornic in nobenega znamenja, je pridrvel vlak in potisnil avto daleč naprej. Oče in mati sta bila na mestu mrtva, otrok je umrl kmalu zatem v bolnišnici. Do srede, 1. septem-j bra je bilo že 558 smrtnih slu-' 1 čajev v mestu po avtomobilskih 1 ) nezgodah.
—	Berlin, Nemčija. — Pred-j
-	sednik nemške republike Hin-; 3 denburg se nahaja na počitni-
-	cah. Kot strastni lovec porabi ves svoj čas le na loviščih in si- ] cer visoko v gorah. Pri vsej nje-
a govi starosti je še mladeniško
-	čil. Ko leze v gore, je vedno a med prvimi, njegovo oko je še
bistro in pogodi divjačino.
Sv. maša na Kredarici. s
Drugo nedeljo v avgustu t.l. 1
so imeli na Kredarici slovenski
turisti sv. mašo, katero je da- .
i»
roval škof dr. Srebrnič. Ljub- '
o
ljanski "Slovenec" piše o tej redki slovesnosti med drugim f tudi to-le:	11
Lepo sobotno jutro je marši- 11 katerega turista zvabilo na redko slovesnost, katera se je vršila na Kredarici v nedeljo zju- ^ traj. Krasen je bil pogled na T Triglav in njegov mogočen ledenik v dopoldanskem solnč- j nem siju. Kako lepo je po- £ zdravi j al naš gorski velikan odličnega obiskovalca škofa dr. Srebrniča, kateri je v družbi dr. Demšarja in g. župnika Pe-triča v soboto hitel čez Prag 1 proti Kredarici.
Ponoči je začelo deževati, zjutraj pa snežiti. Toda kljub skrajno neugodnemu vremenu v so se zbrali planinci ob 8. uri k ' sv. maši, katero je opravil pre-vzvišeni vladika. Vsa okolica je bila odeta v sneženo odejo, mogočno je besnel vihar, snežinke so rajale, raz streho Kredarice so visele ledene sveče, vse ka- . kor o božiču. Pri vsakem delu sv. maše je zagrmelo v oblakih, j kakor ob najbolj svečanih pri- j likali. Tako je narava sama v .j višini 2500 m praznovala redki praznik. Navzoče pevke so zapele Marijino pesmico sredi snežnega meteža.
Popoldne ob 1. uri se je kliub razsajajoči sneženi vihri zbra- ( lo okrog 20 turistov, kateri so , se odpravili v dolino, deloma ^ proti Krmi, deloma proti Bohi- j j nju. Ta karavana je pod vod- 1 stvom orožnikov iz Mojstrane ] po hudem boju s snegom in ledom, z vetrom in gromom prišla na Konjsko planino, kjer se j ločijo pota v Krmo in na Velo polje. Snega je bilo še v tej višini do kolen. Junaško so se držale turistinje, ki so prvič ob- , iskale Triglav. Vsi smo bili ode- ■ ti v jeklene oklepe in čelade. ■ ■ Čelo, nos, brada in lica so dobi- i jla proti vetrovni strani biserne . : ledene plošče. Prstov na roki in nogi nismo že zdavnaj čutili.
Plazovi v Halozah.
Tudi v Halozah je mnogo de-j ževalo. Voda je odnesla veliko i mostov in kar je najhujše, sko-I raj nobenemu posestniku ni izo-j stal plaz. Na številnih krajih so j zasute ceste, lepi nasadi vino-I gradov in sadni vrtovi so, uničeni.
-o-
Ciganov zločin.
V selu Višnjici v Srbiji se je I zgodil te dni strašen zločin. Ci-,gan Dimitrije Mitrovič, ki je imel iz prvega zakona 81etnega sinčka, je živel s svojo drugo ( ženo, ciganko Ljubico že dolgo (Časa v hudem sporu. Pretepal jo je dan za dnem, pač pa obsipal njeno 71etno hčerkico Olgo ] z vsemi nežnostmi. Ciganka ni niti slutila, da se skriva za to 1 nežnostjo kaka zločinska na-1 mera in je bila zato vedno brez ! skrbi, kadar je pustila svojo 'hčerko Olgo iz prvega zakona

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 184!» W. 22ntf St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
____________________________________$5.00
___________________________ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____________________6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
Za celo leto Za pol leta
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
<"or one year ....................................$5.00
?or half a year---------------------------- 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year-----------------6.00
For half a year --------------------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Ameriško delavstvo obsoja Callesa.
Pred par dnevi smo na tem mestu povedali, da niti malo pi tako, kakor opisuje razmere v Mehiki in pa obče razpoloženje napram mehikanski brezverski vladi slovenski rdeči tisk, ki bi menda rad dosegel prvenstvo v blatenju in smešenju verskih resnic. Da smo imeli prav, potrjujejo nam vsakdanji dogodki, ki se nanašajo na satanski kulturni boj v Mehiki.
Ko je te dni zbonoval svet združenih stavbinskih delavcev v Filadelfiji, je zbornica sprejela resolucijo in protest proti ne-človečanskemu ravnanju mehikanske vlade napram katoličanom. Resolucija je sestavljena v tako krepkem tonu, da je zbudila po vsej uniji veliko zanimanje in odmev na to resolucijo bo, da bo najbrže prej ali slej še ostalo ameriško delavstvo dvignilo glas proti negentlemanskemu postopanju Callesa in njegovih somišljenikov.
Callesovo rogovilenje proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini je vredno le kakega zagrizenega svobodomiselca, ki jadra v posebnem nestrpnem fanatizmu.
Calles je že obsojen, svet ga že obsoja in s Callesom bo dobila zgodovina mehikanskega naroda naj žalostne jšo," pa tudi najgx-šo liso v svoja poglavja.
narodno in niso še pozabili onih svojih dragih bratov in sester, ki jih je zadela žalostna usoda tam ob sinji Adriji na prelepi slovenski zemlji, na Primorskem in Goriškem.
Predvsem hvala slov. gg. duhovnikom, ki so se naši prošnji odzvali. Hvala našim zastopnikom (cam) in vsem drugim, kar ste dosedaj za naše trpine v zasedenem ozemlju storili. Zavest, da imajo v Ameriki še ljubeče brate in sestre, jim bo lajšala žalostni položaj, krepila bo njihovo narodno zavest, bodrila jih bo v boju za svoj obstoj.
Še nekako okrog 40 iztisov knjig je na roki. Kdor jih še nima, naj seže še po teh, da se razpečajo in da bo mogoče Goriški Mohorjevi Družbi dostaviti izkupiček. Za brate in sestre gre, »a te prosimo in nič drugega. Kdor jih še nima, kupi en iztis in pomagaj zasužnjenim bratom! Knjige so štiri: krasen Koledar, zraven tri knjige, "Kri mučenikov," "Socialna čitanka" in "Nevesta iz Korinja." Vse štiri knjige se dobe samo za en dolar.
Vsem, ki so že naroČili pa še enkrat najlepša hvala v imenu goriških in primorskih rojakov!
Tako se za delavce dela!
se je tudi pri eksploziji hudo p opekel 161etni Frank Moken, ki P je bil zaposlen v majni. Fant je n ves opečen in je le težko, če ne v bo izgubil vid, ker je tudi po d obrazu hudo opečen.
Povsod tožijo čez mladino, k da je neubogljiva in vedno p slabša. Seveda pri tem pa ne vedo, da je pri tem vzgoja tisti C vzrok, ki vse to povzroča in daje podlago vsemu slabemu pri mladini. Zakaj pa pri dobrih družinah ostanejo tudi otroci č; dobri? Te dni je konštabler za- k pri tri mladoletne fante v sta- jj rosti od 10 do 12 let. Dva sta s< bila slovenska. Obdolženi so, g da so kradli baker Hillside Coal n and Iron Co. Postavljeni so bili ž pred "škvajerja" in obsojeni. C — Da se tuintam pokvarijo slo- k venski fantje, je vzrok v tem, n ker se družijo z izprijenimi n fanti drugorodnih starišev. Sta- z riši, ne pustite svojih otrok dru- b žiti se z otroci, ki jih ne pozna- ,n te, sicer jih vam pohujšajo in d spridijo. p Gospa Štorklja je začela tudi n tukaj se zopet oglašati. Te dni n je prišla k družini Mr. in Mrs. k Joseph Malinarič in jim je za n spomin pustila brhko hčerko. ti Mrs. Frank Pancar in njen b sin Anthony sta pa odšla te dni č na obisk v Cleveland, kjer bota IS obiskala svoje znance in prija- n telje. k Pozdrav vsem čitateljem! n Poročevalec. t -O--g
jSLOVENCI V WASHINGTO- u NU BI RADI SLOV. DUHOV- v NIKA.	d
Valley, Wash.
Dolgo časa ni nobene vesti iz š države Washington. Vendar !v nismo še konec vzeli, čeravno š smo imeli grozno sušo in vro- jt čino.	s
Letina je bila bolj srednja, 'š za vsakdanje potrebe bomo že j pridelali. Bog nam daj drugo i leto boljše.
Pohvaliti se pač bogve kaj ,ne moremo. Mislimo pa, da bi [bilo, precej v katoliškem oziru na boljšem,. ako: bi imeli mfai nami slovenskega duhovna.
Radi bi videli, ako bi se nas f usmilili Father Miklavčič, ako l bi prišli med nas, ki tako lepo s pišejo. Mi smo pač sami Slo- \. venci, a obiskujejo nas angle- 1 ški duhoven. Koliko boljše bi j bilo, ako bi bil slovenski du-hovnik.	i
Veliko lažje bi bilo tudi za t naše otroke, .ker jih je nekaj, t ki se lažje učijo le slovensko j< kot angleško. Precej je sloven- '] skih mater, ki pač otroke le |< slovensko učijo doma.	j
Zato mislimo, da bi bilo pre- 1 cej na boljšem, ako bi dobili i slovenskega duhovna, če bi bilo kedaj mogoče. Bili bi tudi ljud- i1 je nekoliko bolj skupaj kakor j so. Ker pač le v slogi in zdru- }j ženju se dela bodisi v kredit in j! ponos samim sebi in tudi dru- J gim narodnostim.	i
Dne 21. avgusta je naredilo < društvo Imena Jezusovega ve- 1 selico "Basket party," katera je prinesla v društveno blagajno $64.00 čistega. Hvala vsem, ka- jI teri ste pripomogli, da je tako ] dobro izpadlo.	1
Drugo je vse po starem ko- |i
M30S
Iz poročil glavne ga urada delavske zveze je razvidno, da je v Ameriki v obratu okrog 30 delavskih učnih zavodov, ki so pod kontrolo delavskih organizacij. V te učne zavode sprejemajo delavske sinove i nhčere, kjer se izobražujejo, kjer je mogoče z lastno pomočjo, kjer pa ne poskrbe organizacije, da dobijo sinovi in hčere delavskih družin potrebne knjige in drugo, ki se zahteva pri poduku v takih šolah.
Umevno je seveda, da je to vse le še v povoju in šele mali začetek. Po malih krajiti' tiih šol ni, ker jih še ni mogoče ob-državatl. So pa že po velemestih, kjer je to vsled številnosti delavstva mogoče. Vendar začetek je tukaj. Mladike se pri-jemljejo in nobenega dvoma ni, da bo delavstvo s pomočjo šolstva napredovalo in prišlo konečno do svojih pravic, do katerih je upravičeno po vseh božjih in naravnih zakonih.
Mi vedno povdarjamo, delavstvo si mora pomagati samo, drugi mu ne bodo. Ta pomoč pa je v izobrazbi. Z izobrazbo bo delavstvo dobilo lastne zastopnike v državne in zvezne zbornice, kjer bodo nastopali in delali v prid delavstva in ne onih, ki delavce zatirajo in izkoriščajo. Ameriško delavstvo si izbira pravo pot, ki vodi ven iz sedanjih gospodarskih zmešnjav v boljšo svetlejšo bodočnost, kjer bomo ljudje res bratje in sestre in ne sužnji in višji, kakor je sedaj razdeljena človeška družba.
Tako se pravi delati za delavce, ne pa samo frazariti, kakor znajo to tako vrlo slovenski rdeči voditelji v Ameriki, ki se jim pri obljubovanjih kar med cedi iz ust. Kadar je pa treba za slovenskega delavca kaj storiti, jih pa nikjer ni. Naklonjenost do delavcev je treba pokazati v dejanjih, ne pa samo y besedah!
I
Hvala, rojaki!
Ko je pred par tedni poslala nam precejšno zalogo knjig ''Goriška Mohorjeva Družba" z milo prošnjo, naj jih razpeča-mo med naše rojake, da se družbi s tem pomaga, ker preti ji gospodarski pogin, smo naslovili na tem mestu primeren članek na naše rojake po Ameriki.
Mislili smo, da ne bomo prejeli posebnega odziva, ker knjige so prišle že pozno. A danes pa povemo, da smo vzra-doščeni, ker vidimo, da naši ameriški Slovenci še močno čutijo
GLAS IZ JOLIETA.
Joliet, 111.
Ker se vedno bolj poredko-ma sliši iz naše naselbine, sem sklenil jaz poročati iz tukajšne naselbine.
Vročino smo imeli zopet precej hudo zadnje dni. Koncem zadnjega tedna je prišlo živo srebro na 97 stopinj. V nedeljo pa je postalo hladnejše in bolj prijazno. Gorkega vremena je sicer potreba zlasti farmarjem, ker letos je bila koruza v juliju silno zastala in bati se je bilo, da bo le težko kaj z njo. Zdaj se je popravila in upati je, da bo še precej lepa letina, kljub temu, da smo imeli pozno poletje.
V	bližnjem Lockportu je izbruhnil požar v poslopju znane Illinois Cereal kompanije. — Ogenj se je hitro razširil in je povzročil velikansko ^gmotno škodo, ki bo gotovo presegala nad 100 tisoč dolarjev. Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Jolieta, s katero pomočjo se je ogenj omejilo in nato pogasilo.
V	soboto večer se je po neznanem vzroku nekaj sprožilo v mehanizmu pri napravi za alarmiranje na Joliet National banki. Ker je občinstvo zaslišalo ta alarm, in se je kajpada vsakemu zdelo nekaj izredne-,ga, je vse občinstvo navalilo k banki in hotelo videti, kaj se 'godi. Bili pa niso kaki banditi, temveč le sprožilo se je nekaj v mehanizmu in naprava je alarmirala v polnem glasu. Na tej banki je zaposlen naš ro-'jak Mr. Jo&ip Dunda kot po-jmožni blagajnik.
Glede dela se ne da nič po-voljnega poročati iz naše naselbine. Dela se sicer nekoliko jboljše kot se je poleti, vendar jtako še- ni kot bi moralo biti. Svetovati ni nobenemu, da bi hodil semkaj dela iskat.
Ker se dopis daljša in da ne bom Vam preveč prostora po-tratil, zato bom zaključil moj skromni dopis.
Pozdrav rojakom širom Amerike !
Tone s hriba.
VESTI IZ FARRELLA.
Farrell, Pa.
V	pondeljek, dne 6. septembra, t. j. na "Labor Day," bo v 'naši naselbini velika slavnost. Na ta dan se bo otvoril Slovenski dom. Vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč so vabljeni, da se udeležijo te proslave,, katerega je velikega pomena za nas vse.
V	hrvatski cerkvi sv. Antona Pad. je bil od 22. do 26. avgusta sv. misijon. Udeležba je bila [velika. Kdor je slišal misijonske pridige, mu bodo ostale v Ivednem spominu dokler bo ži-Jvel. Misijonar so prišli iz Hercegovine in so v naši hrvatsko-slovenski cerkvi najprvo opravili sv. misijon. Od tu so odšli v Johnstown. Blagemu gospodu želimo obilo uspeha med svojimi rojaki v Ameriki!
Pozdrav vsem čitateljem v Farrellu in okolici. Obenem pa tudi priporočam vsem naš hvalevredni list "Amer. Slovenec," ki je najboljši slov. list za pouk in razvedrilo in je tako ure-jevan, da vse druge liste prekaša.	Anna Lumbert.
-o-
KAJ JE NOVEGA V FOREST CITY.
Forest City, Pa.
Odkar smo zopet na delu, so naše misli le bolj pri vsakdanjemu delu, da nadomestimo, kar se da, kar smo zamudili med časom stavke. Polagoma pozabljamo stavko, katera je nekatere bolj druge manj oškodovala. Saj vsak ve, kako je, če družinski očetje ne delajo in tako je bilo marsikje tudi tukaj. Zdaj je pravim, že boljše. Delavske razmere so približno take, kakor so bile preje. Vse je odvisno, kak prostor imaš. Če si toliko srečen, da delaš na dobrem prostoru, zaslužiš več, če imaš pa slab prostor pa manj. Tako je menda tudi po drugih majnah.
Nezgod in nesreč po premo-gokopih menda ne bo nikdar konec. Te dni je pri eksploziji ubilo v Underwood majni v Je-supu nekega Irca Joseph O'Neila. V Petersen majni pa
f'.
Prof. Fr. Pengov:
DAISY.
(Dalje.)
In jeli smo se posvetovati.
Pri generalni debati je bila sicer moja soproga sprva mnenja, da je nabava košil-nega stroja za naše razmere prava In popolna budalost, toda njeno mišljenje se je korenito izpremenilo, ko ji obljubim za božič krasen jopfč in štolo iz pristnega seal-skina; bila je po srcu prava posestrima Šti-pice Radiča, slavnega naučnega ministra v Indiji Koromandiji, ki je bil pred meseci bridke boje z boljševiško republiko, danes pa je glavni steber najsramotnejšega ne demokratičnega, ampak oligarhičnega in tiranskega centrali I seveda, tudi Štipi-ca ima rad Mikla\ za in piruhe!
Miss Maud je nastopala zelo energično; govorila je o veliki smotrnosti takih strojev
v obče in onih, kakršne je imela ona pri lordu Crownsfieldu posebej, in jih je hotela takoj opisavati v vseh podrobnostih, toda opozoril sem jo, da bo imela za to priliko pri špecijalni debati. Ko se je izvršilo glasovanje, se je pokazala hvalevredna edinost, vse drugačna nego pri koroškem plebiscitu, samo moj pobič je napravil opazko: "Ata, za kaj (čemu, se reče, nespametni dečko!) — čemu pa nam bo sploh.ta kosilni stroj, ki mu pravi gospod baron na sosednji graščini "Me-mašina?" Saj imamo vendar koze!"
"Koze? Kaj češ ž njima?"
"No, saj pravita ti dve ves dan "me-e-e!"
Takoj ga pošljem spat, kot duševno še nedozorelega člana našega parlamenta.
Ko se povrne Miss Maud zopet nazaj, o-tvorimo špecijalno debato. Ko podam na podlagi katalogov jaz svoje poročilo, povabim Miss Maud, da nam poroča sedaj ona o kosilnem stroju lorda Crownsfielda. Toda
pokazala se je sedaj nekako negotovo; trdila je, da angleški stroji na noben način niso imeli dolgega drogu spredaj (vojnice), tudi sicer da so bili nekoliko drugačni od onih v katalogu. Pomiril sem jo z zagotovilom, da imamo pred seboj pač najnovejše zisteme, od kojih je.sleherni najboljša vrsta of the world; opozoril sem jo tudi, da je poljedelsko strojništvo zadnja leta napredovalo v velikanskih skokih a la kenguru. Toda ona se ni udala in odnehala od svojih trditev in šele, ko je vprašala, kje da je tukaj vretence (špulca) ža sukanec, se mi je posvetilo v glavi. Svetoval sem ji, da naj pogleda, če fantič že spi in da naj ga gre potem posnemat tudi ona.
Zdaj sva se posvetovala v tajni seji sama s soprogo, ne da bi naju kdo motil. Žena je sicer trdila, da je zistem zanjo deveta briga, če se ji bo le sealskinast jopič dobro pri-legel; toda jaz nisem odnehal za noben denar, ampak ji trdovratno pojasnjeval solnč-ne in senčne strani strojev, med katerimi
nama je bilo izbirati. Slednjič se zediniva za "Daisy."
Prvič nama je bilo povšeči že ime, drugič sva bila oba že zelo zaspana in sva hotela spraviti državni proračun še nocoj pod streho, tretjič je imel pa "Daisy" tudi fran-coza, dočim so imeli drugi sestavi samo preproste ključe za vijake, in četrtič je bil najcenejši. Vsled velikih prevoznih stroškov je postal pozneje "Daisy" v resnici najdražji med vsemi stroji; pa to me ni spravilo iz uma. V takih slučajih moraš samo pomisliti, da sta tovarna in pa železnica dve različni stvari: železnica mora tudi kaj zaslužiti, bo imel Belgrad več sredstev za topove in palače in komisije; sicer sem pa ves mal-heur zakrivil sam. Čemu sem šel gledat tarifno lestvico šele pozneje in ne preje, pred-no sem dal naročilo na pošto?
Ker sem hotel Blažona in Urško prijetno iznenaditi, sem jima zamolčal svoj sklep. Kmalu sem imel srečo, da sem mogel od-datiBlažonu tovorni aviso in 80 kron za re-
šitev pošiljke, ukazal sem mu zapreči vran-ca in se peljati na postajo. Tja so štiri ure, nazaj jih bo kakih šest, ker gredo klanci peklensko nakviško. Hlapcu za po poti tri krone — toda vse to skupaj ne igra nobene vloge, ker imam domač voz itak zastonj.
Pozno ponoči pride domov. Vranček je bil bos na dveh nogah in je šantal, da se Bogu usmili, Blažon je bil pošteno natrkan in je imel v lobanji več lukenj, ker je bil na vozu opetovano zaspal in omahnil proti zobem kosilnega stroja. To mu je Blažon zelo zameril; šele deset kronic in pa Urška, ki ima sploh mogočen vpliv do njega, sta.ga potolažila. A kaj je bilo meni mar vseh teb nezgod? "Daisy," naš "Daisy" je prišel V hišo zdrav in brez poškodbe. In stali smo okrog njega s pobožno sklenjenimi rokami in občudovali deviško čudo, ki je — lep0 cinobrovordeče pobarvano, s kuščarjevoze-lenimi črtami ožaljšanoj z azurnomodrin1 kosiščem — ležalo pred nami v nedolžnem senu.
ij
pitu in čas nam beži naprej. Par dni nazaj smo dobili dež, nam je vsaj nekoliko ohladil vročino in pogasil ogenj, ki je divjal po gozdih.
Pozdravim vse bralce in bralke širom Amerike ter kličem: pozdravljeni!	Naročnik.
-o-
CERKVENI BAZAR V COL- S LINWOODU.	]
Cleveland-Collinwood, O. 1 Vedno bolj in bolj se bliža • čas, ko bo naša naselbina po- ] kazala, da noče nikakor zaostajati za drugimi slovenskimi na-selbinami, posebno sedaj, ko se I gre za novo šolo in za poveča- , nje cerkve. V to svrho priredi 5 župnija Marija Vnebovzete v Collinwoodu velikanski bazar, ! kakoršnega še ni doživela naša naselbina. Vse je že pripravlje- ] no in urejeno, da se lahko bazar že takoj otvori; ker pa je ' bilo sklenjeno, da se ta ogrom- ' |ni farni semenj prične v soboto ' dne 4. septembra, zato je za pričakovati že pri otvoritvi najštevilnejše udeležbe od strani collinwoodskih Slovencev, ! kakor tudi od strani sosednih : naselbin. Ta cerkveni bazar bo trajal kot že poročano od so- ; bote zveččr do pondeljka zve-čer, to je 4., 5. in 6. septembra. 1 Na tem semnju bo razpostavljeno občinstvu vsakovrstno blago, 1 katero bo zadovoljilo stare in mlade. Preskrbljeno bo vse potrebno, da se zadovolji vsakogar, kar mu najbolj ugaja in uverjeni smo, da bo vsak navzoči ponesel prijetne spomine domov.
( Ker ima bazar blag in vzvišen namen, se pričakuje, da bo |Vsak nudil svojo pomoč k boljšemu in lepšemu napredku, ker jtu se gre v korist vsakega posameznika, posebno v korist na-!še mladine.
| Na svidenje tedaj dne 4., 5. in 6. septembra na semnju!
Karol Skebe.
-o-
SLOVENSKE VESTI IZ CHI-CAGE.
* Chicagortth- <• j Slovenska naselbina sv. Štefana je zadnje čase dobila popolnoma novo lice. V naselbini sta se otvorila dva nova pod-! jetja. Eno v znani krasni novi
hiši Mr. Leon Mladicha, katero t 7 je letos postavil naš ugledni
stavbeni kontraktor Mr. Andrew Batistig, in sicer pogreb-niško podjetje, katerega sta o-tvorila Slovenec Mr. Andrew i jGlavach, ki je te dni naredil iz-■ pit za pogrebnika in dobil tozadevno licenco. Z njim v družbi je Mr. Frank Palač, rodom Čeh. . ;Lokal izgleda jako čeden in je i .upati, da bo dobro uspeval.
Drugo podjetje je nova slo-. .venska grocerijska trgovina, ki • 'jo je otvoril te dni naš rojak . j Mr. George Husich na 1842 W. i :22nd Street sredi naše naselbi-. ne. Čitatelje opozarjamo na njegov oglas v tej številki in ob i enem ga priporočamo občinstvu . v naklonjenost. : Miss Annie Duller, hčerka i |znane družine Mr. in Mrs. Dul-. jler s 23. ceste, je te dni nevar-> no obolela. Nahaja se doma na bolniški postelji pod zdravni-. iškim nadzorstvom. Marljivi
Vsak narod in vsaka država
ima svoje običaje. Tudi Jugoslavija jih ima. Jugoslovanski prestolonaslednik Peter ima menda komaj tri leta. Pa potuje iz kraja v kraj, prirejajo mu posebne vile itd. Ljubljanski "SI. Nar." je prinesel te dni tole notico: "Split, 11. avgusta. Včeraj popoldne ob 2. je dospel prestolonaslednik Peter s spremstvom v Kaštel Kambelo-vac, kjer mu je "bil prirejen svečan sprejem. Na kolodvoru se je zbrala velika množica naroda, večinoma v narodnih nošah. Selo je bilo okinčano s cvetjem in zastavami, na več ; mestih pa so bili postavljeni slavoloki. Ob prihodu dvornega | vlaka je godba zasvirala državno himno, na kar je kaštelski župan pozdravil visokega gosta, ki ga je načelnik Grgič, ki je spremljal prestolonaslednika, nato dvignil na ramena in ga ponesel med viharnimi ova-cijami naroda v avtomobil. Med špalirjem dece, Sokola in Orju-ne se je prestolonaslednik, veselo pozdravljajoč z ročicami) odpeljal v zanj prirejeno vilo, kjer so mu deklice izročile lep šopek."
Priobčamo brez komentarja!
it :)!
Mlad mož je telefonično naročil venec za svojo umrlo taščo. Uslužbenka je vprašala, kakšen naj bo napis. — "Počivaj v miru!" je telefoniral mož. — "In na drugi strani?" vprašuje uslužbenka dalje. — "Na obeh straneh," je odvrnil naročnik ter odšel od telefona. Ko so naročeni venec prinesli, so se pogrebci muzali, ko so brali: "Počivaj v miru na obeh straneh!"
* H: *
Kako je davke plačeval. Pre-irskega otoka Inišfree so zaostali v plačevanju davkov za več let; zaostanki so znašali slednjič okoli 30 tisoč dolarjev. Nazadnje je davčna oblast poslala na otok čoln z iztirjevalci davkov. Ko se je čoln bližal obali, mu je prišel nasproti drug čoln. V njem je sedel moški in je prosil, naj mu dovolijo, da prese-de, ker njegov čoln vodo pušča. Komaj je pa prestopil, je zagrabil veslo in je s tako silo udaril na tla čolna, da ga je [predrl. Nato je brž skočil nazaj jV svoj čoln in je iztirjevalcem , zavpil: "Sedaj pa imate menda ^losti in ne boste več hodili k inam!" Pa niso imeli dosti, so jluknjo zamašili, so začeli upornega davkoplačevalca loviti in so ga tudi ujeli.
deklici želimo, da bi skoraj o-krevala!
Družina Mr. in Mrs. John Keržich se je te dni pi-iselila iz DeKalb, 111., v našo naselbino na 1933 W. 22nd Place, kjer si Ije kupila hišo od Mr. Cerjanca. Vrli družini kličemo dobrodošla v našo sredo!
'AMERIKANSKI 'SLOVENEC'
Kako se godi našim pod Italijo?
ZA MIR NA ZEMLJI.
Na sliki vidimo skupino profesorjev vseučilišč in zavodov v Ameriki, predno so se vkrcali na parnik President Harding v New Yorku, ki jih je popeljal v Evropo, da se udeležile mednarodne mirovne konference v Parizu, Haagu in Ženevi. Delegati potujejo kot gostje Carnegiejeve ustanove. V okvirju na sliki je H. S. Haskell, predsednik skupine.
Kanada.
Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO.
Priobčuje: Albin Jazbec.
Ni še preteklo mesec dni, odkar je tržaški prefekt razpustil Zvezo slovanskih učiteljskih društev v Italiji in s tem tudi vsa slovanska učiteljska društva za posamezne okraje, in sicer na podlagi novega sindikalnega zakona, češ da zastopa društvo stanovske interese svojih članov in da po novem zakonu tako društvo ne sme obstati, ako ni v to posebej pooblaščeno.
Ker je bila razpuščena Zveza slovanskih učiteljskih društev, prenehata tudi v njeni upravi izhajati oba društvena lista. — Negotovo je tudi še vprašanje, ali bosta "Učiteljski list," posebno pa "Novi rod" lahko izhajala pod drugim gospodarjem.
Kot likvidator razpuščene Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji je bil imenovan šolski nadzornik Vaselli. Oblasti so namreč mnenja, da je bila Zveza financielno močna in da zna biti posebno dobra molzna krava. Težko bo novemu komisarju pri srcu, ko se bo lahko prepričal o nasprotnem položaju in bo našel blagajne prazne in veliko neporavnanih dolgov. Sicer pa je oblast takoj' po razpustu odredila hišne preiskave pri vseh funkcijonarjih v Trstu in na Goriškem ter zaplenila vse društvene spise in arhiv. Glavna skrb je bila tudi pri teh preiskavah denar.
Za Zvezo učiteljskih društev je prišlo mladinsko društvo "Jadran" v Dekanih. Odlok, s katerim je pulski prefekt odredil razpust, je karakterističen dokument, s kakšnimi argumenti skušajo utemeljiti oblasti svoje samovoljne ukrepe. Društvu pravijo, da je bilo antina-cijonalno (to se pravi protiitali-jansko) in ta očitek utemeljujejo s tem, da je imelo društvo redne sestanke s predavanji in pogovori. Duša vsega gibanja pa da je bilo mlado domače dekle Zora Kosminova. Pod poveljstvom (odlok sam pravi pod komando) te gospodične, ki je, kakor vse kaže, skrajno nevarna za obstoj Italije, so korakali člani omenjenega društva maja meseca v bljžnjo vas Škofije ter so po potu prepevali slovenske narodne pesmi. V Škofijah se je tedaj imel vršiti ustanovni občni zbor mladinskega društva. Komaj pa se je zborovanje pričelo, so udrli v lokal preoblečeni karabinerji z revolverjem v roki ter so si zabeležili imena vseh prisotnih. Domačine so izpustili in jih za drugi dan povabili na policijski komisarijat v Milje. Ostale pa (bilo je nekaj zastopnikov mladinskih društev iz Trsta) so gnali peš v miljske zapore, kjer so jih obdržali vso noč. Med aretiranci je bila tudi Zora Kosminova. Drugi dan so jih zopet zaslišali in peljali v Trst, kjer jih je kve-stura končno izpustila, ker je smatrala postopanje karabiner-jev za neumestno. Posrečilo se je tudi preprečiti, da bi šli va-ščani iz Škofij v Milje, kjer bi jih bržkone čakali oboroženi fašisti in pretepli. Kljub temu, da je oblast priznala, da je bilo zborovanje zakonito in dovoljeno, so nekemu udeležencu vzeli krčmarsko koncesijo za dobo enega meseca, češ da se v njegovi gostilni shajajo "prevratni" slovanski elementi.
Druga posledica zakonitega m dovoljenega, toda neutemeljeno prekinjenega zborovanja v Škofijah, je razpust mladinskega društva "Jadran" v Dekanih pri Kopru. Pri tem se kaze posebna samovoljnost višjih in nižjih oblasti. Po mnenju tržaške kvesture in tudi tržaške Prefecture je bilo omenjeno zborovanje zakonito. Podpre-fekt v Kopru (Dekani spadajo namreč pod koprsko podpre-fekturo) .in prefekt v Puli sta bda drugačnega mnenja, zlasti *o so po odloku samem le s težavo zadržavali lokalne "dobro misleče" elemente, da ne nasto-
pijo osebno proti mladinskemu društvu v Dekanih. Ti domači "dobro misleči" elementi, zlasti učitelj, financarji in karabinerji, so prišli bogve odkod in so prava šiba božja za vse okrožje. Tem je bilo delovanje čisto kulturnega društva trn v peti in zahtevali so od oblasti razpust istega. Oblast jim je seveda ugodila, da odstrani tako vsako nevarnost za morebitne "akcije" teh dobro mislečih elementov.
Pri Sv. Ivanu pri Trstu se je pred kratkim ustanovilo mladinsko društvo, ki ima svoj sedež v hiši "Narodnega doma." Te dni se je imel vršiti redni tedenski sestanek in v društveni sobi je bilo zbranih kakih deset članov, ki so čakali na predavatelja. Mesto predavatelja pa je pridrvela v sobo večja gruča s palicami oboroženih fašistov. Po "Popolu di Triste," ki poroča s posebnim navdušenjem o (tem napadu pod naslovom I "Svetoivanski kresovi na trgu j Sv. Ivana" so bili kakor običajno fašisti izzvani in so le v reakcijo vdrli v društvene prostore. Po pričah, ki so sedeli v gostilniških prostorih v pritličju hiše, pa je bila stvar nekoliko drugačna. V gostilno sta najprej vstopila dva mladeniča, ki sta proučila položaj. Ko se jim je zdel čas ugoden, sta dala . znamenje drugim, ki so stali že krog hiše in začel se je napad na društvo. Udarili so nekatere , po glavi ter pobrali knjige in ' zapisnike. Ko šo pozvani od članov mladinskega društva prišli na lice mesta karabinerji, so fašisti že odšli. Med potjo so kričali: "Kdor hoče slovenske j šole, naj gre v Ljubljano." Hoteli so še pred sedež drugih društev v mestu samem, toda j karabinerji so jim to preprečili. . Ustavili so se končno pred Verdijevem spomenikom, ki je le nekaj korakov oddaljen od kvesture in so tam nagrmadili u-kradene knjige in jih sežgali. Nabrala se je velika množica ljudstva in šele tedaj je posegla varnostna oblast vmes in aretirala kakih deset oseb. Aretirala je in obdržala do pozne ure nekega Slovenca, ki je brskal po ožganih knjigah, da bi dognal, čegave so bile knjige.
Za tržaškim in koprskim pre-fektom ni hotel zaostati videm-ski in odredil je tudi on razpust slovenskega društva, in sicer podružnice "Zveze prosvetnih društev v Ajdovščini" in "Ženskega krožka." Vzroki so bili isti in enako pavšalni kakor pri - dekanskem društvu.
Tako se godi slovenskemu življu pod italijanskim jarmom.
-o-
PO NESREČI USMRTIL SES-
STRO, NATO IZVRŠIL SAMOMOR.
Calumet, Mich. — Arthur Lawrence, star 15 let, je po nesreči s puško ustrelil svojo enajst letno sestrico Elinore, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Nesreča se je zgodila, ko je Arthur snažil puško, ki se pa sproži, naboj je zadel poleg stoječo Elinore, ki je smrtno zadeta padla po tleh. Arthur se skloni nad truplom, bilo mu je tako hudo, da je stekel v sobo in si tudi svoje življenje končal.
VLAK SKOČIL S TIRA; ENA OSEBA MRTVA.
Chicago, 111. — Zadnje dneve je bilo neverjetno veliko železniških nesreč. Vsaki dan so prihajala tozadevna poročila, od blizu in daleč. V pondeljek je skočil s tira tovorni vlak Chicago Great Western, ob življenje je prišel Floyd Lilliy, železniški delavec, dpčim so' trije njegovi tovariši zadobili težke poškodbe. Nesreča se je zgodila v pondeljek proti večeru v bližini Virgil, 111. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Sycamore. Promet na progi je bil več ur oviran.
Za mir na zemlji. Mnogo je pisanja in govorjenja o miru, ki bi naj bil trajen; mesto orožja naj bi se raje po tovarnah izdelovalo poljedelsko in drugo o-rodje. A dokler se bo le pisalo in le govorilo, ne bo ničesar storjenega za odstranitev opas-nosti novih vojen. Mnogo pa zna koristiti zborovanje, kakršno se je vršilo nedavno v Londonu. Zborovali so delegati sedme svetske konvencije po-kreta za krščanska stremljenja, kjer je bilo zastopanih več ko 30 narodov. Pri otvoritvi zbora je imel Lloyd George velik govor z vodilno mislijo: Mladina celega sveta se mora zavzemati za mir in skupno delo, da se prepreči nova svetska katastrofa. Evropa je danes bolj oborožena kot kdaj; le male iskre je treba in svet se bo zopet znašel v krvavem klanju.
Na one, ki jim klanje polni žepe ko sedijo lepo doma, ni treba računati, da bodo le z mezincem ganili za odstranitev opasnosti novih vojn. Zato pa morajo tisti, ki nosijo breme in vse gorje vojne na svojih ramah — delavci, — tukaj pridejo v poštev delavci po tovarnah, pa tudi poljedelci in duševni delavci, — zavzeti morajo nepopustljivo stališče proti vojni. Začeti morajo s splošno kampanjo po vsem svetu za splošno razorožitev in da pripomorejo k stvari tudi z medsebojnimi dogovori in organiziranjem odpora delavstva proti vsaki grožnji z vojno. Ako treba, naj delavstvo v to s vrh o tudi ustavi delo v vojni industriji in se brani služiti v vojni. V Evropi se že veliko dela na to, zlasti med angleškimi delavci je veliko gibanje za razorožitev. Ni pa mogoče misliti na kak pozitiven korak proti oboroževanju, dokler ni zagotovljeno tudi rusko sodelovanje. Zato zahteva angleška neodvisna delavska stranka, naj se stori vse, da se odstranijo nesoglasja, ki so doslej ovirala sodelovanje Rusije.
Zedinjene države Evrope. Že pred vojsko se je pojavila misel, da bi se evropske države zedinile V politično in gospodarsko celoto, nekako po vzorcu Zedinjenih držav Severne Amerike. Misel takrat ni padla na rodovitno zemljo. Ko pa je pred par leti misel Pan-Evrope nanovo oživela, je našla mnogo umevanja in odziva. Odlični francoski in angleški, pa tudi nemški in češki politiki so se zavzeli za to idejo.
Po načrtu framasona grofa Čoudenhova, bi Pan-Evropa ne obsegala dveh največjih evropskih držav, Rusije in Anglije, zato dajo mnogi tej zamišljeni tvorbi ostalih evropskih držav tudi ime Zveza kontinentalnih evropskih držav, katere označ-
ba pa z ozirom na Rusijo tudi ni točna. Zabeležiti je treba, da nekateri hočejo res Pan-Evro-po, vključivši tudi Anglijo in Rusijo, drugi zopet izključujejo samo Rusijo.
Gospodarski razlogi so: Evropa je dolžnik Anglije in posebno Amerike, vsled tega tudi gospodarski in politično odvisna od njiju. Med vojno sta si gospodarsko neizmerno okrepi li: Japonska in Amerika, napredovale Kitajska in Indija Evropa je izgubila med vojsko svoje svetovno tržišče, zato je treba produkcijo sistematično razdeliti med evropske države, evropsko trgovino na novo organizirati, skupno si osigurati v Evropi in izven Evrope konzu-menta za produkcijo.
Gotovo je, da ima ta načrt mnogo vabljivega na sebi. Ima pa tudi, ne oziraje se na skoro nepremagljive težkoče ustvaritve, tudi svoje slabe strani. Mali narodi in male države bi postale politično in gospodarsko odvisne od večjih.
Bolj kot politični razlogi se povdarjajo gospodarski razlogi, ki baje nujno zahtevajo Zedinjene države Evrope.
Žal, ,da ne dopušča prostor, da bi se o tej zadevi, ki je neprecenljive važnosti, malo več pogovorili. Obžalovati je le, da se časopisje v splošnem tako malo briga za to veliko idejo. V Sloveniji je menda le "Nar. "Dnevnik," ki posveča temu dolge članke — ki pa žal bodo le glas vpijočega v puščavi. Pri
drugi priliki nekoliko več o tem.
* *
Sosedje, ko smo se nahajali še v starem kraju, smo večkrat slišali o potovanju v Jeruzalem in z zanimaniem čitali kniie-o o
zalem je predvsem namenjen turistom. Vlaki imajo seboj spalne in jedilne vozove. — To-raj sosedje, ako kdo izmed vas namerava potovati v Jeruzalem, naj se nič ne^ straši potovanja, ki je prav prijetno. * * *
Kdo izmed nas še ni mislil na to, koliko človek poje v svojem življenju. Na to vprašanje nam odgovarja angleški učenjak Thomas Hudam sledeče: Vzemimo povprečno starost 50 let. V tem času je preteklo ravno 18,262 dni, od teh je prečul 12,046, prespal 6216. Delal je 6348 dni, za razvedrilo pa jih je imel na razpolago 4192. Bolan in n,adložen je bil 600 dni. Hrane je povžil v tem času cela skladišča: 9500 kg kruha, 600 kg mesa, 1600 kg jajc, ravno toliko sadja. Tekočine je spravil pod streho 35,000 litrov. To so toraj številke iz človeškega življenja, če so točne — ne vem, razsodbo prepuščam vam.
Članek Mr. —n, v štev. 158." Amer. Slovenca je dokaj zanimiv za Kanadce. Sicer je ta članek v A. S. prvi kolikor se spominjam, pa drugi angleški listi prinašajo jih skoro redno. Gre se namreč za amerikanskega farmarja, ki ne more spraviti svoj "surplus" v trgovino, ali po domače rečeno, amerikanski farmar ne more svoje pridelke v denar spraviti. Verjetno je toraj, kar je nek amerikanski list svoj čas poročal, da je zadnje leto čez 2000 amerikanskih farmarjev svoje delo ustavilo ter so se vdinjali v drugih strokah. Če farmar ne more uživati, kar je s težkim delom zaslužil, je pač verjetno, da se ne more dolgo zanimati za svoje podjetje. Verjetno je potem, kar je prinesel kanadski list, da se je v mesecih junij in julij naselilo čez 350 amerikanskih farmarjev v Kanado, ki so prinesli seboj nad $1,300,000 denarja in raznih vrednosti. Kar se nam
V Ameriki je pa cela stvar že tako daleč prišla, da je pre-drugačenje zelo težavno. Pre-kupci postali so bogati in vele-vplivni. Farmarji sami med seboj niso dosti zaupljivi. Preku-pec tam že žito kupi ko začne žito rasti. Tako on prevzame rizik farmarja na polovico. Ker je to pa v resnici riskirano podjetje, ponudi farmarju kolikor mogoče malo. Farmar potrebuje denar in tako dobi on, kakor kalifornijski vinogradnik, 25c namesto $1.50!
Žitne cene bodo letos zopet dobre kljub temu, da je Italija uvoz žita iz Kanade zmanjšala za par milijonov dolarjev in je njej tudi Francija sledila.
Poročila iz Rusije in drugih držav niso ravno najsijajnejša in tako bo zopet kanadski farmar žel svoj dobri zaslužek.
Lansko leto je bila povprečna cena mernika $1.50. Letos obeta bolje. To je pa samo mo-igoče na kooperativni podlagi
0 PARALIZI.
Najnovejše poročilo o progresivnem mrtvoudu trdi, da ta bolezen ni neomejeno neozdravljiva. Odkar je leta 1917. dunajski psihiater Wagner von Jauregg opozoril na lečenje z inficiranjem malarije, se je njegova metoda uporabljala na raznih klinikah. Večkrat je nastopilo zboljšanje tako telesne kakor duševne sposobnosti za delo. Kri malaričnega človeka se vbrizga mrtvoudniku, ki po nekaj dneh dobi vcepljeno močvirsko mrzlico, docela slično naravni malariji tertiani. Po nekolikih napadih mrzlice (do 40 stop.) se zdravi s kininom. Res, da je za oslabelega paralitika to lečenje naporno, vendar o-jpravičeno spričo njegove brez-[upnosti. Prezreti pa se ne sme nazor, ki ga je na wiesbaden-
tukaj najbolj čudno zdi glede Amerike je, da med tem, ko je Amerika delavsko najbolj organizirana, nima nobene organizacije glede farmarjev. Da so se amerikanski farmarji nazadnje morali obrniti na vlado za pomoč, ki njim pa ni ugodila, je pač dokaz, da je na tem polju nekaj narobe, kajti farmar je najvažnejši član človeške družbe. Bilo je svoj čas tudi tukaj tako.
Poročal sem, da so tukaj ta-kozvani elevatorji plačevali mernik pšenice po 17 centov, katero dandanes spravijo na trgovino po $1.70. To pa se je u-gotovilo le s tem, da so se kanadski farmarji zedinili ter stavili lastne elevatorje in držali ceno žita v lastnih rokah.
Glavni voditelj tega podjetja je bil naj prejšnji premier Charles Dunning. Njemu so sledila taka podjetja v drugih pro-vincijah, dokler se zadnja leta niso skoro v eno enotno podjetje zedinile, kf se zove sedaj "Canadian Wheat Pool," ki bo postal tudi za Ameriko mero-dajen.
Kakor A. S. v št. 158. pravilno poroča, da kalifornijski vinogradnik proda škatljo grozdja za 25 centov, v Chicagi pa gre ista škatlja za $1.50 in več, nam ta proces naravno dokazuje položaj nekdanjega kanadskega farmarja, dokler je živel in delal za prekupca. V pravem času pa se je stvar spremenila po podjetnosti le ene osebe.
ali po naše na zadružni način prodajanja. Nekaj drugega je tudi, da ima tukajšni farmar veliko več zemlje na razpolago kot v Ameriki. Vsak ima najmanj 160 akrov, katere sam lahko obdelava z moderno ma-šinerijo. Pri nakupu mašinerije plača tretjino. Drugo pa pozneje na dva ali tri obroke, ko proda žito. Živina je po ceni, tako, da si v treh letih že lahko opomore- Navadno pozneje najame več zemlje in tako v letih pride do pol ali celega sekcijo-na, kar mu za vsako leto zasi-gura dobro letino.
Letos je toča nekaj pobila, pa komaj polovico, katerega je zadela. Dež in toča namreč tukaj gresta po nekaki poti, ki pa ni čez dve milji široka. Tako malokedaj katerega popolnoma pobije, in to tem manj, ker hitro preide. Večinoma pa so farmarji zavarovani in tako je njim trajen obstanek zajamčen. Ker tukajšni farmarji niso pod kapitalističnem vplivom, lahko napredujejo in kajkor sem že enkrat omenil, maloka-teri po svojem petdesetim letom več dela, ampak prepusti delo otrokom.
Kakor vidite, je vprašanje amerikanskega farmarja popolno odvisno od farmarjev samih. Če se zedinijo, bodo sami postali kapitalisti, če ne, pa bodo kakor dosedaj, ostali delavci za kapitaliste. Bilo je enkrat tudi tukaj tako.
-o-
T
"Jeruzalemskem romarju." Danes je pa to potovanje popolnoma drugačno. Starejši jeruzalemski romarji vedo pripovedovati, kako težavno je bilo svoj čas izkrcavanje v Jafi. Zaradi podmorskih čeri so morale ladje pristati zunaj na odprtem morju in potnike so v čolnih vozili mimo morskih kleči in skal na suho. Ob viharnem morju gotovo neprijetna, celo nevarna vožnja.
Dandanes se pride v Jeruzalem prav udobno. Zvečer sedeš v Kairi na vlak, pa se drugo jutro, zbudiš v Jeruzalemu. Železniško zvezo Egipta s Palestino je rodila strategična potreba med vojno. Že nemško-tur-ška vojska si je zgradila pri pohodu na Sueški prekop leta 1915. v zaledju železnico, ki je peljala iz Jafe v Ber-Shebo in dalje v sinajsko puščavo. Pa tudi Angleži so si zgradili svojo železnico, ko so prodirali za bežečo nemško-turško vojsko od kanala proti Jeruzalemu in dalje na sever.
Promet na progi Kairo-Jeru-
skem zborovanju ondan izrekel friburški psihiater Hoche, da se namreč mrtvičnošt sama po sebi nagiblje k milejšemu poteku. Če je to res, utegne iti nekaj uspehov pri zdravljenju paralitikov z malarijo na rovaš te izpremembe. O zgodovini paralize meni ruski učenjak Da-raskijevič, da je znabiti mrtvo-ud posledica cepljenja osepnic, češ, prve vesti o paralizi so iz poč.etka 19. stoletja, ko se je stavljenje koz udomačilo. Kra-pelin in Plaut zavračata to možnost, rekoč, da sta v Ameriki naletela na kap pri osebah, ki niso bile nikdar cepljene zoper osepnice. Menda je pač gol slučaj, da segajo poročila o paralizi kot svojevrstni bolezni baš v pričetek 19. stoletja. To zlo je bilo gotovo že poprej znano.

—— 1 ,
Več ko ženska ve, tim lažje
ji je držati jezik za zobmi.
* * *
Veliko lažje je pripraviti človeka do pijače, kakor pa ga od nje odvrniti,.
F. L. TELSER
Domača trgovina za domače potrebščine
z zmernimi
cenami.
2107-11 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
PHONES: Canal 6138 — Roosevelt 2107
Približuje se čas, ko bomo morali skrbeti zato, da napravimo naše domače gnezdo gorko in udobno. Zasigura-mo vas, da bodo vse to naredile naše peči.
Imamo veliko izbero vsakovrstnih peči za parlorje. Oak peči za mehki in trdi premog. Cena od $12 naprej.
Kuhinjska peč (Kitchen heater) dobite od $17,50 naprej.
Bungalow peči in kombinacija za plin in premog emajlirano, cene od $69.50 naprej.
Poleg tega imamo v zalogi vsakovrstno pohištvo, radio, preproge, sploh vse kar se potrebuje pri hiši. Pridite k vašemu sosedu in prepričali se boste, da lahko prihranite, ako tukaj kupite vaše potrebščine. — Mi smo založeni z vsem. — Proti gotovini ali na obroke. — Pridite gotovo pogledati pred greste drugam. — Govorimo slovanske jezike.


"Amerikanski the best medium best customers!
Slovenec" is to reach the
"Amerikanski the best medium best customers!
Slovenec' to reach the
is
S.P.D. ^OTsv.Mohori a
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajiek, 1849 West 22nd Street.
Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street.
Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place.
Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street.
Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street.
Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
NADZORNI ODBOR: Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša.
POROTNI ODBOR: John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič.
Organizator: Anton Tomazin.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO.
Vsi člani in članice Slov. Podp. Družbe Sv. Mohorja se uljudno opozarjajo na redno sejo, ki se vrši v nedeljo, 5. septembra, 1926, v Slov. cerkveni dvorani. Pričetek seje točno ob 2. uri popoldne, a asesment se prične pobirati ob pol dveh. Ker bo tudi to pot veliko novih članov in članic sprejetih, se želi, da je polnoštevilna udeležba.
Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
Finančno poročilo od 1. januarja, do 31. julija, 1926.
Mesec:	Dohodki:	Stroški:
Januar ........................................$ 187.59	$ 315.00
Februar ....................................171.75	129.00
Marc ................................................270.40	147.00
April ................................................206.05	111.63
Maj ....................................................159.85	98.00
Junij ..............................235.44	78.74
Jalij ................................................474.54	251.72
Skupaj:	$1,708.62	$1,131.09
Več dohodkov kot stroškov v 7. mesecih......................$ 577.53
Preostanek v blagajni 31. decembra, 1925.................. 3,019.45
Blagajna 31. julija, 1926......................................$3,596.98
Družba Sv. Mohorja je torej v sedmih mesecih napredovala na blagajni za $577.53, a v članstvu v letošnjem letu pa za 136 novih članov in članic.	^
Druga poročila pa dobite na prihodni redni seji v nedeljo, 5. semptembra.	John Gottlieb, tajnik
I OBŽALUJETA! f
i 1
i ^^^	3
| -ZAKAJ? |
| George in Jack sta v soboto kupila vsak eno novo Jj
| obleko. Kajpada, da sta jo dobro plačala.	s
0	\ V nedeljo pridet.a od maše, Jack vzame stolec, gre na J
\ vrt in se vsede. -Spomni se na povest "Gospod Lisec," ki ; k jo objavlja "Amer. Slovenec" in katero on s posebnim J \ zanimanjem bere. Ko prebere povest pregleda Jack list j k tuintam. Kar najde v listu oglas, kjer neki trgovec ogla- j >J ša obleke. Prav taka kot njegova, pa stane kar 30% < | manj kot jc on plačal za njo in njegov prijatelj George. <
Great Heavens George! Poglej, ko bi bila midva po- ; $ gledala sinoči v ta le list, pa bi plačala za najine obleke ;
1	celih 30$ manj kot sva. Poglej, poglej. . .
George pokuka radovedno preko Jackovih ram v list | in vzklikne: "Ju beču lajf!"
| Od tistega časa George in Jack vedno naj prvo preči-& tata og'.ase, ko dobita v roke "Amer. Slovenca." Oba f pravita, da sta s tem že marsikak dolar prihranila.
Oglasi čitatelja gospodarsko izobražujejo, ker mu g naznanjajo razne razprodaje, ugodne prilike, kje se dobi | dobro blago za zmerno ceno. Zato Čitajte oglase v
I AMER1KANSKEM SLOVENCU
in podpirajte trgovce H obrtnike, ki oglašajo v njem!
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa .......................................45
Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti ...............................35
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski ...................................50
Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine .......................45
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. j,
Gangl ...............................................65
Carski sel. Jules Verne. Povest z ^ ruskih poljan, v dveh delih.
Vsak del po ...................................50 ^
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki .................25 ^
Colomba. Povest po znanem
franc, pisatelju Prosper Me- L
rimee ..................................-...........65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ...............................75 ^
Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest .............................75 y
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice ........................ .25 ^
Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra .......................................70
Detela, Takšni so. Zgodovinska ^ povest. — Begunka. Drama v ^
treh dejanjih ...................................40
Don Kišot iz La Manche. Pusto- w
lovski doživljaji ............................50
Duh v Kentervillu. Angl. prav- w
ljica ................................................ -35
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve N povesti s podeželskega življenja .50 ^ Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 N
Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega življenja .................................75 ^
Glad. Knut Hamsun. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja .................................■■—■■ 1-25
Gospodarica sveta. Avanturističen roman .......................................60
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča .....................30
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica .....................45
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75
Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgo- I dovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape.
Kratke povesti ..................-...........60
Izlet g. Broučka v XV. stoletje. I
Svatopluk Čeh ...............................50
ti življetljp. za življenje. Kratke, I
poučne povesti ..............................20
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od-
rastlo mladino ...............................50
Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1-50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovaš, H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .....................................35
Juan Miseria. P. L. Coloma. Španska povest .......................................50
Junakinja iz Štajra. Povest iz bo- I
ja med katol. in prot. vero........ 1.501
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ................................ L00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po .............................................. 1-00
1.	zvezek: Narodne pravljice
in pripovedke. — Spomini na j, deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi ^ polharji. —■ Domen. — Dva prijatelja.	_	j
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova j žeriitev. — Kloštcrski žolnir.— j Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: , Deseti brat. — f Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči j mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. j
5.	zvezek: Sosedov sin. Sin knietskcga ccsarja. — Med dve- j ma stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — j Tujromcr.	(
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in	( pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-	( tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. —
Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kii-ko je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
.10. zvezek: Slovenski svctec in učitelj.—Veronika Deseniška. Kako sem se jaz likal. Jak. Ale- -šovec. Povest slovenskega trpina. 1./2. in 3. del skupno.............. 1.25
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ............................... 1.00
I Kazan, volčji pes. J. O. Curwood.
j Kanadski roman .......................... 1.00
Knezova'knjižni^. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ................................................ 1.00
Kralj gora. Edm. About. Francoska povest .................................. 1.00
Kratka povest o Antikristu. Slika
iz prihodnjosti ...............................30
Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
Roman i z irskega življenja ........ 1.00
Krištofa Smida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar.
Golobček. 7. zvezek: Jagnjc. — Starček
z gore.
8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj	I3 (družina). 13. zvezek: Sveti večer. F
15.	zvezek: Pavlina.	^
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana	F slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata,— Različni	P sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Ame- P
rike. Zanimiv zgod. roman.........60
Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman K
iz podeželskega življenja ...........50
Križev pot. Roman češkega du- K
hovnika .......................................... L20 S
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ...........50
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec.	S
Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ...............................75 S
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja .................60 S
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino.........90 S
Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev.................45
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več S
kratkih povesti .............................50 Si
Mladi gozdar. Izviren roman .......45 S:
Mladi samotar. Krištof Smid. Doživljaji mladega dečka .................35 S
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70 S
Mrtvo mesto. V srce segajoča po- ,
vest .................................................. 100 S'
Na negotovih potih. Poučna pov. .30 Na različnih potih. Povest za Ši
dečke od 11. do 14 .leta.............. .35
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz Š
življenja in običajev Eskimov.....25
Narodna biblioteka.	u
7.	snopič: Krvna osveta. Po- Š vest čerkeskega častnika ...............30
8.	in 9. snopič: Nesrečnica.
Ivan Turgenjev. Povest iz ru- T
skega življenja ...............................45 T
12. snopič: črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. T Kratke, vesele povesti .................30
20.	snopič: Amerika, ali po- T vsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30 f
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ........................- -30 T
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce T
segajoč roman ...............................45'
35. snopič: Kratke povestice T iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30
36., 37. in 38. snopič: Žalost I 1 in veselje. Andrejčkov Jože. Velczaniniiva povest .....................75 1
39.	snopič: Solnce in senca.
Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30 j
40.	snopič: Svitoslav. Burna • povest Slovenca ............................ .30 1
43. snopič: Edip na Kolonu. i Sofoklej. Starogrška drama.......30 i
57.	snopič: Nekoliko iz ruske ! zgodovine .....................................30 i
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ...................................30 \
59.	snopič: Več kratkih, zani- I mivih povesti. Andrejčkov Jože .30 \
60.	snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega "dečka. _ Berač. Povest iz vaščanske-
ga življenja .............................-.....30
Narodne pripovedke. 1. zvezek: J
Dominicus .....................................35
Narodne pripovedke. ..4. zvezek: |
Dominicus ...................................40
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov .......................................35 \
Naseljenci. Ameriška povest .........35
Naga leta. M. Pugelj. Zbirka krat- •
kili povesti .............................v-...... L00
Naše življenje. Ks. Meško. Črti- t \
ce iz življenja ...............................75
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Krat- i y
ke povesti iz slov. življenja.......40
Na valovih južnega morja. Pri- i A
povedka ..........•■—........................35
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. |
Po.vest .............................................50 i
Nihilist. Iz ruskega življenja .........40
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz | '
značajev naših pisateljev .........'. 1.25 i
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85
Ob tihih večerih. Ks. Meško, I 1
Kratke črtice ..............................- 1-00
Oče naš. Povest mladeniča.............75 ;
Odiseja. Andrej Kragclj. Staro- 1
grška pravljica ...............................45
Oglenica, aji hudobija in nedolž- I
nost. Povest ...................................35
Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pri- i
povedke ........................................25
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar.
Zbirka zabavnih povesti ...........50 :
Patria. Povest iz irske iunaš. dobe .30
Perpetua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr.............45
Petelinov Jafiez. Jak. Alešovec.
Poučna povest .............................85
Podobe iz sanj. Ivan Cankar.
, Kratke slike iz časov svetovne 3	en
vojne...........................................i— -ou
Pod svobodnim solncem- F. S.
Finžgar. Krasna povest iz zgo-0 dovine naših pradedov. 1. in 2.
del, skupno .................................. 2.50
Pol litra vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice......... 1.00
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda .................50
0 Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00
0 Po strani klobuk. D., Feigel.
Kratke črtice vesele vsebino.....75
0 Povestice. Rabindranath Tagore .35 5 Povesti in Blike. Ks. Meško.
Kratke povesti .............................45
Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ...............90
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk................75 Z
Pravljice. Wilde..............................50
Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimi- Z
va povest iz kmetsk. življ............45
Pripovesti o Petru Velikem .........75 Z
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmetskega življenja .....................45 Z
Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji. Z
1. in 2. zvezek. Vsak po.............30 Ž
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe ...............................35 A
Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski.
Ljubljanska povest .......................45 B
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja .......................................75 B
Ribičev sin. Pravljica ...................25
Sanguis Martyrum. Louis Ber- B trand. Povest iz prvih časov krščanstva ...,.....................................60 E
Siesto e Šesto. Povest iz italijan- E
skih Abrucev .................................30
Skrivnost najdenke. Zelo zanimi- E
va povest........................................50
Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih, K
zanimivih črtic .....................'....... 1.00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. K snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti .....................75 L
Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Roman .55 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 IV Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice .............................. 1.00 ft
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja .........................................35 R
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest ...........................60 C
Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
konca 11. stoletja.....................- .60 C
Šopek samotarke. Manica Koma-	F
nova. Kratke povestice............50
Štiri leta v ruskem ujetništvu. K Jos.Grditia. Doživljaji vojnega
ujetnika....................-........................ 2.50 F!
Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice S
iz mariborske okolice .................25
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 1 Tarzan in svet. E. R. Burroughs.
Roman............................................. L00 V
Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman. ............................................ L00 V
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman...............:........................... LC0 V
Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob-
toženca ............................................75 Z
Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino..................................95
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke n
črtice, vesele vsebine .................80 b
Tokraj in onkraj Sotle ter tam	v
preko. prid. Žolna. Domorodne A
liudomušnice..................................65 A
Trenotki oddiha. Več zanimivih
povesti. ^S^P^HHRt'......::.....S? -40 A
"tri povesti grofa Leva Tolstega.
Iz ruščine..................................... -40 E
Troje angelskih češčetij. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest..........35 E
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest......................... L00i E
Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman..................................... 1-25 E
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap- | šak. Zgodovinska povest iz	I
turških časov...........................-■•• -65
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz faznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba.. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .60
6.	knjiga. — Črtice z ogljem.— < Ta tretja. — Poroka po po-
moti.........................................v" -e0
Vera. Olga Walclova. Roman \z ^ <•
ruščine...........................-......-.........
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. J Ne del j ko.............................................
V	libijski puščavi. A. Conan Doy- | 1 lc. Roman......................................50-
i V oklopnjaku okoli sveta. Robert ! 1
Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75 i V petih letih okrog sveta. Josip 1
• Lavtižar. Doživljaji avstrijske-I ga ujetnika................................... i-00 1
V	Petrograd. L. Stiasny. Poto- , pisne črtice....................................75
I Vstajenje. Rudolf Vrabl., Povest. .25.
V	tujih službah. A. Jirasek. Po- I vest iz češčine..............................95 |
I Vzori in boji. Jože Debevc. Po- j
1 pis dijaškega življenja............. 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zve-1 zek. — Zločinci. — Madež. — i Mojster Roba. — Mladih zani-! karnežev lastni životopisi. Ze-
i lo zanimive povestice............... .75
i Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič, i Zgodovinska povest iz ribniške
doline .................................»......... 1-00
>: Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
I povest............................................' -50
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz |
5 petega stol. po Kristusu............85
Za milijoni. A. K. Green. Zelo
5 zanimiv roman.........................- -75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
0 del. Vsak del po............................ I-25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja................ 3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J, P. 0 Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
0 Krilan ........................................... ,/5
Zgodba o nevidnem človeku. H.
0 G. Wells. .,....,................................50
Zgodbe kraljeviča Marka. — It. q Milčinski...........................1.........-
Zgodbe Napoleonovega huzarja.
5 A. Conan Doyle. Zanimiv ro-
5 man iz J^anco_skih časov........... 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. | 5 Pregelj. Zgodov. povest ............ .55
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Sa-10 rabon 1., 2. in 3. zv. Vsak po .35
Zločin v Orcivalu E. Gaborian. l
Roman .....................'........................75 L
Zmisel smrti. Pavel Bourget. —
Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest........................35 L
Z ognjem in mečem. H. Sicnkie-
wicz.. Povest iz davnih dni s L
slikami. ....................................:..... 3.50 | IV
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .6J Živ pokopan. A. Bennet. Povest.. .50 ! ft ZA MLADINO. ft Angelček, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj............................:. .35 ft
Belokranjske otroške pesmi. Božo Radič..........................................35 ft
Bob za mladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino..............'..........30
Božični darovi. Rud. Vrabl. — ft
Kratke povestice..........................25 ft
Dane. A. Rape. Mična povestica. .45 Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr. ft
Iv. Robida. Poučne povesti......10
Dedek je pravil. J. Slapšak. Na- ft
pete pravljice................................45
Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zatii- i
mive poučne basni......................20 ft
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica. .......................................40 , N
Lešniki. Jos. Stritar. Knjiga za
odrastlo mladino..........................45 N
Mali Ave Maria. List za sloven- I
sko ameriško mladino............... 1.00 .N
Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka s slikami........95
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po .25 Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami..............75
Orlič. Mladinski list......................05
Prigode čebelice Maje. VV. Bon-
sels. Roman za deco ...................75
Robinson Crusoe. Daniel De Foe.
' Povest za mladino..................... 1.00 |
Robinson starši. Povest z barva- n
nimi slikami....................................40 :
Slepi slavčki. Karel Širok. Krat- I o
ke, zanimive povestice..............60
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Za- O
nimive pravljice. ...........................85
Vitomilova železnica. Jos,- Kor-
ban. Povest....................................45
Volk spokornik. Ks. Meško, Po- q
vesti...............-...........:.....................85
Vrtec. Časopis s podobami za , q
slov. mladino............................... .75
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant.	o
Kržič. 1., 2. in 3. del. Veak po .45 j (Z — m — zaznamovane igre samo q moške vloge, z — ž —, «amo ženske; p brez vsakega zaznamka so mešane I" vloge.)	' P
Afričanka. Opera v petih dejanjih .35 | Andrej Hofer, tirolski junak. — p
Ljudska igra v 5. dejanjih....... .50
Afcnael. tv. Prepcelj. Žalna i«ra v I p
štirih dejanjih..............................50
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka I p
otroških iger...............................- .50
Begunka. Fr, Detela. Drama v I p
treh dejanjih..................................40
Beneški trgovec. W. Shakespeare. | p
Igrokaz v 5. dejanjih................. .50
Bratski spor. Euripides. Staro- | p
grška igra v 5. dejanjih..............60
Burke in saljiyi prizori. Čaro- p dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — p Zaklad, (m) — Vedež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) —■ p Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) — Zamo- p rec. (ni) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (m) — Opeharjeni Zid. (m) — Izgubljena stava.
(m) — Čudna kupčija, (m).....75
Čarostrelec. Romantična opera v
treh dejanjih..................................20 j
Če sta dva. Šala v 1 dejanju.......35
Črne maske. L. Andrejev. Zalo- i j
igra v petih slikah .......................55
Diietanski 6der. M. Skrbiitšek. I j
Poučna navodila igralcem........45
Divji lovec. F. S. Fin/.gar. Narod- I j
ni igrokaz s petjem v 4. dej......35
Dom. Janez lalen. . Drama v šti- •<;
rili dejanjih...................................75
Edda. Jos. Weilen. Drama v šti- j
rili dejanjih. ...................................20
Gledališke igrice. — Zdravnikov s strežnik. —' Sv. Janez Evange- ' t list in ropar. — Prevarani hišnik. •— Konv'fcncionclne laži.— j Prve tri igre za moške, četrta
i za mešane vloge....................•••■■ -30
Gorenjski slavček. Lirična komič- j
na opera v 2. dejanjih................20
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih.................. .75 ;
Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik................. .50 j
i Hudič. Triglavanski. Komedija iz
jugoslovanske politike .................20
Janko in Metka. Bajna igra v
1	treh slikah....................................20
Jenufa. — Opera iz moravskega
) kmetskega življenja......................20
j Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
; dejanjih.....................................-.....75
Kakšen gospod — tak sluga. — 5 Burka iz vojaškega življenja v
enem dejanju. ...............................35
Kamposteljski romarji. Iv. Pre-
5 gelj. Pevska igra v 3. dej......... .35
K mamici. Slavko Savinšek. Sli-
2	ka otroške ljubezni v 3. dej......05
Kolajna. Veseloigra v enem dej. .30
5 Kralj Lear. W. Shak'espeare. — »
Žaloigra v 5. dejanjih................. 1.00
5 Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v g petih slikah................................ .25
Krivoprisežnik. Anzengruber. Na-0 rodna igra s petjem v 3. dejanjih T7 slikah). ............................75
Lažizdravnika. Burka v 2 deja-0 njih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih ....................................... .45
5 i Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju.........25 |
5 Ljubosumnost. Lad. Novak. Ve-
seloigra v enem dejanju ............
Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski
(m.) Igra v petih dejanjih______ >7®
Lokalna železnica. Komedija v
treh dejanjih .............................. .45
Lornjon. Igra v enem dejanju____ .1®
Marija Stuart. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih _____________
Marta. Opera v štirih dejanjih.....^
Martin Krpan. Frank Govekar.
Dram, pripovedka v 5 dej........ .5®
Mati. Ks. Meško. Dramatska sli- '
ka v treh dejanjih ...................
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah ..................... .5®
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih .2® I Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah.
Trije prizori __________________________ .35
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih _________________________ .60
Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12 slikah) ......................... .50
Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej..........50
^a krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih ...................................20
Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
Šala v treh dejanjih .....................75
Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko ...............................50 J
1.	Nevesta z Libanona. 3 dra-tiiatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih.....................20
<oč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh' dejanjih ...................30
Db vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igrokaz v 4 slikah ................................ .30
Dder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in'
smrt. Igra v 1 dejanju .............55
Jkrutna šala. Igra v štirih dejanjih ........;........4>..............................75
Dporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju ...............40
Drliči in drugi tiči. Igra za mladino v 3 dejanjih ____.'................. .05
Dtroški oder. Igrice za mladino- .40 Palček Potep. A. Pajme. Pravljična igra v 3 dejanjih ............ .25
Peterčkove poslednje sanje. Pav.
Golia. Božična povest v 4 slik. .50 Pikova dama. Opera v 3 dejanjih in 7 slikah .......................................25
Ploha. Veseli vailca igra r treh
dejanjih ....................................... .35
Po dvanajstih letih. Ljudska igra
v štirih dejanjih .......................... .45
Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka
s petjem v dveh dejanjih...........30
Poljub. Prostoliarodna opera v 2
dejanjih .......................................... .20
Poslednji mož. F. X. Svoboda.
Veseloigra v 3. dejanjih...............60
Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5. dejanjih.................................... .75
Precijoza. Igrokaz v štirih dejanjih ...................................................15
Prešeren, misterij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje.........................45
Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost, (m) Prizor iz Cirilo-vc. mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovestnika. (m) —• Domotf. (ž) Dramatska slika v enem
dejanju .............................................50
Puščavnikov zvonček. Komična
opera v treh dejanjih...................25
Revizor. N. Vas. Gogolj. Komedij
v 5. dejanjih...................................
Romantične duše. Iv. Cankar.
Dramat. slika v 3. dej..................65
Rože ob poti. Iv. Robida. Dramska pesnitev v 5. slikah........._... .65
Sen kresne noči. Shakespeare.
Drama v 5. dejanjih.....................75
Sfinga. E. Gangl. Drama v štirih
dejanjih ...........................................50
Sin. E. Gangl. Drama v 4. dej... .75 Slovanska knjižnica, snopič 73-74. Strahomer. Iv. Benko. Izvirna romantiška igra v 5. dej. — Mlada Zora. Romantiški igrokaz v 3. dejanjih.............................75
Slovenski oder. — Pri kapelici. — čarovnica. — Baby je bolan .—
Kmet in vrag.............................
Sovražnik žensk. Etiodejanska šala....................................................... -30
Srenja. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih....................................65
Stari in mladi. Ant. Medved.
Ljudska igra v 4. dejanjih...........35
Šolski oder. 1. zvezek. Povodni mož. Igrica za mladino v treh dej. — Božična pravljica. Otroška igra v treh slikah...................35
2. zvezek. Čudežne gosli. Pripovedka s plesorti in petjem v 3 dej. — Ali vino ali vodo. Če-tverogovor zdržnika, pivca, pijanca in njegove žene...................25
Tajnost. Komična opera v treh
dejartjih. ..................................... ^
Testament. Iv. Roman. Ljudska
drama v 4. dejanjih.......................60
Tihotapec. M. Bajuk. Ljudska
igra v 5 .dejanjih...........................60
Trubadur. Opera v 4. dejanjih.....45
Učiteljica. Dario Niccodcmi. Komedija v 3 dejanjih............:......... -3J
Ujetniki carevhe. Veseloigra v 2
dejanjih. .................................... •lJ
Umetnost in narava. Veseloigra
v 4. dejanjih.............................'........
Užitkarji. Al. Remec. Kmečka žaloigra v 3. dejanjih......................
V boju za poklic. Igra v 3. dej,.... .S® 1 Vojska in mir. Melodram v treh deismjiii. . . ,,-,,,, ......, .........- -45
' " " •••••••'i " / i—>1 7/1 I/W. n—i f >•'» ' • "I f/«—: i—J	ii-J i—I w w w i^
___' \	|
''Knjigarna Amerikanski Slovenec"	SlzNrS
RIKL 1849 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	in poučnih knjig.
Družba
sv. Družine
ZA SMEH IN RAZVEDRILO
Piše: Šaljivi Ignac.
'	Ha, ha, ha.
Rezika: Kdo je pa bil oni mož pri vašem plotu?
Špela: Saj tam ni bil noben mož, tam je bil moj dedec.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjcnih Državah OlTlT?« TAT TI?!1 TI T Inkor. v drž. 111. Severne Amerike ijMJJlZi lJULllii ILL Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
Gospod in gospa Šmart.
Gospa Šmart: Ljubi moj, ali je res, da se bradavice odpravijo, ako se pokoplje črno mačko na pokopališče? ' Gospod Šmart: Res je to, ljuba žena, samo bradavice mora imeti mačka.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik.... JO S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik.............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar ........................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..........................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
Auč!
Gospa Jezičnikova: Pomisli soseda, ta moja služabnica me obrekuje pri ljudeh, da sem jaz lažnjiva klepetulja.
Soseda: Ej, le potolaži se, saj to ni taka reč; saj to ni kakšna
posebna domača tajnost.
* * *
Šaljivi seznam.
V tujih deželah zdaj takoj spoznajo Amerikanca in sicer po posebni navadi, katero si je Amerikanec vsled prohibicije prisvojil; namreč, da vselej, kadar si kupi pijačo, išče skrivnega prostora, kjer bo isto izpil.
Delavci v Maroku izvojevali zmago.
Stavbinski delavci v Maroko, ki so pred nekaj časa odšli na stavko radi neznosnih razmer, so te dni izvojevali zmago in so dobili kar so zahtevali. Odkar francoski frank neprestano menja svojo veljavo, padajo vsled tega zle gospodarske posledice na francoske delavce, zlasti one v kolonijah. Stavbinski delavci so dosegli s solidarnim nastopom primerno povišanje in krajši delavnik,
-o——
Velika defravdacija v Sarajevu V Sarajevu je bil aretiran Franjo Novoselec, uradnik bolniške blagajne zaradi defrav-dacije, ki dosega baje svoto 400 tisoč dinarjev.
-o-
Volkovi v Srednji Dalmaciji. Glasom vesti iz Splita so se v srednji Dalmaciji pojavili volkovi v velikem številu. V velikih krdelih napadajo celo večja se-la ob belem dnevu. Doslej so raztrgali nad 100 glav goveje živine in preko 1400 ovac. Oblasti so odredile večje vojaške oddelke, ki bodo vprizorili skupno z domačimi lovci velik pogon za volkovi, da jih vsaj preženejo in kolikor mogoče uničijo.
Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem ,raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se fficški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za 5250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od-45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE 1
Pešec, povožen od avtomobila, krši mestno postavo, ker je vsled svoje nerodnosti in počasnosti oviral promet na ulici.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
MALI OGLASI.
_________HIŠ E I N L O T E.
ZID. HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, hot water lit., f;ara ž a, blizu transporta-cijc. $10,800, takoj $2000. Lasnik West 3712._999-s do
50 ČEV. LOTA Austin Blvd. med 34. in -35. cesto, nizka cena. H. Wc-. tzel Co., Cedar Rapids, Iowa.
__00-s do s
BUNGALOW 6 sob, furnacc heat. 2306 N. Lowell Ave. 12-sr do sr
BUNGALOW 5 sob, ganua, poles lahko dobite 50 do 96 čcv. loto. Zelo nizka cena. 6906 Oleander Ave.
15-sr,č,p
HIŠA- 8 SOB, parna toplota, 75x128 lota, garaža za 2 kari, lepi dohodki. 4050 N. Ki lip ura Ave., Kildare 7849
Kpr je bila že več let moda, da si je nežni spol skrbno zakrival ušesa z lasmi, smo že skoraj mislili, da dame nimajo ušes. Toda se lahko zdaj prepričamo, ko vidimo sedanje moderne "boyish bobs," da dame imajo ušesa, nekatere celo velika.
Ameriški dnevniki kaj radi tiskajo liste prav z velikimi debelimi črkami. Menda zato, da se iste tudi poleg "luninih žarkov" lahko "črta.
Klobuki in slamniki ,bodo kmalu čisto iz mode, ker naši mestni gospodiči že skoraj splošno hodijo gologlavi.
Ta moda bi ne bila priporočljiva za čebelarje, pa tudi za klobučarje bo slaba.
LES. HIŠA, 2 nadstr. po S sob, garaža. Lichtcr, 5709 N. Menard Ave.
____ 21-č do č
KRASNA REZIDENCA NA LEPEM KRAJU IRVING PARK.
7	modernih sob, garaža za 3 kare.
4309 N. Keller Ave., Vogal Cirilom.
_______25-čdoč
PET MEBLIRANIH sob proda takoj za nizko ceno. Vprašajte po 6:30 ali nedeljo. R. O. Armstead, 2941 Sheffield Ave.__27-e,p,s
PAR M_E N A P R O DAJ
FARME ZA KOKOŠJEREJO ali žito proda za nizko ccnu. Will Brown, Hebron. Ind._14-sr dosr
ZAKLJUČEK RAZPRODAJE. 650 akr. farme, veliko gozda v South Georgia. J. T. Wikerson, 203 Southeastern Trust Bldg. Ivy 2286.
____________11-sr do sr
80 AKR. VINOGRADA, v dobrem stanju, cena veliko nižja kakor je vredno. R. Brown, La Porte. Ind.
____08-sr,č,;)
NA PRODAJ
8	obdelanih farm, 6 v bližini bo tudi
kmalu izčišcenih, ob glavni cesti blizu Mobile. Vsaka farma po 120 akrov
—1000 breskev. Tudi na obroke. A. R.
Holland. Box 08. Mobile, Ala. 06-sr,e,p
80 AKR. dobre zemlje v Michigan proda za $720.00. Box 75, American Slovenec, 117 N. Dearborn St.
_______28-č.p.s
FARME NA PRODAJ V OHIO. $30 2a aker, tudi obroke. Gilbert Smith, 1478 Sullivan Ave., Columbus, O.
17-č do sr
OffiEITEf
tmwe groceyijsk® prodajalne«
SLOVENSKI JAVNOSTI V CHICAGO
naznanjam, da sem te dni otvoril sredi slovenske naselbine sv. Štefana novo grocerij-sko trgovino in prodajalno, katera bo slov ensko-krvatskemu občinstvu na razpolago v vseh slučajih te obrti.
V zalogi bom imel vedno najboljše gr occrijsko blago, najboljše sveže zelenjave, sadje, konservirano blago v škatljah in del ikatese vseh vrst.
Občinstvo zagotavljam, da bo pri meni dobilo vedno prvovrstno postrežbo in prvovrstno blago ter najzmernejše cene. Z adoveljnost mojih odjemalcev bo vedno moja zadovoljnost!
GOSPODINJAM SE TOPLO PRIPOROČAM V NAKLONJENOST!
GEOMGE HUSICH '
Slovenski grocerist
1842 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILLINOIS.
Vprašanje diletanta.
Vprašanje: Imeli smo dile-tantski večer, na katerem sem tudi jaz kot diletant predaval o prohibiciji; nekdo izmed občinstva mi je pa vrgel čevelj v glavo. Prosim pojasnila, naj li nadaljujem moje z-apočeto delo ali naj opustim?
Odgovor: Vendar vztrajajte i vsaj še toliko časa, da dobite še ;cn čevelj, da bo par.
Najboljše delo za manj denarja
Vaši prihranki
'(•-"■*	zloženi pri nas, so vedno
\ ..'"*'	varni. Vi živite lahko v kate-
^^gBg^P^,.. J1 i	rikoli izmed naših držav, in
g! ||i'"pn	Vendar ste lahko vložnik na
Ki SMi^H'	banki, prav kakor bi žt-
® «H Si	veli v našem mestu. Pišite
Bi na, s P	nam za pojasnila in dobili bor
H'gi	»te Odgovor z obratno pošto
£ SSI ^Bi f-Ti m ;	v svojem jeziku. Mi plaeu-
} Saiiiipg ® AfMM;! . .	jemo no 3 od sto obresti na
S KMflrlsjfr ffl PIS B 'šWWim	prihranke, ill jih prištejemo h
1 K^^W^^^^SaHroB	glavnici dvakrat na feo jic
' '	Naš kapital in rezervni
[.	4 ••"	. 5. { sk'ad v vsoti več kot $740,000
_________________________________T^"'") je znak varnosti za vaš denar.
™*Naš zavod uživa najbbljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Ml
UGODNA PRILIKA.
ČITATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST.
Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na
Knjigarno Amer. Slovenec.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
GROCERY MARKET, vpeljano,.proda f>od ceiio takoj: lastnik odpotuje. McComb, 3581 Belden. Belmont 2902._____ 992-p do p
CONFECTIONARY, Cigars, drobnarije. Sedanii lastnik 7 let na prostoru. $1250. 2877 Clybourn Ave.
18-edo č
JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILL.
POHIŠTVO NA PRODAJ.
POHIŠTVO različno, tudi piano in viktrolo proda Mrs. Evam, 5431 Cor-nell Ave.	0S-sr,e.p
CHICAGO & CLINTON STS
BREZPLAČNO
C. V. McKinley, D. D. S
Chas. G. Pierce, kasir
Wm. Redmond, predsednik
ženska postrežnica
Joseph Dunda, pomožni kasir
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	štv. sobe 204
Phone: 4854
DELO IN SLUŽBE
DELO DOBI ŽENSKA za gospodinjstvo. kjer sta dva otroka. Nedelja prosta. Ph. Edgewater 4136.
23-č,p,s
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
LOUIS STRITAR
priporoča rojakom *a naredila premoga, katerega pnpe-'iam na dom. Prevažam pohištvo ob času »elitev in vtse kw "Pada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
201S W. 21st Place CHICAGO, ILL. ^hose: Roosevelt 8221.
'■uj'iiwii	^	.............. —	_
PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HISO
7 sob v drugem nadstropju, šitiri v prvem in delavnica. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Coullerton St. Chicago, 111. Phone Canal 4894.	t do 1
v najem
se odda stanovanje s štirimi sobami. Pojasnila na: 2048 West 21st PI., Chicago, 111.
č do č
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
[	JOLIET, ILL.
EDEN, Ki W NIKDAR LfENARJA NE ZMANJKA.
Župnik F. pripoveduje:
Nedavno sem prišel skupaj z nekim svojim bivšim sošolcem. Pa sva se menila to in ono. Tudi draginjo sedanjih dni sva začela obdelovati. Tedaj me pa moj znanec ves vesel prekine, re- ^ koč:
"Ti, meni pa nikdar ne zmanjka denarja."
"To pa imaš gotovo dobro službo ali si pa verižil med vojsko," ga prekinem.
"Ne eno in ne drugo," mi odvrne.
"Potem si pa čarovnik," ga Znova podražim. Z .,.... . ____
Prijatelj se zasmeja, me pogleda, prime za roko in začne resnobne,je govoriti:
"Morda ne boš verjel, pa je Vendar resnica, kar ti bom zdaj-le povedal.
"Pred leti me je zaneslo gori med Nemce. Tam sem naletel nekoč staro, verno grčo. Mož je bil res globoko veren, pa tudi Poetičen. Ker mi je kot precej lahkomišljenemu mlademu u-radniku vselej proti koncu meseca že precej trda predla z mojimi izdatki, sem se večkrat k njemu zatekel za kako posojilo. Ob neki taki priliki sem ga Pa tudi vprašal, kako si je sam opomogel in kaj bi meni svetoval, da ne bom v večnih denarnih zadregah. Tedaj pa mi mož pravi:
"Ti, jaz sem od vseh svojih letnih dohodkov redno vsako leto dajal gotov procent v kak dobrodelen namen. "Včasih sem prispeval za misijone, včasih za sirotišnice, včasih za dobro časopisje in podobno. Poskusi tudi ti in kmalu boš videl, da se ti bo stvar obnesla. Kar boš Pri oknu ven dal, se ti bo pri vratih dvakrat vrnilo."
Ta nasvet je seveda najprej
vzbudil v meni neverjeten posmeh; toda želja, priti do denarja, mi ni dala miru. "Kaj pa, ko bi le res bilo, kar mi je stari natvezal? Kaj, če bi sam poskusil, če je ta loterija tako plod/* nosna?"
In res! Nekako pred 25 leti sem začel z novim letom izvajati dejansko podani nasvet. Natančno sem določil gotov odstotek od svoje mesečne plače in s tem določil obenem tudi dobrodelni namen, z'a katerega hočem obrniti ta odstotek.
In glej! Resnica je. Kar je stari doživel, doživel sem tudi jaz. Od takrat nisem bil še nikdar več v pravi denarni stiski. In priznati moram, da vse, kar sem dal za dobrodelne namene, se mi je včasih prav kmalu po petkrat in še več pomnoženo vrnilo. Nisem pa štel med te izdatke onih, ki sem jih daroval posameznim pomoči potrebnim osebam, temveč samo izdatke v velike dobrodelne namene kot so misijoni, katoliško časopisje, javna sirotišča, samostani, zidanje cerkva, podpora katoliškim dijaškim društvom in podobno...
-o-
So ljudje, katere ne tare skrb radi starih dolgov, dokler še lahko delajo nove.
zabranjeni vstopi v ze-
dinjene drŽave v fiskalnem letu 1825-26. |
V fiskalnem letu 1925-26 je bilo 20,550 oseb, katerim so priseljeniške oblasti zabranile vstop v deželo. V prejšnjem letu je bilo 25,390 takih slučajev.
Razlogi izključitev so bili: ! Umobolnost in padavica 61 (v prejšnjem letu 60) ; drugi mentalni defekti 184 (99) ; nalezljive bolezni 507 (562) ; drugi fizični defekti 207 (346) ; verjetnost, da postanejo javno breme 3590 (3029) ; berači in potepuhi 15 (15) ; podpirani , tujci 55 (12) ; spremljevalci 77 j (75) ; izpod 16 let 94 (76) ; ne- j pismeni 682 (523) ; kontraktni delavci 724 (452); zločinci 273 (251) ; nemoralni razredi
!95 (98) ; vrnitev po deportaciji | pred manj kot enim letom 16 |(17); po 17. oddelku zakona' od 1. 1924. 39 (101) ; pomanjkanje pravilnega vizuma: pri vhodih na suhem 11,579 (15,-989) ; v lukah 2354 (2618) ; drugi razlogi 2 (319).
Največje število izključitev odpada na pomanjkanje pravilnega vizuma; tisti, ki so bili iz tega razloga zavrnjeni na suhem, večinoma sploh niso imeli ameriškega vizuma; to so bile osebe, ki so poskušale priti iz Mehike in Kanade; oni, ki so j bili zavrnjeni v morskih lukah, j so večinoma imeli vizume, toda j nepravilne; to pomeni, da so sami sebe smatrali za neprise-1 ljence ali za priseljence izven kvote, priseljeniške oblasti so
jih pa smatrale za priseljence, ki bi morali imeti priseljeniški, večinoma kvotni vizum.
Na drugem mestu so izključitve iz razloga, da bi dotični po nazoru priseljeniških oblasti najbrže postal javno breme; število takih slučajev iznaša 3590, za 581 več kakor lani. Veliko je tudi število kontraktnih delavcev: 724, za 272 več kakor prejšnje leto. Nepismenih je bilo 682, za 159 več kakor leto prej.
Nihče ni v tem letu bil izključen zaradi izčrpane kvote, medtem ko je še lani število takih slučajev iznašalo 561. -o-
"Amerikanski Slovenec" is the best medium to reach the best customers!
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
"To je res," dejal je Brdar in šinila mu je v glavo misel, da bode najlože odpravil moža, če mu pove, da ga iščejo orožniki. Ta misel ga je veselila; zakaj če se izgubi Prel.az-nik, tudi Matijčka ne bode z lepa več k hiši.
Prijazna kakor prej se je še belila hišica Brdarjeva na zelenem holmu, pol skrita za košatim orehom. Mehka trata jo je še objemala tja do črnega gozda in mirno je še šum-ljal potok doli med rakitami. A vendar je Janeza in ženo, ko sta se bližala domu, obšla čudna, neznana groza, kakor bi zdaj zdaj u-tegnila zazijati vrata ali odpreti se okno in pokazati se kaka pošast. Janez se je sramoval tega čuvstva in dušil g.a v srci, Loj za pa se je oklenila svojega moža in šepetala, da jo je strah. Vzela je na roko Janezka in stisnila ga k sebi, kakor da bi jo moglo v.arovati nedolžno dete vsega zla. Urno je stekla v sobo in prižgala luč in zdaj jo je bilo strah pogledati skoz okno v nočni mir.
Brdar je poiskal Prelaznika in povedal mu, kaj se godi. A tega ni pretreslo poročilo nič in nič ni menil pobrati kopit; baš narobe.
"Zdaj bi bilo najnevarneje potikati se po svetu," je dejal, "ko so biriči baš dobili povelja; zakaj zdaj so najgorečnejši. Sčasoma se pa vse poleže in pomiri in potlej preteg-nem."
Brd.arju ni bilo 'to nič všeč; Prelaznikovi razlogi pa so zbudili tudi v njegovem srci take pomisleke, da se ni še upal oditi na pot druzega dne.	'
"Ti preklicani strah!" dejal je Vrbanov Matevž sam pri sebi, ko je bil dognal, kdo se mudi pri Brdarju. Jasno mu je bilo vse, kar se je pripovedovalo in šepetalo o Brdarji, ba-hanje Jernejevo in vedenje Janezovo. Jel je zavidati možu, ki se mu je primerila'tolika sreča, in premišljevati, kako bi se je udeležil tudi on saj za kakih sto goldinarjev. "Služit pojdem k Brdarju," je sklenil po kratkem preudarku. "Kdor to ve, kar j.az vem', tega se ne bo branil Janez."
V mraku druzega dne je že peljal Matevž, odločen in podjeten fant, samotež svojo skrinjico proti Brdarjevi hiši. Ob poti pod jablano je našel Matijčka smrčečegji. Urno mu je zvezal noge z vrvico in vozil dalje po brdu. Z gospodarjem se je pozdravil po domače, kakor bi hotel reči: saj vemo, pri čem da smo. Povedal je prostodušno, da je prišel služit za hlapca, vprašal ob jednem, kje da je Prelaznik, in pridušil se, da molči kakor kamen. Brdar je zardel in pobledel ter pomislil, k.aj bi rekel. Hlapca ni potreboval in zlasti Matevž mu ni bil ljub; a odreči si ni upal.
"Zakaj nisi ostal pri Tonetu?" dejal je o-čitajoče.
"Zato, ker me je zapodil."
"In zakaj te je zapodil?"
"Zaradi strijca Vrbana. T.a vražji dedec me je že dolgo pisano gledal, ker sem mu časi kaj premaknil mej njegovo šaro. Davi
sem mu bil pa vzel pehar žrebljev, ker sem potreboval jednega in nisem utegnil izbirati. Potlej sem1 pa r.apregel voli. Vrban je prilezel izza ogla in jaz sem rekel: "Strijc, če se hočete peljati z menoj v log, prisedite!" Zlezel je gor in jaz sem pognal. Vola pa sta bila spočita, da sta vozila prav po gosposki. Sivec je vzdignil rep in voz je letel po rebri, da je bil zdaj prednji zdaj zadnji konec v zraku, in Vrban je odskakoval na lojternici, reči smem, da se ne bom zlagal, po tri male pedi visoko in kosti so mu pele kakor trlica; a držal se je kakor prisad. Ko pa sva začela iti navkreber in se je sicer naveličal dirjanja vrgel sem jaz skrivaj en žrebelj iz peharja na tla. "Strijc Vrban," sem dejal, "tukaj pa leži žrebelj, plankovec, še čisto dober. Gotovo ga je zgubil Kovačev hlapec." "Matevž, po-stoj!" dejal je strijc, "da ga poberem." Strijc je lezel dol pa gor in vozila sva dalje. Jaz sem pa zopet spustil žrebelj. "Ti preklicana reč," sem dejal, "tu leži zopet jeden." "Katero zijalo pa je hodilo tod?" "Postoj Matevž !' prosil je zopet strijc. S težkim trudom spravil se je z voza, nazaj pa še, težje. Ko je pa padel tretji žrebelj, moral sem mu pomagati dol, tako g.a je sapilo, in bal sem se, da se mi upre prihodnjič. Zato sem vrgel zdaj dva žreblja na jedenkrat in sem mu jih pokazal. Da naj obstanem to je še rekel, a obsedel mi je na vozu in strmo gledal nasrečna žreblja. "Če ne greste ponjia,' dejal sem, "idiva naprej, ker meni se mudi. Pobral ju bo kdo drugi." To ga je vzdignilo. "Škoda jih je," zdihnil je in motal se s sore. Ker je pa sivec baš pretegnil, bil je hitro na tleh, na vseh štirih in kašljal je in hrkal kakor tristo kovaških mehov. Dolgo ga nisem mogel spraviti nazaj. Ko sva bila pa za streljaj naprej, vrgel sem ves pehar na tla. "Vraga," sem dejal, "tu jih leži kar cel pehar." A zdaj bi ga bili videli! "Moj pehar, moj pehar!" je vikal in ogledoval zdaj pehar zdaj mene, a grdo kakor levi razbojnik. Precej je bil zopet na tleh in nad peharjem'. Potlej je pa začel vpiti nad menoj. Vse mi je rekel, a ga nisem poslušal. Udaril sem po sivci in hitro sva bila narazen. Da bo doma še hud, to se je zdelo. A da me bo čakal s polenom, ko obrnem r.a dvorišče, tega se nisem nadejal. Komaj sem se ga ubranil. Tone me je precej plačal in zapodil. Strijc je pa vpil za menoj, da me bo tožil, ker sem mu bil pretrgal suknjo v rova-nji."
"Nič te ni prida," dej,al je Brdar, kteremu ni dopadel ne fant ne šala njegova. A Matevž se zato ni menil. Pregledal je hitro hlev, podražil Jerneja, ponagajal Poloni in vzel Janezka v naročje, d.a ga pokratkočasi.
"Zdajle boš videl nekaj prijetnega," je dejal, "samo da dobim vrv." (Poiskal je vrv in vabil Janezka seboj, da se bo smijal.
"Nikamor ne pojde," prepovedala je mati. "Ta zanikarnež nam bo še izpridil dečka."
TOVARNA SE PORUŠILA;
7 UBITIH.
Budimpešta, Ogrsko. — Neka na novo postavljena tovarna za svilene izdelke v bližini mesta se je porušila. Izpod razvalin so privlekli sedem trupel, 12 oseb je pa zadobilo tež-'
ke poškodbe. Med mrtvimi je mati petih otrok, katere mož je malodane prišel ob pamet, ko je zagledal njeno razmesarjeno truplo. Nesreča se je zgodila, ker je bila stena tovarne nad en čevelj tanjša, kakor p.a je predpisano.
NAZNANILO - ROJAKI POZOR!
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem na 1852 West 22nd cesti, med Lincoln in Wood, odprl prvovrstno čevljarsko delavnico. Ako hočete iz starih čevljev nove, tedaj prinesite k meni v popravilo. Popravljam tudi čevlje za pohabljene noge, po veliko nižji ceni, kakor pa drugje. Postrežba točna — delo prvovrstno — za obisk se priporoča
((
1852 W. 22nd STREET
J. Kravcar
CHICAGO, ILL.
DR. t p. KONOPA
ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK.
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 0-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
tmn tniic3Hiiniimic3iifn<ti nucani titn<tnc3(i mutt iticjunir i iniicajtrrtiiifiiicaiiiiiiiiiincjiitiMJttiucaiiiKiiiJii ita liti m: m n 13 nt :m in; i
J SLOVENSKA PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo-
|	vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo
I	škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič
g	se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo
I	brez konkurence, Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
a	/'V'
1	. Canal 7172 ali 7173
=
s
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
1727 West 21st Street,	Chicago, 111.
......................................................................................................................................................
Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu!
Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo.
POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje!
National Cleaners, Dyers & Tailors
Rudolf Požek, lastnik
1007 NORTH HICKORY ST.,
Phone: 5963.
JOLIET, ILL.
Phone«: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
N« razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pojrre-be, Icrstc in ženitovauja. — Cene zmerne.
1603 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET, ILL.
Pomagajte bratom v Primorju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
ROJAKOM V
WAPKE6AM-M0BTH CHICAGO
iriimiuiiiiiiiminwi
4 KNJIGE $1.00
1. 2.
3.
4.
Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu.
Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral čitati.
* * * *
4»
Priporočam svojo trgovino t mešanim JT blagom in obuvali. V zalogi imam vsako- ^ vrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. ko "Cooper's Underwear," srajce za praz- 4$» Bik* In
za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite ln prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost
Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.
Veliki koledar Goriške Mohorjeve Dražbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti.
FRANK OPEKA
TRGOVINA Z 502—10th ST.,
MEŠANIM BLAGOM WAUKEGAN, ILL.
* + * * * *
i
i
i IhI
Se nekoliko izrisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim.
Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET, '1 , j j:	CHICAGO, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 —- E. 62nd St..........Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA AAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
..................I.........................................■■•■■■■.....................1.....1.........I'............••■•jzSK
OPISANO POLJEM
J. M. Trunk.
•iffiS!


nje takega življenja ne čaka. Otroci . . . no , . . Krist govori o mlinskem kamnu in o dnu morja! . . .
Težave pa so s — kmeti. Ruski kmet je brezdvomno po revoluciji v gospodarskem oziru pridobil, zato je nasproti bolj-ševikom najmanj nevtralen. Glede vere je pa s kmetom ta-ko-le: Ako kmet vero izgubi, potem ni na zemlji moči, ki bi zamogla kmeta za vero pridobiti. Ako pa je kmet veren, in ruski kmet je ostal veren tudi še po revoluciji, potem kmet stoji kakor skala, v katero se zaman zaganjajo valovi nevere.
Vodje boljševikov so nad vse prebrisani Židje. Dobri psihologi so in psiho mase izborno razumejo. Dobro vejo, da bi naleteli pri kmetu na hud odpor in neuspehe, ako bi nastopili kratkomalo s tajenjem. Iz tega stališča nasvetujejo in ukazujejo svojim agitatorjem, naj po-stopajo "znanstveno." Da bo tudi med ruskim kmetskim prebivalstvom, kakor pač povsod, nekaj ljudi, ki si razlagajo naravne prikazni na svoj način, to je brezdvomno, a sujez brez-božnikov se pa le utegne varati in urezati, če misli, da bo vero |V Boga med kmeti zatrl, če kmetu razlaga, kako n. pr. nastane strela, odkod kuga, bolezen, zakaj nastane lakota itd. Ruski kmet ni ravno izobražen, a bebec pa ni, da bi vrgel kar vso vero proč, če mu dopoveš, kako nastane dež. Takih bebcev je veliko več med nami, da-si se imajo za zelo izobražene, j Ruski narod preživlja hudo duševno krizo, škoda bo ne-.znanska, a ker je ruski narod ,v pretežni večini kmetski narod, bo krizo prestal. Sojuz,* -ki razpolaga (zdaj z vsem državnim aparatom, bo ostal na cedilu. Račun je naredil brez gostilničarja, kakor pravimo.
Umevno je, da se dogodki na Ruskem zrcalijo tudi v duševnem boju drugih narodov in dežel. Kjer so mase res izobražene, ostanejo komunistične tirade prazne utopije, in boljše-viki sami so izgubili vero, da bodo zrevolucijonirali sjapad. Pri posameznih skupinah najdejo nekaj privržencev.
Med Slovenci v Ameriki se javlja morda celo nehote in ne-nameravano neki duševen pojav, ki je skoz in skoz povzet po boljševiški ideologiji, namreč neprestano ponavljanje in lajnanje, da je vera coklja za vsako civilizacijo, in da bodo nebesa kar skočila na zemljo, ko bo izginil zadnji duhovnik. Ker tako tavljanje najde precej privržencev, je v tem dokaz, da so taki naivneži še daleč, daleč
zadaj v pravi omiki.
* * *
Presnete — kolekte.
Old Moulder, Terre Haute, Ind., ko je prišel zopet malo do sape, je videl in zagledal moje "pisano polje (ne na papirju)." Sanjati se mu je začelo o takih, ki ne štrajkajo še pri kolektah. On mora biti gotovo naziranja, da gre vse kratkomalo kar v farški žep, ako se "nakolekta," kakor n. pr. pri našem zadnjem bazarju nad $1800.00. Kdor je tako hud na kolekte,'ta jih mora črtiti iz dna duše, če je kaj ima. Tako bi človek pričakoval. Ampak urednik Glasu Svobode, ki je izvedenec o kolektah, nikakor ne cerkvenih, pravi o nekih krogih, ki so zelo blizu Old Moulderju, če niso isti: "Lepota umske veličine se zrcali v iskrenosti. .Zaman iščeš to lepoto med čikaškimi pipci. Ti so iskreni le v kolektanju in uporabljanju nabranega denarja v vse druge svrhe, kakor pa so ga nabrali." Usta o kolektah so se na stežaj odprla, — čoff — Je padlo na to odprtino.
. Ifi&sT V ■ ' '■ " ' ' -J.IV ".v	--
Sanje bodo ostale sanje. i
* .
Kanalja iz Woodwarda, Ia., . meni, da "ne smemo sanjati o ( nobenem' napredku, dokler 1 podpiramo duhovščino na kakr- j šenkoli način," ker baje ni prav ? nobene naprednosti, ko nekate- ^ ri "naprednjaki" pošiljajo svo- ] je otroke v farovško šolo in cer- š kev. Kakšna naprednost bi to < bila, in kakšni naprednjaki so ] to, mene ne zanima, a če neka- | teri takih pošiljajo deco v žup- ; nijsko šolo, potem je to O. K., ] saj je tudi mehikanski rdeči ] napolbog Calles tako naredil s i svojo hčerko. Kanalja bo pa o < napredku sanjal v vsakem slu- : čaju, in prav posebno dolge sa- | nje ga bodo mučile, če on odvrne vse naprednjake od "pod-piranja" duhovščine. Ko se bo i to podrlo, kar dela cerkev, potem se bo temeljito zgrudil ;
vsak napredek.
* * * '|
Ako je napredek kakega na- .
roda odvisen od debat, potem • utegnej6 Slovenci stopiti vsem | narodom na čelo. Debate so na I dnevnem redu, samo je smola, | da še menda ni bilo prav nobene, pač pa prepira le preveč. Zdi se mi, da se o kaki debati začne govoriti, ko od dveh • j debatantov noben ne ve niče-1 sar.	* v	i
j Na debato poživlja Žarko- • metar mene, in sicer na debato z ljubljanskim škofom. Najprej 1 on navede nekaj iz govora škofovega ob začetku vojne. Kdor hoče, stvar dobro razume, kdor i pa noče, bo pa sikal še po sto- 1 letjih.	i
A g. Molele tudi ne poživlja I na debato radi govora, in to ka- ! že, da mu je stvar jasna (?). ' Poživlja pa na debato "zakaj 1 je Bog hotel svetovno vojno," ker baje sem jaz nedavno od < tega trdil, da "Bog in cerkev ' nista odgovorna za vojne." 1
Da cerkev ni odgovorna za kako vojsko, ki jo n. pr. vodijo kitajski budisti ali nihilisti, ali komunisti, to dobro ve tudi g. Molek, a ko bi se po tem ravnal, bi ostalo v Žarkometu precej praznega prostora.
Kar pa je še poleg cerkve, namreč da "Bog ni odgovoren," to je kratkomalo iz trte izvito.
Jaz naj bi odprl debato "zakaj je Bog hotel svetovno vojno." Nisem na glavo padel, dasi sem samo-le priprost fajmošter. Ako ima g. Molek kake dokaze, da je Bog vojno hotel, potem naj pride z istimi na dan, in debata se lahko otvori.
Enako je s tem, da bi bil Bog odgovoren za vojne. Če ima g. Molek take nazore o Bogu, da bi bil komu odgovoren, potem naj jih ima, a naj ne misli, da so vsi ljudje taki duševni reveži.
* * *
Tako je v Rusiji. In pri nas?
Skozi časopise gre notica, kako se vodi v Rusiji boj proti vsaki veri. O tem je bilo čitati že prej, morda je zdaj vse spravljeno samo-le v neki sistem. Zanimivo je, da oficielno sovietsko poročilo pri tem boju dela izjemo z muhamedanci. Očividno so tla prevroča, in nekaj strahu imajo tudi tisti, ki pravijo, da se ne bojijo ne hudiča, ne briča. Da ima "Sojuz bezbožnikov," kakor se organizacija sovietskih uradnih bogo-tajcev imenuje, uspehe med delavci, mladino in otroci, je pač umevno. Pri delavcu gre vsaj pri večini za plačo. Ako kdo pravi, da bo imel vsega v izobilju na zemlji, če ne bo veroval več, mu bo povprečni delavec pritrdil. Mladina gre v brezbožni tabor z vihrajočimi zastavami, to je povsem naravno, saj padejo z vero vse ovire in spone nebrzdanega življenja in uživanja, dokler se seve ne pokažejo posledice, kar pa je navadno že prepozno, ker uniče-