YU ISSN 0416-2242
Kopnvničani V manj razvito Makedonijo
po poteh bitke za ranjence
Posavje združuje denar za naložbe v Makedoniji
Priznanje PO Veternik
■ j	priznanje	za	prizadevno
^°]c doživel pionirski odred Vernik na koprivniški osnovni šoli, ki |a 1® občinska zveza pionirjev v nkem določila, da pošBc delegacijo v :—
unenu vseli slovenskih pionirjev,
zastopala našo republiko na 3.
P°hodu po poteh bitke za ranjence rozor -■ Makljen - Jablanica. V oeh od 9. d0 12. junija imajo Jugoslovanski pionirji na sporedu s evi*nc dejavnosti. Že ob prihodu v j * anieo so formirali odred Brat-0 in enotnost, danes, 10. iunija, MakK 0dred krenil na pohod na , . Sen, kjer bo na prizorišču hudih nirJev ,med 4. sovražno ofenzivo za dil "'e ° Pruva ura zgodovine. Zasa-Sč t 90 borov za Tita, obšli se pomerili v športnih tekmo-hi*	'*u,r'	Bodo pionirji obiskali
^“elektrarno Rama, dan bodo ■Polnili še s kulturnimi programi, v
Tozd brežiške Agrarie , Flora" na Čatežu že več let sodeluje s sedmimi organizacijami združenega dela v nerazviti Makedoniji. To sodelovanje Agraria zdaj še poglablja s sovlaganjem v nove rastlinjake. Makedonci razpolagajo z ogromnimi količinami termalne vode, kar zagotavlja sorazmerno poceni pridelovanje cvetja in vrtnin.
Agraria jc pridobila za sovlaganja v nove rastlinjake v Makedoniji vrsto OZD v Posavju in na Dolenjskem. Ore za sredstva, ki so jih* delovne organizacije po zakonu dolžne združevati za nerazvite, pa niso vezana na samoupravne sporazume, in za denar, ki so ga nekatere DO v
.	pa se bodo vrnili na svoje
niove z. nepozabnimi doživetji.
KOČEVJE: obisk IZSELJENCEV
fo..^ ponedeljek, 21. junija, bo mošt Prv'^ v Kočevju 25-članski Mel' Pevski zbor „Jadran‘‘ iz rtio	a v Avstraliji. Z njimi bo
Zahi tudi 25 harmonikarjev iz sto k Pennsilvamjc (ZDA). Nart*1 0 21. junija ob 19. uri v ^ ram Doma Jožeta Šeška. Z obe-svo' z*50.r0lna bo prišlo tudi več m ^C?V ^*anov zborov. Skupino harmonikarjev iz ZDA bomo sprejeli • junija ob 10. uri na avtobusni Postaji v Kočevju. Avstralski pevci Pa bodo prispeli okoli 17. ure narav-
most
z zagrebškega ietališča.
A A
ZBOR BORCEV BELOKRANJSKEGA ODREDA V SEMIČU
Ob 40-lotnici ustanovitve Belokranjskega odreda - ustanovljen je bil 26. junija 1942 na Mirni gori - bo v nedeljo, 20. junija, ob 9. uri v Semiču zbor borcev tega odreda. Na zboru, na katerem bodo med drugim podelili nagrade in plakete Belokranjskega odreda, bo slavnostni govornik komisar odreda, narodni heroj Jože Borštnar. Odbor Belokranjskega odreda vabi vse člane odreda, naj pridejo v Semič pred 9. uro, po končanem zboru pa bo tovariški* srečanje borcev in prebivalstva teh krajev.
Posavju še dodatno združevale za te namene. Sem sodijo tozdi Gozdnega gospodarstva, Prevoza in Agrarie iz Brežic, Transporta in SOP iz Krškega in tozdi Lisce iz Sevnice. Zunaj Posavja in Dolenjske sta se vključili tudi SOZD Uniles in SOZD Hmezad iz Žalca, lino tretjino sredstev so združili po zakonu, dve tretjini pa po poti samoupravnega sporazumevanja.
Skupna vrednost investicijskega programa v Makedoniji je 300 milijonov dinaijev, Agraria pa sodeluje s 75 milijoni združenih sredstev. Dogovorila se je, da bodo na 4,5 hektara površin gojili cvetje, za 7,5 hektara rastlinjakov pa se bo vsako leto sproti pogajala, kaj bodo gojili v njih. Letos naj bi se usmerili v pridelovanje vrtnin. Od decembra 1982 do aprila 1983 si je Agraria zagotovila 100 ton kumaric in 300 ton paradižnika. Posavju in Dolenjski se torej obeta boljša oskrba z vrtninami v najbolj kritičnih zimskih mesecih.
J. TEPPKY
SUHA KRAJINA SPREJELA MLADE - Potem, ko je slovesno akcijo odprl Igor Bavčar, član predsedstva republiške konference ZSMS, je vodstvo letošnje akcije „Suha krajina 82“ dvignilo zastavo in naznanilo pričetek uresničevanja letošnjega delovnega programa. (Foto: J. Pavlin)
joJSM OBČINSKA PRIZNANJA
C’ac,j so v nedeljo v Podbočju podelili listini častnega občana narodnima herojema Lidiji Šcntjurc in Jožetu
edinstvene Borštnar pa kot
zbjr. nariu- Lidija Šentjurčeva je dobila najvišje občinsko priznanje za izjemne zasluge pri postavitvi ei snov-6 s(ovenskih političnih zapornikov, internirancev in izgnancev na brestaniškem gradu, Jože Borštn;
P'halU*e^ 'n orBan>zator NOB v krški občini. Veliki znak občine je prejel Silvo Gorenc, znak občine senovski in krški !“irc n' 0rkestcr ter Leo Koman in Silvo Mozcr, priznanje občine pa je predsednik krške občinske skupščine Branko fr**) !Zr°^d gasilcem iz Malega Mrašcvcga, Vidu Budni in dr. Rudiju Malavašiču. Slovesnosti so se udeležili sel^ avn>ki iz pobratene Bajine Bašte in sosednjih občin ter podpredsednica republiške skupščine Silva Jereb in ar fepubliškega odbora ZZB NOV Marjan Lenarčič. Več o prazniku še na krški strani. (Foto: Pavel Perc)
V Žužemberku je v nedeljo, že sedmič zapored, zaplapolala brigadirska zastava ZMDA ,.Suha krajina 82‘ . V prisotnosti družbenopolitičnih delavcev občin Trebnje, Kočevje, Grosuplje in Novo mesto so se slovesnosti udeležili tudi Franc Šali, član predsedstva CK ZKS, Ivo Marenk, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Drago Benčina, član predsedstva RK SZDL, Boris Lipužič, član republiškega sveta Zveze sindikatov, mnogi krajani in drugi.
Na športnem igrišču seje postro-	MDB „Vidd Janežič-Lučka" Ljub-
jilo 200 brigadirjev prve izmene:	Ijana-Center, MDB ..Partizanov po-
morščakov" iz Pirana, MDB „Brat-stvo in edinstvo* Križevci! MDB pobratenih mest Ilijaž, Obrenovac, Velika Gorica in Trebnje, ter MDB ..Železniško gospodarstvo".
,, Že zdavnaj ugotovljena resnica je, da se uspeh delovne akcije ne da prikazovati samo skozi številke, ku-bike, metre in kilometre. Kot trajne in neizmerljiva vrednota pa nastanejo razen materialnih dobrin tudi nova znanstva, tovarištva in prijateljstva, ki jih lahko stkejo le mlada srca v tako kratkem času, kot traja ena izmena brigadirskega življenja," je v uvodu povedal slavnostni govornik Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. V nadaljevanju je mlade opozoril na bližajoči se 12. kongres ZKJ in mladinski kongres, ki bo letos v Novem mestu.
Brigadirji so že v ponedeljek zavihteli krampe in lopate. V treh izmenah bo sodelovalo 650 brigadirjev v 15 brigadah. V štirih dolenjskih občinah, v Trebnjem, Grosupljem, Kočevju in Novem mestu bo-
Na slavnostni seji krške občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih
Plošča Jastrebu
. o slovesnosti v Banja ‘ K' bo govoril Andrej •^Cetinski — Lev
Uti ^ so,50to' '9. junija ob 11. ob’-SC k° v Banjaloki v kočevski Ijjl *n' začela proslava ob odrt *u spominske plošče narod-Vj{ u heroju Zdenku Petrano-j. "Jastrebu, komandirju ene hrv ^et ^ledinskega bataljona ^	Dartizunnv.	Sver^unciKt
partizanov. Svečanost
da	^(Metnici skupnega napa-
aarj venskih in hrvaških parti-v (°v na italijansko postojanko Pada1 *craju- Oh tem napadu je
■*astreb UC*' ^dcnk° l>e,ranov>č-
sKProslavo organizirajo občin-f yodstva ZZB NOV iz Kotači* 'n	krajevne	organi-
Hr)|jL ^ZB Kostel in Brod na *°r °hčinska organizacija nji Ljubljana Center. Osrcd-r,'JrnH°VOr na svečanosti bo Lev heroj Andrej Cetinski
0Lofr0sluve se ho udeležilo tudi tjjj 1 ISO rezervnih vojaških sta-cL , Ls občine Ljubljana nter.
^	J.	P.
Prav nikomur ne bn lahko
Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko razpravljal o položaju in možnostih gospodarstva — Možni so tudi zastoji, iz težav pa se bodo lahko izkopali le z delom
Iz hudih gospodarskih težav se bomo lahko izkopali le z delom — in slep je, kdor se še zmeraj zanaša na morebitne čudeže. Ob tej misli je Franc Šali, član predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije, zadnji petek v Novem mestu na seji medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko prikazal nekaj izhodišč za delovanje v smeri učinkovitejše spremembe gospodarstva. Predvsem mora biti konec življenja na tuj račun, v bitki za večji izvoz je treba podpreti dobičkonosne dejavnosti, tiste, ki prinašajo izgubo, pa preusmeriti. Večjih uspehov ne bo brez dobrega povezovanja gospodarstva, odpravljanja pomanjkljivosti (zlasti v kmetijstvu) in ne nazadnje tudi ne, ako delavci ne bodo obveščeni prav o vseh zagatnih stanjih.
žagate pa ponekod že zdaj niso majhne in prav nikomur ne bo lahko, ko by moral prispevati svoj
delež za poravnavo dolgov do tujine. V tej luči so na omenjeni seji razpravljali o položaju in možnostih dolenjskega gospodarstva. To je v letošnjem prvem trimesečju izvoz na konvertibilno tržišče povečalo za 6 odst., uvoz pa zmanjšalo za blizu 20 odst, pri menjavi z Vzhodom pa izvoz pada, uvoz pa raste. Zaenkrat je težko ocenjevati, ali so ta gospodarska gibanja uspešna ali ne, še zlasti zato, ker je četrtletno obračunsko obdobje polno sezonskih vplivov. Nesporno jc res, da so gospodarske razmere zaostrene, združeno delo ima težave z oskrbo, primanjkuje mu deviz, tare ga nelikvidnost. Dolenjsko gospodarstvo je močno usmerjeno v izvoz, tega ni mogoče zanikati, po drugi strani pa si ne kaže zatiskali oči pred velikimi izgubami, zadolženostjo, zaostajanjem akumulacije za rastjo dohodka.
Zakon o pogojih in načinu razpolaganja in uporabi deviz ter ukrepi, ki bodo sledili, da bi lahko poravnali dolgove do tujine, bodo živo prizadeli tudi gospodarstvo iz štirih do lepjskih občin. Zaradi zmanjšanega
uvoza jc pričakovati padec proizvodnje, možni so tudi zastoji. Posle-(Nadaljevanje na 2. strani)
V Črnomlju ] j Jugoslavija ]
1 v malem i
» '	.
: Cb koncu tedna za kiju- j i ček pionirskih iger „Ras- : itemo pod Titovo zastavo":
V Črnomlju bo 11. in 12. j junija 12. zbor pionirjev Jugosla- ; vije, ki se ga bodo v počastitev j 90. obletnice rojstva tovariša : Tita, jubilejev pionirske in mla- j dinske organizacije, Zveze prijateljev mladine, kongresov Zveze komunistov in drugih družbeno- ; političnih organizacij udeležili pionirji, njihovi mentorji in številni gostje iz vseh republik in 1 avtonomnih pokrajin.
Letošnji zbor ne bo le mani- | festativnega značaja, ko bodo j zadnji nosilci pionirji oddali : kurirčkove torbice, ki jih bodo j po skrivnih poteh prinesli v : Črnomelj in hkrati predali poro- j
Dragocen delež mladih rok
Pričetek ZMDA „Suha krajina 82" - V treh izmenah bo delalo 650 brigadirjev - Uredili bodo 16 km cest, skopali 3,5 km vodovoda in opravili hidromelioracijo na 30 ha Opravili bodo 82000 delovnih ur, vrednih 15 milijonov dinarjev
do uredili prek 16 km cest, skopali 3,5 km vodovoda, na 30 ha zemljišč pa bodo opravili hidromelioracije. Opravili bodo prek 82.000 delovnih ur v vrednosti 35 milijonov din, pri čemer bo delež brigadirjev 15 milijonov ali 43 odstotkov celotne vrednosti. V akciji „Suha krajina 82‘ bo letos sodelovala tudi brigada RKS. Ustanovili bodo 17 oddelkov otroškega varstva, v katerih bodo poskrbeli za 230 otrok, po vaseh pa bodo razvijali tudi zdravstveno, socialno in sanitarno skupnost.
Iz slovesnosti v Žužemberku so poslali pozdravni telegram Zvezni konferenci ZSMJ, pozdravno pismo ‘predsedstvu SFRJ in akciji MDA Kozjansko 82“, ki praznuje letos 10-letnico.
_____________________J.	PAVLIN
DOMICIL BOLNIŠNICI V KOČEVSKEM ROGU
Univerzitetni klinični center Ljubljana podeljuje na predlog sekcije za partizansko zdravstvo pri Slovenskem zdravniškem društvu domicil slovenski centralni vojno-partizanski bolnici v Kočevskem Rogu ob 40-!etnici njene ustanovitve. Svečana podelitev domicila bo v ponedeljek, 14. junija, ob 18. uri na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
RUDARSKI OKTET
Pevovodja Fvgen Cestnik iz Dra-gatuša je prevzel tudi moški oktet Rudnika Kanižarica. Oktet bo prvič javno nastopil 13. junija na 5. srečanju obkolpskih pevskih zborov v Gribljah. F'antje bodo nastopili v slavnostnih rudarskih oblekah, že sedaj pa, čeprav vadijo šele kratek čas, pojejo zvonko in ubrano. Pevci in pevovodja željjo, da bi se jim pridružili še drugi, tako da bi oktet prerasel v večji zbor.
• Odbor za pripravo j Zbora pioniijev Jugoslavije, • ki bo 11. in 12. junija v; Črnomlju, vabi ob tej prilož-: nosti vse povojne p ioni rde e j načelnike in urednike mla- j dinskih publikacij na tova- j riško srečanje. Ker posebnih j vabil ne bo, naj se zainteresi- j rani prijavijo pri občinskih • Zvezah prijateljev mladine. j
5 čilo o opravljeni poti, temveč bo j zbor tudi priložnost, da pionirji
• prikažtjo mnoge interesne aktiv-
• nosti. Vse to bo dajalo svečane-
• mu zaključku celotne pionirske
• dejavnosti, povezane s sklcnitvi-| jo 12. jugoslovanskih pionirskih
• iger ..Rastemo pod Titovo zasta-
• vo“ še poseben pečat.
j Črnomelj bo že danes zvečer J sprejel delegacije vseh republik, ; ki si bodo jutri ogledale Črno-£ melj ter se seznanile z razvojem j Bele krajine. Ob 11. uri pa bo na Z Gričku nad mestom svečan spre-
• jem kurirčkove pošte in po-! hodne enote, kije prehodila poti ; 15. divizije.
S V soboto bo ob 11. uri na
• stadionu v Loki osrednja priredi-
• tev, na kateri se bodo delegaci-; jam pridružili še pionirji iz vse S Slovenije, ki bodo zjutraj s po-
• sebnimi pionirskimi vlaki in Z avtobusi prišli v Črnomelj. Na
• prireditvenem prostoru bodo t formirali enote 15. divizije, po ; zaključku kulturnega programa S pa bodo predstavili svoje aktiv-; nosti.
S Čeprav bo zbor zares množi-; čen, saj pričakujejo organizatorji
• okrog 5 tisoč gostov, pa so vsi
• očitki, da v času stabilizacije t tako množične prireditve niso j zaželene, neutemeljeni. Priredi-S telji delajo namreč skrajno racio-
• nalno: pionirji in mentorji bodo i dobili hrano in prenočišče na ; domovih domačinov, v soboto S pa bodo ob prireditvenem pro-
• štoru vsi jedli partizanski golaž, t Pokrovitelj srečanja je delov-
• na organizacija BELT Črnomelj.
•	M. K.
SLOVENSKI PLANINCI V BOSTAN JU
Jutri, v soboto in nedeljo bo v Boštanju tekmovanje slovenskih planincev v orientaciji. Prijavljenih je 16 članskih ekip, izbranih na področnih tekmovanjih. Jutri bo tekmovanje v nočnih razmerah, v soboto celodnevni pohod, v nedeljo pa bo sledilo še krajše dnevno tekmovanje. V nedeljo bo tudi odprto prvenstvo pionirskih in mladinskih ekip. Zaključek tekmovanja jc predviden v nedeljo med 14. in 15. uro pri domu TVD Partizan v Boštanju. Najboljši planinci bodo odšli na državno prvenstvo. Pred časom so dosegli zavidljive uspehe tudi člani planinskega društva Lisce. Tokrat bodo imeli največ dela v vrstah prirediteljev, manj pa v tekmoval nem delu.
„GAUDEAMUS IGITUR ... je v petek zavalovalo po novomeških ulicah iz grl nekaj sto maturantov srednjih in poklicnih šol. Zadnji šolski dan so si marsikaj privoščili, tudi na račun profesotjev, manjkalo je le tradicionalno prepevanje ob Kettejevem vodnjaku, ki je trenutno v senci varovalne gradbene ograje. Mladeniče in mladenke čaka v naslednjih dneh še zrelostni izpit, kasneje pa seveda najtežje - samostojno življenje. (Foto: J. Pavlin)
Ob koncu tedna bo prevladovalo deloma sončno vreme v notranjosti bodo tudi posamezne popoldanske nevihte. Razmeroma toplo bo.
St. 23(1713) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek,
10.	junija 1982
Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Ljubljansko
pišmo
Globlje razkriti vzroki zastojev kažejo pot naprej
Sporočila kongresov — Oblast naj ima le ustvarjalno delo — Posameznik mora dojeti svoj položaj po ..reformi'
Priprave na 12. kongres ZKJ, ki bo od 26. do 29. junija v Beogradu, se iztekajo. Za nami so že vsi republiški kongresi ter konference v pokrajinah in JLA, tako da je že možno slutiti vsebino poglavitnih tem. Republiški kongresi so še posebej poudarili, da družbeno ekonomski in politični odnosi, za kakršne smo se odločili v ustavi in v zakonu o združenem delu, označujejo novo obdobje v razvoju naše in s tem tudi obče človeške dTužbe.
Nikjer niso mogli razpravljal-ci mimo sedanjih neugodnih, bolje rečeno, slabih gospodarskih razmer. Pokazali so na globlje vzroke zanje, predvsem na to, da veliko počasneje, kot smo pričakovali, v vsakdanjem življenju uresničujemo načelo, naj delavci v združenem delu v resnici v celoti odločajo o dohodku. Ce želimo gospodarstvo postaviti na noge, moramo zagotoviti nagel razvoj , samoupravljanja. Nedvoumno sporočilo kongresov je, da je treba nenehno krepiti vlogo neposrednih proizvajalcev in celotnega združenega dela ter izrabiti možnosti, ki jih nudi neposredna demokracija oziroma delegatski sistem.
Za eno poglavitnih nalog delovnih ljudi in Zveze komunistov so na kongresih in konferencah določili gospodarsko stabilizacijo. Napredovati je mogoče le ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti ter ob stalnem povečevanju produktivnosti dela in dohodka. Le kakovostni dejavniki gospodarjenja lahko omogočijo hitrejši gospodarski napredek in pripomorejo k večji konkurenčnosti našega gospodarstva na mednarodnem tržišču. Da bi delovne ljudi spodbudili k boljšemu delu in gospodarjenju, ie v prihodnje nujno potrebno bolje ovrednotiti proizvodno in ustvarjalno delo. Od njega je odvisno tako rekoč vse.
Večjo skrb bo treba posvetiti tudi vlogi subjektivnih dejavnikov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Pri tem je zlasti pomembno uresničevati vlogo in odgovornost zveze komunistov. Člani, organizacije« in telesa ZK so dolžni konkretno prispevati k učinkovitejšemu delovanju političnega sistema, pri tem pa se morajo opirati na široko politično fronto, na vse delovne ljudi.
Kaže, da je pred 12. kongresom ZKJ končno prevladalo tudi spoznanje, da brez natančno izdelanih ukrepov, zlasti pri tistih potrebah, ki izvirajo iz socialistične narave naše skupnosti, ni mogoče uresničiti-še tako dobTo zamišljenih načrtov in programov razvoja. Kot ni mogoče v gospodarstvu spreminjati pogoje poslovanja, ne da bi mu omogočili prehod na nove, težje okoliščine, tako mora tudi vsak delavec in vsaka družina imeti možnost, da osebno presodi in dojame svoj položaj, kaj dobi in kaj izgubi, če se v resnici 'usmerimo v boljše delo in gospodarjenje. Ta usmeritev, se mora neposredno poznati na osebnem in družinskem življenjskem standardu. Zgolj pozivanje k žrtvam in odpovedovanju ter k spremembi delovnih in drugih navad je vnaprej obsojeno na neuspeh, če pri tem vsak posameznik ne bo videl svojega dolgoročnega interesa.
VINKO BLATNIK
Prav nikomur...
(Nadaljevanje s 1. strani)
dice ne bodo kratkoročne, zato je potrebno s stvarnimi možnostmi uskladiti srednjeročne programe razvoja, dejansko poenotiti delovanje komunistov in naprednih sil v vseh okoljih, Od dogovaijanja preiti k uresničevanju sklepov, pri čemer si je potrebno priti na čisto, kaj je z učinkovitostjo gospodarstva, z njegovim vključevanjem v mednarodno delitev dela, odskrbeti, da sanacije izgub ne bodo zapravljanje časa in denarja, da bodo delavci res odločali o presežni vrednosti, da ne bo še naprej padala stvarna vrednost osebnih dohodkov, trditve, da samoupravni sistem nima bodočnosti, oa je treba zanikati z delovnimi uspehi, po robu se kaže kar najbolj odločno postaviti	skupinsko-lastniškim
težnjam posameznikov in kolektivov.
D. RUSTJA
Grajan tudi medobčinski svet
SPOSOJENO TRNJE
Na spomenike revolucije je treba v prihodnje polagati poljsko cvetje, ne vence.
(Iz Študenta)
ČEZ MEJO LE Z MEDNARODNO VOZOVNICO
Ljubljansko železniško gospodarstvo jc v ponedeljek, 7. junija, na tiskovni konferenci seznanilo novinarje z novim načinom prevoza potnikov na vlakih, ki vozijo iz Jugoslavije skozi Sežano v Trst. Vsak dan prestopi mejo pri Sežani z vlaki od 4 do 8 tisoč potnikov, ki zaradi velike gneče tihotapijo blago, katerega vrednost je več kot 30 milijard dinarjev letno. Poleg tega pa povzročajo v vagonih, ko skrivajo blago, veliko škodo. Zato so se železničarji dogovorili, da odslej noben potnik ne bo mogel čez mejo z vlakom brez rezervacije in mednarodne vozovnice, kar bo precej podražilo vožnjo. S tem bo tudi manj potnikov," skrivanje blaga pa bo za to težje. Določilo začne veljati na vseh mednarodnih vlakih 15. junija.
Posavsko gospodarstvo je v letošnjih prvih treh mesecih izvozilo za 782 milijonov dinatjev blaga, kar predstavlja 12 odstotkov celotnega prihodka. Največji delež izvoza — 72,8 odst. je ustvarilo krško gospodarstvo, 19,8 odst. sevniške in 7,6 odstotka brežiške delovne organizacije.
S temi in še drugimi številkami je	tSv Slovenije za Posavje 3. junija v
v uvodnem poročilu na prvi seji	Krškem postregel novi predsednik
medobčinskega sveta Zv«*ze sindika-	Jože Peterkoč. Skrbi ga, da je izgu-
V NEDELJO BO SPET TOMBOLA NA MIRNI
V nedeljo, 13. junija, bo na Mirni pod Mirenskim gradom velika tombola, ki jo prireja društvo TVD Partizan. Tombola se bo začela ob 14. uri popoldne.. Za srečneže je pripravljenih 100 manjših dobitkov in 15 tombolskih nagrad v vrednosti sto milijonov starih dinarjev. Program bo povezoval Toni Gašperič, poskrbljeno pa bo tudi za dobro pijačo in jedačo. Dohodki te prireditve bodo porabljeni za vzdrževanje športnih objektov na Mirni.
KOČEVJE: SLIKANJE PLJUČ
Od 14. do 20. junija bo potekalo v kočevski občini obvezno radio-fotografiranje pljuč. Potrebno je zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša. Na slikanje morajo vsi, ki bodo dobili vabila. Kdor ne bo prišel ali pa bo oviral drugega, da ne bi prišel, je laliko kaznovan z denarno kaznijo do 1.000 din.
Na prvi seji novega medobčinskega sveta ZSS za Posavje so za novega predsednika izvolili Jožeta Peterkoča za podpredsednika pa Draga Šterbana
ba v znesku 107 milijonov 349 tisoč dinarjev celo trikrat večja, kot lani v tem času. Skoraj tri četrt izgube odpade na Krško predvsem zavoljo težavnega položaja tovarne , Djuro Salaj'1, pri vseh posavskih izgubarjih pa je bilo zaposleno 3.011 delavcev.
V nenavadno živahni in precej ostri razpravi pa so, predvsem člani medobčinskega sveta ZSS iz brežiške in sevniške občine, zelo kritično ocenili delo medobčinskega sveta v minulem obdobju, .,ki ni odigral svoje vloge povezovanja in poenotenja v Posavju, niti v odnosih občinskih in republiškega sveta ZSS.“ Povedano je bilo tudi, da sindikati dostikrat opravljajo delo drugih in da smo zašli v družbeno moralno krizo. Sašo Jejčič je to ponazoril s primerom, da so v sevniški občini vsako leto uspeli z različnim regresom za letni oddih glede na osebni dohodek, letos pa je bilo nemalo težav, saj so delavci v uradnem listu prebrali, da bodo zvezni funkcionarji - ZIS dobili enotno po pet r.ovih tisočakov regresa. . Nasploh so večje razlike, kot so bile denimo, tudi pri jubilejnih nagradah," je dejal Jejčič. Milan Lokar pa je kot najnovejši primer neuspešnih prizadevanj za poenoteno delovanje omenil, da vsaka občina v regiji ustanavlja svoj center za socialno delo. Tone Vodišek jc menil, da indeksi v prikazovanju gospodarjenja marsikdaj niso stvarna podoba stanja, Martin Molan pa je rekel, da dostikrat ne ločimo, kaj so družbenopolitične in kaj strokovne organizacije, inje zato preveč ponavljanja in premalo učinkovito-stL Milan Jazbec je dejal, da so obrazložitve za zaposlovanje v negospodarstvu v sevniški občini večji del neutemeljene. Seja pa je izvenela tudi v podporo mnenju, da je potrebno oceniti, kaj je najbolj krizno v Posavju, določiti točno nalogo in rok izvedbe, na prihodnji seji pa uresničeno preverjati.
P. PERC
Preveč
kršiteljev
dogovora
Od 27 delovnih organizacij s področja gospodarstva (neka tere imajo po več tozdov) v kočevski občini je kar 19 delovnih organizacij ali njihovih tozdov izplačalo lani za osebne dohodke več, kot bi na osnovi
dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka lahko. Tako so ugotovili na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevce, ki je bila 4. junija.
Med vsemi kršitelji pa sta le dva, za katere je izvršni svet predlaga ostrejše ukrepe, in zbor združenega delaje ta predlog tudi osvojil. Tako so sklenili, daje treba za Komunalo sprejeti začasni ukrep družbenega
varstva samoupravnih pravic in
druž-
UVOD V TEKMOVANJE KOVINARJEV - Z otvoritvijo razstave inovacij v galeriji Delavskega doma Edvarda Kardelja v petek, 4. junija, in poznejšo otvoritvijo razstave likovnih del kovinaijev v krški Galeriji se je 6. proizvodno-delovno tekmovanje kovinaijev Slovenije, ki bo 11., 12. in 13. junija v Krškem, Črnomlju, Novem mestu in Semiču, pričelo na nevsakdanji, a zelo zanimiv način. Na sliki: po otvoritvi razstave inovacij. (Foto: P. Perc)
Bo brigadirjev dovolj?
Bojazen, da mladinske delovne brigade zadnjih dveh izmen ne bodo popolne — Nezainteresiranost študentov — Pohod AVNOJ 82 krenili z Baze 20 — Mladinke na
Pokljuko
V nedeljo je bila v Sloveniji otvoritev petih zveznih in ene republiške mladinske delovne akcije, ostale štiri republiške akcije pa se bodo pričele 27. junija. Kot so povedali novinarjem predstavniki republiške konference ZSMS, v prvi izmeni ni bilo težav pri evidentiranju brigadirjev, saj so nekatere občinske konference želele poslati na akcijo celo več mladincev, kot sicer šteje brigada. Težave pa se pojavljajo v brigadah, ki bodo na deloviščih v 3. in 4. izmeni, torej od sredine julija do konca avgusta, saj še vedno niso popolne.
PONOVNO IZVOLJEN LUDVIK ZAJC
8. junija je bila v Kamniku sklicana seja medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, ki je imela na dnevnem redu med drugim konstituiranje Medobčinskega sveta, tudi izvolitev sekretarja, razgovor o izkušnjah OK ZK Kamnik ob 9. kongresu ZKS in 12. kongresu ZKJ, razpravo o delu odborov gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja, razgovor o zaposlovanju in še nekatere zadeve. Naj dodamo, da so za sekretarja MS 7.K Ljublja-na-okoliča ponovno izvolili Ludvika Zajca. Več o seji prihodnjič.
Tik pred začetkom, akcij na republiški konferenci tudi še niso mogli dati popolnega zagotovila o usodi naselij v Istri ter Beli krajini. Belokranjsko naselje se je namreč preselilo v osnovno šolo v Vinici, kjer bodo boljši bivalni pogoji, hkrati pa sc pojavljajo nekateri dvomi, ker s tem naseljem še nimajo izkušeni.
3. julija pa bo krenilo po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ v Jajce z Baze 20 100 mladincev, mladink in pripadnikov JLA iz vse Slovenije. Že dvanajsti pohod v organizaciji Republiške konference ZSMS pomeni krepitev tovarištva, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. V šestnajstih dnevih bodo udeleženci prehodili 300 kilometrov, pripravili pa bodo tudi srečanja z domačini, zgodovinske ure pri spomenikih NOB, kulturne prireditve v krajih, kjer bo brigada prenočevala, športna tckmovurjju, predavanja o življenju v naravi, idejnopolitično usposabljanje, izdajali bodo bilten ipd.
Prav tako 3. julija pa se bo v kasarni Rudno polje na Pokljuki pričelo dvotedensko usposabljanje študentk in dijakinj prostovoljk v vojaških veščinah. Organizatorji sc pri mladinkah še vedno srečujejo z zakoreninjenim zastarelim mišljenjem, da obrambno usposabljanje ni za dekleta, zato je do začetka junija prispelo le 100 prijav iz 30 slovenskih občin, pričakovali pa so, da jih bo vsaj trikrat toliko.
M. KRUMPAČNIK
bene lastnine. Niso pa se še točno odločili, kateri ukrep bo to. To bodo storili na prihodnji seji zbora, do katere bo izvršni svet preučil se najnovejši, zagovor" Komunale.
Za delovno skupnost skupni*1 služb Opreme pa so sprejeli ukrep o začasni omejitvi izplačevanja sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo.
Ugotovitve so pokazale, da )e prišlo do največjega števila kršiteV na področju skupne porabe, in s*cer predvsem pri izplačilu regresov zf letni dopust, nabavi počitniških Prr kolic, pri drugih stroških za organizirano letovanje, pti obveznostih p® raznih samoupravnih sporazunU itd. Za te kršitelje je zbor zdruze nega dela sprejel priporočilo, n$ letos sprejmejo razumnejše odločitve,	,	j
Nadalje je bilo (na predlog SZDL* sprejeto, priporočilo samoupravnim delavskim kontrolam, naj PrL‘ gledajo, kako so se v posam«11 OZD trošila sredstva za dnevnici* kilometrino,' reprezentanco, hon^ rarje, reklamo itd.	J.	PRIMC
5 Delegatka se predstavi I
t-------------------------*
Izvoljen še zadnji predsednik
Novi predsednik IS Kočevje Stane Letonja poudaril, da so potrebni ostrejši ukrepi v OZD, ki poslujejo z izgubo — Za slabo Belo naj ne bo plačila
Kot zadnja v Sloveniji je 4. junija dobila novi izvršni svet tudi občinska skupščina Kočevje. Za predsednika izvršnega sveta so izvolili inž. Staneta Letonjo, dosedanjega direktorja Inkopa. Novi izvršni svet šteje 15 članov, dva več kot dosedanji.
njihovemu direktorju, zagotovili po izteku mandata predsednika občinskega izvršnega sveta isto dolžnost oz. delovno mesto, kot gaje pri njih opravljal doslej ali pa vsaj podobno
Že pred izvolitvijo novega pred sednika IS je delegat Inkopa na skupni seji vseh zborov občinske skupščine poudaril med drugim, da bodo Stanetu Letonji, dosedanjemu
Iz zadnjega Pavlihe
- Tovariši, pred nami |e problem storilnosti v mesecu juniju I
z ozirom na njegove sposobnosti. Se posebno pa je poudaril, naj bi se kadri po poteku mandata z odgovornih' mest vračali v okolja, iz katerih so izšli. V kočevski občini sc to doslej ni dogajalo, zaradi česar je prihajalo do fainiliarnosti, odtujenosti od delavske baze, in vse to je slabo vplivalo tudi na razvoj občine. Ob zaključku je zahteval še, da je treba tiste, ki so na odgovornih dolžnostih, pa ne opravičujejo zaupanja, odpoklicati, pa čeprav pred iztekom mandata.
Novi predsednik Stane Letonja, ki je bil izvoljen soglasno, jc v svojem govoru najprej opozoril na že znane splošne težave gospodarstva, nato pa je poudaril še nekatere kočevske posebnosti. Pri tem je med drugim dejal, da je izgradnja nove iverke pri LIK močno vprašljiva. Vedno več OZD posluje z izgubo, zaradi česar bo potrebno ponekod tudi zniževati osebne dohodke, število zaposlenih in menjati poslovodne odbore oz. direktorje. Za nedelo oz. slabo delo naj ne bo plačila. Proizvodnjo, ki nima bodočnosti, bo treba preusmeriti.
J. PRIMC
0
0
0
0
t
S
S
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
s
5
1
S
Prvi začetki delegatskega dela v zveznem zboru za dipl. inž. kemije Ljubico Mikša iz Krkinega instituta
Kdo je ta ženska, so se na sestankih in neuradno spraševali ljudje pred dvema mesecema, ko seje znašla na listi kandidatov za delegate v zveznem zboru kot edina predstavnica Dolenjske. Čeravno je bil kandidaturi priložen sicer skop življenjepis z vsemi priporočili o njenem družbenopolitičnem delu, ic večina ljudi ni poznala. Dobila pa jc podporo inje bila izvoljena.
Kdo je torej Ljubica Mikša? Sama seje predstavila takole:
„Pred 32 leti sem se rodila v Petrinji’ na Hrvaškem, kjer je takrat moj oče služboval kot družbenopolitični delavec. Oče in mama sta nosilca spomenice 1941. Smatram se po rodu za Karlovčanko. Tam sem končala osnovno in srednjo šolo, v Zagrebu pa študij na univerzi. Moja prva zaposlitev je bila pred osmimi leti v novomeški tovarni Krka in tu sem ostala.
Ljubica Mikša: ,.Mqja prva in najvažnejša naloga je najti trajne stike z bazo, vendar je to odvisno od obeh strani.'
Že od srednje šole dalje se družbeno udejstvujem. Bila sem predsednica mladine na šoli pa v šolskem komiteju in članica občinskega komiteja ZSMS v Karlovcu, na fakulteti sem bila sekretarka osnovne organizacije ZK, v Krki pa so me kmalu po prihodu izvolili najprej za namestnico predsednika sindikata v našem tozdu in predsednico mladine, potem sem bila sekretarka osnovne organizacije ZK v Krkinem Inštitutu v prejšnjem in zdajšnjem mandatu. Poleg tega sem koordinator ZK v delovni organizaciji, bila sem članica delavske kontrole in članica komisije za mednarodno sodelovanje pri Medobčinskem svetu ZK.
Komunistka sem od svojega 17. leta.'
- Delo delegata v slovenski delegaciji za zvezni zbor zahteva veliko odrekanja. Ste na to pomislili glede na službena in družinska opravila pa majhnega sina?
, Z možem sva se o tem pogovorila. On je sam družbenopolitično aktiven in mi je pripravljen po najboljših močeh po; magati. Kadar pa bom več dni odsotna, bosta prišli na pomoč ali tašča ali moja sestra. Vse je že dogovorjeno. Bolj me skrbi, kako bom zmogla redno delov dužbi in delegatske posle. Moram pa reči, da nam gredo v „Krki" zelo na roke. Ponudili so mi pomoč v tej obliki, da bi bila oproščena opravljanja dela mo; jih nalog. Vendar ostaja za zdaj pri starem in se bom te možnosti poslužila Ic v skrajnem primeru.'
- Kakšni pa so vaši vtisi s prvega zasedanja v Beogradu?
„Na prvi, dvodnevni seji v Beogradu je šlo večinoma za konstituiranje skupščine in protokolarne zadeve, pač pa smo dvakrat povsem konkretno že razpravljali na sestanku slovenske delegacije v Ljubljani. Kot najbolj kritično smo ocenili sodelovanje z bazo, kar povzemamo že od delegacije prejšnjega mandata. Razpravljali smo predvsem o tem, kako najti pota ih načine, da bi mi, zvezni delegati, prišli do stališč družbenopolitičnih skupnosti in združenega dela. Navezala sem stike z novomeško občino, v kratkem sc bomo sestali še z drugimi predstavniki sosednjih občin. Obljubili so mi pomoč in sodelovanje. Po moje je to najbolj P0-membno za uspešno delo delegata. Če bi hodila na seje zbora v Beograd ob obsežnih in važnih gradivih, ki, mimogrede rečeno, že dan na dan prihajajo na moj naslov, brez stališč baze, bi se počutila kot slučajen strelec. Tega pa ne maram.'
Se to: simpatična delegatka je ves čas pogovora govorila slo; vensko. Zares si prizadeva, da j1 ne bi vmes ušla kakšna hrvaška beseda. . Ker tu živim in mislim ostati, ljudje pričakujejo od mene, da bom znala vsaj po njihovo govoriti," je rekla.
RIA BAČER
k
«
k
t
k,
«
a
a
a
«
«
k
t
*
a
*
*
%
t
a
«
:
n
a
a
a
:
*
*
*
k
%
«
% ' « i * . *
*
N
l
s
%
%
*
«
%
»
a
«
*
a
*
*
%
a
a
a
*
*
a
«
*
*
*
a
a
*
%
*
«
a
a
a
a
a
a
«
*
:
%
0
DOLENJSKI UST
Št. 23 (1713) 10. junija ji
NAŠIH LOVCEV NE ZANIMA?
Kadarkoli so novinaiji našega »uredništva v gosteh" zavili v odročne kraje med gozdove, so morali vedno poslušati tarnanje kmetov zaradi škode, ki jim jo povzroča divjad. Prizadeti kmetje dostikrat tudi menijo, da je lovcem vseeno, kaj se počne z njivami. Vendar le ni tako: to po svoje potrjuje tudi zapis o sodobni varovalni ograji v zadnji številki lovske revije ,,Lovec". Je ograje izdeluje Roman Gorjup in se - imenujejo hercules-elektronik; ocenjujejo jih, da so boljše kakovosti kot novozelandske. Žal se prikaza delovanja te ograje, ki je bil 17. aprila, ni udeležil noben lovec z našega območja.
Bo Parkinson res imel prav?
V Sevnici naredili analizo o bohotenju administriranja — Ugotovitve lahko posplošimo — Klin se s klinom izbija, administracija pa ne z administracijo
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so rejci'pripeljali 136 prašičev v starosti do treh mesecev ter 13 starih nad 3 mesece. Prodanih je bilo 125 pujsov, cena pa jc bila uekoliko nižja kot na zadnjem majskem sejmu: za mlajše prašiče se jc gibala med 2.200 in 3.100 din, za starejše pa med 3.200 in 3.600 din. Naprodaj je bilo tudi 19 glav goveje šivinc, prodanih jih je bilo 13, od *ega 10 za zakol. Cena volov je bila do 70 din, krav 48 do 56 din, mladi živini pa od 60 do 70 din za H°grarn žive teže.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu Prašičev je bilo naprodaj 368 do 3 'esece starih pujsov, lastnike pa j ih c zamenjalo 225. Cena: okrog 180
za kilogram žive teže.
Koliko besed je bilo že izrečenih in zapisanih o neustavljivem razraščanju administracije pri nas! V minulem mandatnem obdobju so o tem govorili kar na treh sejah CK ZKS, vendar brez vidnega uspeha. Parkinsonov zakon kot da res deluje, administracija je kot večglavi zmaj, ki mu namesto ene odsekane glave zrasteta dve novi.
Ko se je treba povsem konkretno spoprijeti s tem vprašanjem, zadenemo na zid nejasnosti že pri osnovnih opredelitvah. To kaže primer iz sevniške občine, kjer se je te nehvaležne naloge lotila posebna komisija. Analize se jc lotila, kljub temu da-ni dobila v roke obljubljene republiške enotne metodologije. Komisija je poslala vprašalnik na 55 naslovov, prvi mah pa dobila odgovore le od dvajsetih.
Sevniška komisija je ugotovila, da so se proizvod pe organizacije pri zaposlovanju novih administrativnih moči obnašale gospodarno. Splošna zaposlenostjo namreč tam naraščala približno za toliko kot zaposlenost v administraciji. Komisija je ugotovila, da jc v občini število administrativnih delavcev skokovito naraslo v obdobju 1974-1980, kar gre predvsem na rovaš samoupravnih interesnih skupnosti.
Kmetijski
»Čudež” širi siliranje /II./
Zadnjič je bilo na tem mestu pojasnjeno, kaj je omogočilo VSesplošen pohod siliranja krme in zakaj je mogoče uspešno in ^anesljivo silirati tudi najbolj ..trdovratno1^ a hkrati najbolj kakovostno živinsko krmo: mlado travo, deteljo in travnodetelj-n° mešanico. Ovenitev je tisti preprosti, „čudežni“ ukrep. Velja Pravilo: čim več beljakovin in čim manj sladkorja vsebuje krma, tem bolj mora biti pred siliranjem ovenela, da bo zavarovana Pmd škodljivim maslenokislinskim vrenjem.
Lelo tako daleč sežejo stvari, da strokovnjaki priporočajo °dkos za siliranje proti koncu dneva, proti večeru, ko rastline vsebujejo največ sladkoija. Zjutraj ga imajo manj, saj so ga P°rabile v teku noči, ko ne asimilirajo. Ugotovljeno je tudi, da na primer pasja trava vsebuje manj sladkorja kot druge vrste jmve; če ona pravladuje v krmi, jo je treba zato pred siliranjem bolj oveniti, ji bolj zvečati koncentracijo sladkorja. V nasprotju 1 njo pa sta angleška in italijanska ljuljka bogatejši s sladkorjem, žato ju je precej laže silirati.
Lucerno, na primer, ki vsebuje visok odstotek beljakovin. Priporočajo oveniti na 40 odstotkov suhe snovi. Ker pa se taka,
napol suha krma težko silira, jo je treba pred siliranjem zrezati in v silosu še posebej temeljito tlačiti. Rezanje je resda 'zamuden (in vedno priporočan) posel, zlasti na dolžino 1 do 2 cm, vendar je potem uspeh siliranja toliko zanesljivejši.
V praksi kmetovalec seveda ne bo imel časa natančno meriti odstotka sušine v krmi, ki jo pripravlja za kisanje. Ob normalnih razmerah naj bo pokošena krma vsaj šest ur na soncu in vsaj enkrat obrnjena. Že to samo po sebi govori, da v nobenem primeru ne sme takoj ali celo mokra v silos. To narediti bi bil neodpustljiv prekršek, ki se grdo maščuje.
Za vsak primer (ali pa ob izjemno slabih vremenskih razmerah), je mogoče obvarovati kisel pred kvarjenjem tudi z dodatki, s konzervansi. Tak konzervans je mravljinčna kislina, v Praksi pa se uporabljata predvsem pripravka arbosil in kofasil v Količini 2 do 3 kg na tono zelene mase.
Inž. M. L.
Zanimivi so odgovori na vprašanje, zakaj se papirnata vojska tako nezadržno širi. Nekateri so v anketi kratkomalo zapisali, da se režija razrašča zaradi režije same. Torej so tako pristali na veljavnost Parkinsonovega zakona o siljenju birokracije in šefovstva. Med vzroki so navedli ustanavljanje novih in novih služb, ki terjajo vedno več podatkov in evidenc ter dajejo delo druga drugi. V analizi je bilo ugotovljeno tudi, da je za pretirano administratiranje kriv zapleten sistem knjigovodstva, še posebej pa obračun osebnih dohodkov. Nenazadnje poudarja analiza, da je krivda, in to ne majhna, v zveznih in republiških telesih, zbornicah in drugih ustanovah ter kot piko na i dodaja, da se proti administraciji ne bi smeli in sploh ne da boriti z dodatno administracijo.
A. ŽELEZNIK
Referendum v Opekarni uspel, v Rudniku ne
Zapleti zaradi glasovnic
Komisija, ki je v Rudniku Globoko v ponedeljek, 7. junija, vnovič pretresala rezultate glasovanja o združitvi z Opekarno v Brežicah, je končno sporočila, da referendum v tem tozdu ni uspel. Tako odločitev smo zvedeli v torek zjutraj in hkrati s tem pojasnilom tudi to, da se bo direktor tozda pritožil na odločitev komisije. Gre namreč za dve glasovnici, na katerih je bila besedica , PROTI' prečrtana, besedica ,,ZA‘ pa ne obkrožena in soju zaradi tega proglasili za neveljavni. Na referendumu so glasovali vsi člani rudniškega kolektiva Za združitev z Opekarno se jih je izreklo 23, oroti 24, preostala 2 glasova pa sta povzročila pravo zmedo. Po razpravi delegata Harapina na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah tak izid ni presenetljiv, saj smo slišali, da so delavci premalo seznanjeni z ekonomskimi razlogi za združitev.
V Opekarni je bila odločitev delavcev zares večinska, zato tamkajšnjo komisijo dva neveljavna glasova ne bi spravila v zadrego. Od 58 članov tozda 'Se jih je 54 izreklo za združitev, 2 proti, 2 pa nista glasovala, ker sta bila tisti dan odsotna.
J. ti;ppey
Pobuda od spodaj
Loka pri Zidanem mostu: v KS naj bi poravnavali obveznosti tudi lastniki od nepremičnin
Je pošteno, da za številne vaške poti in ceste zbirajo denar s samoprispevkom ali tudi kar sproti ob posameznih akcijah samo tamkaj živeči ljudje, tisti, ki imajo tam svoje počitniške hiše, pa se takim obveznostim izmaknejo?
V krajevni skupnosti Loka pri Zidanem mostu menijo, da bi zato morali spremeniti ustrezni člen zakona o samoprispevkih. Dopolniti bi bilo treba 3. člen tega zakona tako, da bi lahko občinska skupščina oziroma skupščina krajevne skupnosti teijala plačevanje samoprispevka od ljudi, ki tam sicer stalno ne živijo, posedujejo pa nepremičnine. Taki, ki se obveznostim radi izognejo, niso le lastniki počitniških hišic, temveč lastniki celih kmetij.
V šolah izguba?
Ob polletju ne bi smeli biti presenečeni, če bo na več šolah primanjkljaj
„Ce bo v negospodarstvu obveljala sedanja, nova amortizacijska stopnja, bodo vse šole v novomeški občini izkazale primanjkljaj," je na seji vseh treh zborov skupščine opozoril delegat osnovnih šol.
Dvakrat višja amortizacija od obračunane v prejšnjih letih pomeni za izobraževalne ustanove tako obremenitev, da jc nikjer ne zmorejo. V občini pomeni to samo po osnovnih šolah 1 milijardo dinaijcv, ki jih pa izobraževalna skupnost ne more zagotoviti, nihče drug tudi ne.
S podobnimi težavami se srečujejo še drugod v Sloveniji, zato je bil v drugi polovici maja na sestanku predsednikov izvršnih svetov občin Slovenije izoblikovan predlog ustreznim zveznim organom, naj se lani sprejeti zakon o amortizaciji že spremeni, >n sicer tako, da bi bilo negospodarstvo izvzeto glede tolikšnega povečanja amortizacije.
Vsekakor pa se bo finančni primanjkljaj pokazal na večini šol že ob polletni bilanci, kajti ni pričakovati, da bi do spremembe zakonodaje prišlo pred jesenjo. S tem v zvezi pa se šolam obetajo dodatne težave, ki se jim ne bo moč ogniti.
R. B.
lunija 1982
DOLENJSKI LIST
ROJAKI NA POMOČ — Prevozniško podjetje Rektor opravlja na parkirišču v Mačkovcu pri Novem mestu zaključna dela. Kot so v začetku Nadnje obljubljali, bo prostor in okolica lepo arajena. V soboto je priskočilo na pomoč tudi 40 vojakov kasarne ,Milan Majcen". Otvoritev bo 20. junija. (Foto: J. Pavlin)
i
s * s
* s *
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Predlog za dopolnitev 5 sortnega izbora
*
v
s
s
s
I
I
i
v
*>
s
s
S
s
s
v
!
%
*
*
s
s
*
Od sort vinske trte trsnega izbora iz leta 1935 (ne 1945, kot je tiskovna napaka v članku v DL 3. 6. 1982) bi kazalo vključiti v razširjeni trsni izbor za dolenjski vinorodni okoliš še zeleni silvanec in njegovo selekcijo neuburgovec pa morda tudi burgundec in traminec. Tem sortam bi dodali še šipon, ki ga z uspehom gojijo na Bizeljskem pa tudi že na Dolenjskem. Morda bi kazalo saditi na izrazita laporna-ta zemljišča še rumeni muškat, vsaj kot dovoljeno sorto. Za lege, kjer grozdje resnično bolj pozno zori, pa bi določili po vojni močno priporočeno sorto rizvancc.
Tako kot predvojni trsni izbor iz leta 1935 naj bi tudi dopolnjeni trsni izbor izmed mnogih sort določal zlasti kvalitetne bele sorte, ki pravočasno dozorevajo in kljubujejo zimski pozebi Dosedanji očitek tem sortam glede manjše rodnosti v sodobnem vinogradništvu v glavnem odpade, saj s pomočjo žične opore, ki omogoča tudi dvoetažno vzgojo, ter pravilnega, zadostnega in rednega gnojenja lahko tudi pri teh sortah dosežemo bogat pridelek.
Ker zlasti mlajši vinogradniki na Dolenjskem predlaganih sort ’ za razširjeni trsni izbor za dolenjski vinorodni okoliš ne poznajo dovolj, saj sojih po vojni le izjemoma sadili posamezni ljubitelji, naj te sorte podrobneje predstavimo. Hkrati pa lastnike nasadov teh, sort še enkrat pozivamo, da o. njih povedo svoje mnenje.
BELI BURGUNDEC
V sedanjem trsnem izboru je sorta označena kot , beli pino" (sinonimi: Pinot blanc, Burgun-der vveisser, Morillon blanc, WcTssej klevner, Weisser ruelen-der) je kot priporočena sorta določena v mariborskem, radgonsko-kapelskem, (jutomer-sko-ormoškem, Halozah z obrobnim pogorjem, prekmurskem in briškem vinorodnem okolišu, kot dovoljena sorta pa še v šmarsko-virštajnskem in vipavskem vinorodnem okolišu.
Poreklo: Sorta izvira iz Francije. Največ jo gojijo v Burgundiji, od tod tudi ime, ki ga poznamo. Pri nas to sorto že od nekdaj gojimo v severovzhodnem vinorodnem območju, Virštajnu, na Bizeljskem, na Primorskem zlasti v Brdih in Kopr-ščini, na Dolenjskem pa v Drči pri Šentjerneju in na Gradišču pri Trebnjem. Tudi v starih vinogradih na Dolenjskem je bilo te sorte kar precej, povsod pod imenom beli burgundec. To ime
kaže ohraniti in ne uvajati tujih izrazov.
Opis sorte: Enoletna rozga (po odpadu listja) je rdeče-ijava, z lahnim vijoličastim leskom, ima zlasti na členkih temnejše črte in pikice. Mec členki so kratki do srednje dolgi. Trs je razmeroma bujne rasti. List je srednje velik, okrogel, tridelen, gladek, zgoraj živozelene, spodaj bledo zelene barve, s priostrenimi zobmi na robu. Listno rebro je gola Vršički mladik so belkasti, volneno kosmati. Cvet je ■ dvospolen. Grozd je kratek, zbit, valjast, na kratkem debelem peclju. Teža grozda je 8 do 12 dkg. Jagoda je okrogla ali nekoliko podolgovata, drobna do srednje debela, rumcnozelene barve, močno naprašena. Jagodna kožica je tanka, meso je sočno, dobrega vonja in okusa. Zori v drugi zoritveni dobi (sredi septembra). V normalni zrelosti pridobi 20 do 22 % sladkoija in okrog 6 promilov kisline.
Izkušnje: Trto režemo srednje dolgo do dolgo. Sorta je zaradi pravočasne zrelosti primerna za nižje in vremensko manj ugodne vinorodne lege. Proti zimski pozebi je trta odporna. Rodi srednje bogato, več kot renski rizling ali sovinjon. Za to sorto so primerne zračne do srednje težke žemlje. Beli burgundec je občutljiv za oidij in je treba škropivu redno dodajati žveplene pripravke. V jeseni grozdje rado gnije. Gnojiti je treba močneje zlasti s kalijem.
Vino belega burgundca sodi med vrhunska bela vina, je zelo prijetnega, milega okusa. Manjši odstotek nepovrelega sladkorja je v tem vinu zaželjen. Željena barva vina belega burgundca je nekoliko rumenkasta. To vino uporabljajo tudi za predelavo v naravna peneča se vina (šampanjec). Ko) pravi Dionizij Amfora v Vinskem tabernaklju, jc to vino za omizje lepih in pametnih žensk, ki znajo uživati. Pravi vrhunec doseže po dveh letih. Vino belega burgundca kot sortno vino stekleničimo in ga dobimo v prometu v steklenicah 0,7 litra. V mešanici belih vin zelo dvigne kvaliteto vina.
Komentar: Sorta za Dolenjce v glavnem predstavlja novost, čeprav sodi med najstarejše sorte na Slovenskem. Po vojni smo v Sloveniji sorto neupravičeno zanemarili. Tega pa niso storili drugje. Dolenjski vinogradniki, ki so obiskali veliki kombinat Beljc ali pa vinogradnike v Goriških Brdih, so se lahko prepričali, kako to sorto upoštevajo, jo na veliko gojijo in so s količino pridelka zadovoljni. Poleg kakovosti je pri tej sorti zlasti upoštevanja vredna lastnost dovolj ranega dozorevanja Zato bo sorta v dolenjskem sortimentu belih vin kvaliteto teh vin znatno izboljšala.	DT
I
Z##/##########/#/###/#####/######/#//###■
LISTINA O POIMENOVANJU ŠOLE V ROKAH BORCA - Predstavniku Gotjanskega bataljona Francu Pirkoviču je namestnica predsednice zbora delovne skupnosti osnovne šole v Podbočju Marija Ferenčak v nedeljo izročila listino o poimenovanju nove šole po Goijanskem bataljonu. (Foto: P. Perc)
PRIPRAVA NA IZPITE V nedeljo, 6. junija, so artiški rezervni starešine obnavljali teoretično znanje in praktično obvladovanje vojaških veščin. Z zanimanjem so se posvetili zlasti nalogam iz topografije, kar prikazuje tudi slika. (Foto: Evald Rožman)
UDOBNEJŠA VOŽNJA PROTI MIRNI - Cesta med Mimo in Trebnjim je bila že precej načeta. S popravili ji cestaiji novomeškega Cestnega podjetja sicer ne bodo vrnili nekdanjega bleska, zato pa bo vožnja zdaj nekoliko udobnejša. Cestaiji zaradi pomanjkanja denaija krpajo samo luknje. (Foto: J. Simčič)
Odloča naj teža argumentov
Nihče ne more iti mimo nespornih prednosti integracij in sodelovanja v združenem delu, saj je to v splošnem družbenem interesu in posebej poudarjeno v stališčih ZK in drugih družbenopolitičnih usmeritvah — Kaj je navzlic temu vodilo delavce Tesnil iz Velike Loke, da so se odločili za izstop iz Donita? Na kratko v tem zapisu ponavljamo kronologijo dogajanja, skušamo pojasniti vzroke, ob tem navajamo stališča Tesnil in komisij, ki so se ukvarjale s tem
Znano je že in o tem smo izčrpneje poročali, da je Doni tov tozd Tesnila iz Velike Loke 5. maja letos na referendumu izglasoval odločitev o ustanovitvi samostojne delovne organizacije. Tak korak je delavcem Tesnil narekovala težnja po boljšem poslovanju, pa tudi dejstvo, da so Tesnila prerasla okvire tozda. Prvi referendum, ki je bil razpisan za lanski 24. december, je bil preložen na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Slovenije. Ta je terjal, da se izdela celovita analiza take ali drugačne odločitve delavcev Tesnil. Vendar v Tesnilih od poslovodnih organov delovne organizacije in ostalih tozd niso nikoli prejeli nič podobnega. Ker so odpovedale tudi vse druge oblike sporazumevanja, je bilo sklenjeno na skupnem sestanku predstamikov komitejev občinskih konferenc ZK Ljubljana Šiška, Trebnjega in predstavnika CK ZKS, da analizo pripravi strokovno-politična komisija, ki je bila tedaj imenovana. Toda do 1. aprila, to je do roka, v Tesnilih niso prejeli nikakršne analize. O možnostih ustanovitve samostojne delovne organizacije je poročilo pripravila le delovna skupina CK ZKS. Poročilo delovne skupine kljub številnim kritikam razmer v OZD Donit govori proti samostojni delovni organizaciji. V trebanjski občini pa menijo, da je dosedanji razvoj tozda pokazal upravičenost nove organiziranosti. Kdo ima torej prav?
V primeru Tesnil pa se zdi, da ni več prostora za demokratično in argumentirano razpravo. Problemska konferenca osnovnih organizacij ZK Donit, ki je bila 13. januarja, ni uspela. Zato je bila na sestanku sekretarjev komitejev občinskih konferenc ZK Ljubljana-Šiška in Trebnje skupaj s predsednikom komisije za družbenoekonomske odnose CK ZKS sprejeta pobuda, da se ustanovi posebna strokovno-politična komisija, ki naj oceni argumente za ustanovitev in proti ustanovitvi delovne organizacije. Vendar ta komisija ni nikoli začela delati, ker so predstavniki OK ZKS Ljubljana-Šiška kategorično zavrnili sodelovanje v komisiji, če bi le-ta obravnavala razloge za ustanovitev delovne organizacije v Veliki Loki. Zdaj pa ni več nič slišati o strokovnem utemeljevanju za tak korak, frav pri tem primeru pa bi se moralo pokazati, ali smo sposobni za demokratično in argumentirano razpravo. Delovna
organizacija Donit (beri: skupne službe) sije znala poiskati in pridobiti močno politično podporo ne samo znotraj kolektiva, ampak tudi zunaj. Ravna po načelu, kdor ni z nami, je proti nam. Za te namene se poslužuje tudi Donitovega tovarniškega časopisa. Najbolj kričeč primer je fotobodica v Osatov! rubriki, kjer so lovska puška, nož in drugi rekviziti predstavljeni kot najbolj učinkovit „inštrumenta-rij" za boj proti tistim oblastne-žem, ki zidajo svoje enovite ozd. Ali je res treba na tak način braniti združevanje dela in sredstev? Verjetno gre za to, da hočejo skupne službe ohraniti svoj privilegirani položaj, predvsem pa proračunsko financiranje njihovega dela, kar ugotavlja tudi delovna skupina CK ZKS. Tesnila za skupne službe in pa za tozde Komerciala in Institut prispevajo okoli 20 milijonov dinarjev. V Donitu pa se boje, da po izločitvi Tesnil tudi drugi tozdi ne bi hoteli več toliko plačevati.
Nočemo biti branilci ozkih tozdovskih in tehnokratsko-birokratskih interesov. Radi bi samo posredovali še dodatne podatke, ki naj prispevajo k razčiščevanju odnosov v delovni organizaciji Donit. Zato moramo povedati, da je Donit res prispeval k nastanku tovarne v .,idilični Dolenjski". Toda prispeval je le okoli 20 odstotkov denarja za naložbo, ostalo pa so bila združena sredstva, ki sojih Tesnila sama vrnila. Na začetku so bile težave toliko hujše, ker so v Veliko Loko dobili tudi
Stališča kongresa so bila jasna, zato toliko bolj bode v oči zavestno rušenje resolucijskih usmeritev, oportunizem in nepripravljenost za uresničevanje sklepov pri uveljavljanju medsebojnega povezovanja in uresničevanja skupaj dogovorjenih ciljev. Tak primer je temeljna organizacija in komunisti v njej, Tesnila iz Velike Loke, je v razpravi povedala Marija Murn. V tem tozdu so namreč le nekaj dni po kongresu razpisali referendum za odcepitev iz delovne organizacije Donit. Opozorila je, da so komunisti svoje moči usmerjali v dokazovanje neuspešnosti obstoječih oblik združenja in v iskanje svojih ozkih interesov, namesto da bi uresničevali naloge, ki so zapisane v skupnih dokumentih, pri čemer so imeli podporo tudi v občinskem vodstvu.
Tudi delovna skupina CK ZKS. ki je obiskala Donit, ni soglašala z
odcepitvijo, je nadaljevala Murnova, vendar ni preusmerila komunistov v iskanje skupne poti za uresničevanje dolgoročno zastavljenih interesov delavcev. Torej je tu konkreten primer, je menila, ko j% treba preveriti akcijsko učinkovitost osnovnih organizacij ZK v vsej delovni organizaciji, še posebej v tozdu Tesnila.
Delo, 4. junija 1982 v poročilu s seje CK ZKS
grecejšnje količine nekurantne-ga blaga, ki ga je bilo treba odpisati.
A to ni samo en primer težav, do katerih je prihajalo v Donitu. Delavci Tesnil, ki so v trebanjski občini med najbolje samoupravno in sindikalno organiziranimi o tem govore dobro izpeljane razprave o periodičnih in zaključnih računih, proizvodnih problemih -so nanje stalno opozarjali. Toda v Donitu so jih imeli za nergače in razbijače. Zato jim je bilo večkrat rečeno, naj le zapuste Donit, češ potem bo 90 odstotkov problemov v Donitu razrešenih. Ali res?
Delovna skupina CK ZKS (že druga po vrsti, prva se je s
problemi ukvarjala že lani), ki je pripravila gradivo za ponovno problemsko konferenco navaja med drugim, da so samoupravni akti na.ravni delovne organiza-
cije še nekako zadovoljivi. Toda v resnici jih skoraj niso izvajali.
Svobodne menjave dela med tozdi in skupnimi službami ni, dohodkovni odnosi niso zaživeli, v vsakem tozdu po svoje dele sredstva za osebne dohodke, zaradi nedela in neučinkovitosti skupnih služb, tozdov Komerciala in Institut so morali uvajati svoje službe. To pa je bilo nujno, saj je tozd Institut v letih 1977 — 1981 v roku opravil samo 13 odstotkov nalog, ostale pa z veliko zakasnitvijo ali nikoli.
Prva in najbolj pomembna naloga temeljnih organizacij pa je, da čimbolje poslujejo. Zato se tozdi niso mogli zanašati na skupne službe in so razvijali vzporedne dejavnosti. Vprašanje je, če je bil to interes ..tehnobirokratskih struktur" v tozdu Tesnila. A povezanost ni bila slaba samo med tozdi in skupnimi službami, ampak tudi med samimi tozdi. Po zadnji oceni delovne skupine CK ZKS Donit „ni resnično samoupravno organizirana in resnično integrirana celota in delavci temeljnih organizacij nimajo veliko skupnih interesov za razvoj delovne organizacije kot celote." Ali so za to krivi sami delavci tozdov ali morda celo samo Tesnil?
VEČINA SE JE ODLOČILA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO -Delavci Donitovega tozda .Tesnila iz Velike Loke so se na referendumu, ki je bil 5. maja, odločili za samostojno delovno organizacijo. Referenduma se je udeležilo 97,45 odstotka vseh zaposlenih, , ,za‘ je glasovalo 93,5 odstotka delavcev, „proti" pa jih je bilo 4,1 odstotka.
V Tesnilih se vendarle ne sklicujejo samo na slabo usklajevanje dela znotraj delovne organizacije. Mnenja so, da so že prerasli okvire tozda, kar so zapisali tudi v temelje planov za to srednjeročno obdobje. Torej pobuda za ustanovitev delovne organizacije ni padla z neba in Donita ne bi smela presenetiti-
Sploh se zastavlja vprašanje, ali je tozd enkrat za zmeraj zakoličena samoupravno -- ekonomska enota ali pa lahko preraste v samostojno delovno organizacijo. Ali bi se morale res na ta način pretrgati vse proizvodne in poslovne povezave med Donitom in novo delovno organizacijo? V tem smislu so govorili v Donitu in tozdu Tesnit. Rečeno je bilo namreč, da Tesnit ne bi več dobavljal repromateriala Tesnilom, Donit pa bi moral iti „še enkrat" gradnjo take tovarne, kakršna je v Veliki Loki.
Kot si zamišljajo v Donitu, so pri nas lahko proizvodne in dohodkovne povezave samo znotraj plota delovne organizacije. Taka pojmovanja prav gotovo ne morejo prispevati k združevanju dela in sredstev v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Še manj je na temelju takega pojmovanja moč graditi skupni jugoslovanski trg, skupno nastopanje na zunanjih trgih in podobno. Sploh pa se vsiljuj« vprašanje, kakšno funkcijo neki ima sozd Kemija, ki bi tudi p° morebitni ustanovitvi nove delovne organizacije, moral skrbeti za povezanost obeh.
Res je. kongresne usmeritve so jasne in nedvoumne, toda v primeru Donita in Tesnil je videti, da zadeva ni tako pre-prosta. Težave se vlečejo že leta, ne da bi jih razreševali zato ne bi bilo pravično, če bi zdaj klicali na odgovor samo delavce Tesnil, njegovo vodstvo in družbenopolitične organizacije, če dejansko ni možnosti in potrebe za ustanovitev samostojne delovne organizacije v Veliki Loki, potem bo treba odnose razčiščevati na ravni delovne organizacije in ne samo v Tesnilih.
JOŽE SIMČIČ
mm
. § mmm
DOBRA KOŠNJA - Izredno lepo in toplo vreme prejšnji teden so kmetje s pridom izkoristili za košnjo. Kočevarjevemu očetu iz Križevske vasi pri Metliki sta pri spravilu sena pomagala hčerka študentka in sin, ki sicer dela v Iraku, sedaj pa mu doma tečejo zadnji dnevi dopusta.
Lovila ribe, ujela žabo
To se je primerilo Tini (Dnevnik) na novinarskem tekmovanju v Podlehniku - Za Dolenjce drugo in četrto
mesto
Ule (Dnevnik). Zreb je prvo mesto in pokal naklonil tekmovalki Večera. Sicer pa so ženske pobrale sploh vse pokale: za najboljšo žensko eki-1 novinarjev in njihovih po- po, za najboljšo ekipo in za najboljšo posameznico.
Letošnje tekmovanje novinarjev v lovu rib ..Podlehnik 82", ki je bilo v soboto, 5. junija, ic bilo tudi stabilizacijsko uravnana Udeležilo se gaje le 51 novinar) močnikov oz. 16 tričlanskih ekip in trije posamezniki, ki so skupno ujeli blizu 100 ribic in eno žabo.
Tudi na tem tekmovanju se je znova potrdilo, da ženske enakovredno zavzemajo naj višja in naj-odgovornejša mesta. Med 16 ekipami je namreč zmagala prav ženska oz. druga ekipa Dnevnika (Ule, Matko, Rutar), ki je uplenila 20 ribic. Dnua je bila moška ekipa Večera (15 nbic), 3. prva oz. moška ekipa Dnevnika (12 ribic) in na
tip;
odfičnem četrtem mestu je bila mešana ekipa Dolenjskega lista (z 9 ribicami).
Med posameznicami sta si s po osmimi ribicami delili prvo mesto Lidiia Skalicki (Večer) in Milena
Med moškimi je z 10 ribicami osvoji) prvo mesto domačin Ludvik Kotar (Radio-Tcdnik Ptuj), drugo mesto z osmimi ribicami pu Jože Primc (Dolenjski list), ki je prejel tudi nagrado za najmanjšo uplenjeno ribo. 3. in 4. mesto sta si delila Martin Matko (Dnevnik H) in Jože Slodnjak (Večer).
Podeljeni sta bili še: nagrada za največjo uplenjeno ribo, to je za dobrih 20 cm velikega krapa prejel Skalicki (Večer), in nagrada za najbolj čudno ribo tv resnici je bila to žaba), ki jo jc ujela Tina Matko (Dnevnik).
J. P.
Za dva pokala
Mladi Kočevci so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje
Pred kratkim so tekmovali učenci učenke osnovne šole Zbora odpo-neev Kočevje za veliki športni atjetski pokal v 7 zvrsteh in za mali atletski pokal v 6 zvrsteh.
Zmagovalci v posameznih zvrsteh v skupini za veliki pokal so bili: Ženske: tek na 100 m Tatjana Klepec; tek ria 300 m Lili Kitič, tek na 600 m Anica Vidic; daljina Vesna Dragoš; višina Nataša Blažič; Krogla: Branka Muhvič.
Moški: tek na 100 m: Tomaž Novak; tek na 300 m Dragi Marjanovič; tek na 1000 m Roman Cerkvenik; daljina Stane Kovač; višina Iztok Ivanež; krogla Matjaž Grebenc.
Mali pokal: ženske: 60 m Suzana Obranovič; 300 m Vesna Mitrovič; 600 m Duška Križmanič; daljina Milka Praštalo; višina Andreja Drobnič; krogla Branislava Grahovec.
Moški: 60 m Marko Kralj; 300 m Boštjan Janež; 600 m Milan Marič; daljina Saša Balovski; višina Tomaž Markovič; krogla Rudi Levstik.
S temi uspehi so se mladi kočevski športniki uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
ANDREJ ARKO
SE ENA ZMAGA SEVNICANOV
V redni prvenstveni tekmi II. republiške rokometne lige so sevni-ški rokometaši v soboto porazili moštvo Šempetra. Sevničani so zmagali 27:24. V moštvu ne igrajo nekateri igralci zaradi bolezni in poškodb.
PIONIRJI KRŠKEGA TRETJI V SLOVENIJI
Na republiškem prvenstvu šolskih športnih društev, ki ga je rokometna zveza Slovenije pripravila v Ajdovščini, so pionirji krškega rokometnega kluba osvojil tretjo mesto. Sandi Deržič, Ivan Kastelic in Aleš Ovar gredo 18. junija v Strunjan na priprave slovenske pionirske reprezentance.
SEMIŠKE IGRE
V nedeljo, 20. junija popoldne, bo semiško TVD Partizan že osmič zapored pripravilo priljubljene ..semiške igre", nekakšne igre brc/, meja po semiško. Pomerile se bodo ekipe iz Semiča, Stranske vasi. Gradca, Štrekljevca, Črešnjevca, Črmo-5njic, Kota in Rožnega dola. Ekipo sestavlja sedem članov, tri članice in po en pionir, pravico nastopa pa imajo le krajani KS Semič in Gradac. Pomerili se bodo v igrali: mokra tekma, mundia! 82, energetska kriza, prašičkanje, račke, orosta linija in vlečenje vrvi, rdeča nit pa bo, kot vsako leto, Janez vasovalec. Po tekmovanju bo veselica.
LOVCI MIRENSKE DOLINE SO TEKMOVALI
Člani lovskih družin Mirenske doline so se v nedeljo, 30. maja, na Trebelnem pomerili v lovskem streljanju. Med posamezniki na tarčo srnjaka je zmagal Matjaž Malus (Tržišče), sledita ITance Florjančič (Mokronog) in ITance Starič ( Trebelno). Pri streljanju na glinaste golobe je bil najboljši Ciril Janežič (Mokronog), sledila pa sta mu Albin Verščaj (Trebelno) in Sandi Leskovec (Mirna). V skupnem seštevku je zmagal Ciril Janežič, 2. Sandi Leskovec, 3. Alojz Dolinar (Trebelno). Med ekipami so bile najboljše Mirna, Tržišče in Trebelno.
A.VERSČAJ
POIZKUS Z ZELIŠČI
Kmetijsko gospodarstvo • Kočevje in Lek Ljubljana sta zasadila z zdravilnimi zelišči več površin na območju Koprivnika, Lazov in Poljanske doline v kočevski občini. Vsi nasadi so poizkusni.Če bo poizkus uspel, se pravi, če bosta z uspehi zadovoljna oba partnerja, bodo začeli z redno proizvodnjo zdravilnih zelišč na še večjih površinah.
Čeprav zaščitena, končuje V VAZAH - Eno redkih rastišč azeleje pontice nasploh pod Goijanci je te dni pogosto obiskano. Le da je med občudovalci veliko takih, ki si veje rumeno cvetočih grmov tlačijo v prtljažnike, o čemer pričajo le oskubena debla in sledovi rumenih cvetov ob cesti. Ali ne bi kazalo zaščitene rastline vsaj v času cvetja resnično zaščititi? (Foto: B. B.)
M
I
PROPADAJOČA HIŠA - Sredi Črmošnjic neustavljivo propada včasih mogočna hiša, nekdanje župnišče, in kazi pogled na vaško središče. Pred časom seje za hišo zanimal Krkin tozd Zdravilišča, žal pa očitno iz tega ni bilo nič.
Jezili Sodobnosti
74. izjava Jezikovnega razsodišča SZDL ' Slovenije
Od prevajalca Toneta Potokarja, ki že pol stoletja posreduje med slovensko in hrvaško književnostjo, smo dobili dalj*6 pismo. Iz njega navajamo:
,,1’red dobro uro mi je poštar prinesel marčno Sodobnost. Polistam po njej in začuden obstanem na strani 256. Tretji odstavek se tam začer^ takole: „Ca-kam. Vidim, da je po sredi nekaj nenavadnega." Ob tem nemarnem „po sredi" ki se v srbohrvaščini seveda piše skupaj, sem si rekel kakor že tolikokrat: N* Dolenjskem po sredi pride četr-tek.
To je le drobec, a v reviji * dalj časa ugotavljam izjemno veliko naglavnih napak, kar zadeva slovenščino. Površno si oglejmo samo prve tri številke lanskega letnika. Navajam strani. t ,
4 „z ničEmer zadovoljna 'o „1Z druge strani”; 162 „Na p00 iz Kotora NA Cetinje", vendar 163 „1Z Cetinja"; 166 (vrnil « je) „IZ ilegalnega sestanka";
„V slovesu očeta je prvič občutila svet zunanj nje" - zakaj ne „v očetovem slovesu", in prav je seveda „zunaj SEBE";185 k* J* JZ železniške postaje pešačil > 320 „ki ČUDITA mlade Američane"; 322 „Naj marmladi1rodovi ne vedo o dvesto TISOČI ■* ljudeh"; 322 še: Atlantska Usta namesto LISTINA. In takega blaga je v reviji kolikor hočete.
Razsodišče vabi vse, ki jim h* vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije-61000 Ljubljana. Komenskega 7.
Dober slovenski ježi k naj naša skupna skrb!	^
DOLENJSKI LIST
St. 23 (17131 10. iumi
pisma
in
odmevi
kije prejšnji petek krenila na
Krško
Pripombe na prispevek s tem naslovom, objavljen y Dolenjskem listu 27. maja
KURIRČKOVA TORBICA V MOKRONOGU - V torek, 1. junija, ?m° sprejeli v Mokronogu kurirčkovo torbico. Pripravili smo krajši , .urni program. Slovesnosti so se udeležili tudi borci Gubčeve ■■'gade. Kurirčkovo torbico smo prejeli od pionirjev OŠ Tržišče, nesli pa smo jo učencem podružnične šole Trebelno.
t liU S
9.** j|
tJbroti/TvjLStocr
lija/
OBRAMBNI DAN
29. maja smo imeli učenci met-JSKe osnovne šole obrambni dan.
Najprej smo poslušali predavanje o obrambi in samozaščiti, ravnanju v nesrečah, o alarmnih znakih ter Wu v prometu, nato pa smo ti S1 um^ 'z šole ob požaru, lečah napadu 'n naravn'^ nesre-
VESNA GOSENCA OŠ Metlika
GASILSKO - TEKMOVANJE
30. maja je bilo v Metliki pionir-j gasilsko tekmovanje, ki se gaje
udeležilo 14 ekip z brizgalno in 10 , *P z brentačo. Pomerili smo se , štafeti na 270 metrov. Med mlajšimi pionirji je bila najboljša ekipa Metlika II, med starejšimi pa desetina Radoviče.
MARIJA ČRNUGELJ OŠ Metlika
dan topliške šole
Letos smo prvič praznovali dan Sole. Ob tej priložnosti so prišli na dvodnevni obisk učenci prijateljske sole iz Gabrovke, ki so prenočili na J*35*!) domovih. Pripravili smo kul--urni program in športno prireditev, p- maja pa smo odšli na Bazo 20, mfj.®0 sedmo šolci sprejeti v medinsko organizacijo.
Člani novinarskega krožka Dolenjske Toplice.
kolonija mladih likovnikov
Tn r Petek je bila v Dolenjskih
P“«h kolonija mladih likovnikov Va ?vmh šol, usmerjenega izobraže-= J*, pedagoške in ekonomske šole
"OVOme?ke občine. Kot člana ^jjuiarskega krožka sva se pogo-vari? z orgamzatorjem kolonije to-risarim Nikom Golobom ter dvema naš tma' Povedali so nama, da ima Dela ve*ik° zanimivih motivov, na« so. tazstavili v zdravilišču, kas-” P3 jih bodo spravili v arhiv.
ROK BARBIČ ANDREJ NOVINA COŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
SREČANJE
kolporterjev
dom„edništva Večera, 7 D in Našega Prirerf i1Z Maribora so tudi letos jev	ječanje svojih kolporter-
sreča - J marljivi smo se udeležili oeleHi3 v Mariboru, kjer smo si dfl	,“tedništvo in tiskarno. Sle-
ski h Pa Pohorje v Železničar-kier so nam priredili slo-na«-?a m 03 nj* najboljšim podelili S®**: Pozabili niso tudi nVtake, jo u	možnosti za veliko proda-
Preieii	nPm* smo bili tudi mi.
jo na Smo P'sno priznanje. Provizi-izletu	koristno	porabili	na
ALJA ŠTARKL OŠ Artiče
n SREČANJE ŠOL BRATOV RIBARJEV
n.y Skopju je bilo 21. srečanje jg ovnih šol bratov Ribarjev, ki so
sm Je potovanje naporno, a mo se kljub temu po 5 dnevih vrnili mov z lepimi vtisi in bogatejši za marsikatero prijateljstvo.
SAMO PETELINC OŠ bratov Ribarjev Brežice
Šentjernejčani postali območni prvaki
Sledijo črnomaljski trebanjski taborniki
in
Sobotnega območnega taborniškega mnogoboja pri osnovni šoli v Bršljinu so se udeležili člani odredov iz Novega mesta in Črnomlja, medtem ko je ekipa MČ iz Trebnjega tekmovala izven konkurence (prepozna prijava). Znova se je potrdilo, da v načrtno in redno delo z najmlajšimi taborniki vlaga največ skrbi Odred samotnega hrasta v Šentjerneju. Kot na nedavnem občinskem, tako so tudi na območnem mnogoboju njihovi medvedki in čebelice pokazali največ znanja in spretnosti v lovu na lisico, kurjenju ognjev, premagovanju ovir in postavljanju šotora iz šotork oz. v kratkem orientacijskem pohodu, lokostrelstvu in igri med dvema ognjema. Znaten napredek so pokazali člani Odreda belih brez iz Črnomlja, medtem ko imajo v Trebnjem kadrovske težave in se to seveda pozna v delu odreda.
Nastopili so tudi mlajši in starejši taborniki in tabornice iz Novega mesta (OGT) ter mlajše tabornice in Šentjerneja; od vsakih pa je bila prijavljena le po ena ekipa, tako da v svojih panogah niso imeh konkurence.
Bolj žalostna je domneva, da se prvaki dolenjskega območnega mnogoboja najbrž ne bodo mogli udeležiti republiškega mnogoboja za medvedke in čebelice ter tabornike in tabornice. Občinska zveza tabornikov v Novem mestu za to žal nima denarja.
S. H.
Pod zgornjim poetičnim naslovom ždi v zadnjem Dolenjskem listu (27. maja, 1982) članek, ki je kaj značilen za revolveraški žurnalizem nekaterih naših časnikov, kadar je govor o Romih.
Z M. B. ne kaže razpravljati, saj tudi ni kaj razpravljati, poleg tega pa je zapisal le tisto, kar so mu sporočili na upravi inšpekcijskih. služb. Seveda tudi Romov ne gre zagovarjati, ko pa so si s tatinskimi posegi v gozd, polje in travnik dejansko še bolj otežili svoj že tako in tako skoraj brezupni položaj. Vseeno pa bi od M. B-. Dolenjskega lista, SZDL. ZK pa od delovnih organizacij in drugih, ki bi morali že zdavnaj odločno pristopiti in rešiti pravično, dosledno in celovito upoštevaje Rome kot posebno narodnostno (indijsko) manjšino s specifično zgodovino, tradicijo in mentaliteto, dandanes pričakoval, da vsaj ne priliva olja na že tako hud ogenj.
POBRATENJE
KULTURNIH
DRUŠTEV
Člani prosvetnega društva Anton Umek - Okiški iz Boštanja že od lanskega leta uspešno sodelujemo s kulturniki DPD Rudi Jedretič iz Ribnega pri Bledu. Prve stike smo navezali med gostovanjem njihove skupine v Sevnici in naše folklorne skupine v Ribnem. Na zadnjem gos-vanju .e. Svi
Ribnem.	_	.
MILAN SIMONČIČ Boštanj
uiaiuv rviuaijk v, m
®a- beležili predstavniki šol iz „ geca, Beograda, Nikšiča, Osijeka, 7 miz°vca, Tabanovcev, Tuzle, Peči, greba in Brežic. Naši gostitelji so niit, Pr9a?n' skopski vrstniki. Pred kinu0 ^°*° smo odkrili doprsna Pa bratov Ribarjev. Po kulturnih Prireditvah smo se pomerili še na zu v poznavanju mest, iz katerih .Pobratene šole, in v različnih tna- P, *' disciplinah. Ogledali smo si di Ohrid. Za 25 učencev brežiške
gL 23 (1713) 10. junija 1982
Natanko to pa počne M. B. v svojem članku Pričakoval bi pristop, ki bi zapleteno zadevo ustrezno problematiziral, ne pa hujskaško in enostransko oznanjal že dolgo poznane resnice. Pisanje v Dolenjskem listu vse preveč spominja na izpade tiska in javnosti v času segregacijskih nestrpnosti na jugu ZDA ali antisemitskih pogromov v Rusiji. >
Ce bi M. B. poizvedel na občini ali celo še bliže na Centru za socialno delo v Novem mestu, bi na primer zvedel, da se inkriminirana-11-članska družina Valentina Brajdiča v Dobruški gmajni že dve leti in pol nima kje pod milim nebom namestiti, da so otroci in dojenčki pod .streho' iz PVC prezimili že dve dolgi in ostri zimi in da še danes, razen nemočnih poskusov referata za posebna socialna vprašanja pri novomeški občini, nihče s prstom ne gane, da bi se družina Valentina Brajdiča lahko nastanila na primernejšem kraju. Hči Valentinova pa je pri vsem tem pridna delavka v šentjernejski Iskri. Tudi glede sečnje
gozda ni tako prekleto jasno (fotografija, ki ste jo objavili v ilustracijo, je sijajen primer sodobne komunika-cijske manipulacije), če samo Romi uničijo toliko gozda. Mnogi ,naši‘ namreč znajo spretno-podlo izkoristiti ciganski stil sečnje v svoj prid.
Med štirimesečnim intenzivnim delom na filmu o romski problematiki sem bil, žal, mnogokrat priča duhoviti omejenosti, primitivizmu, nespameti in psevdocivilizacijskemu ravnanju in miselnosti premnogih Dolenjcev, kar je po mojem prepričanju ena od osnovnih ovir pri reševanju romskega vprašanja v novomeški občini. To postane jasno zlasti ko se človek sooči s početjem in miselnostjo Pomurcev. Druga ovira so po sili razmer in strahote zgodovine preganjanja in onemogočanja Romi sami, takšni, kot ta čas so. Če bomo še mi še naprej takšni, kakršne nas razodeva M. B.-jev članek, še dolgo dolgo ne bo znosnega sožitja med romskim in večinskim narodom pri nas.
FILIP ROBAR
PESTRA „NAŠA BESEDA“
Pri kraju so nastopi kulturnih skupin šolarjev „Naša beseda", ki so se tako predstavili tudi občinstvu drugih krajev, ne le doma na svojem šolskem okolišu. Šentjanža-ni so ponudili v kulturno izmenjavo folklorno in lutkovno skupino. Nastopal je seveda tudi zbor Rega, Rega, sestavljen iz krmeljskih in šentjanških pevcev. Krmeljčani so nastopali še z ritmično skupino in lutkovno igrico. Učenci osnovne šole Tržišče so predstavili dekliški kvartet in podobno kot Sevničani Partljičevo igro „Taki ste — taki smo". Boštanjčani so nastopali z dekliškim nonetom, Blančani pa z gledališko skupino in mladinskim pevskim zborom.
Nismo tako slabi kletarji Bojan Brezovar-
Odmev ha rfinehje,' da smo Dolenjci sicer dobri vinogradniki, a precej slabi kletarji (Dol. list 3. junija)
tovanju smo se odločili za pobratenje. Svečano listino smo podpisali v
ZBIRALI SMO OBLAČILA
Akcije zbiranja oblačil, ki je tekla po vsej Sloveniji, smo se udeležili tudi učenci naše šole. Zbrali smo 550 kg uporabnih oblačil in 150 kg oblačil in krp za predelavo. Najbolje se je izkazal 8. b razred.
JOŽICA ŽAGAR OS 12. SNOUB Novo mesto
Kot vinogradnik se ne morem strinjati z vsebino članka ..Dolenjci dobri vinogradniki, a žal precej slabi kletarji", ki je izšel v 22. številki Dolenjskega lista. Mislim, da to ne drži.
Če bi bili res slabi, potem ne bi hodili ljudje po zidanicah iskat domačega vina. Za primer navajam, da je pred leti neki Sentjernejčan pri meni kupil 100 litrov vina po naročilu novomeških funkcionarjev, ki so imeli nekakšno proslavo. Z vinom so bili zelo zadovoljni. In še en primer: v časopisu sem prebral, da so slovenski in tuji otorinolaringolo-gi za neuradni zaključek strokovnega srečanja odšli v neko zidanico
nad Metliko na pečenega janjcKa in belokranjsko kapljico. Le zakaj v zidanico in ne v kakšen hotel?
Vprašujem se, ali smo zato slabi kletarji, ker nas ob trgatvi oziroma prešanju grozdja ni treba nadzorovati, koliko vode tedaj porabimo. ŠENTJERNEJSKI VINOGRADNIK
DELO KLUBA OZN
Člani kluba OZN v Domu za učence Majde Šilc v Novem mestu smo imeli pester maj. Ogledali smo si barvni film Nuklearno odštevanje, po projekciji pa se je razvil zanimiv pogovor med učenci in vzgojitelji o oboroževanju in mirovnih pogajanjih. Zadnji dan maja smo pripravili tekmovanje na temo Vojaški bloki. Zmagal je Marko Režek.
IRENA ŠPEHAR Dom za učence M. Šilc Novo mesto
šestdesetletnik
Te dni praznuje šestdesetletnico Bojan Brezovar, upokojeni upravitelj osnovne šole v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končanem učiteljišču in krajšem službovanju v Bohinju je več kot 30 let učil in vodil šolo v Šentrupertu. Ker je domala ves čas po osvoboditvi aktivno deloval v Šentrupertu kot učitelj, kul-tumo-prosvetni in družbenopolitični delavec in bil uspešen sooblikovalec napredka kraja in celotne trebanjske občine, je ob upokojitvi zapustil nepozaben vpliv na kraj in ljudi.
Za svoje delo je prejel različna družbena priznanja, med njimi priznanje občine Trebnje. Dobil pa je
ARTIČE 82
Prebivalci Artič in okoliških vasi se že z vso vnemo pripravljamo na tradicionalno prireditev Artiče 82, ki bo letos potekala na temo o hrani. Posebnost letošnje prireditve bo v tem, da bodo v sprevodu, ki naj bi prikazal domiselnost ljudi in trud za hrano, sodelovale tudi druge krajevne skupnosti. V času prireditve bo več zanimivega: razstave, nastopi, srečanje pilialnih orkestrov, bobnarskih skupin itd. Da bodo Artiče lepo urejene pričakale goste, smo izvedli akcijo ..Očistimo naš kraj". Uspeh je bil lep. Pripravljeni smo na veliko prireditev Artiče 82.
ALENKA CIZL OŠ Artiče
SREČANJE MLADIH NOVINARJEV
Dva dni smo imeli v gosteh člane novinarskega krožka iz gunjske šoje, s katerimi si že nekaj let dopisujemo. Artiče so obiskali, ko so se vračali s hrvaškega republiškega srečanja na Reki. V parku smo posadili drevo prijateljstva, nato pa smo jim razkazali naše kraje in Kumrovec. Slovenija jim je bila všeč in po njihovih zagotovilih izleta dolgo ne bodo pozabili.
EVALD ROZMAN OŠ Artiče
S STAREŠINAMI NA PRIPRAVAH
V nedeljo, 6. junija, so se v Arnovem selu pri lovskem domu zbrali rezervni starešine artiške osnovne organizacije ZVRS. V treh skupinah so poslušali predavanja o topografiji in o orožju, ki je v rabi v naših enotah, nato pa so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško. Priprave bodo starešinam koristile na bližnjih izpitih, mladim, ki smo se udeležili vaj, pa so bile zanimivo doživetje.
EVALD ROŽMAN OŠ Artiče
BOGATO PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA - Preteklo soboto so Mirenčani pripravili bogato praznovanje krajevnega praznika. Že ob 8. uri zjutraj so se pomerili strelci, ob 9. uri je bilo tekmovanje mladih koscev in grabljic, v osnovni šoli pa je bila slavnostna seja skupnosti borcev Zapadnodolenjskega odreda in srečanje borcev III. bataljona I. brigade Vojske državne varnosti. Šolarji pa so imeli dan pred tem v taboru Zapadnodolenjskega odreda uro zgodovine. Popoldne je bila pri lovski koči v Zapužah proslava, na kateri je predsednik sveta krajevne skupnosti Maks Kurent opisal dosedanje dosežke in načrte za prihodnost. Na proslavi so podelili priznanja najbolj zaslužnim za razvoj krajevne skupnosti. Priznanje je prejela tudi osnovna organizacija ZSMS, v njenem imenu pa gaje sprejela predsednica Breda Kranjc. (Foto: J. Simčič)
„Ne razumem več pisanja"
Izseljenec John Sever iz Kanade očita, da uporabljamo v pisanju preveč tujk — Je časopis res nerazumljiv?
V dolgem pismu, ki nam ga je poslal v Kanadi živeči John Sever, je marsikaj zanimivega, nekaj napačnih, posplošenih stališč, nekaj pa tudi takšnega, kar nam daje misliti. Predvsem smo se zamislili nad tem, kar je napisal o časopisnem jeziku in razumljivosti pisanja v Dolenjskem listu. Kratek izvleček iz preobsežnega pisma je takle:
„Pišete nekakšno novo slovenščino, ki je izseljenci ne razumemo več, zato bi morali v časopisu objavljati še besednjak, kjer bi besedne spake slovensko pojasnjevali. Nekateri članki so napisani v takem jeziku, ki se mi zdi bližji angleščini in hebrejščini kot slovenščini, polni so takih besed: iniciativa, kompro-
OSNOVNI ŠOLI OTOCEC V PREMISLEK
Tone in Mimi Lapanje sta 37 let kot učitelja preživela na Otočcu, kjer sta mnogo časa posvetila učencem in šoli. Tone je bil tudi režiser in igralec, zelo rad pa je urejal šolsko drevesnico. Med domačini sta bila oba zelo priljubljena, zato menim, da bi bilo primerno z njunim imenom poimenovati pionirski odred otoške osnovne šole.
STANKO SKOČIR
misi, definicije, tendence, integracija, konstituiranje, koncept, voluntarizem, strategija, investicije itd. To je sramota za materin jezik. Ljudstvo takšnega jezika ne razume. O tem sem se prepričal tudi na obisku v domovini. Že od leta 1928 sem v tujini in ljubim materin jezik."
JOHN SEVER KANADA
Srečanje z mladino na Ljubelju
12. junija dopoldne
Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije vabi na 10. tradicionalno srečanje z mladino na Ljubelju, ki bo v soboto, 12. junija dopoldne. Tokrat bo za kulturni spored poskrbela občina Ljubljana-Bežigrad;že v petek se bodo na Ljubelju zbrali mladi likovniki iz osnovnih šol Bežigrada in Tržiča, prišli pa bodo tudi njihovi vrstniki iz Celovca, Gorice in Trsta. Risali bodo današnji Ljubelj in njegovo okolico, pa tudi predstavo po pripovedovanju, kakšen je bil Ljubelj kot taborišče smrti in podružnica zloglasnega Mauthausna. Izdelke bodo razstavili v soboto v dveh velikih šotorih.
Občinske delegacije in bivši politični zaporniki, interniranci in izgnanci bodo v soboto prišli na Ljubelj z borčevskimi pra pori, prinesli pa bodo tudi ven ce. Letos jih bodo položili tudi pred novi Titov spomenik na vrtu ljubeljske karavle graničarjev, ki edina v državi nosi ime v spomin na velikega državnika in borca za svetovni mir.
tudi največje priznanje, ki ga učitelj lahko dobi, priznanje krajanov, daje njihov, da je s svojim zgledom in delom vzgojil mlade generacije v zavedne in delovne člane naše socialistične skupnosti. Prav zaradi tega priznanja Bojan tudi v pokoju ne miruje, še vedno je med najaktivnejšimi družbenopolitičnimi delavci Šentruperta kot predsednik krajevne organizacije SZDL in še naprej najtesneje povezan s krajem, z ljudmi in njihovimi problemi.
Bojan Brezovarje bil neutruden, tih in discipliniran učitelj in ravnatelj, ki je za vzorno vodenje svoje šole, razvijanje tovariških odnosov v kolektivu in širše žel zaslužena priznanja vseh za vzgojo in izobraževanje odgovornih in zainteresiranih dejavnikov. Stanovski tovariši se pridružujemo čestitkam ob tvoji šestdesetletnici. Izrekamo ti priznanje in občudovanje za aktivno vsestransko sodelovanje v aktivu ravnateljev dolenjskih osnovnih šol. Pri tem se nam ob strokovnih aktivnostih, v katerih si sodeloval, pojavljajo pred očmi tudi tvoji zabavnohumoristi-čni nastopi v nepozabnih likih (de-klamator, tercijalka idr.), s katerimi si večkrat popestril naša srečanja. Dragi Bojan, ob 60-letnici ti želimo še dolgo vrsto let veliko dobre volje in zdravja.
Prijatelji
REGATA PRED PREIZKUŠNJAMI -730 km dolgo pot po Savi, je že na začetku privabila na bregove najdaljše reke pri nas in krški ost več sto občudovalcev in kibicev. Kmalu po startu pa so morali člani odprave potegniti čolne na suho zaradi jezu pri jedrski, v drugo pa so stopili na kopno v petek še ob sotočju Krke in Save na Čatežu, da so bolje obremenili tovorni gumijasti čoln, in se naposled za kakšna dva tedna poslovili od svojih domačih. (Foto; P. Perci
DOLENJSKI LIST
Še: Romski konji v mladi pšenici
M
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUB L J ANA
TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE
objavlja prosta dela in naloge
1. SNAŽILKE
2. SEFA KUHINJE I
Delo se združuje za nedoločen čas.
Pogoji pod 1:
nedokončana osemletka; poskusno delo traja 1 mesec pod 2:
šola za gostinske poslovodje (kuharska smer) ali poklicna gostinska šola za kuharje in z delom pridobljena delovna zmožnost, 5 let na ustreznih samostojnih delih v kuhinji, izpit iz higienskega minimuma; poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v 15 dneh na naslov: Tozd Veleblagovnica NAMA Kočevje, Kočevje, Trg zbora odposlancev 20. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
384/23-82
djuro sala)
Tovarna celuloze in papirja ,,Djuro Salaj" Krško - TOZD PAPIR
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
Pogoji:
— PK, osnovna šola, priučitev
— 3—6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
II. ZAVIJANJE ZVITKOV PAPIRJA - za 1 delavca
Pogoji:
— PK, osnovna šola, priučitev
— 3—6 mesecev delovnih izkušenj .
— delo 3 izmenah
III. POMOČ PRI PREVIJANJU IN PRIPRAVI STROCNIC — za 1 delavca
Pogoji:
— PK, osnovna šola, priučitev
— 3—6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.	\
Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
377/23-82
3
novoles
, NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO-STRAŽA, n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VOZNIKA OSEBNEGA AVTOMOBILA
z naslednjimi pogoji:
— končana šola za poklicne voznike
— najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 45 dni.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
379/23-82
ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe, bo na licitaciji 16. junija 1982 ob 7. uri v Zdravstvenem domu Krško odprodala 1 sanitetni avto znamke OPEL, letnik 1974.
385/23-82
I Komisija za štipendije pri ! ŠOLSKEM CENTRU SEVNICA
razpisuje za šolsko leto 1982/83
3 štipendije na PA — razredni pouk 2 štipendiji na PA — glasbena vzgoja
Prošnjo z dokazili (potrdilo o vpisu) dostavite najkasneje do 1. julija 1982 na naslov:
Šolski center, Sevnica, Trg svobode št. 42.
383/23-82
!. POMOČ PRI VLAGANJU LESA - za 2 delavca j
r
SVET OŠ DR. MIHAJLA ROSTOHARJA, KRŠKO,
objavlja prosta dela in naioge
HIŠNIKA - KURJAČA
za nedoločen čas, s pričetkom dela 1. 9. 1982 in 3-mesečnim poskusnim delom.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— KV ali VKV delavec ustrezne smeri
— izpit za kurjača centralne peči
— šoferski izpit B kategorije
— najmanj dve leti delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
Prednost pri izbiri imajo kandidati z bivališčem v bližini šole.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja Krško.
O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
381/23-82
KRKA, tovarna zdravil Novo mesto
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe razpisuje :
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenega vozila kombi IMV 2200 D, letnik 1976, in kasona tovornega avtomobila Mercedes, tip 1113.
Licitacija bo v ponedeljek, 14. junija,‘ob 12. uri v Ločni.
382/23-82
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled,n.sol-o. TOZD Konfekcija Kočevje, n. sol. o. Kočevje, Ljubljanska 7a
Razpisna'komisija pri delavskemu svetu TOZD Konfekcija Kočevje
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJA TOZD KONFEKCIJA KOČEVJE
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- a) da imajo višjo izobrazbo in 3 leta uspešnih delovnih izkušenj,
b) da imajo srednjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj,
c) da vsaj pasivno obvladajo nemški jezik
d) da imajo ustrezne moralno—politične kvalitete, ki se kažejo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve, ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Izbrani delavec bo razporejen na razpisana dela in naloge za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe terTfokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po dnevu .veljave razpisa na naslov Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o.. Bled, Kajuhova 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve.
376/23
23-82
■ »•»»■■»■B*«***"
Komisija za delovna razmerja ,,PUTNIK SLOVENIJA - TOZD TURIZMA IN GOSTINSTVA"
razpisuje
Prosta dela in naloge „NATAKAR I." v PE Trebnje
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana srednja gostinska šola
— 3 leta prakse pri opravljanju gostinske dejavnosti
— pasivno znanje tujega jezika
— strokovne in organizacijske sposobnosti
Kandidati združujejo delo z delavci TOZD za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene priglasitve s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v roku 10 dni po dnevu objave na naslov: PUTNIK SLOVENIJA-TOZD TURIZMA IN GOSTINSTVA, Ljubljana, Miklošičeva 17, z oznako ..Komisija za delovna razmerja".
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
375/23-82
ZAHVALA
V 53. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, brat
in stari oče
ALOJZ KORDIŠ
Trata XIV/IO, Kočevje
Ob boleči tz.gubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga sprcmili*na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam LIK, INKOP, Kovinar, Tekstilana, mizarstvo Breg, ZZB, PD Kočevje, pevcem, godbi, gasilskim društvom, govornikom ter duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem šc enkrat iskrena hvala!
Žalujoči, žena Albina, sinovi z družinami, mati, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina, nečaka in bratranca
JOŽETA FLORJANČIČA
iz Malih Poljan
p"jatelJem' znancem> sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v zli l pn. L P°k°Jneniu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani . SC zahva|lJuJemo podjetju Dolenjka in zastopniku za poslovilne besede gasilcem >* z-ihv.in!!Tr° 'Vi01ov‘lne bese<Je, Jožici Matko za poslovilne besede pred domačo hišo. Posebno prisrfna hvala'	°m	1Z	Skocjana	za	lepo	opravljeni obred in vsem mladincem. Še enkrat
Neutolažljivi: mama in ostalo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
Št. 23 (1713) 10. junija
1982J
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
:. r«*
janez bogataj
Ali želite spoznati sebe, svoje sorodnike in prijatelje?
Ali želite imeti spomin na mlin, v katerem ste delali?
Ali želite videti mlin, v katerega ste nosili mlet žito?
To in še mnogo več boste našli v knjigi Janeza Bogataja ..Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke' .
NAROČILNICA
Ime in priimek .....................................
Točen naslov .......................................
Št. osebne izkaznice  ..............................
Zaposlen(a) ........................................
Nepreklicno naročam .... izvod(ov) knjige „Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke" po ceni 600 din za izvod. Obvezujem se, da bom knjigo plačal v 15 dneh po prejemu računa.
Kraj in datum................................ Podpis
I
. NOVOLES", LESNI KOMBINAT	_____
NOVO MESTO—STR A2 A, n. sol. o. ^Lw_.oc TOZD SIGMAT BRESTANICA nOVOISb
Delavski svet TOZD SIGMAT Brestanica razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA PRIPRAVE DELA
z naslednjimi pogoji:
— višja šola strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
-- moralno-politična neoporečnost	.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po Poteku razpisnega roka.
378/23-82
PREDSEZONSKA RAZMIŠLJANJA
Portorož
C/HL4H'
— S turistično propagando v tujini smo nekoliko v zamudi, vendar mislim, da še ni vse izgubljeno. Turistom bi morali ponuditi nekaj tipično našega — domačega.
— Tako je, presenetimo jih z višjimi cenami!
BLED - Hoteli Golf, Park, Krim Kompas, Svoboda in Lovec so zasedeni, za hotela Toplice in Jelovica pa priporočajo rezervacije. Zasebne sobe oddajajo agencije Alpetour, Generalturist in Kompas. Muzeja na gradu in na otoku sta odprta vsak dan. Na gradu je odprta tudi restavracija.
KRANJSKA GORA - Vsi hoteli so le delno zasedeni, zato je možno povsod dobiti prosta ležišča Dovolj prostora je tudi v zasebnih turističnih sobah.
Odprte so tudi Erjavčeva koča, Mihov dom Tičarjeva koča. Poštarski dom Koča pri izviru Soče, koča v Krnici in koča v Tamarja
CELJE — Do 30. iunija je v veliki dvorani dOma JLA razstava ,:Vstaja v Jugoslaviji leta 1941' .
JEZERSKO - 12. iunija organizira Gozdno gospodarstvo Kranj REPUBLIŠKO PRVENSTVO SEKAČEV.
ŠENTVID PRI STIČNI - 20. junija bo 13. tabor slovenskih pevskih zborov. Kot ponavadi pa bodo na večer pred taborom v številnih dolenjskih krajih koncerti, na katerih bodo nastopali prijavljeni zbori pod geslom POJO NAJ LJUDJE.
PRAZNIK ČEŠENJ
V nedeljo, 13. iunija, bo Turistično društvo Dobrovo v Brdih organiziralo tradicionalni , Praznik češenj". Športne in kulturne prireditve se bodo pričele že dan prej. V nedeljo pa bo aktiv zadružnih žena pripravil kulinarično razstavo slastnih češnjevih jedi. Zanimiv bo tudi kmečki sprevod, na katerem bodo prikazali starodavne briške kmečke običaje. Prodajali bodo češnje in briško vino.
NOV MEDNARODNI MEJNI PREHOD
V soboto, 29. maja, so dosedanji prehod za maloobmejni promet pri Lipici, oziroma Bazovici prekategorizirali v mejni prehod za mednarodni promet. To pa pomeni, da bodo lahko čezenj potovali domači in tuji potniki s pptnimi listi in ne le obmejni prebivalci z maloobmejnimi prepustnicami.
Novi mejni prehod bo v veliki meri pomagal razbremeniti bližnja prehoda Fernetiči pri Sežani in Krvavi potok pri Kozini, saj bo preko lipiškega prehoda lahko potovalo kar 3,5 milijona potnikov.
lYZ
Mercator - Rožnik
tozd Gradišče Trebnje
prireja
Mercator
4. TRADICOIMINI SEJEM POHIŠTVA
v telovadnici stare osnovne šole v Trebnjem
od 7.-19. jun. *82
vsak dan od 9. do 18. ure	z
NUDIMO VAM:
7-10% popusta proizvajalcev na razstavljeno blago 3 - 5 % popusta proizvajalcev na prodano blago v času razstave
— potrošniški krediti
— brezplačna dostava na dom dO|25 km
ZANIMIVI IZLETI
NOVO MESTO - V Globtourovi poslovalnici so pripravili številne zanimive izlete po domovini in zamejstva Med najzanimivejše velja izlet skozi novi tunel pod Učko (najdaljši cestni tunel v Jugoslaviji) in preko Titovega mostu na otok Krk. Prenočevanje pa je organizirano v Cri-kvenici. Pot vodi skozi izredno zanimivo pokrajino med prijazne ljudi. Izlet traja 2 dni in je namenjen zaključenim skupinam kot posameznikom.
Prav tako 2-dnevrdfcžlet so pripravili na avstrijsko Koroško z obiskom slovenskih krajev. Prenočevanje je prav tako v slovenskem kraju Sekira ob Vrbskem jezeru, v hotelu Korotan. Ta izlet sodi v okvir povezovalnih stikov s slovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu. Obiski iz matične domovine prispevajo k večji nacionalni zavesti naših rojakov.
Za Novomeščane in sploh Dolenjce je Prekmurje že kar oddaljeno, da bi se samostojno odločili za izlet. Novomeški Globtour je pripravil 2-dnevni izlet z obiskom Radencev, vinske kleti v Ljutomeru, značilne kmetije, s piknikom v vino gradniškem okolja Za mnoge pa' bo najbrž zanimiv ogled izdelovanja pristne prekmurske keramike.
pri Globtouru pravijo, da svoje goste vozijo s sodobnim 54-sedež-nim avtobusom Mercedes 303, ki omogoča potrebno udobje na daljših izletih.
NOVO IGRIŠČE NA SENUŠAH
Na Senušah so si vaščani, pred vsem mlajši, ki so povezani v TVD Partizan, pri stari šoli uredili športno igrišče. Opravili so okoli 400 udarniških ur, pesek pa so kmetje zastonj vozili kar s svojimi traktorji. Igrišče bo stalo okrog 850 tisočakov. Žc konec junija pričakujejo asfalt, čeprav ne bi seveda imeli nič proti, če bi do asfaltne preproge prišli že do 17. junija, ko praznujejo krajevni praznik. Sredstva je primaknila tudi krška temeljna telesno-kulturna skupnost- Letos pa naj bi poleg, prav tako udarniško, saj so Senušani vajeni trdega dela, zgradili še otroško igrišče.
§?w
ODBIJAČ VLEKEL DEČKA
3. junija opoldne je Prane Berko-pec z Male Cikave peljal tovornjak od Šentjerneja proti Novemu mestu, , ko mu je pri Malem Slatniku pripeljal nasproti kolesar, 14-letni Stanko M. Stanko je tik pred srečanjem s tovornjakom izgubil ravnotežje in padel na levo stran ceste, tako da je Berkopec, ki je močno zavri, z odbijačem potegnil dečka za seboj in ga vlekel še 18 metrov. Stanko jo je na srečo odnesel le z lažjimi poškodbami.
n
VHOD V PREDOR POD UČKO - Za varnost v najdaljšem jugoslovanskem cestnem predoru skrbijo številne zapletene naprave in alarmni sistemi, ki so skoncentrirani v glavni stavbi. Tu so tudi številne razgledne točke, restavracija, ambulanta in drugo. (Fotografija: J. Saje)
vabljeni!
Mercator
Mercator — Rožnik tozd GRADIŠČE Trebnje
ASTRA - DO MALOPRODAJA
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA
61000 LJUBLJANA. BEŽIGRAD 6	m
OBIŠČITE NASO PRODAJALNO TEHNIČNEGA BLAGA V NOVEM MESTU, CESTA HEROJEV 44 POJASNILA NA TELEFON: (068) 25-235
NUDIMO VAM:
— talne in stenske obloge
— barve, lake, lepila, čistilna sredstva
— vsa sredstva za osebno zaščito pri delu (delovne obleke, halje, dežne plašče, rokavice, obutev, čelade)
— izdelke iz gume (cevi, plošče, profile)
— izdelke iz plastike
— vse za hišno kanalizacijo, juvidur profile in plošče, plastično galanterijo)
— tesnilne materiale (tekstolit, pertimaks, tesnit)
— pleksi steklo
OBRATOVALNI ČAS: 7,30 do 17. ure,ob sobotah od 7,30 do 14. ure Če ste doslej kupovali v naših trgovinah v Ljubljani, vam bo odslej pot delno prihranjena. Priporočamo se za obisk naše nove novomeške trgovine in vas vabimo, da ostanete naši zvesti kupci.
DOLEHJSKI UST
(TELEVIZIJSKI SPORED
11. VI.
petek
17.25 POROČILA
17.30 MAK OB PROGI, skopska
oddaja za otroke
18.00 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI
18.30 OBZORNIK 18.45 JOGA IN
ZDRAVJE,
izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30. DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 -VČERAJ - ZA JUTRI: NOVA DOBA
Kako se je življenje na Slovenskem obračalo avgusta 1954, dva meseca po koncu zadnje vojne? Dokumentarna oddaja bo najprej prikazala, kako smo poskrbeli, da so otroci nekaj časa preživeli po kolini-jah. Ljudje v Trbovljah so morali prenočevati pod kozolci, polnoletni so na karte lahko dobili tudi pol litra vina, povsod je bilo v teku prostovoljno obnavljanje domovine, sodišča so imela polne roke dela z zaplembami in sekvestri premoženja, lastnino nemške države, tujih državljanov, vojnih zločincev n njihovih pomagačev. AVNOJ je prevzel začasno vlogo narodne skupščine, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj je napovedal priprave za splošne volitve . . .
20.40 NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.55 GOSPOD HORN, oddaja iz ameriške nadaljevanke
21.45 NOČNI KINO: CENA PREŽIVETJA Film, ki ga je za zahodnonemško-francosko koprodukcijo posnel Hans Noever, bo prikazal poprečne-
ga ameriškega državljana, njegova dva odrasla sinova in pridno ženo, ki skrbi za dom. Mož je zaposlen, v dveh desetletjih se je dokopal do ugleda vestnega delavca, nekega dne pa iznenada prejme računalniško sporočilo, da je odpuščen. Njegova reakcija je nenavadna: kupi puško in ustreli pet poslovnežev, ki so menda krivi za njegovo odpustitev iz službe. Mirno se prepusti roki pravice, do procesa pa ne pride in ne pride, podjetje je prišlo v zelo kočljiv položaj in noče tvegati, afera bi ga pokopala. Zgodba je narejena po resničnih dogodkih, zato je imel režiser precej težav, da je sploh lahko začel filmanje. Igrajo Michel Piccoli, Martin West, Marilyn Clark, Suzie Galler, Daniel Rossen in drugi. 23.25 POROČILA ’
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Dvorišče (otroška oddaja) 18.15 Namesto top liste - 18.45 Telestart (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni atelje - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Ritem razvoja (dokumentarna oddaja) -21.55 Bes (ameriški film)
12. VI.
sobota
1
8.00 POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: POJOČE URE
8.20 B. Žužek: ZLATOROG
8.35 MI SMO MALI MUZIKANTI: DIRIGEN
9.05 MAK OB PROGI, skopska oddaja za otroke
9.35 GUSARJI KAPITANA GANC-HA, brazilska otroška oddaja
10.05 NOVO VZNEMIRJA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
11.05 ČLOVEKOVO TELO: BIOLOŠKA OSNOVA MIŠLJENJA
11.35 V DEŽELI ZLATEGA RUNA, dokumentarna oddaja
12.05 in 17.15 POROČILA
17.20 PRIMER STARODAVNIH ASTRONAVTOV, angleški mladinski film
Poljudnoznanstveni film, v katerem nastopa tudi znani raziskovalec preteklosti Erich von Daeniken, bo skušal odgovoriti na vprašanje, ali je moč najti dokaz za obstoj had-zemeljske inteligence. Film je zrežiral Graham Massey.
18.50 NAŠ KRAJ: TURNIŠČE Vas, ki se je nekoč imenovala Črnec, premore tovarno Planika, ima bogato zgodovino, dokaj razvito kmetijstvo. O tem in še o čem bodo govorili „varošanci“, tako sami sebe imenujejo ljudje, in to zavoljo mestnega privilegija, ki je bil tej ravninski vasi podeljen 1548.
19.05 ZLATA PTICA: SMRKAV-CEK, japonska pravljica 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 20.00 KRIŽANKA
21.40 ZRCALO TEDNA, oddaja o političnem dogajanju
21.55 URE OBUPA, ameriški film
William Wyler je film posnel po, istonaslovni drami Josepha Haysa. Gre za thriller, ki kaže beg zapornikov. Ti se skrijejo v neki predmestni hiši, a prebivalci jih odkrijejo . . Film ni nič posebnega, odlikuje pa se po izvrstnih igralskih upodobitvah posameznih junakov, igrajo Fredric March, Humphrey Bogart, Martha Scott, Arthur Kennedy, Gig Qoung, Dewey Martin in drugi.
23.40 POROČILA
17.00 Zmajeve otroške igre - 18.00 Človek in pol (humoristična oddaja) - 19.00 Narodna glasba: Ansambel Slovenija - 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert zabavne glasbe - 20.30 Pisatelji revolucionarji - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota -22.15 Dokumentarna oddaja
13. VI.
nedelja
1
9.15 POROČILA
9.20 ŽIVŽAV, otroška oddaja
10.20 J. London: MARTIN EDEN
11.15 KAŽIPOT
11.35 CEZ TRI GORE: OKTET MARLES
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Prvi prispevek današnje oddaje bo podrobno govoril o košnji in načinih spravila sena, posebna pozornost bo veljala siliranju trave, to se namreč kljub številnim prednostim še vse prepočasi uveljavlja pri kmetovalcih. Franc Vihar iz Ješence je eden redkih slovenskih zasebnih živinorejcev, ki premore 140 pitancev, od teže 100 do 600 kilogramov pa jih zredi s pretežno doma pridela-
no krmo. Govor bo še o osuševanju in zložbi zemljišč na Dravskem polju, o gozdarjih, ki so se udeležili nedavnega svetovnega srečanja v Ljubljani, in še o čem.
13.15 POROČILA 15.50 NEKAJ VELIKEGA, ameriški film
Za to nedeljsko popoldne so televizijci pripravili film, ki bo razveselil ljubitelje vesternov. Zgodbe ne kaže povzemati, dodajmo le, da ne manjka napetih akcij, ljubezni, maščevanja itd., režiserske posle je opravil Andrew V. McLaglen, ki velja za dostojnega naslednika J. Forda, igrajo pa Dean Martin, Brian Keith, Honor Blackman, Carol White in še kdo.
17.25 POROČILA 17.30 ZAKAJ IN ZATO
Današnja oddaja bo posvečena nogometu, o tej igri, njenem izvoru, pravilih in drugem bo govoril Branko Elsner.
18.00 ŠPORTNA POROČILA 18.10 RISANKA
18.20 OTVORITEV SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA, prenos iz Barcelone
18.50 ARGENTINA : BELGIJA, prenos nogometne tekme
20.54 ZRNO DO ZRNA
21.00 DNEVNIK 21.25 VREME
21.30 S. Zaninovič: VOJAKI „■
22.20 ŠPORTNI PREGLED
22.50 POROČILA
15.00 Igrani film - 16.15 Nedeljsko popoldne 17.45 Glasbeno popoldne - 19.30 Rezerviran čas -
20.00 Velikani jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Na pragu smrti (oddaja iz ameriške nadaljevanke)
14. VI.
ponedeljek
15.00 POROČILA
15.05 KMETIJSKA ODDAJA
Film nazorno kaže lastnosti kremenovega kristala, njegovo raznovrstno uporabo, ne nazadnje pa tudi postopek za pridobivanje kremenove ploščice, ld daje uram izredno natančnost.
18.30 OBZORNIK
18.45 JAZZ NA EKRANU: VELIKI ORKESTRI RTV NOVI SAD 19.15 RISAKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
19.58 BRAZILIJA : SOVJETSKA ZVEZA, prenos nogometne tekme
21.50 A. Mercero: NOC DIPLOMIRANCA
Vsa zadeva, ki jo obravnava španska televizijska drama, se odvije v eni noči. Domov se vrne mladi diplomarit, vesel je, pričakujejo ga
16.05 ITALIJA : POLJSKA, prenos nogometne tekme .
18.05 UPORABA KREMENOVIH KRISTALOV
Kremenov kristal ali, popularnejše imenovan kvarc, so angleški filmarji uporabili za izgodišče filma, s katerim so svojo znanstveno-tehnič-no filmsko proizvodnjo zastopali na nedavnem beograjskem festivalu.
DOLENJSKI LIST
starši, zaročenka, bodoči tast in tašča. Vse je pripravljeno za praznovanje, med zabavo pa se zgodi marsikaj. Fant spozna, da ne bo mogel iti po poti, kakršno so mu določili starši, odloči se za samostojnejšo, a nevarnejšo pot. In tako se ob zori znajde sam, vsi so ga zapustili, toda on je le pridobil svobodo. Dramo je zrežiral Jose A. Mercero, igrajo pa Roman Q.M. Ayones, Lola Herrera, Angel Picazo, Nadia Morales in drugi-
23.00 POROČILA
18.15 Ilustrirane zgodbe (prištinska otroška oddaja) 18.30 Pesem v ateljeju (otroška oddaja) 19.00 Dnevnik 19.30 Rezerviran čas 20.00 Znanost 21.00 Poročila 21.10 Zabavnoglasbena oddaja
15. VI.
torek
16.00 POROČILA
16.05 PFiRU : KAMERUN, prenos nogometne tekme
18.00 PISAN SVET: KAKO JE KUSOV TONE STOPIL NA MRAK
Danes, ko bodo predvajali to oddajo, Toneta Ivančiča ni več, umrl je. Zato bo ta televizijski izdelek dostojna počastitev njegovega spomina. 'fone Ivančič, Kusov Tone po domače, je bil partizanski učitelj, pri 82 letih pa je bil neverjetno
bistrega duha, spominjal se je svojih otroških let, izjemno živo pa je znal pripovedovati tudi pravljične zgodbe, ki jih jv mladih letih slišal od drugih.
18.30 OBZORNIK
18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 NEKJE NA DNU
Oddaja bo govorila o nasilju, ki je staro, kakor človeški rod. Po podatkih pristojnih služb je bilo lani na Slovenskem 3.825 pretepov, 354 hudih telesnih poškodb, 593 primerov drznega vedenja, 96 posilstev,
108 ropov, 38 umorov, 335 prime-rov nasilniškega obnašanja in p°5'_ Nasilneži so med nami. Zakaj s° ljudje taki, o tem bo razmišljal dokumentarna oddaja, ki jo je zrežiral Igor Pediček.
20.45 L Silone: FONTAMARA, oddaja iz italijanske nadaljevanke 21.40 V ZNAMENJU '
18.15 Otroška oddaja 19-00 Dnevnik - 19.30 Knjige in misli -20.00 Narodna glasba - 20.45 Sremska fronta - Kota 122 (dokumentarna oddaja) 21.30 Poročile 21.35 Iz koncertnih dvoran - E-Matačič: Simfonija
16. VI.
sreda.
1
JUDJE
St iS-b t
16.00 POROČILA
16.05 ANGLIJA : FRANCIJA, prenos nogometne tekme
18.00 GUSARJI KAPITANA GANCHA, brazilska otroška oddaja
18.30 OBZORNIK 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: KING KONG V času, ko je nastal ameriški film
z gornjim naslovom, je upadalo zanimanje za vojaške in gangsterske filme, dostojneži pa so s filmskih platen preganjali razgaljene lepotice, erotiko, poljube ipd. Cenzura pa
18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ŠENTVID PRI STIČNI
ni napadala t.i. grozljivih filmov. In tak je Kong Kong, delo o orjaški opici, ki terorizira New York. Sce^ narij so naredili po literarni predlo?1 Edgarja Wallacea, 1933 sta film zrežirala Merian C. Cooper in Ernest Schoedsach, igrajo pa Robert Armstrong, Fay Wray, Bruce Cabot, Frank Reicher in drugi.
21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.45 V ZNAMENJU
18.15 Zgodbe iz gozda (otroška oddaja) - 19.00 Dnevnik - 19.30 Narodna glasba - 19.50 Španija1 Honduras (prenos nogometne tekme) — 21.50 Velike zarote - 22-40 Dnevnik
16. VI.
četrtek
1
16.)) POROČILA
16.05 CILE : AVSTRIJA, prenos nogometne tekme
18.00 LOLEK IN BOLF.K, poljska risanka
18.10 PEDENJŽEP: HARFA NA OBISKU
LLA1
Tokratna lutkovna oddaja bo mladim gledalcem prikazala harfo, jim pojasnila, kakšen inštrument je to. Razlagala in na harfo igrala bo Pavla Uršičeva.
18.30 OBZORNIK
18.45 MLADI ZA MLADE: FESTIVAL
Malokatera država premore toliko festivalov kot Jugoslavija, med tovrstne prireditve pa sodi tudi festival bratstva in enotnosti mladih. Letos je bil festival (že 27. po vrsti) v Kranju. Oddaja bo prikazala glavne značilnosti letošnjega srečanja mladih, srečanje, ki bi po mnenju mnogih že lahko dobilo vsebinske in oblikovne novote druženja mladih.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
19.58 JUGOSLAV1JJA : SEVERJA IRSKA, prenos nogometne tekme
21.50 PORTRET:	BOJAN ADAMIČ
22.30 V ZNAMENJU
18.15 Rumena packa (otroška oddaja) - 19.00 Dnevnik - 19-3® Filmski večer
Kr*
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 11. VI.
8.05 Radijska širla za nižjo stopnjo. 8.35 Glasbena pravljica (J. Osredkar: Janko in Metka). 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Škatlica z godbo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa dežela bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 — 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 12. VI.
8.05 Pionirski tednik. 9.05 Zapojmo pesem. 9.20 Komorni intermezzo.
10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Svetovna reportaža. 11.05 Zborovska glasba. 11.40 Povabilo na ples. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Glasbena panorama. 17.00 Zunanjepolitični	magazin. 18.00 Poje mezzosopranistka Božena Glavak. 18.30 Mladi mladim. 9.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za Slovence po svetu.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni pro-
NEDELJA, 13. VI.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Slovenski pesniki otrokom). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo. 13.20 Za kmetijske proizvajalec.
14.05 Humoreska tega tedna (iz. kluba 12 stolov). 14.25 Z malimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nad doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz. notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Ž. Petan: Monolog moškega o ženskah). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke glasba 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 14. VI.
8.05 Aktualni problemi marksizma. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Zbori na koncertnem odru. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Savinjskih sedem. 20.00 V delavnici J. Haydna.
21.05 Iz naše diskoteke. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05-4.30 Nočni program.
TOREK, 15. VI.
8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli J RT. 21.05 Radijska igra (L. I uIga: Vročične ure). 22.30 Iz. musiealov in glasbenih revij. 23.05
Lirični utrinki. 23.10 Paleta popeV|j jugoslovanskih avtorjev. 0.05 —4.30 Nočni program.
god®-
SREDA* 16. VI.
8.05 Pisan svet pravljic in zgo 8.30 Izbor v sredo. 9.05 7. glasbo dober dan. 10.40 Lokalne radijs^ postaje se vključujejo. 11.35 pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 zabavni orkestri. 12.30 Kmetijs* nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudsM glasbene kulture. 14.05 Razmik® mo ugotavljamo .	14.25	Naši	p0'
slušalci čestitajo in pozdravljal0' 18.00 Zborovska glasba v prostori1 in času. 18.15 Naš gost. 18.30 Mlaj-1 na glasbenih revijah in tekmovanji!1-19.45 Minute z. ansamblom &otl? Franka. 20.00 Istra v .zborovsK1 pesmi. 20.25 Glasba M. Ra^1®-
21.05 Odlomki iz A. Smarcglia opc re Istrska svatba. 22.30 Revija venskih pevcev zabavne glasbe-
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Ja*1 pred polnočjo. 0.05 4.30 Nočfll program.
ČETRTEK, 17. VI.
8.05 Radijska šola za višjo stopril0-8.35 Mladina poje. 9.05 7. glasb0 dober dan. 11.35 Naši plesi 1 pesmi. 12.10 Znane melodije. D-Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi d vasi. 14.05 Mehurčki. 14.20 K0" cert za mlade poslušalce. 14.40 Jc? _ kovni pogovori. 18.00 Z ansainbl0 Borisa Kovačiča. 18.15 Lokalne dijske postaje se vključujejo. 1°-', Klavirski kvartet G. Mašeka. 19-Minute z ansamblom Bojana Adan1 ča. 20.00 Četrtkov večer domač1 pesmi in napevov. 21.05 Litef111^
večer. 21.45 Lepe melodije
 ------------  l,v	jn. nieiou.j- _
Plesna glasba iz jugoslovanskih » dicv. 23.05 Lirični utrinki. 23-Mozaik lalike glasbe. 0.05"*- y Nočni program.
SBr?' evr%Lrl>Cltl,L>lKt• l*ž tl'r.TThsŠrli'«^
kultura
in
izobra-
ževanje
KOVINARJI SLIKAJO IN KIPARIJO - V krški galeriji odprta razstava kaže le del likovne ustvarjalnosti slovenskih kovinarjev.
kinoma slikajo, manj kiparijo, zato tudi na omenjeni razstavi Prevladujqo slike. (Foto: I. Zoran)
Kovinarji kot likovniki
V krški galeriji na ogled likovna dela slovenskih kovinarjev — Med razstavljalci tudi več Dolenjcev
ljubiteljska likovna ustvaijal-post delavcem v slovenskih pro-j^odnih organizacijah ni tuja.
Oa je še posebno dobro razvita v kovinarskih delovnih organizacijah, dokazuje tudi obsežna razstava, ki so jo v počastitev istega proizvodno delovnega tekmovanja slovenskih kovinarjev 4. junija odprli v Krškem.
^a otvoritvi so med drugim poudarili, da je bil odziv na razpis za to razstavo tolikšen,
“a ni bilo moč vseh del prikazati v galeriji, zato jih je večje število na ogled tudi v Delavskem domu Edvarda Kardelja.
„Spev rodni zemlji" za obnovo gradu
Kostanjevica bo večjo vsoto za letos nameravana dela v gradu in Galeriji Božidar Jakac zbrala s prodajo reprodukcij umetniških del Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja ter Jožeta Gorjupa in stenskega koledarja s trinajstimi ilustracijami, Martina Krpana" — Oktobra predvidena otvoritev stalne zbirke Franceta Kralja
KostanjevLški grad, pod streho katerega je med drugim Galerija Božidar Jakac z zbirkami umetniških del Božidaija Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa ter v njenem .podaljšku' znamenita slikarska zbirka starih mojstrov iz pleterske kartuzije, še vedno čaka petičnih mecenov in pridnih rok, da bi ga zadovoljivo prenovili. Čeprav poteka sanacija že nič manj kot tri desetletja, se do zdaj ni posrečilo več kot obnoviti približno tretjino velikega starinskega objekta nekdanjega cistercijanskega samostana. Večji del poslopja je še vedno brez stropnih vezi in prečnih zidov, tako da bi ga naravno zamajal tudi ne prehud potresni sunek.
Po besedah umetnostne zgodovine Nuške Kukovičič omenjena razstava potijuje znano ugotovitev, da se ljubiteljski likovniki še vedno v največji meri odločajo za realistično
upodabljanje sveta. Različne tehnike (olja, akvareli, grafike, kipi, reliefi itd.) dokazujejo, da med razstavljalci ni malo takih, ki iščejo nove izrazne možnosti. V teli primerih bi tudi že mogli govoriti o približevanju zahtevam.ki jih tovrstnim ustvarjalcem zastavlja umetnost
Sicer pa ni glavni namen razstave iskati na njej umetnine, marveč opozoriti obiskovalce na dejavnost, ki jo gojijo — poleg drugih kulturnih zvrsti - slovenski kovinaiji v prostem času. Če jo gledamo in pojmujemo tako, je razstava nadvse simpatičen pojav. Za nas Dolenjce še posebej, ker lahko med razstavljala odkrijemo ,,svoje” ljudi. Tako so med slikami v galeriji tudi tiste, ki so jih podpisali Franc Urbančič in Ljubo Skupek iz novomeške IMV, Janez Rajmar iz Črnomlja in Janko Butala iz Butoraja.
!. Z.
Koštanjcvičani in med njimi še zlasti tisti, ki so tako rekoč z vsemi svojimi močmi in znanjem vpreženi v kulturni voz kraja, se kajpak zavedajo, da od družbe, ki jo pestijo najrazličnejše težave, ne morejo pričakovati dovolj izdatne pomoči za svoj grad; da pa ne bi bil objekt še nadalje prepuščen svoji usodi in da bi uresničili nekatere načrte v njem, so se odločili, da bodo poskusili najnujnejša sredstva zbrati med prebivalstvom in delovnimi organizacijami v domači občim.
Poseben organizacijski odbor za obnovo gradu in prostorov galerij-
SEMINAR ZA ORGANIZATORJE KULTURE
Minuli petek je bil v Kočevju serpinar za organizatorje kulture v delovnih organizacijah. Zanj se je prijavilo 17, udeležilo pa le 10 organizatorjev kulture, in sicer po eden iz ZKGP, Itasa, Tekstilane, Žita, Lika, Kovinaija in Vzgojno-varstvenega zavoda in trije iz Melamina. Udeleženci so se na njem seznanili z vlogo in s pomenom organizatorja kulture v OZD, oblikami in metodami dela, načrtovanjem kulturnega življenja itd.
skih zbirk, ki ga vodi inž. Niko Kurent, je medtem že začel akcijo. Namen in pomen te akcije je odbor obrazložil v pismu, poslanem na številne naslove tistih, od katerih pričakuje pozitiven odziv, oziroma bodočih mecenov v zbiralni akciji.
Kot je razbrati iz omenjenega pisma, te celotna akcija zastavljena tako, da bodo delovni kolektivi in posamezniki dobili za nakazana sredstva ali opravljene storitve umetniške reprodukcije del Božidarja Jakca, Franceta in Toneta
Tudi ljubiteljstvo pozna črne ovce
To so slikarji, ki nastopajo samostojno — Večina dela organizirano — Izobraževanje dobiva pri ljubiteljskih slikarjih čedalje večji pomen — Letos prvič nadaljevalna kolonija
Veliko Slovencev slika. Nekateri menijo, da okoli 3000. To število pa je približno. Evidence so pomanjkljive. Zanesti seje moč le na podatke, ki jih imajo Akademija za likovno umetnost,
Društvo likovnih umetnikov in Združenje likovnih skupin. Koliko je tako imenovanih individualcev, ne pove nobena popisnica.
Ugotovili pa so, da nastopajo posamič in zunaj organizacij zlasti ljubitelji. Med slednjimi so malone vsi, ki se štejejo za naivce oziroma samorastnike. Morda zato, ker v Sloveniji ni društva ali 0rganizirane skupine za tovrstne likovnike.
Ljubiteljski slikarji nastopajo samostojno iz različnih vzrokov. Seveda so zavoljo takega delovanja trn v Peti vsem, ki delajo kot skupina P° vnaprej sprejetih pravilih. V teh pravilih je med drugim zapisano, da ne mote nihče razstavljati svojih del, dokler jih ne pregleda strokovna ZlIija. Strokovnjaki niso nič kaj prizanesljivi, zato se hoče ta ali oni 1Zo gniti srečanju z njihovo presojo, r® Poštenega in vztrajnega ustvarjalca pa še tako ostro kritiško mnen-^ n* bavbav. Slej ko prej se bo Poskušal dokopati do znanja, ki mu manjka in kar strokovnjak zlahka odkrije.
»Posamezniki, ki samostojno nastopajo ali celo razstavljajo (seveda s Pomočjo zasebnih znanstev), kvarijo *j8led ljubiteljskemu slikarstvu, ven-ar Pa tu lahko zelo malo naredimo, eprav se trudimo," ugotavlja umetnostna zgodovinarka Andreja Kob-!** Gale, strokovna sodelavka za kovno dejavnost pri' republiški ..KO- »Seveda take posameznike kušamo usmerjati, da bi se vključili
skupino, ki deluje na njihovem °bmočju,“ pravi. Likovnih skupin je V, ,.loveniji že okoli 80 in je v njih ^ judenih prek tisoč članov. Ker še ne sodelujejo z združenjem kovnih skupin, je uresničevanje enotnega in v okviru tega združenja Ustavljenega programa težje.
v programu dejavnosti, ki ga je ‘druženje sprejelo na zasedanju v ovem mestu, dopolnilo oziroma ‘^pililo pa na zasedanju in problemski konferenci pred meseci v Mari-oru> je bila močno poudarjena Potreba po izobraževanju članov li-ovnih skupin. Poleg tako imenovanega samaizobraževanja so se ustali-e nekatere oblike pridobivanja Z!.anja. v Novem mestu, Ljubljani m še kje potekajo večerne likovne sole, drugod imajo nekakšne seminarje, kjer pa premorejo mentorje, poteka izobraževanje na rednih de-■ovnih sestankih skupin.
, l>H posebnem programu potekajo j-e kakih devet let republiške izobraževalne likovne kolonije. V njih likovniki, ki jih tu in tam še pestijo Začetniške težave, pod vodstvom mentorja delovno preživijo odmerjeno število dni. Na koncu vselej sledi razstava najuspelejših slik, kajpak z obvezno analizo vsega dogajanja v koloniji. Do zdaj se še ni zgodilo, da
Št. 23 (1713) 10. junija 1982
bi udeleženci proglasili tako kolonijo za polom.
• V Novem mestu sta bili doslej dve taki koloniji, letos bo v poletnih dneh že tretja. Letos pa bo v Novem mestu tudi nadaljevalna slikarska kolonija, ki jo prvič uvajamo," je na nedavni problemski konferenci o likovnih kolonijah na Slovenskem povedal Toni Vovko, predsednik izvršnega odbora Združenja likovnih skupin Slo-
venije. Tudi ta kolonija bo štela za izobraževalno, vendar se je bodo smeli udeležiti le že uveljavljeni ljubiteljski slikarji.
Ob koncu naj omenimo še, da bo Združenje likovnih skupin Slovenije naposled uresničilo pred leti javno izraženo željo in začelo včlanjenim skupinam pošiljati svoje glasilo. Kot pravi Andreja Koblar-Gale, to glasilo ne bo ozko informativno, marveč tematsko, strokovno usmerjeno, svetovalno, nekakšen priročnik. V prvi številki, ki bi že morala biti obelodanjena, je govor o oljnem slikarstvu. Giasilo bo sprva izhajalo dvakrat na leto. Vse to pa je dokaz več, da gre na področju ljubiteljskega slikarstva za pomembne vsebinske in organizacijske izpčljave, ki vodijo k boljši kvaliteti in ne nazadnje tudi k dokončni odpravi omalovaževanja te dejavnosti.
L ZORAN
Metlika: lep pevski večer
Ob nastopu pevcev iz Gribelj počastili tudi 70 -letnico Slavka Mihelčiča
Redke so glasbene prireditve v Metliki, s katerih bi ljudje odhajali zadovoljni in notranje obogateni, kot je bilo to na zadnjem gostovanju mešanega pevskega zbora iz Gribelj. Bilo je svojevrstno doživetje, ki so ga nudili v glavnem preprosti kmečki in polkmečki ljudje, katerih glasovi morebiti res niso do kraja izbrušeni, so pa kljub.temu pod veščo roko Tatjane .Mihelčič, absolventke ljubljanske akademije za glasbo, zazveneli polno in ubrano.
Tako so nas gribeljski pevci ta večer popeljali prek narodnih in umetnih pesmi do drugega dela, ki je zajel vrsto belokranjskih ljudskih pesmi. Tu so pevce deloma spremljali mladi tamburaši, vse točke pa je domiselno povezovala recitatorka z raznimi belokranjskimi besedili in ljudsko modrostjo. Bil je nastop, ki mu je veljalo prisluhniti in ki bi deželo ob Kolpi uspešno predstavil tudi na še večjem odru in pred zahtevnejšo publiko.
Lep večerje bil posvečen tudi 70-!etnemu jubileju metliškega rojaka, skladatelja Slavka Mihelčiča, ki je za zbor priredil več belokranjskih pesmi. Prisrčne čestitke Gribeljccv navzočemu skladatelju pa tudi njegove spodbudne besede zboru in mladi dirigentki bodo brez dvoma rodile še nove uspehe.
-ar
Praznik posavske pesmi v Sevnici
Na 10. posavski pevski reviji pelo 23 zborov — Skupen nastop v počastitev 90-obletnice Titovega rojstva — Spodbuden napredek v množičnosti in kakovosti
V soboto je bila v Sevnici jubilejna, deseta posavska pevska revija. V sprevodu od sevniške osnovne šole sem je na čelu s sevniško gasilsko godbo prikorakalo pred spomenik kmečkim uporom 527 pevcev. Ta mogočni zbor - nekateri so priredb tev imenovali kar „mali Šentvid" — je zapel »Zdravljico", pesem . Domovina naša je svobodna" in na kraju še Simonitijevo ,,Pesem o Titu". Ignac Vintar je v imenu pokrovitelja medobčinskega sveta
SZDL za Posavje poudaril pomen zborovskega petja in tega srečanja kot pomembne oblike spoznavanja, zbliževanja in izmenjave izku-
šenj. ,,F,dino plačilo je hvaležno občinstvo in spontano ploskanje," je dejal tovariš Vintar. Tega ,,plačila" resnično ni manjkalo v dvorani Lisce, kjer je vsak od teh 23 zborov
zapel po dvoje pesmi. Občinstvo je zbrano vztrajalo debeli dve uri in pol.
J
Posavska pevska zveza si vsa leta prizadeva za še boljše petje. Sprva so zato na revije vabili boljše zbore iz soseščine. Sedaj jim tega ni več treba. Nekateri zbori imajo za seboj že televizijska snemanja.
Predsednik posavske pevske zveze Janko Avsenak iz Brestanice ocenjuje. da kakovost pri večini pevskih zborov iz leta v leto narašča. To velja posebej za mlajše zbore, ki jih vodi večji polet. Nekateri zborovodje se redno udeležujejo seminarjev, kar se že čuti pri oblikovanju programa in glasovni izobrazbi pevskih skupin. Nadaljnji napredek vidijo tudi v tesnejšem sodelovanju z glasbenimi šolami in drugimi inštitucijami.
A.	ŽELEZNIK
MOGOČEN ZBOR — Posavsko zborovsko petje naj bi šlo v smeri krepitve obstoječih zborov, ne pa v drobljenje v male skupine. Trenutno jih v regiji poje 28. Na vseh desetih revijah so sodelovali: moški zbor iz Artič, Cerkelj, Brestanice in Sevnice ter oktet Boštanjski fantje. Toliko kot na tej sliki jih še ni pelo skupaj. (Foto: A. Železnik)
ZLATA LINHARTOVA ZNAČKA BREZNIKARJU IN UČAKARJEV1
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je na zaključni prireditvi ..Naša beseda 82“ v Škofji Loki konce prejšnjega tedna nagradila z zlato Linhartovo značko tudi člana DKD Svoboda s Senovega FrnestuBrcznikar-ja in Marijo Učakarjevo za njun enkratni dosežek na amaterskem odru, za odlično odigrani vlogi v komediji Razbiti vrč.
Kralja ter Jožeta Gorjupa oziroma stenski koledar za leto 1983, opremljen s ponatisi ilustracij, ki jih je po motivih levstikovega , Martina Krpana" us*varil Tone Kralj. To svojevrstno kulturno dejanje, namreč izdajo reprodukcij in koledarja, prF pravljajo v Kostanjevici pod skupnim naslovom »Spev rodni zemlji". Umetniške reprodukcije bodo, kot je organizacijski odbor obljubil v pismu, naprodaj že ob koncu poletja.
Izkupiček za »Spev rodni zemlji" bodo porabili samo za obnovo gradu. Predvidevajo, da bodo za dela, ki jih bodo opravili to poletje, potrebovali kakih 7 milijonov dinarjev. To pomeni, da bodo z denarjem od prodaje reprodukcij in koledarja in še " nekaterih virov opravili le najnujnejše. Seveda šteje sem tudi pridobitev oziroma ureditev prostorov za zbirko umetniških del Franceta Kralja. Z zaokroženo predstavitvijo umetniških zbirk Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja ter Jožeta Gorjupa bodo na enem kraju na ogled tako imenovani te-’ meljni primerki slovenskega ekspresionizma (kajpak brez del Vena Pilo' na). Otvoritev stalne zbirke del Franceta Kralja, ki bo pomembno obogatila in razširila Galerijo Božidar Jakac, bo jeseni, bržčas oktobra, ko slavi Kostanjevica krajevni praznik.	I.	Z.
LESKOVEC IMA KNJIŽNICO
Kakih 1000 knjig je za zdaj na voljo bralcem v Leskovcu pn Krškem, kjer je Valvasorjeva knjižnica in čitalnica uredila in 30. maja odprla novo knjižno izposojevališče. V :sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo so izposojevališče uredili v prostorih leskovške osemletke. Izposojevališče posluje ob četrtkih. Vodi ga upravnica Valva-soijeve knjižnice in čitalnice Ljudmila Šribar, na dan otvoritve je bilo 27 obiskovalcev. •
DANES V NOVEM MESTU SKUPŠČINA ARHEOLOuuV
V Dolenjskem muzeju bo danes letna skupščina Slovenskega arheološkega društva. Dopoldne bodo kratka predavanja o arheoloških raziskavah zadnja leta na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. O tem bodo govorili T. Knez, J. Dular, S. Giglenički, M. Guštin in D. Breščak. Popoldne bo redna skupščina, na kateri bodo izvolili nove člane izvršnega odbora arheološkega društva. lutri bo strokovna ekskurzija v Belo krajino. Udeleženci 1983, opremljen s ponatisi ilustracij, ki jih je po motivih Levstikovega arheološka najdišča.
SPOSOJENO TRNJE
Nekdaj jih je mnogo delalo za malo, zdaj (ja jih malo dela za mnoge.
(Iz Ježa)
Tretje srečanje zdaj v Mentorju
Najboljše literarne stvaritve delavcev iz drugih republik, predstavljeno v Novem mestu, natisnjene v reviji
Med delavci iz drugih republik, ki so se za stalno ali začasno udomiii pri nas, je več deset takih, ki se poskušajo z literaturo. Še več, dosedanja srečanja, ki jih je priredila ZKO Slovenije, so opozorila poznavalce, da so nekateri med njimi že daleč od tako imenovane vajenske dobe besednega oblikovanja. Na tretjem srečanju, ki je bilo lani decembra v Novem mestu, je tekla beseda zlasti o tem, kako pomagati avtorjem, ki pišejo v jezikih drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, da se bodo odlepili od začetništva in se, ne nazadnje, videli tiskane. Na glas je bila izrečena želja, naj bi dobili zbornik, ki bi izhajal enkrat na leto.
Literarni zbornik bi bil za sedanje gmotne razmere slovenske kulture gotovo prel nd zalogaj, zato poskušajo organizatorji omenjenih srečanj izrabiti možnosti, ki so že dane. Tako možnost predstavlja »Mentor", mesečnik za vprašanja literature in mentorstva, ki ga izdaja ZKO Slovenije, in kot dokazuje njegova zadnja številka (6), so jo tudi izrabili. Tako je osrednji del omenjene številke posvečen prav decembrskemu srečanju pišočih v Novem mestu. Objavo najboljših literarnih del, ki smo jim med drugim lahko prisluhnili tudi na literarnem večeru v Dolenjski galeriji, uvaja v »Mentorju" beseda v Ljubljani živečega hrvaškega pisatelja Aleksandra Marodi-ča, pod katerega strokovnim vodstvom je v Novem mestu tekla beseda za okroglo mizo o 'literarnem ustvarjanju neslovenskih avtorjev v Sloveniji.
Tako moremo v »Mentorju" prebrati pesmi Cazima Husano-viča, Dušanke Kogoj, Vladimira Vekiča, Davida Tasiča, Djordja Radoviča, Ilije Cosiča, Jureta Drljepana, Milovana Grujičiča ter prozo Vesne Periček in Ane Jovanovič. Vsa ta dela so hkrati z uvodom Aleksandra Marodiča natisnjena v izvirniku (v hrvaščini ali srbščini) in slovenskem prevodu, kar daje publikaciji še posebno vrednost. Vsa literarna besedila je v slovenščino prelil Bogdan Gjud.
I. Z.
GRAFIK V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU - Mladi slovenski akademski slikar in grafik Karel Plemenitaš, likovni pedagog na kostanjeviški šoli, razstavlja svoje grafike v Lamutovem likovnem salonu. Minuli petek je, še pred samo otvoritvijo, svoja dela razkazal likovnim pedagogom z območja novomeške organizacije enote Zavoda SRS za šolstvo in jim razložil postopek pri nastajanju grafike. (Foto: I. Zoran)
Soočenje z grafiko
skih in posavskih osnovnih šol
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bodo do 26. junija na ogled grafične stvaritve mladega akademskega slikarja in grafika Karla Plemenitaša, profesorja likovnega pouka na kostanjeviški osnovni šoli. Razstavo je minuli petek zvečer odprl ravnatelj Lado Smrekar, vendar je imela prve obiskovalce že popoldne, ko so si jo ogledali učitelji likovnega pouka z belokranjskih, dolenj-
Ta ogled je bil pod strokovnim; vodstvom samega avtorja razstavljenih del. Karel Plemenitaš,po mnenju! Janeza Mesesnela pripadnik gene-! racije, ki je zavrnila vse tradicional-; no, je podobno obrazložil lastem razvoj in spoznanja, do katerih seje! dokopal kot grafik in kijih po svoje! izpričuje tudi vseh 36 razstavljenih; grafičnih listov. Pri tem je grafiki opozoril na postopke, kijih uporab-1 •ja, da doseže v domišljenem delu! želene učinke.
DOLENJSKI LIST
9
POTA
m sii*/
&
MVIIIJIM
v mtoiuu liFfPsliTr inuMf«
OBISK NA TRAKTORJU - Med 28. majem in 31. majem je nekdo vlomil v zaboj za orodje na traktorju GG Novo mesto. Traktor je stal pred logarsko kočo na Radohi, vlomilec pa je odnesel več ključev, kombinirke in izvijač.
HOTEL OBRAČUNATI ŠE Z MILIČNIKI - Trebanjski možje postave so imeli 31. maja zvečer veliko dela z vinjenim Božidarjem Urajnar-jem iz Hudej, ki se je pretepal v gostišču Grmada. Ko so gostišče obiskali miličniki, se je hotel spraviti še nadnje. Zakaj, bo skušal pojasniti sodniku za prekrške.
IZGINILA KARDANSKA OS Iz samonakladalke Roberta Dularja iz Potoka je konec maja izginila kardanska os, vredna okoli 7.000 din. V tistem času je samonakladal-ka stala pred gospodarskim poslopjem.
NEZAVESTEN V BONIŠNICO
Minulo sredo ob 14.20 se je 23-letni Branko Šeško iz Ledine peljal z osebnim avtom iz Sevnice proti Krškemu, pri Impolci pa je verjetno zaradi prevelike liitrosti zapeljal s ceste v nasip. Pri nesreči se je Šeško hudo poškodoval in so ga nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je njegovo življenje še zmeraj v nevarnosti.
OBLEŽAL POD TRAKTORJEM
V četrtek je 25-letni Maks Kunšek z Vranja 19 pri Loki z neregistriranim traktorjem ,,Ze-tor”, na katerem je bil priključen obračalnik, sušil travo. Pobočje pred hišo, na katerem je obračal mrvo, je izredno strmo, zato se je traktor obrnil in pod seboj pokopal voznika. Kunšek je bil takoj mrtev
dežurni
poročajo
Kostanjeviški Ikon pred sodiščem zaradi neizvajanja zakona o zavarovanju plačil — Med izgovori težak kadrovski in finančni položaj ter šofer
Tudi šofer hranil dobavnice
Ločenski bencin najdražjf
Petkova prometna akcija dobila povsem novo vsebino —. Vozniki poleg bencina na črpalki v Ločni plačevali kazni — Slaba prometna ureditev pripomogla k zaskrbljujočim rezultatom akcije
Kdaj zapora za tovorna vozila na , dolenjki' ?
Magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom je ena najbolj obremenjenih slovenskih prometnic, v veliki meri predvsem zaradi tolikšnega števila tovornjakov, ki upočasnjujejo promet. Prav zategadelj sodi dolenjska magistralna cesta med tiste redke v Sloveniji, za katere je predviden omejen tovorni promet.
Tako velja zapora za tovornjake z nosilnostjo nad 5 ton skozi celo leto ob petkih med 14. in
19.	uro ter nedeljah med 16. in 22. uro, s 15. junijem pa prične veljati še dodatna zapora za tovornjake s priklopnikom. Slednji bodo namreč poleg petkov in nedelj morali počivati še ob sobotah med 15. junijem in 15. septembrom od 5. ure zjutraj pa vse do 17. ure. Omenjene omejitve veljajo za letošnje, kot tudi prihodnje leto. Poleg teh pa bo veljala začasna zapora za tovornjake nad 5 ton nosilnosti še ob naslednjih predprazničnih in po-prazničnih dnevih: 26. aprila med 14. in 19. uro, 27. aprila in 3. maja med 16. in 22. uro, 21. julija od 14. do 19. ure ter 22. julija, 1. novembra in 30 novembra od 16. do 22. ure.
jih bo moralo k sodniku za prekrške (vožnja pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja itd.), opozoijenih pa je bilo 16 voznikov.
Ni namen nekaj naslednjih vrstic opravičevati početje kaznovanih, motorista, ki je pred miličnico zaviral z nogami, ker drugih zavor ni imel, avtomobilista na Glavnem trgu, ki je zaudarjal po alkoholu, itd., pa vendar sodi k seštevku akcije še nekaj.
Ni težko ugotoviti, zakaj je bilo. med vsemi kontrolnimi točkami po mestu največ kaznovanih voznikov prav na bencinski črpalki v Ločni. Ne najbolj posrečena prometna ureditev na tem mestu je premil izraz za pravo prometno zmedo ob vstopu na črpalko, ki je celo navzočnost modrih uniform ni ublažila. Po zaslugi nedomiselnih projektantov so vozniki drug za drugim vozili čez celo črto, miličniki pa, strogo se držeč predpisov, pobirali rdeče bankovec. Da pa bo slika zmede še popolnejša, je veliko voznikov potem, ko so že plačali kazen, bodisi ponovilo, ali storilo nov prekršek. Podobno kot ženička v fičku, kije ob odhodu s črpalke namesto v obve/no desno smer, hotela zaviti v levo. Miličnik jo je ustavil, poklical nazaj in jo vprašal, če pozna znak. Voznica mu je strumno in pravilno razložila, kaj pomeni bela puščica v desno smer na modri podlagi in odpeljala v - levo.
ČEZ POLNO ČRTO PO BENCIN — Najbolj .obiskana” kontrolna točka petkove prometne akcije je bila zagotovo bencinska črpalka v Ločni, kamor so vozniki praviloma prihajali na nedovoljen način. Posnetek zgovorno kaže avto, ki je prevozil celo črto, nadaljevanje pa je desno v pogovoru z miličnikom.
Da ne ostanemo samo pri eni cvetki novomeške prometne ureditve, jih poglejmo še nekaj.
Miličniki na Drski navzlic vsesplošnemu sprehajanju občanov čez cesto, niso opozorili, kaj šele kaznovali, enega samega sprehajalca. Cesta čez Drsko, glavna vpadnica v Novo mesto iz smeri Straže, Dolenjskih Toplic, kočevskega, ne premore enega samega označenega prehoda za pešce! In ko smo že pri prehodih za pešce: tudi Glavni trg jih ima premalo, ob vsem tem pa bi moral biti glavni prehod, če nočemo brezglavega tekanja čez cesto, semaforiziran.
Nekaj besed zasluži tudi odmrla obvoznica preko Ragovske ceste do Ločne. Danes služi za igrišče otrokom, kolesarjem, na njej naj-
dejo mesta tudi motoristi za preizkus drznosti in poguma. Zgrešena investicija ali poteza, ki bi z vsega nekaj prometnimi znaki in označbami na cestišču v veliki jneri pripomogla k razbremenitvi Zagrebške ceste in nove obvoznice, mnogim pa privarčevala nekaj danes tako dragocenega bencina?
Še veliko več prostora bi potrebovali, če bi hoteli našteti in opisati vse neprimerne in celo nepravilno postavljene prometne znake in talne označbe. V vednost le, da smeta biti na enem drogu postavljena le dva znaka (na več mestih jih je najti po tri), v ilustracijo neprimernosti pa znak, ki stoji na Cesti herojev ob marketu. Tretji znak na drogu, ta stoji že daleč v mestu, prepoveduje kme-
tom vodenje živinske vprege. Kmet naj se torej obrne in odide po poti, po kateri je prišel, namesto da bi ga na prepoved opozoril že znak ob vstopu v mesto.
Pa naj ne bo zamere, če je zapis iz akcije, ki je preverjala cestnoprometno znanje prometnih udeležencev, izzvenel v opozorilo tistim, ki naj skrbe za primerno prometno ureditev in urejeno cestnoprometno signalizacijo. Konec koncev sta tudi Jože Tavčar, prometni inšpektor, in Andrej Senica, pomočnik komandirja novomeške postaje milice, ki sta vodila akcijo, največ besed v petek namenila prav temu problemu.
Tekst in foto: BOJAN BUDJAV
za tovornjake
RAZNESLO ZRAČNICO — Zaradi počene zadnje zračnice se je prejšnjo soboto v zgodnjih jutranjih urah prevrnil kombi tujcev, namenjenih k nam na oddih. Na srečo seje zvilo le nekaj pločevine in raztresla prtljaga.
ZAVIL PRED AVTO
Anton Jurglič iz Grobelj pri Šentjerneju se je 3. junija peljal s kolesom proti Šentjerneju. Z eno roko je krmaril, z drugo pa na ramenih držal vile. Za Jurgličem je z osebnim avtom peljala Ana Marija Hribar iz Cerkelj, nenadoma pa je kolesar, ne da bi nakazal smer, zavil v levo pred avto. Jurglič je hudo poškodovan obležal v jarku in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ENOTONSKA OMARA SE JE ODTRGALA
V četrtek sta delavca mariborske Hidromontaže Andjelko Borak in Milenko Stojčevič po navodilu delovodje na čistilni napravi tovarne celuloze in papirja v Krškem spuščala skozi odprtino v črpališče nizkonapetostno razdelilno omaro, težko
1.000	kg. Privezala sta jo le na dveh krajih, zaradi česar se je omara odtrgala in zgrmela na tla. Škode je za preko 200.000 din.
MED IZOGIBANJEM ZADEL PEŠCA 2. junija je Ludvik Longar iz Srednjega Lipovca v večernih urah peljal avtobus od Soteske proti Straži, med vožnjo pa mu je s stranske ceste nepredvidno pripeljal z osebnim avtom Zvonko Erpe iz Gornje Straže. Da bi se ognil trčenju, je Longar zavil mimo avta in ga prehitel, pri tem zadel pešca Štefana Vogrinca iz Straže, oplazil pa tudi Erpetov avto. Poškodovanega Vogrinca so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 26.000 din.
TRČENJE V KRIŽIŠČU Albert Božič s Podgrada se je 3. junija dopoldne peljal s tovornjakom proti Mačkovcu,, tam pa mu je iz stranske ceste iz smeri Otočca neprevidno pripeljal Janez J uršič z Dolža. Slednji je pri trčenju dobil nekaj odrgnin, škode na pločevini pa je bilo za 800.000 din.
KONČAL NA TRAVNIKU - Zaradi prehitre vožnje je Vojko Sladič iz Stana pri Mirni 2. junija zvečer, ko je vozil dostavni avto, povzročil prometno nesrečo. V Zapužah gaje namreč zaneslo s ceste in se je skupaj z avtom preko nasipa pre-
kucnil na travnik. Na srečo je bil Sladič le laže ranjen, na vozilu GG Brežice tozd Puščava pa je bilo **
100.000	din škode.
ZAPELJAL V JAREK 30. maja zjutraj se je Jože Anžlovar lZ Dolenjih Selc pri Dobrniču peljal i avtom od Občin proti Knežji vasi-Zaradi neprimerne hitrosti ga Je tukaj pričelo zanašati, tako da je zapeljal v jarek. Pri tem sta se voznik in sopotnica Klotilda Anžlovar poškodovala, slednja pa je mora; la ostati na zdravljenju v novomeški
bolnišnici. Škode je bilo za 10.000 din.
TRČIL V NEOSVETLJENO VPREGO
V Zakotu na cesti med Brežicami in Bizeljskim je prišlo 1. junija do prometne nesreče, ki staji botrovala neprevidnost, nekaj pa tudi alkohol-68-letni Eranc Geržič je namreč ofc 20.30 ustavil neosvetljeno vprego ob cesti in se jel pogovarjati z znancem, takrat pa je za njim s tovornjakom pripeljal Ivan Umek iz Loč. Trčil ja v vprežni voz, pri čemer se je Geršič poškodoval. Podan je sum, da sta oba vozila vinjena.
Če bi morali petkovo triurno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 20 novomeških miličnikov, jemati le kot ogledalo poznavanja cestnoprometnih predpisov vseh udeležencev v prometu, potem bi lahko ta zapis končali že tukaj z ugotovitvijo, da smo Novomeščani na tem izpitu krepko padli. Pa ne gre samo za to. Če smo za novomeške avtomobiliste, kolesarje, motoriste in pešce v petkovih poznih popoldanskih urah ugotovili, da jim prometna signalizacija povzroča veliko težav, potem moramo v isti sapi dodati, da to tudi zaradi ponekod prav smešne prometne ureditve, neprimernih in celo nepravilnih cestnih označb in še česa.
Tudi nekateri bolj ali manj objektivni izgovori na vrsto neurejenih vprašanj niso bistveno vplivali na višino kazni, ki jo je prejšnji teden izrekla novomeška enota temeljnega sodišča Novo mesto krškemu SOP, tozdu Ikon Kostanjevica ob Krki in njegovima delavcema Jožetu Vukčeviču in Radomirju Butji.
Zidanice spet tarče tatov	ZGORELO
, , . v :—  r-r----------------------------	ZA 45 STARIH
Z lepimi dnevi tudi vec vlomov v dolenjske zidanice	MILIJONOV
Lepi, že poletni dnevi, kot kažejo dogodki nekaj zadnjih tednov, prijajo tatovom, ki se tudi letos ne mislijo odreči obiskom po okoliških zidanicah.
Tako je bilo v noči na 2. junij vlomljeno v zidanico Crnomaljčana Alojza Goršeta pri Tanči gori. Ob razbitem oknu je Gorše ostal tudi brez sladkorja, nekaj konzerv in šunke, storilec pa se je odžejal še z nekaj kozarci vina. Škode je za
8.000	din. Nadalje je bilo med 28. majem in 2. junijem vlomljeno v kočo GG Novo mesto na Resi. Vlomilec je skozi straniščno okno odnesel za 5.000 din jedil. Kar skozi vrata pa je prišel vlomilec v zidanico Alojza Koširja iz Dolenje Straže pri Prečni. Lastnik je pogrešal nekaj steklenic pijače, kozarec vložene paprike in cigarete, česar ni našel pri Koširju, je skušal storilec najti v sosednji zidanici Antona Sajevca iz Češče vasi. Odnesel je salamo, slanino, napolitanke in čokolade. S plenom je bil očitno zadovoljen kajti sosednje zidanice so (zaenkrat) ostale še nedotaknjene.
V ponedeljek nekaj pred osmo uro zjutraj je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Franca Pavčka iz Podgore 13. Pavčkovi so tega jutra kurili pod svinjskim kotlom, skozi seno speljana salonitna cev, ki je služila kot dimnik, pa je zanetila požar. Ogenj je zajel poslopje v velikosti 15 x 12 metrov, drvarnico, skedenj, hlev in svinjsko kuhinjo, popolnoma pa uničil 8 ton seno, kosilnico, gradbeni material in nekaj manjšega orodja, tako da s° Pavčkovi na škodi za 450.00 din-Požar so gasili novomeški poklicni i gasilci in prostovoljni gasilci d j Straže.
Miličniki so se, kot se za može postave pač spodobi, strogo držali predpisov in postavljenih znakov in označb. Res, da se to povsod ni dalo iz enostavnega i razloga, ker znaki niso bili pravilni, označb pa sploh ni bilo, pa vendar je seštevek akcije, ki je trajala vsega slabe tri ure, prav zaskrbljujoč:
Zaradi prečkanja ceste izven prehodov za pešce je bilo kaznovanih 41, opozoijenih pa kar 148 pešcev; med vozniki koles z motorjem sta bila denarno kaznovana 2, 16 pa jih bo moralo k sodniku za
Erekrške, največ zaradi tega, er so se vozili brez izpita. Opozoijenih je bilo 11 voznikov. Poseben poudarek akcije je bil na kolesaijih. Miličniki so jih ustavili 64, zaradi manjših kršitev pa opozorili 19, medtem ko je bilo med vozniki motornih koles” 8 opozor-
NEPRAVILNO IN NA NEPRAVEM MESTU Znak, kot stoji na Cesti herojev, ima dvoje napak. Na drogu sta lahko največ dve označbi, prepoved vodenja živine pa bi bolj sodila na vhod v mesto.
Obtožnica je namreč kostanjeviški Ikon bremenila kršitev 6. točke 49. člena zakona o zavarovanju plačil, ali drugače povedano: v Ikonu niso upoštevali petnajstdnevnega predpisanega plačilnega roka, niti niso potem, ko je nastalo dolž-niško-upniško razmerje, naradili vsega potrebnega za zavarovanje plačil upnikom.
Predlanski obisk delavcev Službe družbenega knjigovodstva iz krške podružnice v kostanjeviškem Ikonu je dal prav porazne rezultate o izvajanju zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Kontrolni pregled je ugotovil, da SOP v najmanj 36 primerih ni poravnala svojih obveznosti v 15
Trije »prosti” dnevi v tednu
dneh, ko je nastalo dolžniško-upni-ško razmerje, niti niso v tem roku zavarovali plačila. Med temi primeri je po ugotovitvah SDK kar 1 8 kršitev težje narave.
Obravnava minuli teden je v celoti potrdila ugotovljene napake, ki jim je po besedah predstavnikov kostanjeviškega Ikona botroval težak kadrovski in finančni položaj. V zagovor naštetim kršitvam je bilo slišati tudi, da v tistem času v Ikonu niso imeli nobenih organizacijskih predpisov, ki bi nalagali likvidatorju, kdaj in kako mora izdati račun, pač pa je med uslužbenci veljal le nekakšen ustni dogovor in navodilo. Tudi nadzor nad poslovanjem da je bil slab. Da pa v Ikonu tudi drugje ni bilo vse v redu, kaže izjava enega od obdolžencev, daje krivo za zamude pri izdaji računov tudi to, da je včasih šofer nosil dobavnice po cel teden v žepu.
Seveda pa takšni izgovori in zagovori niso kaj dosti vplivali na višino kazni. Sodišče je SOP Krško tozd Ikon odredilo plačilo 50.000 din denarne kazni, Jože Vukčevič, vodja komerciale jih mora plačati 4.000, Radomir Burja, likvidator v Ikonu, pa 3.000 din. Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
jenih, 8 pa jih bo moralo k sodniku. Še pogled med voznike osebnih avtomobilov: kaznovanih je bilo 26 (!), 5
V SOBOTO POČILO V GRMOVLJAH - Takšna podoba je bila v soboto na avto cesti v Grmovljah, kjer je zaradi vožnje fička ljubljanske registracije po levi strani ceste prišlo do silovitega čelnega trčenja. Več osebje hudo poškodovanih. (Foto. B. B)
ŠPORTNI KOMENTAR
ZTKO plove brez krmarja
Razmere v novomeški telesni kulturi se le jfočasi spreminjajo — ZTKO še brez statuta in sekretarja
Natanko trije meseci so Minili, kar je uredništvo našega lista pripravilo okroglo mizo o razmerah v novo-Meški telesni kulturi. Čeprav brez sklepov, je razgovor dovolj jasno nakazal, kje in kaj je potrebno spremeniti za ozdravitev razmer, ki so nad novomeški šport zgrnile sive oblake.
Od marca sem se je na straneh lista zvrstilo nekaj prispevkov iz vrst klubov, ki ■*o. očitno; stanje v novo-Meški telesni kulturi najbolje občutili na lastni koži. Njihovo pisanje, kot tudi zadnja skupščina TKS kažeta, da se ni prav nič obrnilo na boljše. Ali res?
Za tehtnejšo oceno je danes gotovo še prezgodaj, zato pa površen pogled pokaže, da se stvari le počasi izboljšujejo. Tako lahko za ZTKO, na delo katere je bilo največ pripomb, povemo, da še zmeraj nima sprejetega statuta. Se več: po odhodu prejšnjega sekretarja je de-
ŠAH IN BALIN
V Koblarjih v krajevni skupnosti Stara cerkev je znani lutkar in likovnik, sicer pa že upokojenec, Matija Glad z nekaj sodelavci razgibal tudi sPortno življenje. Pred kratkim je organiziral šahovski hitropotezni dvoboj na osmih deskah s Staro cerkvijo (vsak tekmovalec iz Koblarjev je igral z vsakim iz Stare cerkve).
Zmagali so Koblarčani z rezultatom 39:27. Za zmagovalno ekipo sta Priborila največ točk Jože Vodičar ■n Milan Nered.
lovno mesto profesionalnega uslužbenca prazno. Resda je bil na to mesto evidentiran in tudi že potrjen nov kandidat, vendar so se stvari obrnile tako, da bo moralo za dokončno odločitev preteči še nekaj časa. Ne samo da je to sila neprijetna zadeva za kandidata, ki je tako razpet med dvema službama, pač pa je tudi slaba izkaznica za tiste, ki so vodili postopek, saj je ZTKO prav v času, ko najbolj potrebuje dobrega krmarja, izpostavljena novim čerem.
In če je želja vseh, da Zveza telesnokulturnih organizacij navzlic vsem težavam vendarle zaživi v novi obliki, bi nemara kazalo razmisliti tudi o tem, da društva in klubi, združeni v ZTKO, store, kar bi verjetno že zdavnaj morali: da namreč s sprejetimi samoupravnimi sporazumi ZTKO tudi ustanovijo.
BOJAN BUD J A
Ubranila kar Sest sedemmetrovk
Novomeščanke zaključile prvenstvo v II. ZRL na 3. mestu — 'Jdovčeva zagotov.ila odločilni točki — V II. ZRL moški in SR L že vse odločeno
Do konca rokometnega prvenstva v II. ZRL — moški je le še eno kolo, ki pa ne more prinesti nobenih bistvenih sprememb, medtem ko je pri dekletih prvenstvo končano. Dolenjska dmgoligaša, Inles pri moških in Novo mesto pri dekletih, sta z novima zmagama le še utrdila svoji mesti tik pod vrhom prvenstvenih razpredelnic. Vse pa je odločeno tudi v ženski republiški Jigi. kjer je dolgo časa kazalo na zanesljivo zmagoslavje Kočevk in Šentjemejčank. Z zmago v Ljubljani pa so si praktično že zagotovile naslov igralke Branika.
INLES -JADRAN 27:25 (11:11) igro so se ribniški rokometaši poslo-
Z ne preveč prepričljivo zmago in
AVTOR PODELIL LOVORIKO - Sekretar krške občinske skupine Slavko Kunej (drugi z leve), avtor zlatega znaka občine Krško, je izročil najvišjo lovoriko Petru Niederju in čestital Kekcu Okrajno desni). Predsednik AMD Krško Edo Komočar (prvi z *ev«), ie stisnil roko drugouvrščenemu Avstrijcu Adiju Funku. (Foto: p. Perc)
MLADE POTRDILE ZAUPANJE — Močno pomlajena vrsta rokometašic Novega mesta je uspešno nastopala v drugo-•igaški konkurenci. Med tistimi, ki so pokazale največ, je tudi mlada Sitarjeva (na posnetku v akciji).
Znak občine Krško Nemcu
Peter Nieder nepremagljiv — Solidni Jugoslovani — Čehoslovaki in Madžari razočarali 5.000 gledalcev
2e sam uvod v nedeljske dirke za	so dirke z udeleženci iz različnih
zlati znak občine Krško je bil zelo	držav z različnimi sistemi tudi dcl-
slovesen. Gledalci, bilo jih je blizu	ček v mozaiku mednarodnega spora-
5.000, so toplo pozdravili ritmično zumevanja.
skupino deklet iz Leskovca, artiške	Preden so zahrumeli stroji, so
bobnarje in uspele lete modelov	obiskovalci in vsi tekmovalci z eno-
krških modelarjev. Predsednik krške	minutnim molkom počastili spomin
občinske skupščine, pokroviteljice	nedavno smrtno ponesrečenega
prireditve, Branko Pirc je dejal, da	Cehoslovaka Kudrne, ki je bil dokaj
pogost gost na naših stezah. Ljubitelji speed\vaya, še bolj pa poznavalci, so največ pričakovali prav od Čeho-slovaicov Kučere in Sove ter Madžarov Farkasza in Szirackyja. Toda vsem je zmešal štrene komaj 21 -let ni Peter Nieder iz Pockinga, ki v petih nastopih ni oddal niti točke. V zadnji, 20. vožnji, je naš Štefan Kekec sicer presenetil Nemca z odličnim štartom, in ko so si gledalci že obetali poslastico - dodatno vožnjo, kajti Avstrijec Adi Lunk je tekmovanje zaključil s 14 točkami, je že v drugem krogu obetavni tekmovalec iz ZRN prehitel Jugoslovana in si s peto zmago in 15 točkami zagotovil n^višjo lovorika Kekec je z 11 točkami prehitel oba Krčana, Omcrzcla in Zibreta, ki sta zbrala po 10 točk, pa tudi večnega tekmeca Kocuvana, ki sc je zaradi težav s strojem moral zadovoljiti z delitvijo 6. do 7. mesta z lanskim zmagovalcem te prireditve Eerenzom Far-kaszem. Oba sta osvojila zanju skromnih 9 točk.
P. P.
Šolska atletika opravila izpit
Uspelo atletsko območno prvnestvo osnovnih in šol usmerjenega izobraževanja
Precejšnja množičnost, z njo pa dobri rezultati nastopajočih sta 8*avni značilnosti nedavno končanega področnega atletskega Prvenstva Dolenjske osnovnih in šol usmerjenega izobraževanje. ■Medtem ko lahko pri pionirjih govorimo o pričakovanem vrstnem redu ekip (OŠ Grm, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Katje Rupena), je Pn dekletih nekolikanj presenetljiva tako zanesljiva zmaga ekipe “rusnic, sledijo pa Trebnje in Dolenjske Toplice. Med šolami usmerjenega izobraževanja je, kot je bilo pričakovati, v obeh konkurencah zmagala novomeška gimnazija, brežiški šolski center Paje bil drugi.
Rezultati tekmovanja osnovnih
~ posamezno: pionirji - 100 m:
Robert Judež (Katja Rupena) 12,0,
Robert Zurc (Črnomelj) 12,2, Boris Milič (Brežice) 12,4; 300 metrov:
Damir Žlogar (Semič) 38,3, Gregor Žnidaršič (Katja Rupena) 39,8, Primož Špeljko (Dolenjske Toplice)
39,9; 1.000 metrov: Matjaž Fabjan (Katja Rupena) 2:52,2, Jože Rud man (Brusnice) in Metod Avsenik (Dolenjske Toplice) oba 2:55,0; štafeta 4x100 metrov: Dolenjske Toplice 49,9, Grm 50,0, Črnomelj 30.4: skok v višino: Robi Koch
VODIJO GRČARICE
V 8. kolu ribniške občinske rekreacijske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Velike Lašče Veterani 0:6, Milica Slemena 3:0, Grčarice Kot 10:0, Loški Potok Lončar 4:2, Mladina Grmada 8:2, Prigorica Union 2:5, Sodražica Borac 3:0. V 9. kolu pa so igrali Borac Velike Lašče 4:2, Union Sodražica 2:1, Grmada Prigorica 3:5, Lončar Mladina 1:1, Kot Loški potok 3:4, Slemena Grčarice 0:3, Veterani Mladina 4:1.
Vodijo Grčarice s 15 točkami, Loški potok 13 itd.
M.G-č.
(Bizeljsko) 193, Radojica Ivanovič 183, Rok Jožef (oba Grm) 177; skok v daljino: Andrej Hrovat 575, Sebastijan Potokar (oba Dolenjske Toplice) 559, Vido Udovič (Trebnje) 558; met krogle: Darko Sladič (Mirna) 11,65, Marjan Kostcvc (Šentrupert) 11,54, Zvone Robek (Šmaijeta) 11,35.
Pionirke - 100 m: Irena Ša-ponja (Grm) 12,9; Martina Bregar (Trebnje) 13,2, Mojca Janc (Brusnice) 13,5, 300 metrov: Martina Gazvoda (Brusnice) 44,3, Zdenka Šimec (Črnomelj) 46,2, Betka Lenarčič (Brusnice) 46,3; 60U«uietrov: Vladka Lopatič (Brežice)*:47,3; Anita Hrovat (Dolenjske Toplice) 1:48,1; Marinka Bedek (Brusnice) 1:49,7; štafeta 4x100 metrov: Dolenjske Toplice 55,7; Brežice 56,2, Dolenjske Toplice II 56,6; skok v višino: Mateja Podgoršek (Brežice) 150, Tatjana Matjašič (Katja Rupena) 144, Renata Bregar (Trebnje) 140; skok v daljino: Mojca Veble (Bizeljsko) 471, Irena	Božic
(Brusnice) 457, Bojana	Smrke
(Trebnje) 443; met krogle: Mateja Sever (Veliki Gaber) 10,07, Jožica Pelc (Prevole) 9,78, Lojzka Skrabec (Veliki Gaber) 9,74.
Sole usmerjenega izobraževanja - mladinke 100 metrov: Sabina Merlin (gimnazija Novo	mesto)
12,9, Marija Rus (gimnazija Kočevje) 13,3, Edita Fabjančič (ŠC
Brežice) 13,3; 400 metrov: Anita Brezovar (gimnazija Novo mesto) 63,1, Miljana Molan (DESŠ Novo mesto) 65,2, Zdenka Senica (ŠC Brežice) 66,6; 800 metrov: Ida Per-šolja (SKŠC Novo mesto) 2:32,5, Tanja Hrovatič 2:33,5, Silva lličin (obe gimnazija Novo mesto) 2:37,7; štafeta 4x100 metrov: gimnazija Novo mesto 5J,7, ŠC Brežice I 54,3, ŠC Brežice II 55,2; skok v višino: Cilka Križe (DIšSŠ Novo mesto) 175, Vida Busina 155, Romana Korber (obe ŠC Brežice) 155, skok v daljino: Greta Hren 555, Borja Eržen (obe gimnazija Novo mesto) 517, Milica Goren (SŠTU Novo mesto) 495; met krogle: Violeta Bunc (gimnazija Novo mesto) 10,18, Sergeja Šepetave (ŠC Brežice) 10,12, Bojana Glavič (SŠTU Novo mesto) 9,51.
Mladinci - 100 metrov: Robi Radosavljevič (gimnazija Kočevje) 11,0, Franci Bregač 11,6, Robert Moreti (oba gimnazija Novo mesto) 11,7; 400 metrov: Igor Remec (gimnazija Novo mesto) 52,0; Gorazd Gabrijel (ŠCTU Novo mesto) 54,7, Renato Zorko (gimnazija Novo mesto) 54,8; 1.000 metrov: Robert Šikonja (ŠCTU Novo mesto) 2:32,2, Anton Zevnik (CSŠ Brežice) 2:41,Q, Mirko Kočevar (ŠCTU Novo mesto) 2:41,2; štafeta 4x100 metrov: gimnazija Novo mesto 46,4, CSŠ Brežice 47,0, ŠCTU Novo mesto 48,3; skok v višino: Andrej Lapajne (gimnazija Novo mesto) 205, Herman Stanec 190, Primož Tasič (oba CSŠ Brežice) 190; skok v daljino: Roman Hudoklin (DESŠ Novo mesto) 630, Zvone Novina (ŠCTU Novo mesto) 628, Sašo Podgoršek (CSŠ Brežice) 621; met krogle: Igor Primc (gimnazija Novo mesto) 13,39, Franc Butara (CSŠ Brežice) 11,51, Metod Plut (ŠCTU Novo mesto) 11,08.
vili od domačih navijačev na letošnjem prvenstvu. Vnovjčno drugo mesto je kaj slaba uteha vsem, ki so po lanskih nesrečnih neuspehih v bojih za vstop v 1. ligo pričakovali letos zanesljivo uvrstitev v najvišji tekmovallni razred. Predzadnje srečanje letošnjega prvenstva so inle-sovci dobro začeli in povedli že s 17:10, vendar so jih gostje do odmora ujeli. Šele po nekaj zaporednih napakah igralcev Jadrana v finišu tekme so domačini srečanje odločili v svojo korist.
Inles: Rački. Križman 1, D. Ilc, J. Ilc 6, Tanko 1, Troha 1, Karpov 6, Mikulin 7, Ambrožič 5, Fajdiga, Kljun.
Lestvica: Zagreb 39, Inles 33, Varteks 24 itd.
V zadnjem kolu potujejo Ribničani k Slavoniji DI.
NOVO MESTO ARENA 28:24 (16:10) Z zanesljivo zmago nad Areno in ob porazu Lokomotive v Velenju so Novomeščanke prvenstvo zaključile na 3. mestu, kar je za mlado vrsto vsekakor lep uspeh. Domačinke so vodile že z večjo razliko, vendar so zaigrale lagodneje, kar so gostje izkoristile in ublažile poraz. Kaj lahko pa bi bil rezultat
tudi drugačen, če Novomeščanke ne bi imele v vratih izredne Udovčeve. ki je ubranila kar 6 sedemmetrovk.
Novo mesto: Udovč, Kastelic 1, Štrukelj 3, lličin 3, Sitar 2, Jakše 4, Kramar 6, Mršnik 9, Godler, Mrhar, Šlajkovec.
Končna lestvica:	Velenje	43,
Zrinski 36, Novo mesto 27, Lokomotiva 26.
V SRLNOV PORAZ KOČEVK
Prav neverjetno sc zdi, kako so
lahko rokometašice kočevskega Ita-sa, ki so še po spomladanskem delu prvenstva krepko vodile, po 21. kolu na šele 4. mestu s kar 5 točkami zaostanka za vodilnim Branikom. Nekaj zaporednim pomladanskim neuspehom so tokrat prištele še poraz v Cerknem proti ekipi Ete, kjer so klonile z 18:21 (10:13). Z veliko bolj zanesljivimi igrami so Šentjernejčanke še nadalje v boju za vrh, čeprav za Branikom zaostajajo za 2 točki. Tokrat so premagale v Šmartnem tamkajšnjo istoimensko ekipo s 26:24 (13:12) in i dvema dragocenima točkama obdržale drugo mesto.
Lestvica: Branik 34, Iskra Šentjernej 32, Burja 30, Itas Kočevje 29 itd.
V zadnjem kolu igrajo: Branik Eta, Kočevje Duplje, Iskra Olimpija.
V moški konkurenci so Krčani doma izgubili z Branikom s 16:24 (6:12) in so tako pred zadnjim kolom še zmeraj na 6. mestu z 21 točkami. Prvenstvo bodo zaključili s tekmo v Veliki Nedelji.
2%:
i,
i
f
MNOŽIČNO NA STARTU - lz.starta v Straži se je v nedeljo pognalo preko 100 kolesarjev iz devetih slovenskih klubov za drugo dirko po dolini Krke. (Foto; Pavlin)
Tri zmage atletov v Celju
Novomeški atleti 5. na republiškem finalu v Celju, atletinje pa sedme — Zmagali Cujnik, Okleščen in
Kranjčič
V Celju se je v soboto in nedeljo končalo letošnje finalno tekmovanje članov in članic za atletski pokal Slovenije. Čeprav je bila večina rezultatov dokaj poprečna, velja omeniti nov državni rekord Benedetiče-ve v skoku v višino s 188 centimetri. Novomeško zastopstvo tokrat ni ponovilo lanskih uspehov, saj je moška vrsta pristala s 122 točkami šele na 5. mestu, dekleta pa so bila s 34 osvojenimi točkami 7.
Med vidnejše uvrstitve Novo-meščanov moramo v moški konkurenci v prvi vrsti prišteti troje zmag, ki so jih priborili Cujnik z zanj skromnim rezultatom v metu kopja 70,85, Kranjčič v troskoku s 14,78 in Okleščen v metu diska z dobrih 53,58 metra. V teku na 1.500 metrov je bil Mohorovič 6. z rezultatom 3:47,8, v metu krogle je Okleščen zasedel 3. mesto s 13,65, Cujnik pa je bil 5. z metom 13,08. Drugega dne tekmovanja je Mohorovič v teku na 5.000 metrov osvojil 4. mesto s 14:68,6, v metu diska je bil Primc 3. v čanski konkurenci s 45,4, medtem ko sta brata Malnar osvojila v metu kladiva drugo, oziroma šesto mesto.
Končni ekipni vrstni red moških: Kladivar 336,5, Olimpija 278,5, Gorica 265,5, Maribor 167, Novo inesto 122, ’td.
> PRESENETLJIVO ZLATKOVI Č
Minulo soboto in nedeljo je bilo na kegljišču Loke odprto prvenstvo Novega mesta, na katerem je med 54 kegljači iz vseh dolenjskih klubov zmagal član novomeškega Borca Zlatkovič. Presenetljivi zmagovalec je podrl 864 kegljev, sledijo pa: Vesel (Gozdar) 862, Rostohar (Par tizan) 853, Zupančič (Novoteks) 851, itd.
Tudi pri ženskah je lanska zmagovalka Dalmacija ostala praznih rok. Zmagala je namreč članica 1MV Poljakova s 424 keglji, Baškovčeva in Dalmacija, obe 406 kegljev. 4. je bila Šoško (1MV) 402, 5. Vencljeva iz trebanjskega Mercatorja s 400 keglji.
N. GOLEŠ
fi i' I 1
PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA
Novomeško kolesarsko društvo pripravlja v soboto in nedeljo ob sodelovanju OO ZSMS Oštrc in družbenopolitičnih organizacij Novega mesta L etapno pionirsko kolesarsko dirko ..Gorjanski bataljon". Mladi pionirji bodo v soboto prevozili progo med Novim mestom, Šentjernejem, Kostanjevico in Oštrccm, dolgo 29 kilometrov, vračali pa se bodo v nedeljo po 25 km dolgi iz Kostanjevice do Novega mesta, kjer bo cilj okoli 12.30. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo tekmovalci noč med soboto in nedeljo prespali po domačijah v Oštrcu.
Še opozorilo organizatorjev voznikom, naj omenjena dneva upoštevajo navodila organizatorjev dirke.
Med dekleti je Novemu mestu najboljši rezultat priborila Hribarjeva v metu kopja, kije bila z rezultatom 35,28 tretja, medtem ko je bila Greta Hren v skoku v daljino 4. s 556 cm, Erženova pa 6. v teku na 100 m z ovirami s 16,0.
Še končni vrstni red deklet: Maribor 290 točk, Olimpija 284,5, Kladivar 198,5, Gorica 91,5, Ptuj 69, Ljubljana 52, Novo mesto 34 itd.
1 Od samouka do prvaka
Novomeščan Gorazd Canič je slovenski boksarski prvak v poltežki kategoriji
Čeprav je bilo letošnje slovensko prvenstvo v boksu za Novo meščana Gorazda Caniča prvo in čeprav je bil v poltežki kategoriji najlažji tekmovalec (kar za štiri kilograme pod dovoljeno težo), je prepričljivo zmagal in osvojil naslov slovenskega prvaka. Tako je Gorazd prvi novomeški bol-sar, kije dosegel tak uspeh.
„Z boksom se aktivno ukvarjam tri leta, v gimnazijskih letih pa sem gojii atletiko," pravi Gorazd, študent ljubljanske visoke šole za telesno kulturo. Začel je kot nekakšen boksarski samouk, saj v Novem mestu ni nikogar, ki bi mladega fanta lahko naučil osnov tega športa. Ko je šel Gorazd študirat, se je vključil v Odred, sedaj pa je slabo leto član Ljubljane in varovanec trenerja Lada Slaviča.
Kot vsak šport, ki se ga resno lotiš, zahteva tudi boks trdo in resno delo. Treniram vsak dan. še posebej zavzeto pa sem se pripravljal pred prvenstvom. Trener dela z mano dvakrat na teden, ostale dni pa treniram sam; veliko delam za kondicijo, tehniko in*moč udarcev, s trenerjem pa piliva tehniko, vadiva razne kombinacije udarcev in vedno več pozornosti posvečava delu nog, kije danes v boksu izredno pomembno," je
ARTIČANOM POKAL
Prvi memorialni turnir v malem nogometu v spomin Petra Mavsarja, ki ga je v nedeljo, 6. junija, organiziral TVD Partizan Zdole, je ob sodelovanju osmih ekip iz Posavja in Ljubljane osvojilo moštvo Artič, 2. Leskovec, 3. Blanca itd.
M. J.
Kolesarji drugič po dolini Krke
Na startu preko 100 kolesarjev iz devetih klubov
Prizadevni straški kolesarski delavci so v nedeljo pripravili 2. kolesarsko dirko po dolini Krke, na kateri se je zbralo preko 100 tekmovalcev iz devetih klubov.
Med pionirji v kategoriji B je zmagal Novomeščan Judež, 2. jc bil Bole iz Astre, 3. domačin Turk, medtem, ko je bil med pionirji A najhitrejši Kalan iz Save, 2. Novomeščan Sribar, 3. Golob iz Roga. Med mlajšimi mladinci je prepričljivo zmagal Vrščaj iz Novega mesta, 2. Pirih iz Save, 3. Novomeščan Pagon. Med starejšimi pa Novomeščan Papež, 2. Blejčan Robič, 3. Zevnik iz Save. V kategoriji veteranov A je zmagal Najdič iz Horjul, med veterani B Grosupeljčan Gliha in med veterani C njegov klubski kolega Omerzelj. Zadnji so se na start podali rekreativci, med katerimi jc zmagal Leben iz KD Rog-Franek, 2. Lemaršič iz Partizana Vič, 3. Novomeščan Štih.
pripovedoval Gorazd, ki, žal, zaradi poškodbe rame ni mogel nastopiti na nedavnem turnirju za slovensko zlato rokavico v PtUju, pa se je za to tekmovanje zelo zavzeto pripravljal. Čeprav ima Gorazd močan udarec, da več na tehniko, udarec pa, kot pravi, mu ostane „za rezervo".
Kot dobrega tehnika in srčnega borca so ga opazili tudi v mariborskem boksarskem klubu; mladi Novomeščan jih jc okrepil za dvoboj s klubom Heros iz avstrijskega Gradca in dosegel lepo zmago.
Gorazd Canič, slovenski boksarski prvak v poltežki kategoriji
S trenerjem računata, da bo Gorazd prihodnje leto boksal na državnem prvenstvu, seveda pa bo moral prej zmagati na slovenskem.
A. B.
Š5. 23 (1713) 10. junija 1982
DOLENJSKI LIST
11
SVETU OKOLI
Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
M
foto slišal: Milan Markelj
ŠE DOBRO, DA SEM ZAKLENIL AVToT^ , J PRAVI JO, DA TU KRADEJO VSE PO ! ■ l VRSTI.
Moč meditacije
Znanstveniki so opazovali jogije pri meditiranju
Ko so obiskovalci Tibeta poročali	o	skrivnostnih
močeh	jogijev,	so večkrat
navajali, da izurjen jogi v ledeni	noči	s toploto
lastnega telesa posuši v mrzlo	vodo	namočeno
tjuho. V jogijski literaturi je tovrstna meditacija zapisana kot tummo. Mnogi so imeli takšna pričevanja za izmišljena. Nedolgo tega pa so raziskovalci hardvardske medicinske šole kot prvi znanstveniki sploh bili priče takšnemu dogodku.
Na povabilo Dalaj Lame je raziskovalna skupina, ki jo je vodil Herbert Benson, odšla v Indijo, kjer so njeni člani lahko prisostvovali meditaciji treh menihov. Dovoljeno jim je bilo opraviti tudi meritve. Izkazalo se je, da v jogi izvedeni menihi med meditacijo, v kateri se osredotočijo na notranjo toploto, dvignejo temperaturo kože za 5 do 15 stopinj. Najbolj dvignejo toploto prstov na rokah in nogah, za najmanj (4 stopinje) pa so dvignili toploto kože na spodnjem delu hrbta. Meritve so pokazale, da se notranja toplota ni spremenila.
Kot ugotavlja Benson, jogiji med meditacijo tummo obvladajo proces širjenja drobnih krvnih žilic, kar sicer ureja samostojni živčni sistem. Ko razširijo žilice, priteče pod kožo več krvi, in koža se segreje. Rezultati meditacije so toliko presenetljivejši, ker jih jogiji dosegajo v mrzlem zraku, ko se krvne žilice samodejno krčijo.
Trgovina s fosili ogroža muzeje — Dinozaver za okras " Nekateri okameneli ostanki živali za milijardo dinarjev
VARSTVO — Neki moskovski časopis je zapisal, da nekateri Moskovčani varujejo krpice zemlje, na katerih gojijo zelenjavo za osebno uporabo, tudi z živimi medvedi. Varstvo je verjetno učinkovito, dokler medved loči gospodarja paradižnikov in šolate od vsiljivcev, ki si žele na cenejši način pridobiti potrebne vitamine, kot pa jih lahko na moskovski tržnici.
PROGASTI STRAŽARJI -
O podobnem početju, vendar na oni strani Velike luže, seje razpisal neki ameriški časopis, kjer reporter navaja, da si je nezakonit gojitelj marihuane omislil za svojo malo njivico' v San Franciscu za stražo kar dva bengalska tigra in leoparda. Očitno je marihuana več vredna kot moskovska solata.
ZDRAVILNI KVAK - Le
kakšno stražo bodo postavili Kitajci za varstvo gojišča posebne vrste kitajskih žab, ki jih uporabljajo kitajski farmacevti za zdravila že nekaj tisoč let? Velikansko gojišče v dolini reke Songua so pred kratkim zakoličili.
VEČ DIMA — Prav nič ne odvrne Nemcev od kajenja. Medtem ko za večino razvitih dežel velja, da prebivalstvo omejuje to škodljivo razvado, pa je statistika ugotovila, da so Zahodni Nemci lani pokadili za 1,3 odstotka več cigaret kot leto poprej. Na vsakega Nemca je tako prišlo kar 2113 cigaret.
KRATKO JE VESELJE -
Turški delavec Hasan Durmus je veselo pognal celomesečno plačo v nočnih lokalih Burse, potem pa, ko je bilo veselje mimo in denarnica prazna, nenadoma spoznal, da ga doma čaka ljubljena žena. In ko je tehtal, kaj storiti, se je odločil, da se raje zlaže na policiji, da so ga okradli. Na policiji mu seveda niso verjeli in so kmalu odkrili, da možakar laže. Za sleparijo se bo zagovarjal na sodišču. Toda doma, doma, tam šele ga čaka težaven in dolgotrajen razgovor!
Tobačna megla zatira razum
Ne da se temeljito misliti s pipo v ustih — Na visoki bukvi si je odrezal prst - V Parizu je neki mož prišel na stražnico z glavo pod pazduho
(Za nameček) telesnim posledicam zgodnjega kadenja pridejo še gnili zobje, težka sapa in katar v grlu. A duh ne trpi nič manj. Za učenje treba bistrega duha in trdne volje. Tobačna megla pa temni in zatira razum, ker vzbuja na njegovo škodo živahno domišljijo, ki tako rada vzdigne mladega človeka z realnih tal v oblake dima. Temeljito misliti in vztrajno se držati ene misli se ne da s pipo v ustih in tobak je večkrat vzrok površnosti mnogih naših dijakov. Torej, stariši, če želite svojim sinovom zdravja in dolgega srečnega življenja, varujte jih v prezgodnjih letih kadenja! Potrata denarja je še najmanjšo zlo, dasi je tudi občutna, a mnogo bolj škoda je zdravja. -
(Četudi) so slabe prometne zveze in razmere, vendar prebivalstvo v domovini ni še izgubilo upanja v boljšo prihodnost. V tem upanju se ne straši trdega dela.
(Ponesrečil) se je Franc Gnidovec iz Velikega Lipovca. Nabiral je zelenje za živino,
splezal na veliko bukev, odsekal si je prst, vsled tega padel več kot 10 m globoko ter obležal nezavesten na tleh. Odnesli so ga na dom, kjer je bil previden s sv. zakramenti ter v par urah unnl. Nesrečni slučaj nam kliče v spomin zopet: čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva!
(Z glavo) pod pazduho je prišel na policijsko stražo v Parizu neki mož Marcel Nonneville, toda glava pod pazduho bila je iz lepenke, grlo pa je bilo rudeče barvno. Na svojem grlu imel je enako barvo. Komisarju pa je pripovedoval, da ga je povozil voz in mu odrobil glavo. Komisarje hotel blaznika pomiriti ter mu je svetoval, naj si pusti odbito glavo nastaviti na svoje truplo. , Pač bi bil norec,’ je dejal mož z glavo pod pazduho,” bom raje hodil brez glave, vsaj me ne bo kdaj bolela in zobje tudi ne!” Moža so slednjič vtaknili v blaznico.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1902)
< DLENjsn ust pred 28 leti'
-- -- - - - --   - - - -
Pri 00 jih je zaneslo
V Projektivnem podjetju delili plače mimo vseh norm — Komolčarji in prerivači in spodobni ljudje v borbi
ŠTEVILKE GOVORE in pričajo dovolj zgovorno. Videti je, da je kolektiv Projektivnega podjetja Novo mesto pozabil, daje majhen del družbe, samo majhen del, ki dela mrtve načrte. Načrte, ki jih bodo oživili in uresničili drugi delovni ljudje. Izgovor, da jih je pri osebnih dohodkih čas zanesel, ne bo veljal, saj smo na njihov primer opozarjali večkrat, pa ni zaleglo. Mar ni zaleglo zato, ker je peščica ljudi, kolikor kolektiv šteje, pozabila na okolje, v katerem živi, in si domišlja, da lahko deli mimo vseh norm in morale? Toda preden človek deli, mora ustvarjati, preden žanje, mora sejati!
DA JE KNJIGA koristna, da mimo uporabne koristnosti polni zvedav človekov duh in sprejemljivo srce še z nenadomestljivimi užitki, je stara, priznana in zlata resnica. Da naj dobro in lepo knjigo, oziroma čim več takšnih knjig, dobi v roke čim več ljudi, je gotovo naša vsesplošna želja.
MNOGA TRGOVSKA podjetja, ki so pred seboj videla le svoj gospodujoči monopol, predvsem pri prodaji nekaterih predmetov, je požrešnost prignala tako daleč, da so sploh pozabila na vse drugo in z maržami resno vznemirila javnost.
1. JUNIJA bi se moral v Krmelju vršiti odbor občanov. Ob napovedani uri je bila dvorana Svobode prazna! Tudi kasneje se zbor ni mogel vršiti, ker je bil odziv izredno slab, česar v Krmelju običajno ni. Kdo je kriv? Verjetno je krivda na slabem in poznem obveščanju, saj so bili razglasi o zboru razobešeni šele v četrtek popoldne.
KOMOLČARJI, PRERIVAČI in tudi povsem spodobni državljani so se minuli teden borili po več ur pred blagajno kina Krka v Novem mestu. Hoteli so namreč dobiti vstopnice za film Indijski nagrobnik, ko pa jih je zajel vrtinec prerivanja, niso mogli ven.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. junija 1962)
Preživela je rodno cesarstvo
m Gre za fosile, okainenele ostanke okostij ali likov živa*! in rastlin. Posamezni prime1*1 gredo lepo v prodajo, kupci pa niso zgolj muzeji, kot bi človek pomislil, temveč tudi zasebniku ki si> stanovanja opremijo s tem1 naravnimi umetninami. Toda ce želite imeti v dnevni sobi °ka' mnelo okostje manjšega Ji*10! zavra, denimo le takega, ki 111 višji od poldrugega metra. P°' tem morate imeti zelo globo in poln žep. Švicarski prodaja-lec fosilov Kirby Siber namreč zahteva za takšen fosil kar p° milijarde dinaijev, v konvertibm ni valuti seveda. Poldrugi meter dolg odtis ribe v kamnu pa stane nič manj kot 110 indij0' nov dinarjev.
Paleontologi se boje, da bodo strastni zbiralci fosilov onemogočili muzeje, saj prodajalci gledajo le na denar, ne briga pa jm> ali bodo okamnele pride pra; davnine stale v muzeju, kjer sj jih lahko ogleda veliko ljudi, ali pa v stanovanju petičneža, le njefnu v pogled in užitek.
Grenki napitek cesarja Montezume II. je osvojil svet — Skrbno čuvane čokoladne skrivnosti — Tudi Napoleon je verjel vanjo — Z vesoljci na pot
Znano je. da na javnih dražbah nekatere umetnine dosežejo vrtoglavo visoke cene. Vendar pa se kupi zelenih dolarjev ne kopičijo le za dela človeških rok, marveč tudi za umetnine, ki jih je skozi dolge milijone let naredila mati narava.
Tale domači primerek fosila školjke je tako pogost na Dolenjskem, da ni dragocen, kot so nekateri drugi fosili, za katere zasebniki odštejejo lepe denarce.
Pred letom dni so švicarski varnostniki aretirali dva uslužbenca neke znane tvrdke, ko sta poskušala prodati Kitajcem in Rusom najbolj skrbno varovano švicarsko skrivnost - 40 receptov za pripravo čokolade. Njun prestopek so obravnavali tako resno, kot bi šlo za pravo vohunstvo, in tudi kazen je bila temu primerna. Tako ostro ravnanje ni začudilo nikogar, ki vsaj malo pozna švicarsko gospodarstvo; čokoladni izdelki jim vsako leto primaknejo več kot tri milijarde dinarjev k zaslužku iz izvoza.
Švicarska čokoladna vohuna bi ne bila deležna tako grenke usode, če bi živela nekaj stoletij prej; še več, danes bi bila slavna človeka, ne pa uboga brezimneža nekje v švicarskih zaporih. Mož, ki je v Evropo in v svet uvedel čokolado, je bil slavni konkvistador Hernando Cortes, zanjo pa je zvedel na cesarskem dvoru azteškega vladarja Montezume II. Nesrečni azteški cesar, zadnji vladar cesarstva, ki so ga uničili španski konkvistadorji, je svoje smrtne sovražnike lepo pogostil s čoko-latlom in jim tudi pokazal, kako na dvoru pripravljajo napitek. Sam Montezuma je vsak dan popil po 50 čaš temnega, grenkega čokolatla, kadar pa se je odpravljal v harem h kateri od svojih tisočev žena, ie zvrnil veliko zlato kupo čokolatla. Tako kot ostali Azteki je verjel, da je pripravek ljubezensko poživilo.
Da je čokolada bogat vir energije, je verjel tudi cesar Napoleon, zato ga je vedno spremljala čokolada. In ker je tega mnenja tudi sodobna znanost, je šla čokolada na vesoljska potovanja s sovjetskimi in ameriškimi astronavti in bila je s sirom Edmundom Hillaryjem, ko je kot prvi človek osvojil Everest. V običajni mlečni čokoladi se poleg ogljikovodikov in maščob nahajajo še koristne količine različnih belja-
Milijoni za stare kosti
kovin, tiaminov, riboflavinov, kalcija in železa.
Vendar pa se Evropejci niso takoj navdušili za azteški napitek. Grenkega čokolatla, ki je sčasoma postal čokolada, v Španiji niso marali, dokler se ni nekdo domislil in v napitek nasul sladkorja. Oslajeni čoko-latl je evropskemu okusu veliko bolj prijal in začela se je čokoladna invazija.
V nasprotju z Azteki so Španci poskušali zadržati skrivnost pripravljanja čokolade. Od leta 1519, ko so popili v Španiji prvo skodelico čokolade, pa do 1606 so za recept pripravljanja čokolade vedeli le Španci. Toda skrivnost so jim zmaknili trgovsko in tudi drugače sposobni Florentinci, ki so zlomili španski monopol in omogočili, da se je čokolada razširila še po drugih evropskih deželah.
Šele leta 1847 so v čokoladni tovarnici Fry in sinovi izdelali prvo čokolado v trdem stanju, samo dvajset let kasneje pa se je Danielu Petru iz Švice posrečila čudovita zamisel: čokoladi je dodal mleko.
Čudež, ki se mu pravi čokolada, se začenja z drevesom, ki nosi strokovno ime Theobroina cacao. V nazivu drevesa je zapisano, da je , hrana za bogove”. Raste v deželah nad ekvatorjem: v Braziliji, Mehiki, Gani, na Slonokoščeni obali in v Nigeriji. Zraste do 20 m visoko. Neprenehoma je v cvetju tako, da na enem drevesu v letu dni požene tudi do 100 tisoč bledo rumenih ali rožnato belih cvetov. Za čokoladarje so zanimivi stroki s semenom. Obirajo jih dvakrat na leto skozi 40 let, nakar kakaovec začne Odmirati. V stroku se nahaja 20 do 60 mandeljevo oblikovanih semen značilnega grenkega okusa. Kar 400 semen je treba za pol kilograma čokolade. In ker na posameznem drevesu zraste na leto le 20 do 30 strokov, ie razumlji-
vo, da je cena za kakaova zrn3 visoka. Celoten svetovni prio* lek kakaovih zrn je okoli 1.“ milijona ton, vreden pa je prek0 120 milijard dinarjev.
Fermentirana in posušeni kakaova zrna pridelovalci P0-šiljajo v tovarne čokolade, kje1 stečejo različni postopki za pr1' pravo cenjene slaščice. Vsaki tovarna ima svoj recept in svoje skrbno čuvane skrivnosti, vendar pa v grobem povsod zrni izberejo (izbor je prav tak° važen kot pri kavi), očistijo in razlomijo v delce, ki vsebujej0 preko 50 odst. kakaovegi masla. Z nadaljnjim mletjen1 maslo utekočinijo. Če tekoc° čokoladno maso ulijejo v tablice in pustijo, da se strdi, dobij0 grenko čokolado za kuhanje, 4® pa masi odvzamejo neki) maščob, io posušijo in na fr110 zmeljejo, dobijo kakao v prahu-
Šele po teh postopkih se začne dodajanje najrazličnejših arom in dodatkov od mleka d° sladkorja, tako pripravljeno maso pa mešajo in gnetejo ure10 ure, včasih tudi nekaj <hu-dokler ne postane žametu0 mehka. Iz te dobrote nato delujejo čokolado v tablicah-dodajajo rozine, lešnike, orehe, riž, oblivajo sadje, bonbone, oblikujejo figurice, jajčka itd-' itd. Fantazija in domiselnost ustvarjata čokoladno bogastvo, ki razveseljuje staro in mind°: Svetovno poznani izdelovale' čokoladnih specialitet vedo, °a za ljubitelje čokolade cena n' važna; tako je slovita londonski družba Charbonnel in Walket prodajala v zlat staniol zavite čokoladne bonbone po 820 dinarjev, luksuzni ameriški d°' i bavitelj Godiva bonbonier pa j® čokoladne slaščice naročnikom pošiljal po posebnem slu, ki je prijezdil na konju v spremstvu dveh pažev. Na tak način poslana bonboniera je kupca stala 135 tisoč dinarjev.
Rešitev prejšnje križanke
	.	&«		A. s:r	r		
	...	P	i L	AT	=T	t	i ;? A
		K’ 1		r A		€	i> £ aa
V M L	— o r: ■		M. e	£ N s't	SL £	P-	£.'O. A K •
	i	6. \i\ s		jj' fit, O M	_A	* X T	o'T O
A	z	O	M		^T	O	POJ
TT		X A	£	R|=r	M	R	£ Ž ' A
			t	AiW	A	—	R £ ,W
			A	X3	£	—	A.R; A
T	tl 11 n i f * i f lfl’ prgišče# H- mlsliH	rrrr“ Ttf T	| | J
E				=4
indijansko
pleme
vzdevek
boginje
atene
zaporniki
naprava
tovorni
voz
' nem. 1 pleme
1-
postopač;0*0,1'pr' • j zadru j
rn
dl
t
•mesto v [braziliji
: vnetje i ^sluznice
rus.
ž.ime
.’ nord. ■smuči
* germ.
. orel. .
sredičje
eritreje
stanovanje
težke i sanje
, . 'zemelj udelezeneo pijn . d sirijske ;novozeland. . ^ we ^eroafiHi,
izrael.
prerok
Tehn. “ poklic
i etiop. knez
f- ■	•
■podoba
: otka
;klobuče-; vina
plevel
vse mine kakor sanje, kakor hip.
A. S. PUŠKIN
Vedno večji napredek spremlja tudi vedno večje zlo.
J. ZALOKAR
Trpljenje daje bogate obresti.
I. CANKAR
ec
ljudsko
glasbilo
rudnik
kositra
žid.m.ime
Tv i t"am (železov stepa
■oksid
Mt.reka
t. «	.	«
'žlahtni
plin
4-
ei
raza
*T. ime valjevo
cmeravost;
VAŠA ZGODBA
Računalniki so uporabni tudi kot bolniške strežnice pri težkih bolnikih. Na sliki: računalnik nadzoruje in usmeija bolnikovo dihanje po operaciji.
Zdravnik, ki se ne utrudi
Računalniško postavljanje diagnoze: poskus in možnosti — Prvi primerki že delujejo, vendar za ozko področje
Čakalnice v bolnišnicah in ambulantah so bolj ali manj polne tudi zaradi tega, ker so zdravniki le ljudje in ne zmorejo posameznega pacienta pregledati v nekaj minutah, pa tudi pravico do krajšega odmora imajo. V svetu sc je začel uveljavljati zdravnik, ki je čisto drugačen; pregled opravi v poldrugi minuti, napiše diagnozo 'n predpiše način zdravljenja, ne da bi sc kdaj utrudil, in ni mu potrebno kdaj pa kdaj skočiti na skodelico kave. Ta zdravnik je računalnik.
Pred desetimi leti, ko so strokovnjaki sestavili prve programe Za uporabo računalnika v mediani, ni nič kazalo, da bo kdaj kaj iz tega. Danes pa že uspešno dela nekaj računalnikov v nekaterih ameriških bolnišnicah.
Računalnik v medicinskem središču v San Franciscu opravi Pregled v 90 sekundah in napiše diagnozo. Zdravniku jc potem Potrebno računalniško diagnozo le preveriti in v bolj zapletenih primerih primerno popravita Zdravniki v tej bolnišnici Pravijo, da je računalnik zanesljiv v 85 odst. primerih in da je delo zdravnikom tako olajšal, da porabijo ob njegovi pomoči _c še petino prej potrebnega Casa za pregled in diagnozo.
Toda. ti za zdaj še redki računalniki so le začetek obsežnejšega in bolj drznega programa, kako računalnike čim bolj izkoristiti v zdravstvu. Projekt |zdcluje 20 strokovnjakov iz /1>A, Fvrope, Japonske in Avstralije.
•.Namen projekta je računalnik programirati tako. da ne bo Postavil le diagnoze, marveč bo Predpisal tudi zdravila in pojasnil škodljive stranske učinke." Pojasnjuje Saul Amarcl, vodja oddelka za računalništvo na univerzi Rutgcrs, kjer tečejo Priprave. Ne gre le za banko Podatkov, kot so zastavljeni programi sedaj delujočih računalnikov v medicini, marveč za
zdravniki, da bi tako prodrli v sistem razmišljanja zdravnika pri postavljanju, diagnoze. Rezultati so bili presenetljivi, saj je računalnik začel postavljati take, diagnoze kot njegov ,,oče“. V diagnozi je bilo zaslediti „slog" posameznega zdravnika, ki je sodeloval pri programiranju.
Nekateri zdravniki so v dvomih, ali bo računalnik res kdaj njihov spoštovani kolega. Menijo, da so računalniki dobri le kot banke podatkov, za diagnosticiranje pa so še premalo bistri. No, čas bo pokazal, ali imajo prav.
Rojstva odločajo
Mnogoštevilne generacije žive praviloma revneje
Ni samo od splošnih gospodarskih razmer odvisno, ali bodo posamezniki v poprečju bolje ali slabše živeli, marveč tudi od tega, ali pripadajo mnogoštevilni ali manjštevilni generaciji. Tako meni ekonomist Richard * A. Hasterlin, ki je proučil povezavo med gospodarskimi in demografskimi silnicami.
Easterlin je raziskoval posamezna obdobja in odkril, da se porast števila rojstva značilno pokaže dvajset let kasneje v večji ali manjši brezposelnosti, slabših splošnih življenjskih razmerah, slabših plačah in sploh slabšem položaju mladih delavcev. Tako Easterlin prerokuje, da bodo generacije, ki so se rodile v zgodnjih petdesetih in šestdesetih let v ZDA, živele relativno revnejše življenje kot generacije, ki so se rodile v kasnih petdesetih in šestdesetih letih, ko je upadel porast rojstev. ,
Manjši zaslužki mladih delavcev niso le zadeva denarne narave. Easterlin misli, da je to pomemben činitelj, ki vpliva, da se mladi kasneje poročajo in odločajo za manj otrok, kar povzroči, da praviloma mnogoštevilne generacije rojevajo maloštevilne. V skladu z njegovo teorijo se torej otrokom revnejših generacij obeta bogatejše življenje. Seveda, če takšna teorija drži.
»Bolni” Nemci
Uradno so bolni, v resnici pa s črnim delom služijo
Ne boli samo nas glava zaradi bolniških izostankov z dela. V Evropi so na prvem mestu še vedno Švedi, takoj za njimi pa so se uvrstili Nemci. V Zahodni Nemčiji vsak delavec ostane doma na bolniški v poprečju 19 dni. Vendar pa ne gre zgolj za bolehanje. Kar skrbi delodajalce, je to, da se za temi številkami skrivajo tudi dnevi, ko delavci zdravi in čili delajo izključno za svoj žep, uradno pa so na bolniški.
Brez strahu, da jih bo kdo obtožil nečloveškega ravnanja, so nekateri poslovneži najeli detektive, ki imajo nalogo, da ugotavljajo, kdo je zares bolan, kdo pa se na ta način poskuša okoristiti. Zasebni detektivi so tako odkrili pravo zlato jamo. Za vsako opravljeno nalogo računajo okoli 500 mark, za ta denar pa seveda postrežejo z dokazi, da je nadzorovani čil in zdrav igral bolnika.
Izkazalo se je, da skoraj 90 odst. vseh domnevno obolelih ni bilo bolnih, marveč so ,.fuša-li“. Prav to pa je hudo zaskrbelo tudi nemške sindikate. Za takšne bolnike, ki delajo na črno, ko bi morali ležati v bolniški postelji, se je težko boriti
S
s
!
5
!
s
s
s
s
s
*
s
1
i
AMERIKANEC NA VASI
Ko se je moj oče vrnil iz daljne Amerike, je prinesel s seboj nekaj ameriških navad, ki marsikomu v vasi niso šle v glavo. Tako je nekega dne mati omenila očetu: . Veš, mislim, da moramo zaklati tistega debelega prašič?. Dobro bi bilo, če poiščeš klavca in viečače. Nekaj več jih bo treba, ker je prašič zelo debel in težak.”
Oče se je nasmehnil in dejal: „Kaj te to tako skrbi, saj ga lahko sam zakoljem! Nikogar ne potrebujem za pomoč.”
Mati ga je nejeverno premerila od nog do glave, če se mu morebiti ne blede, nato pa rekla, naj kar gre in poskusi, pa bo videl, da ga sam ne bo mogel zaklati.
, Misliš, da jih nisem v Ameriki nič zaklal? ’ seje oče pobahal. , Sam sem jih klal, velike in težke, pa ne na tako mučen način, kot jih koljete tukaj. Najprej prašiča ustreliš s pištolo v glavo, potem pa mu še spustiš kri. Pištole sicer nimam, a bo zadoščalo kakšno težko orodje. Ubogi prašič, le čemu bi ga mučili? Nič ne bo trpel!”
Matije preplašeno pogledala očeta in rekla: „Joj, Janez, tako nikar! Kaj bodo rekli ljudje v vasi? Praše mora v našem kraju cviliti, kot se prašiču spodobi!’
A očeta ni mogla prepričati. Odločil se je, da bo prašiča klal po ameriško. Morda bi res naredil tako, ko bi ga ne prišel iskat sosed, naj mu gre pomagat vleč prašiča.
Sosed seje hvalil, daje njegov prašič tak, kot ga že dolgo niso imeli, oče pa je na to dejal: „Koliko mi daš, pa ga sam zanesem na ploh? ’
Sosed ga je začudeno pogledal in zinil: „Kovača!”
„Daj dva!’
Ponosni sosed ni maral biti skop, zato je pritrdil: „Dam! Nesi ga!”
Oče je zagrabil prašiča za nogi in si ga naložil na hrbet. Šlo je s težavo in prašič ga je pošteno upognil; pod težo je očeta kar zanašalo, vendar pa je lepo napredoval.
Takrat je iz hiše zakričala soseda: „Janez, kaj te moti sam vrag? .. Ne delaj mi sramote!. . Vrzi našega prašiča na tla! ... Nesite ga v vežo, vendar tako, kot se spodobi. Kaj bodo ljudje rekli, če ga boš sam odnesel na ploh? ! ... Saj vendar ni tako lahko naše prase!”
Očeta je sosedino vpitje presenetilo in spustil je prašiča na tla. Tako je izgubil stavo, prašiča pa so odnesli na ploh štirje možje, kot se za krepko žival le spodobi.
Po tej dogodivščini ga je minilo, da bi še naprej vnašal ameriške navade v našo vas. Tudi našega domačega prašiča smo zaklali, kot je pri nas že dolgo navada in kot se spodobi!
MARIJA NEMANIČ Lokvica
IjiiT
Janez Trdina
y	-	•	-
Črtke in povesti iz narodnega življenja
ii-% ii-% n-% ii-%h%ii% c %n %pi%w-%n T^h%iC%pi%»i	r%
SLUŽBA
Vidiš, do
zdaj si bil zmerom tako pameten! Lahko sem te imela z dobro vestjo rada in vsega srca .. .’ Dalje ji nisem dal govoritij rekel sem: ,Trapica, kaj se bojiš? Še ta mesec naju mora zvezati pred oltarjem naš župnik, potem pa sama lahko preračunaš, da bo čez leto treba krstiti. Krsta te menda vsaj ni strah? '
Micka se mi nasloni na ramo in zašepeta: ,Na tak način bi se ga še veselila, ali Ijiibček, saj sam dobro veš, da to ne more biti. Ženijo se bogatini, mi reveži pa moramo samovati in včasi tudi jokati.' Ob teh besedah si pokrije oči z rokami in se začne ihteti. Jaz izvlečem listnico, ji odtegnem roke od oči in začnem šteti svoje prekrasne hrvaške stotake.
Naenkrat odskoči Micka od mene kakor cP je ugledala gada in zakriči bleda in plaha: ,Janez! Kaj si naredil? Ta strašni denar si gotovo ukradel, toliko si nisi mogel prislužiti.' Moral sem ji dolgo pripovedovati in dokazovati, preden se je pomirila in mi verjela. Ali zdaj pa se je vsa kakor spremenila.
Veselje jo je tako prevzelo, da ni mogla- skoraj govoriti.
Nobena zarja ni tako lepa, kakor je bilo ta dan njeno lice.
Tudi starka je od radosti kar plakala. Poročila sva se z Micko, kakor sem ji obljubil, še tisti mesec in ob letu je bil tudi krst, kakor sem prerokoval. Pozneje naju je ta sreča doletela še bi pazila drugače nase nego zdaj. Vlačuge in potratnice ne bi
rnt te X	V  	i_	  I 11:. I	...
To nekako svobodno govorjenje dokazuje bralcem, da se ga je bil Breskvar že precej navlekel. Tudi druge pivce je vino •čimdalje bolj ogrevalo, oči so se jele solziti, obrazi žareti. Ženska na oglu mize je bila zardela kakor rak. Prav videlo se ji je, kako nestrpno čaka, da bi govornik že končal. Tudi ona je hotela priti na vrsto. Precej ko je obmolknil, se je oglasila in nam pripovedovala svoje opazke in prigodbe tako hitro, da smo jo komaj dohajali. Drugi pivci je niso mogli dobrof razumeti, ker je prepletala slovenščino s provincialno-hrva-škim narečjem. Govorila je pravzaprav le meni, Trinu, mešetarju in Breskvarju, Reči moram, da nam je jako ustrela in nas izvrstno zabavala. Ni nam povedala nič prav čudnega in posebnega, ali človek rad sliši razvitek in življenje kakega
stjt . Si
bolj pa taki prigodki bude pozornost, če jih je doživela ženska. Naša tovarišica je navezala svojo besedo najprej na Breskvarjevo in rekla:
„Krčmar, vi ste mi sneli mnenje prav z jezika. Res je, da prinese nevesta najboljšo doto v rokah in v glavi. Dota v denarju je zmota, se izmota; Že star pregovor je: ženska dota, konjski likof; ženska dota, predpustne klobasej zmanjka jih še pred sv. Jakobom; dota in spašnik sta ista reč, na obeh pase vsak, kdor hoče. Kmečke hiše razdevajo dote hujše od vseh davkov in drugih stroškov. Ali ni to greh? Enemu se jemlje, da pride na nič, drugemu se daje, da mu ne zaleže. Krvavo potrebna bi bila postava, ki bi odpravila žensko doto. Dekleta
reveža, ki se je dvignil sam s svojo pridnostjo in razumnostjo do blagostanja. Iz tega vzroka se mi je priljubil že Breskvar. Se
tak
program, v katerem bo elek-
* ronska pamet upoštevala tudi Nepredvidljive primere, torej /a ^mostojno dopolnjevanje programa, ’
Ker je projekt zelo zahteven. s° sestavljalci programa prebili na stotine ur v |x>govorih z
drakrat. Kadar pridem Spet na Kranjsko, bom vzel Micko vsekakor s sabo. Brhka je in košata, da se bo vse čudilo. Oblekel sem jo na pol po gosposko, kakor je v Brodu navada. Ob nedeljah prišumi v cerkev v svilnatem krilu. Pa si ga je tudi pošteno zaslužila. Brez njene pomoči bi težko zdeloval. Dote ni prinesla ne krajcarja, to se pravi, v denarju, v pridnih rokah in bistri glavi pa morda veliko tisoč. Po pet sto nama ostaja vsako leto, če bog da, bova dejala na stran letos tudi osem sto. Ne zamerite, da vas nadlegujem s Svojo babo. Za vas ni vredna nič, zame pa kup zlata To kupico bom izpil na njeno zdravje. Bog živi njo in najine otroke, ki so bili in še bodo."
nihče pogledal, če bi bila prav kraljevega rodu. Po poštene device iz raztrganih kolib pa bi dohajali bogatini, nemara še veli kaši.
Jaz nisem dobila po očetu nič in kako neki? Saj ga še sirota poznala nisem. Zdaj hvala Bogu imam vse, kar poželim, razen tičjega mleka. Hentaj no, tako se spet ne Smem bahati. Na svetu je dosti reči, ki so zame kisle kakor za lisico grozdne jagode, ki ni mogla do njih- Hotela sem samo toliko reči, da mi ničesar ne manjka, kar sme pametnemu človeku v mojem stanu priti na misel. Vsak dan jem meso, vino pijem, kadar hočem, ležim v mehki postelji, stanujem na gorkem, delam.
kolikor se mi zljubi, imam dobrega moža, bogljivega sina in rejenko, ki me spoštuje kot mater. Kaj si morem več želeti? Rodila sem se v taki revščini, da si živ človek ne more huje misliti. Moja mati je bila dekla, kaj sem mogla drugega upati, kakor da bom preživela tudi jaz vse svoji dni v službi? Kako se godi poslom, je dobro povedal naš prijatelj Breskvar. Hlapci si laglje pomagajo. Najprej jim je bolje že zato, ker si drže hlapce bolj trdne in premožne hiše, deklo pa potrebuje vsaka, kjer je več dela in nimajo odraščenih hčera. Hlapcu stoji svet odprt, gre tja, kjer se nadeja večjega prislužka, možaki So tudi veliko'bolj za vsako rabo kakor dekle. Kdor ima zdrave roke in pravo pamet, se lahko navadi raznih poslov, pride v vedno boljše službe in se mu sploh dosti več plačuje kakor ženski.
Dekle pa so take ubožice, ko bi svoj stan prav premislile, da bi morale obupati skoraj vse in poskakati v voda Trudijo se ves božji dan za borno hrano in borne cape. Katera služi po trideset goldinarjev, že misli, da je srečna, zove se s ponosom velika dekla V mladosti se še prebo, ali leta teko hitro, nekatera opeša že s štiridesetimi leti. Ljudje se je začno braniti, ponujajo ji čimdalje slabšo plačo, da si ne more zanjo ni dobre obleke več kupiti. Pride starost, roke omedle, prihranilo se ni nič ali skoraj nič, treba je prijeti za beraško palico in tavati od hiše do hiša Kranjske dekle so rojene za beračijo! Groza spopade človeka, če to pomisli. Beraška palica se mi zdi prav tako težka kakor križ, ki ga je nesel naš sveti zveličar na Golgoto. Vsaj jaz bi stokrat rajši umrla, kakor se opirala nanjo. Taka usoda bije najpoštenejše deklice. Kaka pa šele tiste, ki so se dale zapeljati! In skušnjav je toliko, da si malokatera ohrani svojo čast. Tare jo v starosti ne le revščina, ampak obenem tudi sramota. Če se spomni večnosti, mora strepetati. Ne bo je odrešila, ampak pahnila v brezno še hujših, brezkončnih nadlog. Poboljša in spokori se jih groza malo, težka služba in greh jih tako spridita, da večidei pozabijo na pokora Žive tja naprej jokaje, ^reklinjaje, obrekovaje bližnjega, izmikajoče tuje blago, lažoče in hlinečt se, dokler ne zaklenka mrtvaši zvonec in je treba stopiti pred sodnika. Večina naših dekel nima drugega pričakovati kakor časno in večno nesrečo, na,tem svetu beraštvo, na onem peklenski ogenj. Dobro je, da so začele to spoznavati, efe bežr proč od prepada, ki jim zija nasproti.
od delegatovi za delegate
imm
Poleti prazni kavlji?
Poleti manjša ponudba vseh vrst mesa - V KZ Krka načrtujejo oblikovanje občinske tržne rezerve
Poletni meseci že po tradiciji veljajo za sušne v preskrbi z mesom tudi v novomeški občini. Vse kaže, da letos ne bo nič drugače. V preteklem tednu je bilo v prodajalnah že precej manj govedine in svinine, občasno pa tudi piščancev ni več moč dobiti. Manjšo ponudbo vseh vrst mesa lahko pričakujemo vse do septembra.
KZ Krka, ki je glavni pre-skrbovalec novomeškega trga z mesom, je maja dala v trgovine 83 glav mlade govedi. Po sklenjenih pogodbah bo šlo junija v zakol 80 glav govedi, julija 85 glav, medtem ko gre v ostalih mesecih v zakol tudi do 200 glav. Zalog se v manj sušnih mesecih seveda ni dalo narediti, ker nimamo hladilnice.
Sedanje stanje je tudi posledica lanske slabe oskrbljenosti s krmo zaradi suše, manjšega prirasta živine in daljšega pitanja zaradi težav s preskrbo beljakovinskih krmil iz uvoza. Nekaj goveda pa gre vsak mesec tudi v izvoz. V kmetijski zadrugi se s to problematiko resno ukvarjajo, a sami ne morejo narediti veliko. Na težave so opozorili občinski izvršni svet, da bi skupaj poiskali izhod. Sprejeti bi morali tako tekoče kot dolgoročnejše ukrepe. Med prve vsekakor sodi uskladitev cen živine s cenami na Hrvaškem, kjer trenutno plačujejo tudi do 35 dinarjev več za kilogram žive teže. Žfrina z našega območja tako pristane na kavljih tam, kjer zanjo plačajo več. Pomagale bi tudi kompen-
zacije za kritje izgub zaradi neusklajenosti odkupnih cen živine in maloprodajnih cen mesa. Rejcem bi morali dati tudi večje premije ali druge oblike spodbude.
Med dolgoročnejše rešitve za odpravo pomanjkanja mesa pa v prvi vrsti sodi oblikovanje tržne občinske rezerve v živini, ki naj bi šla v zakol ravno v mesecih, v katerih je pomanjkanje najbolj pereče. Rezervo bi oblikovali v družbenih hlevih in pri večjih kooperantih. ■ Brez sodelovanja občinske skupščine ne bo šlo, enako tudi ne brez širšega družbenega prizadevanja in posluha za problematiko proizvodnje.
KATERIH MANJKA?
Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju morajo vse štipendije v občini, tako kadrovske kot iz združenih sredstev, temeljiti na kadrovskih potrebah. Da bi kadrovski vidik bolj upoštevali tudi pri štipendijah iz združenih sredstev, so na republiški ravni izdelali seznam poklicev, ki jih je že preveč, in poklicev, kijih manjka. Naša skupnost za zaposlovanje je seznam dopolnila glede na stanje na Dolenjskem, dodatne predloge pa naj bi posredovale še delovne organizacije. Ob več prosilcih bo pri podeljevanju štipendij odločal tudi kadrovski vidik. Na sedanjem seznamu deficitarnih poklicev so vsi iz skrajšanih programov pa kmetijec, gozdar, rudar, metalurg, obdelovalec kovin, električar, zidar, tesar, mizar, železokrivee, pleskar, steklar, živilski delavec, strojni, elektro in varnostni inženir, predmetni učitelj matematike, fizike, tehnične vzgoje, glasbe itd.
PIŠČANCI NAMESTO GOVEDINE? — Stabilizaciji v prid je šteti tudi zadnje pomanjkanje govedine v trgovinah z mesom v Novem mestu. Nekaj soje izvozili, nekaj soje za večje denaije obesili na kavlje v Hrvaški, tako da je marsikateri Novomeščan zadnji konec tedna preživel zdravo, ob krompiiju in berivki. Nekateri srečneži, ki so bili v soboto zjutraj med prvimi v mesariji so dobili še svinino. na
tržnici pa je bilo pred prodajalno Koke preveč želja in premalo piščancev. (Foto: J. Pavlin)
Bolezen ne vpraša za denar
Za reševanje težkega položaja novomeškega zdravstva 32 milijonov iz presežkov in višje prispevne stopnje — Urediti položaj Zdravstvenega centra Dolenjske
Novomeško in vse dolenjsko zdravstvo je zaradi pomanjkanja denaija od leta 1978 naprej iz leta v leto v večjih težavah. Stanje je letos še posebno kritično. Podrobnejši razčlenitvi te problematike je bila namenjena skupna seja novomeške občinske skupščine in skupščine zdravstvene skupnosti 2. junija. Na njej so delegati sprejeli nekaj sklepov, ki naj bi zdravstvu le zagotovili več denaija in s tem preprečili krčenje pravic iz zdravstvenega varstva.
Novomeška zdravstvena skupnost jc imela primanjklaj že v letu 1978, a gaje pokrila iz rezervnih sredstev. Precej višjim stroškom ob selitvi v nov zdravstveni dom v letu 1980 pa zdravstvo ni bilo več kos; 8 milijonov je ostalo nepokritih.
Lani je slab start zapečatila nagla rast materialnih stroškov, prekoračitev obsega storitev v vseh novomeških zdravstvenih organizacijah in velik odliv sred-
Sprejeta le dobra polovica
Septembra bo šlo v varstvo v novomeške vrtce 410 novih otrok - 292 odklonjenih, največ najmiajših, do treh let starosti — Jasli na Cesti herojev šele prihodnje leto
Komisija za sprejem otrok v vrtce Vzgojnovarstvenega zavoda Novo mesto tudi letos ni imela lahkega dela, saj je lahko ugodila le dobri polovici staršev, ki želijo z letošnjim septembrom imeti svojega otroka v varstvu v vrtcu. V drugi polovici maja je obravnavala kar 702 prošnji za sprejem otrok v vrtce, medtem ko jih je lahko sprejela 410. 292 pa jih bo moralo še počakati, saj v novomeških vrtcih ni dovolj prostora.
Povsem na novo so starši letos
vložili 452 prošenj, 250 pa je bilo podaljšanih iz preteklega Teta. Poleg tega so starši letos vložili tudi 130 prošenj za sprejem otroka v vrtec v prihodnjem letu, ki jih komisija niti ni obravnavala. Komisija je odločala na osnovi sprejetih kriterijev. Ker je bilo prošenj več kot prostih mest, so imeli prednost otroci zaposlenih staršev, vzgojno, materialno in socialno ogroženi otroci, otroci, ki jim je zaradi motenj v razvoju potrebno nuditi posebno skrb, ter otroci, ki so jim odložili odhod v osnovno šolo. Ob vseh teh enakih pogojih so imeli prednost še otroci, ki že dalj časa čakajo na sprejem v vrtec.
V vse novomeške vrtce je bilo torej skupaj sprejetih 410 otrok. Od tega bo šlo septembra v organizirano varstvo 17 otrok, rojenih leta 1976, 25 otrok rojenih 1977, 71 otrok rojenih 1978, 108 otrok rojenih 1979, 125 rojenih 1980 in 64 otrok rojenih lani in letos. Najtežje je z najmlajšimi, do treh let, za katere je bilo tudi največ prošenj. Čeprav so jih sprejeli največ jih je tudi največ ostalo zunaj. Pri tem velja omeniti,
NAJVEČ ZA ZIDANICE IN VIKENDE
Novomeška kmetijska zemljiška skupnost je v lanskem letu obravnavala 284 prošenj za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Za lokacije stanovanjskih hiš je od 97 prošenj izdala 76 pozitivnih mnenj, za zidanice in vikende od 178 prošenj 146 pozitivnih mnenj, za lokacije gospodarskih objektov pa 7.
SPOSOJENO TRNJE
Rotacija je družbeno organiziran lov na fotelje.
(Iz Pavlihe)
da komisija pri reševanju prošenj ni štela vrtca Ločna II (jasli), ki se
gradi. V njem bo prostora za 76 najmlajših, dograjen pa bo verjetno nekje do srede prihodnjega leta. Kdo bo dobil varstvo v tem vrtcu, bo komisija odločala naknadno.
Do 5. junija se je 36 staršev že pritožilo zoper neugodno rešene prošnje. Vse ugovore bo obravnavala posebna komisija, a dejstvo je, da bistvene spremembe ne bodo možne.
GRADBIŠČE NA TRGU Ko so pred dobrimi štirinajstimi dnevi delavci Tregrada iz Trebnjega pričeli z vso previdnostjo seliti iz notranjosti bivše Ivanetičeve hiše na novomeškem Glavnem trguje vse kazalo da gre le za manjša adaptacijska dela. Sedaj pa je od hiše ostal le del spodnjega obodnega zidu. Kot kaže, bodo stavbo takorekoč sezidali na novo, seveda pa bo morala na koncu imeti prvotno podobo. V Novoteksu obljubljajo, da bodo Novomeščani v njej dobili eno najlepših trgovin in jim poslej za tekstilom ne bo več potrebno stikati po Zagrebu, Ljubljani in čez mejo. (Foto: J. Pavlin)
stev za storitve izven našega območja. Tako je zdravstvena skupnost zaključila lansko leto s 16,7-milijonsko izgubo, imela pa sta jo tudi bolnišnica in zdravstveni dom. Varčevalni ukrepi, ki so jih sprejeli v zdravstvu nisi veliko pomagali.
V prvem trimesečju letošnjega leta se je izguba razširila na vse temeljne organizacije v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske in se še poyečala. Najhuje je v Splošni bolnišnici, kjer je bilo za 22 milijonov, v novomeškem Zdravstvenem domu pa za preko 4 milijone. Novomeški zdravstveni skupnosti manjka za letos ob že dogovorjenih sredstvih 76,5 milijonov, a bi zahtevek z nekaterimi omejitvenimi ukrepi lahko znižali na 58 milijonov. Ker ni bilo jasno, kako do denarja, skupnost še nima niti začasnega finančnega načrta, čeprav smo že sredi leta, pa tudi samoupravnih sporazumov a,^svobodni menjavi dela še niso sklenili.
Za izboljšanje razmer je občinski izvršni svet predlagal nekaj rešitev, ki jih je občinska skupščina in skupščina zdravstvene skupnosti že sprejela. Potrditi pa jih morajo še v drugih skupnostih .družbenih dejavnosti. Predlagana je namreč nova razdelitev sredstev znotraj družbenih dejavnosti, tako da bi zdravstvu zagotovili dodatnih 32 milijonov. Dobilo naj bi vse lanske in letošnje presežke, ki jih je za 26,6 milijona, od 1. julija pa naj bi mu tudi povečali prispevno stopnjo za 0,8 odstotka. Skupna prispevna stopnja za družbene dejavnosti bo kljub temu enaka kot doslej, saj
NA VOLJO SO GASILSKI APARATI ZA GOSPODINJSTVA
Novomeščani, Gasilsko društvo Novo inesto obvešča, da so že na voljo gasilski aparati S - 9. Participacija občanov jc 700 dinarjev, aparate pa lahko dobe do konca tega meseca v prostorih občinske gasilske zve/.c v Novem mestu, Cesta herojev 27 (v gasilskem domu). Priporočamo, da bi vsa gospodinjstva imela ta aparat.
213 BREZPOSELNIH
Pri novomeški občinski skupnosti /.a zaposlovanje je bilo. maja letos skupaj prijavljenih 213 brezposelnih, med katerimi je 66 takih, ki prvič iščejo zaposlitev. Med njimi je precej kadrov s srednjo, nekaj pa tudi z višjo in visoko izobrazbo. Denarno nadomestilo ali pomoč prejema 30 brezposelnih.
gre le za notranje spremembe v prid zdravstvu.
Od Zdravstvenega centra Dolenjske pa novomeška občinska skupščina zahteva, da v letošnjem letu uredi svoj pravni položaj in samoupravno organiziranost, samoupravo, strokovno in dohodkovno povezanost temeljnih organizacij v svojem okviru, kar bo prispevalo k odpravi marsikatere težave.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Uršna sela praznovala
Ob krajevnem prazniku najzaslužnejšim podelil' priznanja __________________
21. maja 1944 je bilo v Lazah
prvo zasedanje narodnoosvobodilne
skupščine okraja Dolenjske Toplic®' ki jc pripadal novomeškemu okrožju. Ta dan smo si prebivalci krajevne skupnosti Uršna sela izbrali za svo| praznik.
Ob tej priložnosti so najzaslužnejši krajani in ZRVS Uršna sela prejeli priznanja Osvobodilne ft°n' te, ki jih vsako leto podeljuje krajc^ na konferenca SZDL. Priznanje Olje prejela tudi "komanda garnizona Novo mesto za pomoč pri gradnj1 vodovoda. Krajevna organizacij3 ZRVS Uršna sela pa je 30. maja v počastitev krajevnega praznika p11-pravila tekmovanje v streljanju, ki s° se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev krajevne skupnosti.
Letos praznuje 10-letnico nepretrganega delovanja osnovna organizacija mladine Uršnih sel, ki je ob jubileju pripravila športno srečanje, vsi predsedniki organizacije v teh letih ter delavni mladinci pa s° prejeli priznanja.
G. M-
EXPRES PRVIČ NA DVORU
Mladina Dvora vabi v soboto, 12-junija, ob 19. uri na nastop ansambla Ekspres, ki bo igral v mladinskem klubu na Dvoru.
ČEZ TRIKOTNIK V AVTOBUS
21 -letni Novomeščan Dušan Stupar, ki se je v nedeljo zvečer peljal na kolesu z motorjem iz Metlike, se je v Gotni vasi zaletel v avtobus, ki je stal ob cesti, ker mu je zmanjkalo goriva. Navzlic postavljenemu varnostnemu trikotniku Stupar ni zaviral, pri trčenju pa je dobil hude poškodbe in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Širše koristne raziskave
Raziskovalna skupnost bo sofinancirala raziskave širšega pomena — Podpora delu kluba mladih raziskovalcev
Trditev, da jc bila raziskovalna dejavnost razmeroma šibka točka v našem gospodarstvu in vsej družbi, brez dvoma ni pretirana. Zadnje čase pa le dobiva vse večjo veljavo. K temu-naj bi več pripomogle tudi občinske raziskoval ne skupnosti. Kaj bo v letošnjem letu delala, oz. sofinancirala novomeška raziskovalna skupnost in čemu bo veljalo največ njene pozornosti, ie povedala nova predsednica skupščine raziskovalne skupnosti Stanka Florjančič, profesorica kemije na novomeški gimnaziji.
..Funkcijo sem prevzela v času, ko je raziskovalna skupnost že dobila veljavo. Imamo določen krog ljudi, ki sc za to zanimajo, tako da bo delo
Stanka Flotjančič: . Občinska raziskovalna skupnost je lahko s sredstvi, ki jih ima na voljo, v glavnem le pospeševalec razvoja raziskovalne dejavnosti.	”
bistveno lažje kot pred leti. Občinska raziskovalna skupnost obstaja že 8 let, šele zadnji dve leti pa v njej zbiramo sredstva za raziskovalno dejavnost,po posebni prispevni stopnji. Letos računamo na okrog 6 milijonov, zato smo tudi pripravili program raziskovalne dejavnosti. Na razpis so prispele naloge s področja prestruk t uriranj a gospodarstva, varstva okolja, predvsem čiščenja odpadnih voda, arheologije in drugih področij. Vse naloge bo obravnavala komisija za svobodno menjavo dela, sprejela pa
skupščina konec junija. Že sedaj je jasno, da komisija ne bo imela lahkega dela, saj sredstev za pokritje vseh raziskovalnih potreb v občini ne bo dovolj. Preceniti bo treba upravičenost vsake naloge in oceniti, kaj naj raziskovalna skupnost sofinancira. Brez dvoma bodo to naloge širšega pomena za vso občino. Velik del sredstev za raziskovalno dejavj nost pa bodo morale še naprej izločati same delovne organizacije. Raziskovalno dejavnost tako „živi“ marsikdo. Občinska raziskovalna skupnost bo s sredstvi, ki jih ima na voljo, v glavnem le pospeševalec razvoja raziskovalne dejavnosti”
Raziskovalna skupnost pod' pira tudi delovanje kluba mladih raziskovalcev. Na kakšen način. Kako klub dela?
..Novomeška raziskovalna skupnost res pospešuje delovanje kluba mladih raziskovalcev, hi obstaja na občinski ravni že trl leta, poleg tega pa je pokrovitelj zveznega srečanja Gibanje znanost mladini.' V klubu dela največ gimnazijcev, vključujejo pa se tudi učenci iz drugih šol-Deluje v štirih sekcijah: umetnostna zgodovina, kemija, biologija in geografija. Klub ima okrog 60 stalnih mladih sodelavcev, na občasna predavanja, ekskurzije in v raziskovalne tabore pa pritegnemo še druge-Tabor jc bil letos npr. v Žužemberku, mladi pa so raziskovali za potrebe priprave urbanističnega načrta pod mentorstvom Zavoda za družbeno planiranje. Delo v klubu pomeni v prvi vrsti po-glabljanje znanja ter pripravljanje raziskovalnih nalog, s katerimi učenci sodelujejo na natečaju sklada Krkinih nagrad, pa tudi na republiških, zveznih in celo mednarodnih srečanjih mladih raziskovalcev.
Z mentorji nimamo problema. Osnovni smo res gimnazijski profesorji, a tudi mentorjev iz združenega dela ni težko dobiti. Pozna se že staro dobro sodelovanje gimnazije s ,Krko‘, ki nam ga je uspelo razširiti še na druge delovne organizacije. In tov taki meri, da marsikdo od drugod sploh ne more razumeti paših dobrih stikov z industrijo.'
Z. L. - D.
ČETRTKOV INTERVJU
Zadnji čas za doslednost
Dipl. inž. elektrotehnike Ivo Longar bo komuniste novomeške občine zastopal na 12. kongresu ZKJ
Edini delegat novomeške občine na zveznem kongresu ZKJ je direktor Iskrinega jozda Napajalne naprave v mšljinu, sicer pa eden tistih tihih, toda uspešnih aktivistov, ki že od mladih let Prevzemajo odgovornejše dolžnosti. Doma je iz Trebnjega, bilje Iskrinštipendist, zdaj pa že 11 let živi v Dole
lenjskih Toplicah. Dve mandatni dobi je bil v Toplicah sekretar osnovne organi-Zacije ZK, trenutno je predsednik skupščine krajevne skupnosti, je član komiteja dr konference Z K, delegat družbenopolitičnega zbora tn komunist že od 1968.
Ivo Longar: „Odvaditi se moramo tudi tega, da bi z neuresničenimi načrti dražili ljudi. Laže je priti pred občane s skromnim planom in ga preseči, kot pa obljubljati
gradove, nazadnje pa še ko-
,,V občini in regiji se sicer še nismo dogovorili za morebitne razprave in delo na kongresu, vendar bi želel delati v komisiji za družbenoekonomske odnose, v komisiji za mednarodne odnose in za SLO. Na teh področjih sem najbolj doma,' je dejal dobrih štirinajst dni pred odhodom v Beograd.
— Kaj štejete za najbolj Pomembno, kar bi kongres moral trdno začrtati?
„Najti gonilno silo, spodbudo, ki bi proizvodnji pomagala k napredku. Na slovenskem kongresu in ostalih po republikah je bilo o tem precej govora, vendar menim, da se moramo komunisti vse Jugoslavije dogovoriti za enotno akcijo in stališča. Predvsem so naši trenutni družbenoekonomski odnosi potrebni doslednega uresničevanja dokumentov, zakonodaje, sprejetih stališč. Bolehamo na tem, da smo močni v besedah, pri sprejemanju stališč, zelo šibki pa pri izvajanju. Zelo me moti, da tudi komunisti iščejo ,,!uknje“ z raznimi izgovori, da bi se ognili doslednosti. Kimajo ob sprejemanju dokumentov, a kot da bi držali figo v žepu. Temu mora biti konec!”*
— Biti funkcionar in komunist ne le po knjižici, je večkrat ’ težko. Kakšne lastnosti bi po vašem pritika-!e ljudem na izpostavljenih položajih?
„Osebni zgled je pri ljudeh na kakršnemkoli položaju zelo pomemben. Ker en sam, bodisi da je na vodilnem položaju v delovni organizaciji ali kje drugje, ne more narediti dosti brez podpore drugih, ie nujno, da uživa ugled. Kdor ga ne more doseči, ie po mojem bolje, da ostaja v ozadju. Naredi manj politične ško-de.“
- In kaj sodite o osnutku resolucije za 42. kongres ZKJ?
, Po vsebini ustreza temu, kar sem pričakoval, čeprav s slovenskim prevodom nisem zadovoljen. Nasploh pa menim, da bi morali tako pomembne dokumente oblikovati tako, da bi jih ljudje razumeli. Po mojem bi se dalo z manj besedami, pa v razumljivejšem jeziku vse povedati bolj na kratko.1
R. BAČ ER
ZADNJI LETOŠNJI ŠPORTNI DAN - Učenci II. letnika gradbene šole so v ponedeljek organizirali športni dan na svojski način. S kolesi so šli v naravo proti Šmarješkim Toplicam. Mimogrede so želeli spoznati nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti, šport pa je bil tokrat v kolesarjenju in plavanju. (Foto: R. Bačer)
Pomagati, da bo šlo hitreje
Izdelava urbanistične dokumentacije v novomeški občini kasni, zato pri splošnem napredku nastaja škoda — Zavod za družbeno planiranje nima dovolj kadrov
V sredo, 2. junija, sta bili po skupnem zasedanju vseh treh občinskih zborov novomeške občinske skupščine s skupščino zdravstvenega varstva še dve nadaljevalni seji. Trije zbori so najprej obravnavali poročilo Zavoda za družbeno planiranje in imenovali za člana izvršnega sveta ter predsednika komiteja za družbeni razvoj ponovno Milana Jakopina. Zbora krajevnih skupnosti in združenega dela pa sta nadaljevala obravnavo nekaterih odlokov. Kot je v uvodnem poročilu dejal nosilci planiranja, da prihaja pri
dipl. inž. Karel Hace, novi predsednik komiteja za urbanizem, je izvršni svet problematiko izdelave urbanistične dokumentacije dodobra proučil. Menijo, da v Zavodu za družbeno planiranje z zdajšnjo nepopolno kadrovsko zasedbo zahtevanim nalogam ne morejo biti kos. Da pa bi vendarle v občini prišli do nujno potrebnih zazidalnih načrtov za predele v Šentjerneju, Dol. Toplicah in Žužemberku, so to uvrstili v tako imenovani prednostni program del.
zbiranju in obdelovanju potrebnih
gradiv do nepotrebnega dvojnega dela, da je treba okrepiti vlogo komiteja za urbanizem in predvsem izdelati petletni plan izdelave urba-. nistične dokumentacije in ga začrtati po vsebini, z roki in po finančni plati. Kajpada je potem treba poskrbeti tudi za nadzor, če je bilo delo opravljeno.
Upoštevati je treba tudi ostale težave omenjenega zavoda, ki jih je pred delegati razgrnil direktor dipl. inž. Zmago Novak in poudaril, da že štiri leta teko pogovori o lastništvu stavbe, kjer zavod posluje, pa ni rezultatov. V zavodu menijo tudi, da je nujno enoto za spomeniško varstvo osamosvojiti kot drugod v Sloveniji, pa bo tudi delo lažje.
JIH BO KDO POBARAL?
Kar se je zgodilo m zasedanju vseh treh zborov novomeške občinske skupščine 2. junija letos, ni bilo prvič, delegati pa so rekli, naj bi bilo zadnjič. Delegatska vprašanja in pobude so med drugim pismeno oddale tudi delegacije SGP Pionir, Malega Slatnika in Stopič, toda ko so bili delegati pozvani k mikrofonu, da bi javno povedali, za kar jih je , baza‘ pooblastila, so ugotovili, da jih ni več v dvorani Na seji so se pokazali, oddali vprašanje in šli!
PRENOVITVE V KAMPU
V stavbi otoškega kampa že potekajo pred začetkom sezone obnovitvena dela z manjšimi adaptacijami. Urejajo nove sanitarije in pomivalna korita s toplo vodo, belijo prostore in kamp sploh urejajo za sprejem gostov. Kamp bo uradno odprt 15.juni-
DREVI V DOMU 3LA GLASBENI VEČER
Več kot sto učencev Glasbene šole Marjana Kozine bo nastopilo drevi v novomeškem Domu JLA, kjer bo tradicionalni glasbeni večer, posvečen zaključku šolskega leta 1981/82.
Delegati so v celoti podprli stališča izvršnega sveta, ki zadevajo delo Zavoda za družbeno planiranje, pri katerih gre za koristne napotke, kako odpraviti slabosti. Med drugim je rečeno, da pri pripravi gradiv in osnutkov planskih dokumentov niso razčiščeni odnosi med zavodom in
Zbure zamudile ugoden čas
V Zburah še vedno prah, ni pa niti telefona — Kraj ob republiški cesti tudi zdaj nima možnosti za posodobitev
Celotno gostinstvo v izgubi
Družbeni sektor ima kljub podražitvam vseh vrst pijač polovico manj zaslužka s prodajo — Opazen upad prodaje alkoholnih pijač že lani, letos se nadaljuje
. V novomeški občini vsi večji hoteli in restavracije v prvem firnesečju niso izkazali donosnega poslovanja, vendar bodo pri-^njkljaje večinoma še krili v okviru delovnih organizacij. Na eni
se potrošniki pritožujejo zaradi vedno višjih cen, toda s°stincem se zaslužek manjša.
cene
Letos jc občinska skupnost za
°dstotk
ze odobrila v poprečju za 10
ov višje cene storitev gostin-
?m' medtem ko je istovrstna ljubčka skupnost odobrila za 15
i s*°tkov višje cene. S pivom so let V P°*etnem času še pred nekaj .. 1 dokaj dober zaslužek, zdaj pa
Hm
, ostaja nad polovico manj kot le *• ^*šje cene so namreč odobrene na osnovi izkazanih podražitev abavne vrednosti.
potrošnje vseh vrst pijač. Lani je bilo iztočenega v lokalih družbenega sektorja v občini za 2 odstotka manj piva kot leto dni prej, vina so prodali za 12,6 odst. manj, žganih pijač pa celo za tretjino manj kot v letu 1980. Varčevanje pri potrošnikih in pivcih se letos nadaljuje, ni pa še ugotovljeno, za kolikšen padec gre.
Podatke bi lahko šteli za hvalevredne v smislu zmanjševanja uživanja alkoholnih pijač nasploh, vendar so varljivi. Ce v lokalih družbenega sektorja prodajo toliko manj, še ni rečeno, da ljudje manj pijejo. Ker so cene višje, segajo po cenejših pijačah iz zasebnih virov, to pa pomeni le izpad prometa v družbenem gostinstvu.
R. B.
Zbure so ena največjih vasi ob sicer makadamski, vendar republiški cesti med Šmaijcto in Škocjanom. Na vseh hišah so kljub poletju okna zaprta, zavešena s polkni, in skoro nikjer na oknih ni rož. Ne zato, ker bi bili krajani tako malo dovzetni za lepo okolje, ampak zavoljo oblakov prahu, ki se dan na dan dvigajo po vasi. Po makadamski cesti vozi skozi naselje vsak dan čez 30 rednih ali delavskih avtobusnih prog, razen tega pa tod vozijo težki kamioni. Vozijo pesek iz kamnoloma v La-kencu tovarni Strešnik v Dobruški vasi. Kot je povedal krajan Jože Novšak, bivši dolgoletni odbornik in funkcionar, so glede posodobitve kraja zamudili prejšnja leta, ko jc bilo do denaija znatno laže priti. Ne razumejo pa ljudje, zakaj so pred petimi leti traso za posodobitev
ceste že izmerili. Strokovnjaki so bili na terenu še ob sobotah in nedeljah, da bi prej končali delo, vendar o novi cesti ne duha ne sluha. Tako si ljudje mislijo, da jim je šlo le za dnevnice in zaslužek.
Krajani pa se čutijo zapostavljene tudi zato, ker vsa vas ne premore niti enega telefona. Najbližji je v Šmarjeti.
stabij
°b tem pa ugotavljajo, da je
izacija segla tudi na področje
NOVOTEKS: MANJ NADUR
. . V prvih treh mesecih leto-nJega leta so v tovarni Novoteks znaten padec nadur. Te so °stale samo pri delih, ki jih res 1 bilo mogoče opraviti v enem delovnem času, znašajo Pa dobrih 40 odstotkov manj °* v tem času lani. Še največ adur so imeli letos v metliški Predilnici pa v tozdu Tkanina in J^koji - Vinica. Najbolj pa 0 število nadur zmanjšali v !10vomeški Konfekciji, v trgovini ^ v delovni skupnosti skupnih
V-----lil	OI\	UpilUNll
trV^b. Pri slednjih je bil v prvem
j .	*•	»tvuiljui JV IZ 11 v pi Vlili
hriesečju letos ugotovljen polo-'?° manjši fond nadur kot v Pr'merjalnem lanskem obdobju. se to je dokaz, da splošno
družb.
eno akcijo v tem kolektivu
resno jemljejo.
SPOSOJENO TRNJE
Svojčas so naši ljudje prostovoljno odhajali v Španijo boriti se, te dni pa se bije ogorčen boj za to, kdo bo šel na družbene stroške v Španijo na svetovno nogometno prvenstvo.
(Iz POLITIKE EKSPRES)
ŠE 900 LANSKIH KUPCEV -Pri novomeškem Kurivu imajo kljub toplemu vremenu obilo strank, ki se zanimajo za nakup premoga. Bojazen pred zaostreno energetsko krizo je ljudi napotila k takemu ravnanju, toda nove stranke ostajajo skoro brez upanja. Premog morajo dobaviti še 900 lanskim naročnikom, ki so dobili številke. Zdaj niti številk ne dajejo.
PRIPRAVE ZB NA MESTNIH NJIVAH
Združenje borcev NOV na Mestnih njivah se že dlje časa pripravlja na slavje, ko bo v soboto, 19. junija popoldne na ploščadi pred.športno dvorano v Novem mestu razvilo prapor svoje krajevne organizacije. Pokroviteljstvo nad razvitjem prapora je prevzela Zavarovalna skupnost TRIGLAV oz. njena območna dolenjska skupnost, ki ima sedež na področju krajevne skupnosti Mestne njive.
Borci NOV z Mestnih njiv vabijo prebivalce Novega mesta, predvsem pa vse soborce in aktiviste OE, da se udeležijo slavja, ki bo združeno s pestro kulturno prireditvijo.
ZA SPRAVILO KOT NALAŠČ — Čez sušo imajo kmetje hude pripombe, saj je zemlja ponekod že tako suha, da dela razpoke, toda za spravilo krme je tako vreme kot naročeno. Tudi Tone Markovič iz Podturna, ki je prosto soboto žrtvoval kmetovanju in strojnemu spravilu krme, je bil zadovoljen. S traktoijem je delo naenkrat opravljeno. (Foto: R. Bačer)
TA TEDEN SAMO TRIJE - V novomeški porodnišnici so bili pretekli teden z območja mesta rojeni le trije otročički. Rodile so: Francka Hudoklin s Ceste herojev 14 -Petra; Nada Kebe s Ceste herojev 31 Dašo in Jožica Šašek iz Ulice Mirami Jarca 26 - Anjo.
■Dfeiim.ni,hibi«
Opazen napredek
V Žužemberku boljše vzdušje kot pred leti
V preteklih letih so se družbenopolitične organizacije v Žužemberku pogosto srečevale z oceno, da gre za razprtije in neke vrste nezdravo mrtvilo, čeprav so bile mnoge akcije komunalnega značaja uspešno uresničene. Da gre za občutne spremembe v zadnjem času, je potrdil tudi Dušan Lavrič, sekretar sveta krajevne skupnosti, sicer pa direktor Iskrinega tozda Keko.
„Lahko rečem, da je splošna adaptacija minila ob boljših pogojih, ki jih imata v zadnjem času tako domača ' kmetijska zadruga, ki se je združila z novomeško, kot naša Iskra. Nov veter je zavel tudi s prihodom brigad v naš kraj.”
— Kakšno je sodelovanje delovnih organizacij s krajani in krajevno skupnostjo?
,,To sodelovanje lahko ocenim za dobro, saj vsaka delovna organizacija pomaga po svojih močeh. Iskra bo dala letos 1,3 milijona dinarjev za potrebe krajevne skupnosti, zahtevamo pa program, ki ga bo sprejela skupščina krajevne skupnosti in bo potrjen tudi v društvih. Smatram, da razvoj materialne osnove spreminja splošno družbeno ozračje, ki je bilo še nedavno tega slabo. Bo pa potrebno še dosti truda in dela, da z oportunizmom povsem pometemo.”
Dušan Lavrič
- V čem se kaže boljša materialna osnova-združenega dela in kako jo krajani čutijo?
,,Lepo je zastavljen napredek v kmetijski dejavnosti, ki bo segel na vso Suho krajino, pri ' nas v Iskri pa delavci „ boljše čase” najbolj občutijo pri osebnem dohodku. Pred štirimi leti je znašal poprečni zaslužek v našem kolektivu 2.120 dinarjev, zdaj pa med nami ni nikogar, ki bi dobil manj kot 10.000 dinarjev.”
- Kako je s kadrovsko politiko za razne dolžnosti v kraju?
„Na tem področju bo še precej dela. Še vedno imamo premalo ljudi, ki bi bili voljni in zmožni prevzemati odgovornejše dolžnosti, zato se dogaja, da večinoma eni in isti že 30 let i zasedajo zdaj ta, zdaj oni položaj, oziroma opravljajo funkcije. Začeli smo načrtno organizirati mladino in s prihodom novih, šolanih domačinov na delovno mesto bo tudi več izbire za kadrovanje.’
R. B.
SEZONA JAGOD S.E ZAČENJA - Novomeška tržnica se ta čas ponudbo domačih kmetovalcev m more pohvaliti, pač pa redno spe prodajajo češnje in jagode Brici al-drugi ponudniki. Češnje so v ponedeljek veljale 80 din kilogram, ja gode pa 100 din. Dobiti je bilo tudi prve gozdne jagode, po 100 dir liter.
NOVA OKREPČEVALNICA -Zraven poslovalnice Kmetijske zadruge na Cesti komandatna Staneta je v dlje časa opuščenem kiosku začela obratovati zasebna okrepče-valnica. Kaže, da bo dobro šlo, saj se tam mimogrede ustavljajo občani, ki čakajo na avtobus.
POMANJKANJE MESA - Že štirinajst dni so trgovine in mesnice v mestu slabo založene z mesom. Težko je dobiti zlasti govedino in ku-retino, medtem jo je svininc trenutno dovolj. Večkrat sta prazna celo kioska na tržnici, ki sta namenjena izključno prodaji kurjega mesa
Ena gospa je rekla, da razume, če v trgovinah ni kave da pa ves prejšnji teden ne ' samopostrežbah in ne na tržnic ni bilo ne svežega ne zmrznje nega korenja, da bi človek skuhal juho, tega ne more razume ti.. .
DOLENJSKI UST
.(PREMALO JO POZNAMO — Občinska matična knjižnica v Brežicah je ena najlepših knjižnic v 2 Sloveniji, saj domuje v izredno prikupnih prostorih, kjer obiskovalci lahko v miru prelistajo in jpreberejo tudi revialni in dnevni tisk. Med bralci prevladuje mladina in upokojenci, pogrešajo pa generacijo srednjih let. (Foto: J. Teppev)
V Termah več deviz kot lani?
Še ta mesec prve večje skupine tujcev — Tudi nov kamp so zgradili — Pozimi so zdravilišče napolnili zavarovanci — Letos še kljub vsemu izguba
V Čateških Toplicah bodo te dni odprli že tretji kamp. V njem bo prostora za 300 novih gostov, v vseh treh kampih pa jih bo vsak 'dan lahko prenočilo do 1200.
Kampi privlačijo zlasti tujec. j-Med obiskovalci je tudi veliko stalnih dopustnikov iz slovenskih in hrvaških delovnih kolektivov, ki Nimajo tam svoje prikolice vse leto. Mala trgovinica že zdavnaj ne zado-;stuje, vendar sc bodo morali gostje letos še zadovoljiti z njo. Večinoma nakupujejo v Blagovnici Posavja v Brežicah, do koder imajo ugodne avtobusne zveze. Tujcem bodo to poletje prvič ponuditi zamenjavo deviz za bone, s katerimi bi lahko plačevali v vseh trgovinah Posavja v Brežicah, praven bodo vključili tudi nekatere zasebne gostinske obrate v bližnji okolici.
Letos računajo v tozdu Terme na 26,5 miiijona dinarjev deviznega priliva, kar je za 10 milijonov več kot lani. Že ta mesec pričakujejo večje skupine Angležev in Švedov. Prepričani so, da bodo preizkušnjo dobro prestali, skrbi jih edinole pomanjkljivo obvladanje angleščine pri 'strežnem osebju. Do zdaj so imeli pretežno nemško govoreče turiste in niso prišli v zadrego. Za angleščino so priredili tudi tečaj, vendar ga
slušatelji niso vzeji dovolj resno in bodo morali č im p rej nadoknaditi zamujeno.
Nasploh je letos za zdravilišče dobro leto, saj so do konca maja našteli že 55. 279 nočitev, kar je za 20 odst. več kot lani v tem obdobju. Tujih nočitev je enako kot lani (4.500), v sezoni pa računajo na precejšen skok. K dobri zasedbi je veliko pripomoglo zdravstvo. Zlasti v januarju in februarju so imeli precej zavarovancev (borcev in inva-
lidov). Na zdravljenje jih pošiljajo celo iz sosednjih republik. Največ jih prihaja iz Bihača, Drvarja, Apati-na in zadnje čase iz Samobora.
Kljub sorazmerno dobri zasedbi pa se v Toplicah še ne bodo otresli izgube. Najbolj jih prizadeva nova amortizacija, pa tudi podražitve živil in elektrike jim jemljejo denar iz žepa, tako da bodo leto 1982 zaključili s 16 milijoni dinarjev izgube. Na tihem upajo, da jo bodo lahko celo zmanjšali, tako kot ob četrtletju, če bodo res na vsakem koraku spoštovali zahteve po racionalizaciji, vendar ne na račun gosta.
i. tf,ppey
Vrtnarji bodo gojili še orhideje, ribe in gobe
Radi bi izkoristili vsak liter termalne vode iz globin
Bolj ko se draži energija, bolj je cenjena tudi topla voda iz zemeljskih globin. Na Čatežu jo Terme izkoriščajo za turizem in
STO LET GASILSTVA V BREŽIŠKI OBČINI - V nedeljo, 13. junija, bo brežiško Gasilsko društvo slavilo stoti jubilej. Gasilski dan bodo združili z dnevom civilne zaščite. Ob 8. uri bo svečana seja občinske Gasilske zveze, občinskega štaba civilne zaščite in Gasilskega društva Brežice, ob 10. uri parada po Ulici 21. maja, ob H. uri pa zborovanje pred spomenikom revolucije. Sodelovalo bo pet občinskih zvez iz Slovenije in pet iz Hrvaške.
V BREŽICAH
za zdravljenje, Agraria pa za ogrevanje rastlinjakov s cvetjem.
Na leto vzgojijo pod steklom 2,5 milijona nageljnov, 2 milijona vrtnic, 150 tisoč flamingovcev, 300 tisoč čebulnic (frizij, tulipanov, irisov), 30 tisoč strelicij in veliko enoletnic.
Petnajst let je tega, kar so začeli s kumaricami in paradižnikom. Pozneje so oboje opustili in se preusmerili na rezano cvetje, predvsem na nageljne in vrtnice. Svojo ponudbo cvetja nameravajo letos popestriti z orhidejami. Povpraševanje po njih se povečuje, zato so se odločili, da jih bodo za začetek gojili na 600 kvadratnih metrih. Vzgoja je precej zahtevna, vendar upajo, da ji bodo kos. Izbrali so si sorte, ki cvetejo od novembra do aprila, takrat, ko gredo najbolj v prodajo.
Poskusno gojijo tudi gobe, o čemer smo že poročali, razmišljajo pa tudi o ribah oz. ribjem zarodu, ki bi ga v odpadni topli vodi vzrejali za vlaganje v potoke in ribnike. Gojiti nameravajo vse vrste rib, podobno, kot to delajo v sosednji Italiji. Prepričani so, da bodo tudi to dejavnost uspešno prenesli v rastlinjake na Čatežu in tako do kraja izkoristili toplo vodo, ki jo črpajo iz zemlje in ki jim zdaj ogreva 52 tisoč kvadratnih metrov zastekljenih površia
J. TEPPEY
ŽAL JIM JE ZA CESTO - Krajani Skopic ne bodo več mirno gledali tovornjakov na njihovi krajevni cesti, ki jih povezuje z Borštom. S prevozi od asfaltne baze do Krškega jim vozila uničujejo -- cesto, ki je sami ne morejo vzdrževati. Tudi v referendumski program ne bo prišla, zato so sklenili cesto zapreti za tovorni promet z motornimi vozili, če tisti, ki cesto uporabljajo, ne bodo nič prispevali zanjo.
V MESTU SODELOVANJE NE ZAŽIVI - Zunanje krajevne skupnosti v občini so bolje razvile stike z delovnimi organizacijami kot brežiška. Nekatere, na primer artiška, so v/postavile sodelovanje celo s podjetji v drugi občini. Zelo dobro povezavo s kolektivi imajo tudi Dobov-čam, medtem ko mestni KS to ne uspeva. Pri reševanju krajevnih problemov. komunalnih in drugih, se pozna, da KS v delovnih organizaci-
jah nima podpore, da se delavci ne čutijo soodgovorne zanje. Pa tudi zbori občanov v mestu so slabo obiskani, saj je na zadnjem zboru manjkalo celo polovico tistih, ki naj bi jih izvolili v skupščino KS.
VESLAČI ZADOVOLJNI - Kopališče na Griču je dobilo v upravljanje Športno društvo Razlag na Čatežu. Razvili bodo veslaško dejavnost. Zagotovili so, da bodo Skrbeli za objekt, ki je bil do zdaj brez pravega gospodarja.
BEDELI BODO NAD URESNIČEVANJEM INVESTICIJE - V gradbeni odbor’ IV. referendumskega programa v brežiškem šolskem centru je izvršni svet občinske skupščine imenoval I ranca Packa kot predsednika, za člane pa Leopolda Rovana, Iranca Sevnika, Adolfa Korbeija, Ivo Gorenc in Mimico Avsec.
BREŽIŠKE VESTI
nosti bodo 15. junija letos šele drugič praznovali krajevni praznik na ta dan in se tako spomni-j li desetih mladih krških rodoljubov, ki so se jeli pripravljati na organiziran oborožen odpor okupatoiju, a so jih Nemci zajeli in ustrelili v gozdu pri Dobravi.
Do tam bo to soboto vodila tudi kolesarska trim pot, vsi, ki si žele take dejavne rekreacije, pa se bodo zbrali pred Delavskim domom Edvarda Kardelja že ob 8. uri. V ponedeljek naj bi zagorelo šestero kresov na raznih koncih krajevne skupnosti, torkov praznični dan pa bo ob 18. na Trgu Matije Gubca
ZA USPEŠNO VODENJE OB ČINE — Silvo Gorenc (na sliki levo) je s preudarnim usmerjanjem družbenogospodarskega razvoja občine in predlaganjem pravilnih odločitev izjemno veliko prispeval k hitrejšemu razvoju in napredku ter zapustil na mnogih področjih trajne sledove neutrudnega dela; za svoje zasluge je prejel veliki znak občine Krško, je bilo med drugim povedano v obrazložitvi ob podelitvi v Podbočju. (Foto: P
P)
piumtiiauui fcuiiutii
nega orkestra Celuloze, uro pozneje pa slavnostna seja skupščine KS in vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Podelili bodo bronaste znake OF in prvič tudi posebna odličja KS. Prihodnji četrtek se bo ob 16. izpred OŠ Jurija Dalmatina pričel prvi poulični tek po mestu.
Osrednja pridobitev ob prazniku pa je 12 obnovljenih slik iz krškega kapucinskega samostana, ki jih je rastavriral akademski slikar in konservator - specialist prof. Viktor Povše. Razstavo teh del, ki jih bo skušal ovrednotiti in ugotoviti avtorja dr. Emilijan Cev, bodo odprli v petek, 18. junija, ob 18. v samostanski galeriji.
‘i jfcr:
Krški zgled, da denar ni vse
Občinska raziskovalna skupnost v Krškem bo še naprej spodbujala predvsem praktično uporabne raziskave — Mnenje o tem, kako še spodbuditi izume in izboljšave
KATERE CESTE SO NA VRSTI
Iz sredstev samoprispevka v brežiški občini so letos v programu za modernizacijo cestni odseki: Orešje
- grad, Rakovec - Kapele, Malence
- Globočice, Nova vas - Draše, Mrzlava vas - osnovna šola in Trdinova ulica v Brežicah. Za ureditev Černelčeve ulice bo prispevala denar komunalna interesna skupnost. Vrednost vseh del na cestah cenijo to leto na 17.398.800 dinarjev.
ODKRITA SPOMINSKA PLOŠČA CANKARJEVCEV - Na prosvetnem domu v Podbočju jev nedeljo borec Cankarjeve brigade, zdaj upokojeni generalmajor Alojz Hren odkril spominsko ploščo i« spregovoril o uspešnem napadu cankarjevcev na belogardistično postajo v Podbočju, ki so jo jeseni 1942 tudi uničili. K plošči sta položila cvetje tudi Lidija Šentjurc in Jože Borštnar, ob obeležju pa s° se zbrali številni borci in aktivisti. (Foto: P. P.)
KRŠKE NOVICE
Brestaniški
praznik
Bronasti znaki OF Pričetek plavalne sezone
Brestaničam praznujejo krajevni praznik 7. junija v spomin na številne izgnanec. Na nedeljski slovesnosti so podelili bronaste oznake OF domačemu turističnemu društvu in zaslužnim posameznikom: Francu Divjaku, Francu Kovačiču, Mariji Kukovičič, Antonu Stritarju in Ivanu Zupančiču.
V okviru praznovanja krajevnega praznika so pripravili tudi koncert pevskega zbora do mače in senovske Svobode ter posebno filmsko predstavo.
NA VRSTI PRAZNIKI - Ob
osrednjem občinskem prazniku so bili v tem mesecu še krajevni prazniki Leskovca in Brestanice, sledil bo še praznik krške krajevne skupnosti in Senuš, v juliju pa bodo praznovali krajani KS Krško polje. Za marsikateri praznik ali prireditev zvemo povsem naključno, največkrat pa prepozno in seveda z objavo v časopisu ni potem nič. O krivdi res ne kaže zgubljati besed, škoda jia je, da organizatorji ponekod se vedno pozabljajo na obveščanje, novinarjem in drugim pa potem jadikujejo:	Ali	smo	pa	mislili,
da bo ,o nas v časopisu kakšen članek!"
AVTOBUS NI KENGURU - Cesta na Goro iz starega mestnega jedra je v začetku zelo ozka in dostikrat v tem delu ovirajo varen promet se neodgovorni vozniki, ki parkiraj0 tam svoje avtomobile. Zadnjič jc neka ženska tako nerodno parkirala avto, da avtobus ni mogc! mimo. K° so. avto le nekako umaknili, ie pridrvela iz bližnje hiše voznica in bentila, češ, kaj vse si nekateri dovolijo z njenim avtom!
SREČANJE ZBOROV IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA
V Brežicah bodo 3. julija počastili 90-letnico rojstva predsednika Tita ter 40-lctnico ustanovitve slovenskih brigad in JLA. Tokrat bo na sporedu koncertni nastop, ki ga napovedujejo štirje moški pevski zbori: ..Vasilij Mirk" iz Trsta, . Zarja* iz Železne kapic, , Svoboda* iz Stražišča in zbor DPD, bratov Milavcev iz Brežic.
Obnovljene slike bodo na ogled v samostanu
Ob krajevnem prazniku krške krajevne skupnosti
Kljub precejšnjim denarnim zagatam vse od ustanovitve leta 1975 naprej je krška raziskovalna skupnost, zlasti pa v zadnjih treh letih, opazno spodbudila in uveljavila inovacijsko dejavnost.
Lanske raziskovalne naloge .dU dveh domačlh strokovnih o jzvozmh možnostih gospodar- sodelavcev.
stva in o nadomestitvi uvoza, nadalje raziskave o možnosti pridobivanja proteinske hrane iz odpadnega luga pri izdelavi magnefitne celuloze, študija o uporabi toplotne energije ter raziskovalna naloga o možnostih uporabe jalovine senovske-ga premogovnika dokazujejo, da so se lotevali kar najbolj uporabnih raziskav. K raziskavam so pritegnili ugledne znanstvene ustanove, pri vsaki nalogi pa zagotovili sodelovanje enega
TEKMOVANJE PIONITJEV -PLAVALCEV
V soboto, 19. junija, se bo na igrišču šolskega centra priče! 9. turnir v malem nogometu za pokal KS Krško, popoldne ob 16. pa bo na bazenu PK Celulozar tekmovanje pionirjev za pokal Plavalne zveze Slovenije. Krški gasilci zagotavljajo, da nikomur ne bo žal, ko bo v nedeljo, 20. junija, ob 15. prišel na igrišče šolskega centra, kjer bo družabno srečanje, ki so ga zadnjič -pred desetimi- leti v Krškem poimenovali kar veselica.
Za raziskave, ki so še širšega družbenega pomena, ie krški raziskovalni skupnosti sicer ta čas zmanjkovalo „sape“, to pa ne pomeni, da jih je povsem zanemarila. Skupaj z možnimi izvajalci del, predstavniki tozdov, občinskih izvršnih svetov in posavsko medobčinsko gospodarsko zbornico so določili vsebino, roke izvedbe in denarne vire. Gre za zamisli o zanimivih raziskavah denimo o pitni vodi v Posavju, o nahajališčih gradbenih surovin ipd. Decembra lani podpisani družbeni dogovor določa, da bo ob podpori republiške raziskovalne skupnosti ljubljanska biotehniška fakulteta v Posavju raziskovala možnosti za gojitev novih sort ajde, breskev in mareiic.
Predsednik občinske raziskovalne skupnosti mag. Ivan Binički pravi, da imajo tudi letos prednost že začete ,,občinske" raziskave. Nameravajo se lotiti tudi raziskav o izkoriščanju majhnih vodnih elektrarn, v načrtu pa so še nekatere druge akcije.
„Pri obravnavi zaključnih obračunov delovnih organizacij bi morali prikazati, koliko denarja so inovacije prihranile, da bi jih delavci bolj cenili- » temeljnih organizacijah združenega dela, kjer nimajo razvojne službe, bi morali imeti vsaj animatorje za spodbujanje in°va' cijske dejavnosti, da bi ta zavzela kar najširši obseg," poudarja mag. BiničkL
P.P.
Ivan Binički: Deset inovacij na leto je kaj malo za delovno organizacijo, kaj šele za občino-In kje smo mi glede tega?
ENJSKI LIST
Št. 23 (1713) 10. junija 1982
CESTARJI
ZAMUJAJO
. Šcntjanška delegacije za zbor krajanih skupnosti občinske skupščine Jc že pred časom potožila nad po-nianjkljivim cestarjevim delom, na ^sti Krmelj - Šentjanž. Cestna
služba
pri sevniški krajevni skupnosti je odgovorila, da je zaradi-obilico del čiščenje roba cestišča ostalo za april ali celo maj. Minil je fjVeaa manj, delo pa še vedno ni oilo opravljeno.
v BOHORJU NE BO TREBA VRAČATI
pbčinski izvršni svet je na zadnji ponovno obravnaval, kako jc bilo z odplačili OD v obrtni zadrugi "or. Bohor ni bil spoznan niti za Ptekoiačitelja. Višji prejemki gre-
do
na račun potniške službe, ki jc
Pao plačana po učinku. Lansko Povprečje potnikov je bilo «.629,90 dinarjev mesečno.
BORCI IN PIONIRJI — Osrednja občinska slovesnost ob kurirčkovi pošti je bila zadnjega maja pri novi osnovni šoli v Tržišču. Nastopali so pionirji vseh šol v občini. Tudi tokrat so medse povabili borce. Pionirji tesno sodelujejo z organizacijami in društvi v svojih krajevnih deupnostih (Foto: A. Železnik)
Novi delegati resno začeli
Koliko je kdo zadolžen v občini? Ob letu spet pregled osebnih dohodkov — Zakaj so ponekod opustili objavljanje na oglasnih deskah — Sprejeli davčni dogovor
Seje zborov občinske skupščine, kadar so bili na dnevnem redu Pregledi gospodarjenja — z vso običajno odmaknjenostjo — so bile Ponavadi označene za tihe sqe. Slednjega nikakor ni mogoče reči žo zadnjo tovrstno sejo v Sevnici.
med zadnjimi v Sloveniji. Skupščina je na koncu sqe potrdila več imenovanj raznih komisij.
A. ŽELEZNIK
Analizo lanskih zaključnih raču-n°v je predsednik občinskega iz-: vršnega sveta Janko Rebernik dopol-z nekaterimi obvestili o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju, cePtav bo to še predmet posebne °btavnave. Prenekatero delegatsko razpravo je bilo treba zaključiti z u?otovitvijo, da bo treba o tem ali enem vprašanju pripraviti dodatno analizo. Sevniška delegacija opozarja na obremenjevanje gospodarstva in ZaPoslovanjc v administraciji. Na vprašanje o poslovanju Jugotanina “° pripravljena posebna informacija.
Pomemben zaključek iz razpra-Ve je tudi ta, da mora biti za eno Prihodnjih sej občinske skupščine Pripravljeno poročilo o vseh zadoE Zltvah delovnih organizacij in skupnosti. Delegati želijo biti sproti ob-vcščeni o tern, kako kdo gospodari fJgodtno je bil ocenjen tudi pregled osebnih dohodkov voljenih, 'rnenovanih in vodilnih delavcev. Ob ktu naj bi ponovno obelodanili tak Pregled. Nasploh je javnost podatkov najboljše o roge proti raznim, eesto. zlonamernim govoricam. Pri so marsikje opustili dobro nava-°. da bi takšne podatke objavljali na °glasnih deskah.
Ponovno je prišel pred delegate dogovor o usklajevanju letošnje davčne politike. Tržiška delegacija N bila proti višji kompenzacijski atopnji za nekmete, če pa bi do nje * prišlo, naj bi ta denar šel za P°speševanje. kmetijstva. Pri loče-Peni glasovanju po zborih je bil nato sPrejet dogovor v predlaganem besedilu. Sevniška občina ga je sprejela
Kako zdraviti zdravstvo?
Primanjkljaj zdravstvene skupnosti vse hujši
Če ne bi pravočasno ukrepali, bi se v samoupravnih interesnih skupnostih sevniške občine po dosedanjem prilivu do konca leta natekli znatni presežki denatja. Občinski izvršni svet je zato o nastalih razmerah temeljito razpravljal na seji minuli četrtek.
Zato bo Verjetno pripravljen predlog za znižanje stopenj v večini skupnosti. Sedanja stopnja - 23,89 utegne biti znižana na 23,36. Popravki pri posameznih skupnostih so tudi izredno majhni, pri socialnem skrbstvu npr. znaša le stotinko odstotka Upravičeno sc postavlja vprašanje, če je treba za to pognati ves delegatski stroj. Menili so, da bi to nalogo lahko opravili ustrezni odbori pri teh skupščinah.
Hujše so razmere v zdravstvu. Tokrat je bil za to skupnost omenjen primanjkljaj v znesku 31 milijonov dinarjev. V skupnosti so npr. šele maja plačevali račune za april. Kako si v tej skupnosti ne morejo pomagati s prepičlo republiško solidarnostjo, je bil naveden primer zdraviliškega zdravljenja borcev. Za oskrbni dan v Čatcških Toplicah dobijo iz republiške solidarnosti 660 dinarjev, sami pa morajo v skupnosti seči v žep za 1.200 dinarjev. Podobno je tudi v drugih primerih. Ob
hudih težavah v tej skupnosti bi sevniški delegati prav radi videli žiro račun republiške skupnosti. Zdravstvena skupnost se bo morala v sevniški občini sestati najkasneje do 20. iunija in se spoprijeti s kaj nezavidljivimi vprašanji.
^ODGOVORNOSTI V JUGOTANINU
Na skupnem zasedanju vseh treh *b°rov občinske skupščine v Sevnici N bilo pojasnjeno, da je prispel Pogovor UJV o odgovornosti v a8°taninu. Odgovor bodo delega-ClJc dobile pismeno v gradivu za ^slednjo sejo, ki bo predvidoma b- junija.
ODKOD DRUGA POLOVICA?
Odkup nekaj kart za bodočo delavsko progo v krajevno skupnost Primož in ostale kraje, ne rešuje vprašanja. Krajevna skupnost in občinski sindikalni svet naj bi našla še manjkajočih 90 tisočakov. Kljub začetnemu optimizmu zaenkrat ni videti, kje naj bi našli ta denar.
SEVNIŠKI PABERKI
GODCI NA PLAN - Nekaj ted-l °v zapored se prireditve kar vrstilo: od zabavnih ansamblov in gasil-Jtjh godb do pevskih zborov minulo °boto. Občinska zveza kulturnih “r(?anizacij namerava tudi letos na-jraljevati s srečanji harmonikarjev. *i)Jave godcev zbirajo do 15. junija r’ Zvezi kulturnih organizacij, Trg 'Vobode 13, Sevnica. Godci naj bi aigrali 20. junija v Zabukovju in 4. k na Studencu. Občinstvo teh ktajev od blizu in daleč je godce lani Pra'' lepo sprejelo.
I
kjer so bile pol cenejše. Pravi gnev med delegati povzroča zapisana ugotovitev inšpekcije, češ da je vračunana tudi embalaža." ,.lii potemtakem zelenjadar lahko iztržil še več, če bi uporabil težje zaboje?" se j c spraševal delegat. O tej pomarančni zadevi bodo zatorej inšpektorja povabili na samo zasedanje občinske skupščine, da iz oči v oči pove, kako je s tem.
T Nezadovoljni inSpi-k-
*GRJ1 - Pismeni odgovo medobčinske tržne inšpekcije o cenalf v Pfojajalni zelenjadarja Mustafa Isla-■ ■jra v Sevnici ni zadovoljil sevniških .pegatov. Bili so prav ogorčeni. Ispektor namreč pravi, da bi bila Pr- cena pomaranč lahko še višja s*ede na nabavno ceno!? Jezni dele-1 sc sprašujejo, kaj je z zaščito . bpcev in zakaj niso npr. vzeli za Jačun cene pomaranč v trgovini,
OGROŽEN VODOVOD - Krajani Orehovega v strahu za svoj vodovod iz dneva v dan opažajo divje zasipavanje nekdanje gramoznice. Tam imajo namreč tudi s trudom zgrajeno zajetje za svoj vrv dovod. Vaški odbor je resda nemočen, zato predlagajo kar odlok, da bt si zagotovili dovoz, kolikor toliko čiste zemlje od izkopov, ne pa vsakršne navlake od koderkoli. Za ukrepanje bi bilo že sedaj dovolj predpisov, če še pri tako osnovni nalogi, kot je varovanje vodovodnega zajetja, odpove zdrava pamet.
si;vxiši:ivi:stx
. c.
■ i
Lažje na delo in domov
Bolj ceniti delavca iz odmaknjenih krajev — Solidarnost pri prevozih
Strma cesta očitno ni najhujša ovira, da delavski avtobusi ne vozijo tudi v krajevno skupnost Primož in druge kraje na meji tržiške in boštanjske krajevne skupnosti v tem delu sevniške občine.
Koordinacijski odbor za delavske prevoze pri občinskem sindikalnem svetu je na seji 1. junija v Sevnici dve uri skušal najti rešitev, kako bi to progo tudi plačali. Prvotno enotno zastavljeni samoupravni sporazum namreč v združenem delu ni bil sprejet. Po drugi strani je odbor od delovnih organizacij dobil precej ožji spisek delavcev, ki naj bi se vozili, od tistega, ki so ga sestavili krajani. Cena prevoza je neizprosna. Nekaj nad 152 tisočakov, kot naj bi stala ta proga na mesec, je težko zbrati.
Ni se mogoče strinjati z večkrat izrečenimi mnenji in očitki nekaterih ob tej razpravi. „Pač ne bomo zaposlovali delavcev iz teh krajev, če je prevoz tako drag," pravijo nekateri. Resda dobre tri tisočake na enega za tak prevoz ni majhen denar. Kolikšen je šele za delavce iz teh krajev, ki se morajo sedaj pač znajti, kot vedo in znajo! Je pa še druga plat. Vrsta tehtnih razlogov govori za to, da vendarle tudi r odmaknjenih krajih skušamo zadržati poseljenost. Sevni-škemu gospodarstvu že primanjkuje marljivih delavcev. Lep primer reševanja takega problema je krmeljska Metalna in tamkajšnji tozd Lisce: za to, da imajo delavce, so sklenili posebno pogodbo za prevoz delavcev z ,,Gorjanci" in Izletnikom s Cirnika oziroma Kala. So torej povsod, kjer so naredili križ čez.to primoško progo, res ravnali kot dobri gospodarji?
A. 1.
Ne gre vse po začrtani poti
Občinska skupščina o štipendiranju — Premalo kadrovskih štipendij, predvsem za proizvodne poklice — Lani niso našli niti enega delavca, da bi dobival Titovo štipendijo
Delegati trebanjske občinske skupščine, ki so se pretekli teden Sestali na drugem skupnem zasedanju vseh treh zborov, so med drugim razpravljali tudi o poročilu o štipendiranju iz združenih sredstev. V razpravi so poudaijali, naj se pri podeljevanju štipendij še bolj kot doslej upošteva družbenopoli--tična aktivnost štipendistov. Zadnje analize namreč kažejo, da se večina učencev in študentov na tem področju sploh ne udejstvuje.
Pa tudi sicer bo treba vprašanjem štipendiranja posvečati več skrbi. Ugotovitev velja za združeno delo, kjer še premalo spremljajo delovanje štipendistov, kar se kaže tudi v preslabi povezavi med delegacijami pri delavskih svetih in svetih krajevnih skupnosti. V nekaterih organizacijah združenega dela pa sploh ne podeljujejo kadrovskih štipendij za proizvodne poklice. Sploh so kadrovske štipendije nekoliko v senci. V trebanjski občini se razmerje med kadrovskimi in štipendijami iz združenih sredstev vse preveč nagiba v korist slednjih. Na spisku takih organizacij združenega dela, ki niso razpisale štipendij za proizvodne poklice, so Treles, Tregrad. V Kmetijski zadrugi Trebnje pa očitno še nič ne razmišljajo o štipendijah za tiste mlade ljudi, ki se odločajo za delo na domačih kmetijah.
Na seji so govorili tudi o štipendistih Titovega sklada. Trenutno je v trebanjski občini osem štipendistov, ki prejemajo štipendije iz tega sklada. V preteklem letu je bila v občini
Polovico ceneje
l’ri Brinju v okolici Šentruperta te dni potekajo zadnja dela pri agromelioraciji 50 hektarov velikega kompleksa. Izvajalec del so Slovenija ceste, plačala pa jih bosta kmetijska zemljiška skupnost in Kmetijska zadruga Trebnje. Nekaj pa bodo prispevali tudi kmetje.
O agromelioraciji na tem področju so se pogovarjali že dalj časa, a nekako niso našli skupnega jezika. Med drugim so se obrnili še na Slovenija ceste, ki bodo zemeljska dela opravila za polovico manjšo vsoto.
Na območju Degelic, kjer poteka agromelioracija, so bili doslej pri-
delki zelo slabi, zemlja pa je bila večkrat poplavljena. Žc zdaj pa so
kmetje lahko opazili, da je pridelek ob primernem gnojenju dvakrat večji, na tudi kvaliteta je boljša. Za zdaj bodo na tem področju intenzivno pridelovali le seno, kasneje pa bodo lahko zasejali tudi pšenico in druga žita.
izvedena široko zasnovana akcija, vjkateri so evidentirali vse možne kandidate za Titove štipendije. Medtem ko je bilo sorazmerno lahko najti kandidata za Titovo štipendijo v vrstah dijakov, je to precej težje za mlade delavce, ki bi se izobraževali ob delu. Lani ni bil izdelan niti en predlog. Krivi so bili preostri kriteriji, pa tudi premajhna prizadevnost odgo-
vornih. Zato so delegati sprejeli sklep, naj vsi udeleženci samoupravnega sporazuma začnejo evidentirati možne kandidate za te štipendije. To velja predvsem za mlade delavce, ki študirajo ob delu. Občinska konferenca ZSMS Trebnje pa naj se poveže s sveti tistih šol in osnovnih organizacij tistih šol, ki jih obiskujejo evidentirani možni kandidati.
Lani niso delili preveč
Prekoračitev sredstev za delitev osebnih dohodkov je bilo v trebanjski občini dvajset — Malenkosten presežek
Lani je kar 20 organizacij združenega dela v trebanjski občini prekoračilo dovoljeno rast sredstev za osebne dohodke. Med temi tozdi sta tudi Industrija gradbene keramike z Račjega sela in IMV z Mirne, ki sta poslovali z izgubo, a jima so prekoračitev dovolili ustrezni republiški organi.
Podrobnejša razčlemba, ki so jo opravili že pri svetu za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, je bila tudi na dnevnem redu skupne seje trebanjskega izvršnega sveta in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Kot jc pokazala analiza zaključnih računov v gospodarstvu, so bili rezultati poslovanja kar ugodni. Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1980 narasel za več kot 36 odstotkov, izboljšala sc je tudi ekonomičnost poslovanja. Še posebno pomembno je, da so se povečali prihodki iz izvoza, ki so bili še enkrat večji.
Trebanjsko gospodarstvo jc bilo uspešno tudi pri usmerjanju dohodka in čistega dohodka v akumulacijo, ki je lani narasla za 25 odstotkov. Torej za trebanjske delavce
ni mogoče reči, da so zajedli denar, ki bi sicer moral biti namenjen za nadaljnji razvoj gospodarstva. A kljub tej ugotovitvi je treba zapisati, da je v trebanjski občini le prihajalo do kršitev. V poprečju j c bila rast sredstev za osebne dohodke za 34 odstotkov počasnejša od rasti dohodka, kar je v skladu z resolucijo. Po metodologiji in določilih družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1981 pa so bila kršena načela 4. člena. Skupni seštevek prekoračitev ne presega 1 odstotka. Med temi dvajsetimi kršiteljicami je 7 takih tozdov, ki to usklajujejo na ravni delovne organizacije Med letom je izvršni svet dovolil prekoračitev še dvema organizacijama združenega dela, ki sta dosegli dobre poslovne rezultate in močno povečali izvoz. Kot že rečeno, sta bila med prekoračitelji tudi tozda z Mirne in Račjega sela.
Med organizacijami združenega dela negospodarske dejavnosti lani ni bilo takih, ki bi prekoračile družbena merila. Osebne dohodke so povečali le za 26,2 odstotka, preko-račiteljice v letu 1980 pa so to poračunale lani.
J. S.
Agromelioracijska dela pri Brinju bodo veljala milijon dinarjev — Pridobili 50 hektarov izboljšanih zemljišč
Avtobusi za krvodajalce
Krvodajalci bodo oddali kri v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni — V te kraje bodo vozili posebni avtobusi
Tudi v trebanjski občini bo od 16. do 18. junija krvodajalska akcija. Občinska organizacija Rdečega križa vabi vse občane, da se akcije udeleže in s tem pomagajo reševati in ohranjevati življenja.
Kri bodo odvzemali najprej v Trebnjem. Odvzem bo v trebanjskem zdravstvenem domu v sredo, 16. junija, od 7. do 13. ure. Za krvodajalce bodo organizirani tudi posebni avtobusni prevozi, ki bodo vozili po naslednjem voznem redu. Na 1. progi bo vozil avtobus s Čateža, odkoder bo odpeljal ob 7.
uri zjutraj preko Razbor, Zagorice, - 0£e
Mačkovca, Male in Velike Loke. Na 2. progi bo avtobus odpeljal z Rdečega kala ob 8. uri zjutraj. Peljal bo preko Vrbovca, Artmanjc vasi, Dobrniča, Železna, Knežje vasi in Občin. Na 3. progi bo avtobus začel vožnjo na Selih -Šumberku, odkoder bo odpeljal ob 7.30 in se bo
ustavil v Podšumberku, Gambišču, Biču, Velikem Gabru pri bifeju in železniški postaji, Prapročah in Šentlovrencu.
Na Mirni bodo kri odvzemali v četrtek, 17. junija, od 7. do 13. ure v zdravstveni postaji. Tudi tja bodo vozjli avtobusi. Avtobus bo odpeljal iz Šentruperta ob 7. uri, ustavil pa se bo v Prelesju, na Rakovniku in v Slovenski vasi. Iz Sevnice in preko Brezovice bo avtobus odpeljal ob 8. uri.
V petek, 18. junija, bo krvodajalska akcija v Mokronogu. Z Jelševca bo avtobus odpeljal ob 7. uri in se bo med potjo ustavil v Čužnji vasi in na Drečjem vrhu. Z Roj (pri Zoretu) bo avtobus proti Mokronogu odpeljal ob 8. uri. Ustavil pa se bo v Statenbcrku, Ornuški vasi, Čcšnji-cah in na Trebelnem.
Opozorilo:	Med	posameznimi
postajami traja vožnja pet do deset minut, zato občinska organizacija prosi vse krvodajalce, naj se pravočasno odpravijo na postajališča.
IZ KRAJA V KRAJ
IZLETI NAMESTO PLAKET -Trebanjski klub samoupravljalcev -v zadnjem času je nekoliko zaspan - zbira v juniju prijave za podelitev plaket samoupravljalcem. Vendar prijav ni in ni. Za to so krive osnovne organizacije sindikata, ki .jim gre očitno bolj od rok organiziranje dragih majskih izletov kot pa skrb za razvoj samoupravljanja. Lahko pa vzrok tiči tudi drugje, na primer v pomanjkanju dobrih samoupravljalcev.
SOLIDEN IZVAJALEC - Slovenija ceste, ki so prevzele agromelioracijska dela pri Brinju, so se izkazala kot soliden izvajalec. Pa še polovico cenejši so, kot bi bila Vodna skupnost Dolenjske. Zgled, ki bo gotovo pritegnil tudi druge.
BAZEN terja RESNO RAZPRAVO - Na seji vseh treh zborov občinske skupščine - zbor združenega dela ni bil sklepčen in ni zasedal - jc bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje, kaj je s trebanjskim bazenom Vprašanje je bilo menda zastavljeno tako resno, da so pristojni pripravljeni dati le pismen odgovor. Zdaj delegati upajo, da bo ta odgovor prišel še letos, medtem ko jc le malo upanja, da bi bazen spet začel delovati in bi bila urejena njegova okolica.
že nakupilo lične parcelice v trebanjski občini. Tam lepo obdelujejo zemljo in pridelujejo različne vrtnine. Zraven teh vrtičkov pa seveda morajo imeti tudi lesene barakice, v katerih spravljajo orodje. Malo bolj poučeni pa vedo povedati, da to niso navadne lesenjače. To so že prave vikend hišice, ki pa so nastale brez truda polnega pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj. In človek bi rekel, da imajo tile Ljubljančani še srečo, da svojih . barak1' niso postavili kje na obali hrvaške Istre, kjer znajo bolj ločiti barako od ..barake".
Takih območij, kakršno je v okolici Brinja, je v trebanjski občini še več. Vendar jc vsa dela doslej opravljala Vodna skupnost Dolenjske. Slabe izkušnje z njo m pa uspešna dela pil Šentrupertu bodo gotovo spodbudila kmete in zemljiško skupnost, da se bodo dogovarjali tudi z drugimi izvajalci takih del.
LJUBLJANČANI SE ZNAJDEJO Kar precej ljubljanskih srajc si jc
TREBANJSKI „BAZAR" SE BO SELIL - V spomladanskih mesecih je bilo na ulici v Trebnjem večkrat videti prekupčevalce z zelenjavo in sadjem Zaradi slabe kontrole in nebrižnosti ustreznih služb, so prodajali blago sumljive kvalitete kot prvorazredno. Trebanjci upajo, da bo potem, ko bodo dobili novo tržnico, vse skupaj malo bolje. Saj bo mešctaije z zelenjavo laže nadzorovati in jim kdaj pa kdaj za takšno početje izreči tudi kakšno kazen.
3H3EI117
Natrgana popkovina
Hiša Bare Juričine je vez preteklega s sedanjim in prihodnjim zato ne sme biti prepuščena propadanju
Hiša Bare Juričine, ugnezdena med novogradnjami streljaj od metliške bencinske črpalke, .ie etnološki spomenik prve vrste, lastnina Belokranjskega muzeja. Bajta je lesene konstrukcije, pokrita s slamnato streho, in samo vprašanje časa je, kdaj sc bo sesula. Postala bo kup neuporab-Ijivega materiala, ki ga bodo razvlekli naokoli nekaj ljudje, več narava. Zabrisan bo spomin na preteklost, na revščino, na način življenja ljudi, ki so bivali v bajti, za pretekle čase ne osamljeni, marveč tipični.
Če se bo to zgodilo, in kaže, da se bo, bodo zanamci prepričani, da se je življenje pričelo in končalo s stolpiči, grdimi, nehumanimi, zdolgočasenimi. Za bajto Bare Juričine bodo/ostali fotografski posnetki, skice, opisi, ki si jih bo moč ogledati v muzeju, če bo to koga pač zanimalo. Zrelost in odogovor-nost družbe se kaže tudi v odnosu do bližnje in daljne preteklosti, družba, ki ne zna spoštovati svoje preteklosti, gotovo ne ceni
svoje sedanjosti in najbrž celo ne zaupa prihodnosti. Starine, in to hiša Bare Juričine je, so kot popkovina: povezanost preteklega s sedanjim in prihodnjim.
Razumljivo: smo pač v stanju, ko ni denarja niti za gradnjo stanovanj, v katerih bi bivali delavci, ki ustvarjajg lepši jutri, komu torej lahko prihaja na misel restavriranje neke napol razpadajoče bajturine, ki z današnjim koristniškim razmišljanjem ne bi služila nikomur drugemu kot kakšni podgani za zatočišče. Če tako premetavamo misli, je še najbolje, da hitro napravimo papirnate zapise o značilni bajti in da jo po skrajšanem postopku spremenimo (strokovno, seveda) v trske, prah in pepel. Po tem dejanju si lahko operemo roke, a tudi vest, če bi se jo dalo le umiti z milom. Odločimo pa se lahko tudi drugače. Vsi, in ne samo Belokranjski muzej, lastnik tega spomenika. Vsi, kajti od nas je odvisno, kaj bomo pustili zanamcem in česa ne.
TONI GAŠPERIČ
 ___________________
PRIČA NAŠE PRETEKLOSTI — Časi Bare Juričine in njene hiše so za vedno minili, vendar mora današnja družba poskrbeti za stvari, ki so se ohranile in govore o življenju prednikov. V primeru hiše Bare Juričine ne gre samo za ohranjanje tradicije, marveč predvsem za varovanje kulturno -zgodovinski spomenikov.
Turistični vampi
Naveličana ponudba
Gostišče v Metliki. Skoraj prazna soba, natakarica za šankom
Malce živčen turistični vodič: „lmate kaj za pod zob? 44
Natakarica: , Prosim? “ Turistični vodič: ,.Če imate kaj jedače? “
Natakarica: „Vampe in golaž.4
Turistični vodič:	„	V
redu.4
Natakarica: , Naj vam prinesem? 44
Turistični vodič: , Da, ampak nas je cel avtobus.‘ Natakarica:	,	Jejžešna,
kam vas bomo pa dali? 44 In avtobus je odplinil. V zasebno gostilno. Tam je vedno dovolj prostora, četudi se dva stiskata na enem stolu.
Kaže, da se je v metliški občini že pričela turistična sezona.
UREJANJE OKOLICE BLOKA
Prebivalci bloka v Ulici 1. maja 2 so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom uredili okolico. Ne samo da bodo v okolici bloka posejali travo, uredili terase, posadili drevje in okrasno grmičevje, namestiti nameravajo tudi nekaj igral za otroke, ki jim je sedaj ulica edino igrišče. Enotnost in delavnost prebivalcev tega bloka je lahko za zgled tudi ostalim.
SPOSOJENO TRNJE
Ni res, -da vse cene rastejo. Neodgovornost se plačuje še po starih cenah.
(Iz Slobodne Dalmacije)
Za prvo silo le tri učilnice
Prizidek metliške tekstilne šole pa naj bi bil zgrajen do začetka šolskega leta 1983/84 -Še pouk v Črnomlju — Jeseni 174 učenk in učencev
Potreba po kadrih, ki jih izobražujejo v izobraževalnem centru Beti, je v tekstilnih tovarnah v dolenjski regiji precejšnja. O tem govori tudi zanimanje za vpis v to šolo tekstilno-tehnološke usmeritve v srednjem in derajšanim programom za prihodnje šolsko leto: prijav je več, kot so razpisali mest.
V iztekajočem se šolskem mu, v prvem letniku usmerjene-
letu se šola 40 učenk in učen-cev po starem šolskem progra-
RAZSTAVA V GRADU
Vse, ki obiskujejo te dni Belokranjski muzej, bi radi opozorili na razstavo, ki je v razstavnem prostoru gradu. Svoje, slike razstavlja Novo-meščan Toni Vovko, večkrat nagrajeni slikar, nasprotnik nasilja, vojne in sodobne skomercializiranosti Ključ razstavnega prostora imajo v Belokranjskem muzeju, in če boste povprašali po pjem, vam bodo radi odprli vrata. Vovkova razstava zasluži ogled.
ga izobraževanja pa je skupaj 80 učenk in učencev., od tega 59 v srednjem programu in 21 v skrajšaneia Za šolsko leto 1982/83 pa je prijavljenih 94 učenk in učencev, in sicer 32 za skrajšani in 62 za srednji program. Tako bo v novem šolskem letu obiskovalo to šolo kar 174 učenk in učencev.
Seveda pa v sedanjih prostorih, ki ne ustrezajo niti zdajšnjemu številu učencev, pouk nikakor ne bi bil mogoč. O nujnosti novih učilnic in drugih potreb-
SPREHOD PO METLIKI
PRI METLIŠKEM TURISTIČNEM DRUŠTVU so se odločili, da bodo postavili na kopališču, kije že zdaj lepo počiščeno in pokošeno, table. Te naj bi opozarjale kopalce na red in čistočo. Predlagani so bili naslednji napisi: Hura, čisto okolje! Seveda, pospravil bom za seboj! Ohrani kopališče čisto zase in zame! In tako naprej. Kolikor poznam navade kopalcev na metliškem kopališču, bodo napisi koristiti približno toliko, kot če bi bral gluhemu mašo.
TUDI SPODAJ ZAPISANE’ VRSTICKE SODIJO K turistični dejavnosti, četudi se bo zdel ukrep obarvan bolj po davkarsko. Pri Kmetijski zadrugi so se odločili, da bodo kaznovali vsakogar, kdor sc ni udeležil nedavne očiščevalne akcije, s kaznijo 300 dinarjev. To je sicer razburkalo kri, a je koristilo. Še pametneje pa bi bilo, če bi kdo udaril po žepu vse tiste, ki . poskrbijo" za to, da očiščevalne akcije sploh morajo biti.
V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI vedno kaj gradijo. Te dni so pričeli graditi vratarnico, kajti kiosk, v katerem trenutno čemijo vratarji, ni primeren, saj je tako
majhen, da čutita v njem dva malce debelejša človeka že precejšnjo gno-, čo. Nova vratarnica bo imela avtomate za odpiranje vrat. Pridobitve se najbolj veselijo vrataiji, veliko manj 'pa tisti, ki so med delom radi švigali po zasebnih opravkih.
NE BI BILO DRAGO, bilo pa bi pametno, če bi kdo zamenjal tabli, ki ob vhodih v Metliko oznanjata, da je pobratena z italijanskim mestom Rone hi in z avstrijsko Wagno. Tabli sta namreč tako skromni in izdelani brez okusa, da sta prej v sramoto kot v ponos. Na splosno bi morali bolj paziti na javne napise, ki naj ne bi služili lc za informacijo, ampak naj bi bili tudi estetsko oblikovani.
KAZE, DA BO ŽE LANI obljubljena informativna pisarna Turističnega društva pričela delati letos. Pisarnica bo v sodu pri Vinski kleti, blizu križišča fcest Karlovac — Črnomelj - Novo mesto, na dovolj
Crometnem vozlišču. V prostorčku o telefon in verjetno mična deklica, ki bo povedala zvedavim turistom, kje je kakšna belokranjska znamenitost, kje so dobre gostilne, kod morajo potovati, da ric zaidejo, m podobno.
nih prostorov izobraževalnega centra govorijo že dalj časa, vse pa se vedno ustavi pri denarju. Vendar je zadeva bolj resna, kot je videti na prvi pogled: taka, kakršna je sedaj, ta šola nikakor ne bi dobila dovoljenja, da bi v naslednjem šolskem letu še potekal pouk v njej. Denarja za dozidavo novih prostorov do jeseni pa sedaj ni moč zbrati. Zato so se na nedavnem sestanku odločujočih metliških dejavnikov in predstavnikov tekstilnih tovarn iz Metlike in Novega mesta dogovorili, da bodo to vprašanje reševali postopno. Do jeseni bodo adaptirali garažo, gasilsko orodjarno in staro trgovino in tako bo šola dobila tri nujno potrebne nove učilnice, medtem ko bodo za pouk fizike, kemije in biologije še vedno uporabljali prostore črnomaljskega centra srednjih šol. Prizidek pa naj bi bil zgrajen do začetka šolskega leta 1983/84.	A
metliški tednik
O RAZPOREJANJU DOHODKA V LANSKEM LETU
Osrednja pozornost torkovi skupni seji zborov občinske skupščine v Metliki bo veljala analizi uresničevanja družbenega dogovora o razporejanju dohodku in osebnih dohodkov v lanskem letu. Na dnevnem redu so poleg drugega še porbčila o lanskpm delu javnega pravobranilstva Novo mesto, temeljnega sodišča in enote v Črnomlju, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva, uprave inšpekcijskih služb Novo mesto ter metliške postaje milice.
NA OSVOBOJENO OZEMLJE
Pionirji iz metliške občine bodo od 9. do 11. junija na pohodu na osvobojeno ozemlje. Na Valiti bodo prevzeli pohodni prapor od vrstnikov iz novomeške občine in ga v Gradcu predali črnomaljskim pionirjem, ki ga bodo ponesli na zbor jugoslovanskih pionirjev. S pionirji bodo jxi metliški občini na pohodu tudi mladinci, borci, rezervni vojaški starešine in člani teritorialne obrambe.
Da bo zemlja dala več hrane
Letos je v črnomaljski občini obdelane več zemlje kot v prejšnji letih — Za tržne proizvajalce cenejša kvalitetna semena in prednost pri nabavi gnojil
V prizadevanja za čim večjo proizvodnjo hrane so se vključili tudi v črnomaljski občini, kjer naj bi v prvi vrsti povečali hektarske pridelke, v okviru teh prizadevanj pa velja še posebna pozornost proizvodnji osnovnih poljščin in pridelavi krme, se pravi večanju živinskega fonda, hkrati pa tudi krepitvi dohodkovnih odnosov, še posebej na živinorejskem področju.
V času jesenske in spomla- rantov je posadilo krompir na
danske setve je v organizirani kmetijski proizvodnji 198 kooperantov posejalo pšenico na 125 hektarjih; 255 koope-
Pet ton papirja
Do srede meseca računajo še na 1.000 kg
V dveh dneh, prejšnji četrtek in petek, so v črnomaljski občini zbrali pet ton starega papirja. V akciji, ki sta jo pripravila črnomaljski izvršni svet in občinski odbor Rdečega križa, so se najbolj izkazali učenci osnovnih šol. Veliko večino tega papirja, skoraj 4.000 kilogramov, so pripravile delovne in druge organizacije ter ustanove, ko so ..počistile" svoje arhive. Akcija še traja, končana bo sredi meseca. V Črnomlju računajo, da bodo skupaj zbrali
6.000	kilogramov starega^ papirja, kar je nedvomno lep uspeh. Pri tem pa poudarjajo, da je zbiranje starega papirja v črnomaljski občini stalna praksa in ga Rdeči križ v sodelovanju s šolami pripravi trikrat ali štirikrat na leto. Ponekod so pred kratkim, pred dobrim mesecem ali kaj, zbirali star papir, zato je uspeh sedanje akcije še toliko večji.
Zelena luč za 170 novih hiš
Zazidalni načrti v Črnomlju, Kočevju Vinici in Starem trgu — Vikendi pri Gribljah
Do konca letošnjega maja so v
črnomaljski občini izdali 170
gradbenih dovoljenj, medtem ko
so jih v enakem lanskem obdobju 90, kar zgovorno priča o tem, da je zanimanje za gradnjo
v občini vedno večje. Pri tem pa je pomanjkanje gradbenih parcel oziroma zazidalnih načrtov in skupnih lokacij ena večjih ovir. V letošnjem letu bo izdelanih več zazidalnih načrtov.
Največji bo vsekakor zazidalni načrt Drage ob Ločki in Buto-rajski cesti v Črnomlju, kjer bo zraslo 100 stanovanjskih hiš, v prvi fazi 50 hiš. Načrt, ki ga izdeluje Dolenjski projektivni biro, financira pa občinska komunalna skupnost, ie že bil v javni obravnavi, razgrnjen in sprejet pa naj bi bil prihodnji mesec.
Prihodnji mesec bo predvidoma sprejet tudi zazidalni načrt za naselje v Kočevju, kjer bodo gradili okoli 25 stanovanjskih hiš; načrt financira občinska skupščina, izdeluje pa ga ljubljanski Urbanistični inštitut.
Najhuje pomanjkanje gradbenih parcel že več let čutijo na Vinici. Jeseni letos bo nared zazidalni načrt Majer, kjer bo okoli 15 gradbenih parcel, do konca leta pa naj bi bil izdelan še zazidalni načrt za kakih 20 hiš nad viniškim sejmiščem. Pripravljajo se še na izdelavo skupinske lokacije za gradnjo kakih desetih hiš v Starem trgu pod Kometovim obratom
Za gradnjo blokov je v Črnomlju na Cardaku še dovolj prostora, v kratkem pa bo izdelan tudi ureditveni načrt za komunalno-industrijsko cono ob Belokranjski cesti. Vedno večje je tudi zanimanje za gradnjo počitniških hišic, zato se pripravljajo na izdelavo skupinske lokacije za gradnjo osmih do desetih hišic ob Kolpi pri Gribljah.
Medtem ko z izdelavo lokacijske dokumentacije v občini ni težav, saj je treba nanjo čakati največ mesec dni, pa se stvari ustavljajo pri izdelavi posnetkov zemljišč. Posebno vprašanje pa so nedovoljene, tako imenovane črne gradnje; inšpekcijske službe se sicer trudijo, da bi kar sc da hitro odkrile in preprečile take gradnje, vendar je jasno, da bodo pri tem uspešnejše šele takrat, ko bo črnomaljska enota imela stalnega urbanističnega ali gradbenega inšpektorja. Pa tudi krajevne skupnosti bi morale tudi več narediti.
54 ha, koruzo za zrnje je 519 kooperantov posejalo na 227 ha, koruzo za silažo pa 25 kmetov na 27 hektarjih; 530 kooperantov ima okoli 700 tra-vinja, vrtnine pa goji 99 kooperantov na 11 hektarjih.
Na teh površinah izvajajo sodobno agrotehniko, uporabljajo kvalitetna semena ter najprimernejšo količino gnojil in zaščitnih sredstev. Tako naj bi na hektar pridelali 4 tone pšenice, šest ton koruze v zrnju, 40 ton koruzne silaže ter 15 ton krompirja. Taka pričakovanja gotovo niso pretirana, saj so nekateri kmetje pridelali tudi že več. Za pšenico, krompir in vrtnine so sklenili pogodbe, medtem ko se bodo tržni viški koruze v zrnju, koruzne silaže in sena pokazali v večjem stale-žu živine.
Kvalitetnih semen je bilo za vse dovolj, tržni proizvajalci pa so jih lahko dobili po zelo ugodnih cenah, vendar so kmetje to premalo izkoristili, kar pa ne velja za semensko koruzo, ki so je prodali še enkrat več kot prejšnja leta-Tudi gnojil v glavnem ni pri; manjkovalo, prednost pri nabavi pa so imeli tržni proizvajalci. Občasno pa je zmanjkalo nekaterili zaščitnih sredstev ter goriva, vendar ne v taki meri, da bi to oviralo kmetijska dela. Težje je z rezervnimi deli, kijih nasploh primanjkuje.
Pri spomladanski setvi ni bilo
dovolj čutiti pospeševalne službe črnomaljske kmetijske zadruge, proti koncu so se stvari izboljšale in upajo, da bo še bolje pri žetvi pšenice, posebej pa pri jesenski setvi.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je letos v občini obdelane več zemlje kot v zadnjih letih, posebej na semiškem območju je večje zanimanje za košnjo v hribovskih predelih.
A. 8.
d
IGRIŠČE MED BLOKI — Otroci iz blokovskega naselja na Čardaku se radi zbirajo na dveh igriščih, ki so jim jih uredili med bloki in opremili z ličnimi igrali, primernimi tako za najmlajše kot za bolj drzne šolarje.
Pot kurirčkove pošte
Kurirčkova pošta iz vse Slovenije bo jutri končala svojo pot na zboru jugoslovanskih pionirjev
Slovesen zaključek letošnje ..Kurirčkove pošte”, že dvajsete po vrsti, bo v petek, 11. junija, ob 11. uri v Črnomlju, kjer bo v teh dneh velik zbor jugoslovanskih pionirjev.
Kurirčkove pošte iz petih smeri, bodo iz črnomaljske občine svojih vrstnikov iz sosednjih občin sprejeli danes in jutri. Danes ob 9. uri bodo pionirji iz Starega trga v Dolu prevzeli kurirčkovo pošto, ki je krenila na pot iz Tolmina. Pošta bo od tu ■ krenila preko Sinjega vrha v Vinico, od tam na Preloko in v Adlešiče; prenočila bo v Gribljah, naslednje jutro pa nadaljevala pot v Črnomelj,
Tudi drugo kurirčkovo pošto, ki je na pot krenila iz Kopra, bodo prevzeli pionirji iz Starega trga danes ob 9. uri; pot bo preko Vrhgore nadaljevala do Dragatuša, kjer bo prenočila, jutri pa bo prispela v
Črnomelj. Kurirčkovo pošto iz Štajerske bodo od vrstnikov iz Dolenj; skih Toplic danes ob 10. uri prevzeli semiški pionirji v Kotu, jutri pa j° bodo pri spomeniku na Lokvah pre’ dali Črnomaljcem. Na Lokvah bodo semiški pionirji predali tu(*‘ kurirčkovo pošto, ki je šla na pot11 Kranja in jo bodo od novomeških pionirjev prevzeli- - na mitingu na Gornjih Lazah danes ob 10. un’
Kurirčkovo pošto iz Koroške Pa bodo črnomaljski pionirji jutri ob 10. uri v Gradcu prevzeli od vrstnikov iz metliške občine in jo, kot vse druge, ob 11. uri prinesli na miting v Črnomelj. Kurirčkovo pošto, ki j* šla na pot iz Kopra, bodo predali tudi v italijanščini, tisto, ki je krenila iz Štajerske, pa tudi v madžaršči-
ČRNOMALJSKI DROBIR
MAMLJIVA SREČA - Odkar jo šest Črnomaljcev na lotu zadelo rekordnih 85 starih milijonov dinarjev, se je promet v loterijskem lokalu krepko povečal. Menda celo iz drugih krajev hodijo vplačevat stavne listke v Črnomelj, ki ima na število prebivalcev in višino zadetkov v zadnjih letih gotovo svojevrsten rekord. Pa vendar: za tem se ne skrivajo nobene nevidne sile, gre res samo za tako imenovano srečo, kije mamljiva, a tudi opoteča.
NOVO POSTAJALIŠČE - Občinsko središče se v zadnjih desetih, dvajsetih letih ni povečalo samo po številu prebivalcev, marveč tudi prostorsko, tako da je treba dandanes z enega konca Črnomlja na drugi prepešačiti kar lep kos poti. Da bi zmanjšali nepotrebno pešačenje de-
lavcev, ki se vozijo na delo iz metle ške smeri, bodo uvedli novo avto; busno postajališče v ind ustr(jski coni. Cesta je tu dovolj široka, Viator pa bo postavil tablo.
KRESNA VESELICA - V času vsesplošnih veselic je tak značaj dobilo tudi črnomaljsko kresovanje, nekakšen uvod v nedeljsko juijeva-nje. Brž ko so folklorne skupine končale prikaz od prednikov podedovanih kresnih običajev, so se začele bolj novodobne zadeve: čevapčiči, pleskavice, odojek, jagenjček, valčki, polke, popevke, račke... Od nekdaj skrivnostnih sil, ki so baje gospodarile ob kresu, pa je do dandanašnjih dni obveljalo, da ima vsaka noč svojo moč, ki ji eni podlegajo na ta, drugi na drug način.
Letos precej slabše kot lani
V kočevskem gospodarstvu v prvih treh mesecih letos za 39 odstotkov več izgub
Rezultati gospodatjenja v °bčini Kočevje so v prvih treh mesecih letos še slabši, kot so bili ob zaključku minulega leta. To so ugotovili na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ko so med drugim razpravljali o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka za in o rezultatih gospo-parjenja v prvih treh mesecih letos.
V prvih treh mesecih letos je kočevsko gospodarstvo sicer ustvarilo za 40 odstotkov večji celotni prihodek in za 36 odstotkov višji dohodek kot v istem obdobju lani, vendar je ta »uspeh“ le rezultat višjih cen. Poslovanje je zaključilo z izgubo kar 10 delovnih organizacij, “guba znaša skupaj 48,840.000 din in je višja za 39 odstotkov. Največ izgube sta imela ZKGP KG-tozd Govedoreja (16,736.000 din) in ITAS-tozd
GOIP (16,222.000 din). Ostali zgubarji so:	Elektro,
ITAS-tozd Pirče, LIK-DSSS, ZKGP KG-tozd Kooperacija, ZKGP KG-tozd Mesarija, SGP Zidar-tozd Strojni obrati, Komunala in Hydrovod. Člani komiteja so se v glavnem strinjali z ukrepi za izboljšanje položaja, ki jih je predlagal izvršni svet (med njimi je tudi ukrep družbenega varstva v Komunali), vendar bomo o tem podrobneje poročali v poročilu s seje zbora združenega dela občinske skupščine.
Sklenili so še, da bodo pripravili pismeno oceno o stanju v Itasu, ki vzbuja skrb, saj si najodgovornejši tovariši premalo prizadevajo, da bi našli rešitev iz težav, ali pa teh rešitev niso sposobni pripraviti. Dolgoletno lagodno delo se zdaj maščuje. Itas in LIK pa uporabljata tudi vsa združena sredstva
Priznanja krvodajalcem
_	 Franc	Kiselak	50-krat daroval kri
V kočevski občini bodo letos podelili skupno 481 priznanj krvodajalcem. Od tega so J*b 283 že podelili na nedavni proslavi v Kočevju, ostale pa bodo na proslavah po drugih KS. Na proslavi, v Kočevju so nastopili z bogatim kulturnim Programom učenci osnovne *°le Kočevje.
, Oiploma za 50-krat darovano kri °° letos podeljena le ena, in sicer v krajevni organizaciji RK Stara cer-p kev. Dobil jo bo Franc Kiselak iz “°rnjih Ložin, ki je zaposlen v »asu.
Plakete za 25-krat darovano kri s° že prejeli ali pa jih bodo še na Proslavah po krajevnih organizacijah
RK oz. krajevnih skupnostih, in sicer naslednji:
Kočevje: Stane Debeljak, Stane Ahac, \larta Volf, Hasan Jusič, Franjo Kranjc, Bogo Baučar, Martin Malnar, .tadran Sobar, Drago Vi-doni, Vojko Goljevšček, Mihael Radosavljevič, Franc Vrbovšek, Franc Lovšin, Vera Urh, Jože Skvorc, Marija Troha, Tože Makoter, Erika Miklič, lože Pelear, Peter Ješelnik in Pavla Janež.
Stara cerkev: Ivan Ješelnik, Dušan Vidmar, Jožefa Samec, Milan Trpin.
Dolga vas: Ivanka Debeljak, Stane Špehar, Anton Rus in Edvard Vertelj.
Livold: Vladimir Grmič, Mirjana Jančevski in Vojko Kaluža.
Rudnik-Šalka vas: Ela Regali, Jože Tomšič, Drago Nose in Dušan Cork
6 PLAKET ZA KRVODAJALCE — V občini Kočevje bo letos Prejelo krvodajalske plakete 36 krvodajalcev, ki so darovali kri 54trat. 21 izmed njih jih je dobilo plakete na nedavni proslavi v Nočevju, med njimi tudi Vera Urh (na fotografiji levo). Priznanja Pa sta podeljevala predsednik občinske skupščine Jože Novak in Predsednik občinskega odbora RK Kočevje dr. Miha Petrovič. ' °to: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
yNAMA za LEPŠE mesto
»r, blagovni ca Nama je lepo uredila Veix c°’ *tar ie kolektiv gotovo j .ko veljalo. Novi betonski cvetli-Tal? so v'5R’ kot so bili prejšnji. *ko mladina ne bo mogla po njih •j*edati in pomečkati cvetja. Name-u so tudi stojala za 20 koles. Zal P Se do njih lahko le redko pride. .„5 so »zaparkirana" z osebnimi
avtomobili.
ot»čan
suje
^Vf^Zedved
4./ i odgovarja
^ " • - *n kar odkrito prizna-* > da delate le pol delovnega afs®- Se ne zavedate, kakšno °«o delate sebi in družbi? a ~~ Kakšno škodo neki! Več del 6 ■**' ^°’ bi delali poln uv '!n.* 6as’ sai bi morali potem . °žiti še enkrat več surovin, ev,z pa tako ni!
BALINIŠČE SI UREJAJO Upokojenci si urejajo pri svojem domu novo balinišče, ki bo eno-stezno. Zgrajeno bo tako, da bo primerno za rekreacijsko balinanje pa tudi za tekmovanja.
UNIČEyALCI NE POČIVAJO -Macesen ob Roški cesti bo lep okras stanovanjskih blokov, ki jih tu grade. Drevo so zavarovali z Učno škarpo, v katero so vzidah tudi kažipote na tem novem križišču. Zal je bilo vse le dva dni celo! Kažipotov so se lotiU ponočnjaki. Polomili so smernik za Koprivnik. Ali res ni možno ugotoviti, kdo vse to počenja?
R1NZA SMRDI - Kakor vsako pomlad tako je tudi letos Rinža vrgla z dna razno nesnago, ki plava zdaj po njeni površini. Nesnaga se nabira ob bregovih, pri mostovih, ob polomljenih vejah, ki so v vodi in ob vodnem rastUnju. S pomočjo čolna
bi morali to nesnago spraviti pod zapornice, sicer bo pole'"’ zakuhala pošten smrad.
kočevskega gospodarstva, in če bosta še naprej tako poslovala, bo to lahko zadušilo še ostalo gospodarstvo občine. Prav zato
/
POPRAVILI BODO MOST -Most, ki veže slovensko in hrvaško stran pri Osilnici, je pred leti odnesla narasla Ča-branka. Vaščani so ga nato le zasilno popravili, da je možno po njem vsaj peš. Zdaj bodo tu zgradili nov most, če bo šlo vse po načrtih, že do dneva borca, 4. julija. (Foto: Primc)
bo sestavni del te ocene ocena banke, kako v Itasu gospodarijo s sredstvi, ki so združena v banki, sicer pa last vsega gospodarstva.
J. PRIMC
KORUZE SPET NE DOBE
Mešalnica močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Kočevje je imela le še za nekaj dni koruze, iz katere izdelujejo, krmila. Hkrati imajo v Vojvodini dovolj koruze, a je nočejo prodati po ceni, ki je določena z Uradnim listom. Tako čaka vojvodinska koruza v »koših' (kozolcih) na višjo ceno. Kmetijci višje cene ne morejo in niti ne smejo plačati. Sicer pa jc koruza v Jugoslaviji že zdaj precej dražja kot v drugih državah.
DRAŽJE KOSILO Abonmaje za kosila so v nekaterih kočevskih gostiščih ukinili, v zameno pa so uvedU dve vrsti cenejših kosil oz. menujev. Doslej so abonentje plačevali za kosilo po 65 din, zdaj pa jih najcencjši menu velja kar 105 din ali preko 60 odstotkov več.
Predraga zemlja
Razliko za preveč zaračunano najemnino vračajo
V minulem letu dni smo večkrat poročali o pretirani najemnini, ki jo zahteva ZKGP za zemljo, ki jo daje v najem zasebnikom. Občani so se namreč pritoževali na razne organe in o njihovih pritožbah, vprašanjih delegatov itd. so razpravljali tudi najvišji organi v občini, med njimi občinska skupščina in občinska konferenca ZK, slednja tudi 19. maja, o čemer smo že poročali.
Iz razgovora z direktorjem tozda Govedoreja inž. Janezom Žlindro in iz dopisa, ki ga je ZKGP poslal 24. maja občinskemu komiteju ZK in občinski skupščini, smo lahko razbrali, da so bile govorice in razprave o 10-krat višjem zaračunavanju najemnine močno pretirane in da gre , le" za do 50-odstotno zv E šanjc v obdobju dveh mesecev. Preveč zaračunano najemnino bo Govedoreja najemnikom vrnila tako, da bo razliko poračunala, ko bodo najemniki plačevali letos najemnino.
Do zapletov je prišlo, ko je delavski svet Govedoreje maja lani zvišal najemnino za njive na 1,70 din za kv. m, za travnike na 1,20 din, za košcnice na 0,70 din in pri deputatih za delavce svojega tozda na 0,30 din. Zaradi pripomb in pritožb je Govedoreja predlagala nov cenik in ga dala tudi v potrditev občinski skupščini. Ta cenik je veljaven in po njem znaša najemnina za njive 1,20 din za kv. m, travnike 0,80 din, košenice 0,50, pri deputatih za delavce svojega tozda pa 0,15 din za kv. m. Direktor Govedoreje Janez Žlindra je poudaril tudi, da je taka najemnina nizka in da pokrivajo z njo le stroške, ki jih imajo z razdeljevanjem zemlje in pobiranjem najemnine, ter daje Govedoreja pripravljena odstopiti krajevnim skupnostim, naj one oddajajo zemljo v najem.
Ko smo sc o zadevi pozanimali še na občinskem komiteju ZK, so nam dejali, da se s pojasnilom ZKGP v glavnem strinjajo. Povedali so še, da imajo (en) dokument, iz katerega sc da razbrati, da je bila zemlja oz. najemnina zaračunana tudi po 1,80 din za kv. m. Poudarili so tudi, da so ukrepi upravičeni, pa če bi kdo zaračunal tudi samo dinar več, kot bi smel.	J. PRIMC
Gospodarstvu ostaja premalo
Ker gre preveč dohodka za negospodarske potrebe, ga ostaja gospodarstvu malo, zato brede v vse večje težave — Poiskati rešitve, dokler še ni prepozno
V minulem letu je ribniško gospodarstvo doseglo v primetjavi z republiškim povprečjem višji porast celotnega prihodka in dohodka, ker pa je namenilo v odstotku več za skupne in splošne potrebe ter osebne dohodke, jim je ostalo manj (kot znaša povprečje v republiki) za razvoj gospodarstva.
To je osnovna ugotovitev iz in- niškega gospodarstva v minulem
formacije o poslovnih rezultatih rib-
Žele steklino?
Neodgovorno obnašanje lastnikov živali
Ze februarja je občinska skupščina Ribnica vprašala veterinarski zavod „Krim" Grosuplje, ki opravlja službo tudi za območje ribniške občine, kaj so ukrenili za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
Pismeni odgovor je bil posredovan z materialom za zadnjo sejo občinske skupščine, v njem pa veterinarski zavod „Krim“ odgovarja, da so opravili preventivno cepljenje psov proti steklini/opravili so tudi kontrolo necepljenih in potepuških psov, poskrbeli pa so še za laboratorijski pregled živali, ki so jih uplenitelji dostavili veterinarski službi.
Hkrati ugotavljajo, da so dobili za preiskavo (na steklino) zelo malo uplenjenih živali. Opozarjajo, da se lastniki psov zelo malomarno in neodgovorno obnašajo do ukrepov, ki so bili sprejeti za preprečevanje in zatiranje stekline. Predvsem psi niso privezani ali zaprti. V glavnem so bili psi privezani in zaprti le med veterinarsko akcijo za pokončevanje necepljenih in potepuških psov, potem pa so jih lastniki spet spustili.
Ponovno naj opozorimo, da so v ribniški občini storili posebne ukrepe proti steklini zato, ker so to nevarno bolezen že ugotovili v sosednji občini.
J. P.
Žnidar predsednik
Podpredsednik AMD Ribnica pa Dušan Oven
Mladi radi prihajajo k partizanskim spomenikom
letu, o kateri so razpravljali na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica 31. maja.
Iz številk se da razbrati, da tudi ribniškemu gospodarstvu že pohaja sapa. Gospodarstvo dosega sicer še vedno nadpovprečne rezultate (v primerjavi z republiškim), vendar mu ostaja manj denarja, ker ga gre (prejveč za negospodarstvo. Zgraje-
Gasilski jubilej
Inles: 30 let gasilstva
Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Inles Ribnica je te dni praznovalo 30-!etmco obstoja. Društvo šteje 30 članov, ki so strokovno usposobljeni, ima sodobno opremo in je sposobno v vsakem trenutku kreniti v akcijo.
V okviru svečanosti so Inlesovi gasilci izvedli vajo, s katero so prikazali gašenje požara in delo društva. Po vaji je bila parada, na kateri so sodelovali še gasilci iz gasilskih društev Bukovica, Jurjeviča, Laze in Ribnica ter seveda domačega Inlesa. Na svečanosti je govoril generalni direktor Inlesa Mirko Anzeljc.
Ob jubileju so podelili tudi odlikovanja in priznanja najbolj zaslužnim članom društva. Republiška priznanja so dobili Ciril Marolt, Jože Mihelič in Franc Ilc. Odlikovanja občinske gasilske zveze so prejeli Silvo Košir, Tone Kožar, Pavel Češarek, E’rane Kersnič, Anton Selam Prjemniki plaket društva pa so 'Anton Lesar, Jože Ponikvar (oba ustanovna člana društva), Ludvik Zalar in Stane Lesar. Za požrtvovalno delo je dobilo diplome še 17 članov društva.
M. GLAVONJIC
ni negospodarski objekti zahtevajo najprej denar za gradnjo oz. za odplačilo posojil, nato pa še več denarja za obratovanje oz. poslovanje. Ta denar sc lahko ustvari le v gospodarstvu. Ribniško gospodarstvo je vedno bolj obremenjeno. Manjka mu denarja za poslovanje. Samo lani je ribniško gospodarstvo plačalo v obliki obresti za najeta posojila preko 25 milijonov dinarjev ali približno eninpolkrat več kot leto prej. Gospodarstva ne bi smeli še bolj obremenjevati.
Torej je treba čimprej ukrepati! Med kratkoročne ukrepe za izboljšanje stanja sodijo: ureditev kadrovskih zadev, kjer tega še nimajo urejenega (ponekod nimajo niti rednih direktorjev), uskladitev načrtov z dejanskimi možnostmi; analiza dotoka sredstev za SIS in znižanje prispevnih stopenj tam, kjer so stopnje previsoke; preveriti je treba izvajanje vseh samoupravnih sporazumov, ki zajemano dohodek gospodarstva za skupno in splošno porabo; stalno je treba spremljati gibanje vseh oblik potrošnje in tudi osebnih dohodkov, kar vse mora biti v dogovorjenih okvirih. Zamenariti se ne smejo tudi dolgoročne naloge.
T. PRIMC
PLOŠČA PADLIM
Osrednja svečanost ob letošnjem dnevu borca, 4. juliju, bo v ribniški občini letos na območju krajevne organizacije ZZB NOV Breg-Dolenji lazi, kjer bodo na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo 19 padlim borcem in žrtvam fašističnega teroija iz vasi Breg Dolenji lazi in Zapuže. Za ploščo so vaščani sami že zbrali precej denarja. Svečanost bo posvečena tudi 90-letnici rojstva tovariša Tita in 900-letnici Ribnice. V Grčaricah pa bodo v počastitev dneva borca organizirali tekmovanje v malem nogometu.
Na nedavnem občnem zboru AMD Ribnica so izvolili za novega predsednika za dobo naslednjih štirih let Jožeta Žnidarja, za njegovega namestnika pa Dušana Ovna.
Zboru je prisostvovalo 64 članov od skupnih 520, kolikor jih šteje društvo. V razpravi so ugotovili, da precej zaključkov in predlogov zadnjega občnega zbora niso uresničili, vendar predvsem zaradi objektivnih težav. Prav zato so delo društva kljub vsemu ocenili kot uspešno.
Letos so ponovno sprejeli že lani osvojeni, a neuresničeni predlog, da bodo zgradili lastne delavnice in druge prostore za potrebe društva. Zaradi znanega težkega gospodarskega položaja, omejitve investicij in težav, v katerih je ribniško Avto- moto društvo, ie malo verjetno, da jim bo ta načrt uspelo uresničiti.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi predsednik izvršnega odbora Avto-moto zveze Slovenije inž. Janez Trošt, predstavniki AMD Kočevje in drugi gosti.
M. G-č
Sprejem pri Ogenjci
(tasilsk
GASILSKI JUBILEJ — Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Inles je bilo ustanovljeno 1952 in je pred kraktim slavilo 30 let uspešnega dela. Na svečanosti, s katere je posnetek, so ugotovili, da je društvo upravičilo svoj obstoj. (Foto: Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Ob dnevu mladosti so bili na Ogenjci v Loškem potoku, kjer je bila med vojno partizanska bolnišnica, sprejeti v mladinsko organizacijo pionirji iz osnovne šole Prestranek v občini Postojna. Prestranski šolarji so si ogledali še etnografski muzej v Ribnici in obiskali Travno goro, kjer je bila ustanovljena prva ribniška četa. Organizacija ZZB občine Ribnica je ob tej priložnosti podelila šoli Prestranek plaketo , Ogenj ca", novim mladincem pa značko „Ogenjea“, medtem ko so Prcstran-čani podelili borcem dve knjigi (»Ljudje in kraji ob Pivki’ in , K spomenikom v občini Postojna' ).
Ta obisk je prvi sad nedavnega •obiska mentorjev mladih gasilcev iz vse Slovenije v ribniški občini, kjer so bili na seminarju, nato pa so si ogledali še Jelenov žleb in OgenjCo. Zdaj že poteka akcija, da bi v Ribnico in partizanske kraje oz. prizorišča pomembnih bojev in dogodkov v ribniški občini prihajali mladi gasilci in tudi osjala mladina iz vse Slovenije;
POTREBNI ZABOJI ZA SMETI - V nekaterih naseljih in nekaterih delih Ribnice so že nadomestili kante za smeti s kovinskimi zaboji za smeti (kontejnerji). Krajani menijo, daje taka odločitev pravilna in da se najbolje obnese tam, kjer je veliko stanovalcev. Smetnjaki so namreč hitro polni, po njih pa brskajo psi in mačke. Kovinske zaboje za smeti potrebujejo tudi na Prijateljevem trgu v Ribnici.
Solarji na pohodu -
Učenci osnovne šole Sušje so za dan mladosti izvedli pohod v Jelenov žleb in na Ogenjco. Med potjo so si ogledali etnografski muzej v Ribnici. Občinska organizacija ZZB NOV jim je za izvedeni pohod podelila plaketo »Jelenov žleb'.
HOČEJO POSTAJALIŠČE -Prebivalce Gorenjske ceste v Ribnici (bivše Gorenje vasi) je razburila ukinitev njihovega avtobusnega postajališča. Tudi z utemeljitvijo, da po novih predpisih tu ne sme biti postajališča, ker ni urejeno ustavljanje avtobusov izven ceste, se nc strinjajo. Pravijo, daje pri njih tej zahtevi vsaj delno ustreženo in da so še mnoga druga postajališča v večjih krajih slabša, na primer v Velikih Laščah, Žlebiču (kjer avtobus ustavlja kar na križišču) in celo v Ribnici ni dosti bolje.
ZAKAJ BREZ VODE? - Preskrba z vodo v Dolenji vasi šepa, predvsem na višjih območjih. Od
20.	aprila do 31. maja so imele hiše na območju Hriba-Dolenja vas samo pet dni ves dan vodo. Vaščani zahtevajo boljšo oskrbo z voda Verjetno bo treba zamenjati tudi dotrajale vodovodne cevi skozi vas. S tem delom odlašajo že 10 let in prav zato tudi že 10 let ne popravljajo lukrjjaste asfaltne ceste skozi vas.
občan
vprašuj
madvad odgovarja
- Zakaj naslavljajo vaščani Dolenje vasi vprašanja o slabi preskibi z vodo na občinsko skupščino?
- Zato, ker je predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za vodno preskrbo občin Ribnica in Kočevje iz njihove vasi.
KOČEVSKE KOVICE
REŠETO
^23 (1713) 10. junija 1982
32EH22EH219
it lun
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDENS
Četrtek, 10. junija - Marjeta Petek, 11. junija - Barnaba Sobota, 12. junija - Flora Nedelja, 13. junija - Anton Ponedeljek, 14. junija - Metod Torek, 15. junija- Vid Sreda, 16. junija — Beno Četrtek, 17. junija - Lavra
LUNINE MENE
14. junija ob 19.06 — zadnji krajec
BRESTANICA: 12. in 13. 6. hongkonški barvni filnt Junak divji-
min
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM 2 orodjarja, 2 rezkalca, 1 vrtalca - delo na kordinatnein stroju. Kandidati morajo imeti kvalifikacijo in smisel za precizna dela v orodjarstvu. OD po dosežkih dela, vse ostale informacije dobite pri Antonu ZUPANČIČU, orodjarstvo, Pristavica 20, 68213 Veliki Gaber, telefon (068) 46-579.
KV oziroma priučen ZIDAR z nekaj let prakse dobi redno zaposlitev. Stanovanje	zagotovljeno. OD
okoli 20.000 din. Alojz Škrajnar, Topniška 28, 61000 Ljubljana.
DEKLE, pridno, mlado, takoj zaposlimo v gostilni NA BRINJU v Ljubljani, Vodovodna 44. Delo samo popoldan, sobote in nedelje proste. OD 10.000 din, hrana in stanovanje. Oglasite sc takoj (možnost priučitve in napredovanja).
KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ, Novo mesto, sprejme v službo likarico.
KV ali PKV NATAKARICO zaposlim za nedoločen čas. Oglasite se osebno. Gostilna JAKŠE, Drska 44, Novo mesto.
STANOVANJA
SAMSKO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče mlada profesorica. Plača dobro, lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (2450/82).
OPREMLJENO SOBO v Vrhovčevi ulici 12, Novo mesto, oddam samskemu fantu, najrajši peku.
GARSONJERO prodam. Udovič, Cesta Gubčeve brigade 4 a, Trebnje. Ogled v nedeljo dopoldne.
Motorna vozila
PRODAM R 5, letnik 1976. Jablan 6, Mirna peč, Novo mesto.
Prodam karamboliran R 4, letnik 1977. Poškodovana desna stran. Informacije na tel. 22-008.
PONY EKSPRES (za 8.500 din) in dirkalno kolo Amater (za 4.000 din) prodam. Informacije na telefon 23-529.
BREŽICE: 11. in 12. 6. hongkonški barvni film Tigrov bes. 13. in 14. 6. zahodnonemški barvni film Madamc in njena nečakinja. 15. in 16. 6. ameriški barvni film Pregon čez Ameriko.
ČRNOMlšLJ: 10. 6. ameriški film Smrt na meji. 12. in L3. 6. angleški film Skrivnostna dediščina. 13. in 14. 6. zahodnonemški film Dekleta iz trga Zoo. 15. 6. ameriški film Mestni kavboj. 17. 6. švedski film Tavanje pod soncem.
KOSTANJEVICA: 12. 6. jugoslovanski film Bele trave. 13, 6. sovjetski film Velika atrakcija. 16. 6. jugoslovanski film Daj, kar daš.
KRŠKO: 12. in 13. 6. francoski film Tessa - čista žena. 16. 6. francoski film Violetta Noisere. 17. 6. angleški film Zvezda disko kluba.
AUSTIN 1300, letnik 1971, dobro ohranjen, v voznem stanju, prodam. Informacije vsako soboto in nedeljo. Hariz Smailovič, Smolenja vas 53, Novo mesto.
JAWO 350 ccm, dobro ohranjeno, letnik 1977, prodam. Anton Mausser, Dobindol 34, Uršna sela.
PRODAM zelo dobro ohranjeno terensko vozilo UAZ - DŽIP, . star leto in pol, prevoženih 13.000 km- Telefon (n61) 341 -835 (popoldne).
126 P, november 1980, prodam. Telefon 23- 158.
R 12 prodam. Bojan Hribar, Bršljin 59, Novo mesto, telefon 24—026 (popoldne).
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Lužar, Pod Trško goro 21, Novo mesto.
MOTOR TOMOS ELEKTRONIK 90 prodam. Štefan Grubar, Veliki ban 6, Šentjernej.
PRODAM skoraj nov Rogov Pony ekspres, star in nevozen VW, motor za VW 1500 (po delih) in motor za Zastavo 750 (po delih). Franc Kastelic, Velika Bučna vas 50, Novo mesto, tel. 22-750.
ZASTAVO 101, letnik 1976, nro-ilam. Ogled je možen po 19. uri. Telefon 21-356.
ZASTAVO 101, letnik 1974, garaži-rano, dobro ohranjeno, prodam. Bojan Kostevc, CKŽ 66, Krško, telefon 71- 889.
ZAPOROŽEC, letnik 1978, prodam. Vprašati pri S. Volčanjk, Piršcnbreg n. h., Globoko.
ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do maja 1983, prodam. Koklič, Šukljetova 21, Novo mesto.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, registrirano do 16. 6. 1982, prodam. Informacije na telefon (068 ) 84-101, od 17. uril dalje.
MOTOR CROS 125 ccm, novo čelado; kombinezon številka 46 in pony ekspres prodam. Franc Medle, Šmarjeta 22, tel. 84-003.
OM 150, letnik 1970, nosilnost 12 t, zelo ugodno prodam. Anton Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno.
MOTOR EL 90 in obleko Utok Kamnik 48-50 prodam. Fifolt, Drenje 7, 68351 Straža.
ZASTAVO 101 super (47 KW), letnik 1978, prevoženih 50.000 km,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauet (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbepe organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
prodam za 120.000 din ali zamenjam za 126 P. Martin Grčar, Cvibclj 4, Žužemberk.
SPAČENK, letnik 1976, registriran do marca 1983, prevoženih 65.000 km, prodam. Darko Mušič, Stražili vrh 22, Crnomclj. ZASTAVO 101, letnik jesen 1976, prenovljeno, prodam. V račun vzamem tudi gradbeni kredit. Babič, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 21-688 (po 19. uri).
j! Kmetijski stroji ij
TRAKTOR Deutz (40 KM), letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Rajko Lekše, Gor. Brezovica 39, Šentjernej.
TRAKTOR Guldner (25 KM) s koso prodam. Miha Cerjak, Trebež 35 a, Artiče pri Brežicah.
KOMBINIRKE „Bautz“ za seno (priklop možen na vsak traktor) prodam. Anton Baznik, žasap 17, Cerklje ob Krki.
PRIKOLICO, samonakludalno, Sip Šempeter • (22 m3), prodani. Frane Bartelj, Jablan 41, Mirna peč, telefon 84- 331.
TRAKTORSKO KOSILNICO za traktor Univerzal 445 prodam. Pirc, Cučja mlaka 4, Škocjan.
TRAKTOR URSUS (35 KM) in skoraj novo motorno žago Stilil 038 prodam. Brane Šeruga, Črmoš-njice pri Stopičah 28, Novo mesto. '
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 17 prodam. Delno tudi na kredit. Dol. Kamcncc 27, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM izvenkrmni motor „Evinrude“ (40 KM) nerabljen. Ponudbe na telefon (068) 21- 396.
KASETNI AVTORADIO, nov, prodam. Jakše, Ob Težki vodi 21, Novo mesto, telefon 25 195.
PRODAM efekt „Echo“ EO-2 in električno kitaro „Eko“. Hvastija, Nad mlini 43, Novo mesto, tel. 23 041.
GARAŽO, leseno, novo (4 x 4,5 m), prodam. Ogled vsako popoldne. Ladi Javornik ml., Mirana Jarca 40, Novo mesto.
PRODAM električni pisalni stroj, kasetofon in avtoradio. Natušs Modic-Založnik, Na Lazu 2, Novo mesto.
MANJŠI GLISER s prikolico in motorjem prodam. Telefon 22 375», v soboto od 18. do 20. ure.
HLADILNIK Končar, dobro ohranjen, nrodam. Tel. 25-350.
UGODNO PRODAM leto dni star kavč in dva fotelja, mizico pa morebitnemu kupcu podarim. Naslov v upravi lista (2451/82).
OSTREŠJE (grušt) za hišo in deske (2 cm, 3 cm, 5 cm) prodam. Ra-jer, Dol. Kanrencc, Novo mesto.
UGODNO PRODAM 800 1 dobrega vina (rdečega ali belega). Cena: 30 din za liter Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič.
PRODAM otroški kombinirani voziček in košarico. Darko Mali, Straža 50.
TELEVIZOR, črno-bcl, prodam za 3.000 din. Mervar, Gornja Straža 117, Straža.
GRADBENO BARAKO iz vodo-odpornih plošč in salonitno streho prodam /a 1 M. Telefon 22-213, interna 245 (od 6. do 9. ure).
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 21—947.
OSLA, starega štiri leta, odličnega voznika, prodam. Fani Cene, Osrcčjc 17, Škocjan.
OTROŠKA POGRADA (70 x 126) in dva jogija prodam. Tel. 21-140.
ŠOTOR za štiri osebe prodam. Ccgelnica 64, Novo mesto.
PEC za centralno kurjavo Tam Stadler (35.000 kalorij), rabljeno dve sezoni, prodam. Janez Kraljič, Ižanska 126 c, Ljubljana.
HRASTOVI. FOSNE prodam. Slavko Habinc, Kremen 20, Krško.
ŠOTOR za 3 osebe prodam. Jakše, Ob Težki vodi 21, Novo mesto, telefon 25-195.
20 GRAMOV ZLATA za zobe prodam. Naslov v upravi lista (2452/82)..
PRODAM po ugodni ceni nemškega ovčarja, starega 2 leti, brez rodovnika. Pes je zelo prijazen. Tel.
KMETIJO s pripadajočimi zgradbami kjerkoli na Dolenjskem kupim. Dovoz v vsakem letnem času. Ponudbe pod šifro: LJUBLJANČAN.
KUPIM blizu 20 arov zemlje v okolE *ci Krškega, možna zidava vikenda. Ponudbe pod šifro: SADOVNJAK.
STAVBNO PARCELO prodam. Oglasite se pri Srebrnjaku, Brusnice 23.
PRODAM mlad rodni vinograd. Srednje Grčevje 18, Otočec ob Krki.
RAZNO
2. junija sem izgubil tri koze. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne na naslov Alojz Gorenc, Grčvrh 5, Mirna peč.
MOŠKI, star 49 let, srednje postave, lažji invalid, nekadilec, nealkoholik, razvezan ne po svoji krivdi, brez obveznosti, s svojo hišo na prijetnem kraju Dolenjske, bi rad zaživel novo in lepše življenje ob nežni in razumevajoči ženski. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: „NOVO ŽIVLJENJE' .
VDOVEC, star 66 let, nealkoholik, nekadilec, s svojo kmetijo na Hudejem pri Trebnjem, želi spoznati žensko-od 50 do 55 let, ki bi bila pripravljena priti na kmetijo. Ponudbe pošljite na naslov: Anton Zavrl, Hudeje 17, Trebnje.
mmmtm
ANTONU PETRIČU in TONČKI PEČAVER iz Birčhe vasi želijo za god vse dobro in veliko zdravja družine Petrič, Penea, Lokar ter Miha in Tina.
Dragim staršem STARIČEVIM iz Radnc vasi 10, Trebelno, sestri ANICI, bratu ALOJZU in mali MATEJK1 iskrene čestitke za rojstne dneve, da bi sc vedno imeli tako radi in sc razumeli, želijo vsi, kijih iinajo radi.
TATJANI PATE z Dol Kamene 39, Novo mesto, ki je z, odličnim uspehom končala IV. letnik srednje medicinske usmeritve, iskreno čestitajo Avbarjevi.
Dragima sinovoma TONETU in LOJZETU ter vnuku TONČKU GRABOLOVEC želi ob praznovanju goda vse najboljše mama Ana iz. Kukeinberka.
Dragemu sinu ANTONU ŠEGI NI iz. Geppingena v Nemčiji iskreno čestitamo za dvojno praznovanje in mu želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine, njegovi ženi Anici in hčerki Diani pa lep pozdrav. Oče in mati iz Bele krajine. Čestitki se pridružujejo bratje in sestre z družinami.
obvestila!
IZDELUJEM traktorske prikolice, prikolice za prevoz živine, traktorske nakladalnike za gnoj in avtomobilske prikolice z atestirano premo. Dušan GAČNIK, Potov vrh 53, Novo mesto.
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bomo prodajali dva meseca stare rjave jarkicc dne 17. in 18. junija od 17. ure dalje. Prosimo, da pravočasno naročite! Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica na Senovem, telefon (068) 79-375.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo vulkanizacijska delavnica v Šentjerneju zaprta od 10. do. 30. junija. Priporoča se JOŽE . JUDEŽ!
NA SERVISU LTH v Črnomlju popravljamo vse vrste hladilnih aparatov za gostinstvo, industrijo in gospodinjstvo. Izvajamo tudi montaže hladilnih naprav drugih proizvajalcev z garancijo. Za LTH aparate opravljamo usluge tudi v garantnem roku. Območje servisiranja:	Mozelj, Trebnje,
Krško, Kostanjevica na Krki, Metlika, Ozalj. Za montaže hladilnih naprav tudi dlje. Priporoča se ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 51-073!
— Anjo, Jožica Marinčič iz Trebnjega Boštjana, Vlasta Komuškič iz. Benečije Sanjo, Lidija Štajdohar iz. Črnomlja - Klemena, Lidija Luzar iz Sevnice Simona, Marija Prijatelj iz. Ravnika - Bojana, Ana Zupančič iz Birčne vasi Štefana, Jožic;: Repše iz Pijavic - Damjana, Sonja Tori iz. Štajngroba - Niko, Maijcta Sercclj iz Stana - Mirana, Joža Režen z Gradišča - Stanko, Marija Grabnar iz Herinje vasi -Silvo, Zlata Madronič iz Drage -Petro, Marija Možina iz Drage — Melito, Stanislava Jalovec iz Velike vasi - Mojco, Angela Nose iz Repč
- Bojana, Majda Simončič iz. Šentjakoba - Anito, Anica Stariha iz C momlja - Gregoija, Milka Moravec iz. Birčne vasi - Tejo, Albina Vovko iz Dobravice - Jcrncjko, Marija Gešelj iz Zapudja - Katjo, Ana Zupančič z Jezera - deklico, Jerneja Brčan iz. Dolenjega Pod-boršta - dečka, Lojzka Prpar iz Dobrniča - deklico, Danica Eludak iz Učakovcev dva dečka, Slavica Pirnar iz. Škocjana - deklico, Zdenka Prevoj šek iz Apnenika - dečka, Majda Turnšek iz. Osredka - dečka in Marinka Kirn iz. Dola - deklico. Čestitamo!
IZ BR£ŽIŠK£Jn,jj
POROONI$NIC£%*
V času od 21. do 28. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Mirica Blažinič iz Nove vasi - Simono, Vera Garašič iz Vol. Rakovice -
Tihomirja, Radenka Boškovič iz Rigonc - Mirka, Sida Bašič iz Smc-rovišta - Maria, Vesna Tresk iz Goljaka - Silvijo, Josipa Vuk iz Samobora - Vesno, Veronika Černelič iz. Podsrede - Dragico, Romana Derstvenšek s Senovega - Urško, Dubravka Hruševar iz Marije Magdalene - Marka, Marijana Belak iz Savrščaka - Gordano, Sonja Molan s Sel — Majo, Bojana Popovič iz Brežic - Branka, Željka Lojina iz Samobora - Boška, Kristina Kočnar z Blance - Aleša, Angela Rak iz Laz pri Sevnici - Gregorja, Meri Vir čanjk iz Rigonc - Igorja, Majda Molan iz Starega grada — Renato, Djurdja Hribar iz Luga - Danijela, Ema Banai iz Brežic - Zoltana, Zdenka Bošnjak iz Vel. Rakovice -Sanjo, Olga Tomše iz Sobenje vasi -dečka in Bariča Biščan z Gradišča -dečka.
V času od 28. maja do 3. junija 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Stanka Senica iz Rigonc - višnjo, Tatjana Zalokar iz Drnovega Mitja, Danica Kos iz Male Jazbine Martino, Slavica Lapuh iz Prilip --Gregorja, Karolina Putrih iz Podgorja Klavdijo, Vladka Šoban iz Klanječkega dola Valentino, Ana Srpčič iz Dol. Skopic Branka, Justina 'Lome iz Žigarskega dola Bojana, Danica Barač iz Zaprešiča -Nikolino, Ljerka Bukvič iz Samobora - Gorana, Franja Zokalj iz Brežic Nejca, Marija Klokočar iz Veternika	Srečka,	Dragica
Repinec iz Hrastine Tomislava, Vlasta Lipovšek iz Sevnice Tejo. ČESTITAMO!
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
ANTONIJA TEROPŠlC
iz Gor. Kronovega 7 pri Otočcu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi župniku za opravljeni obred. Posebna hvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje.
Vsi njeni
•	klMlVVlV	V7T
		
NJIVO in travnik za obdelovanje (do 10 km iz Novega mesta) kupim. Avbar, K Roku. 15, Novo mesto, telefon 22 669.
VINOGRAD /. zidanico ali parcelo na območju Kot pri Semiču ali Gorenjci kupim. Ponudbe pošljite na naslov Janez Kraljič, Ižanska 126 c, Ljubljana.
KUPIM zadnje blatnike in prvo masko za Škodo 110 I S. Telefon (068)25 -115.
V času od 27. maja do 2. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Gregorčič / Belega griča Tino, Jožefa Udovič iz Repč Tanjo, Romana Slak iz Gornjih Po-nikev Simona, Zdenka Kuhar iz Regerčc vasi Ano, Jožefa Cvetan s Cikave Mojco, Mariju Štajdohar iz. Starega trga ob Kolpi Luka, Biserka Cigič z. Martinskega vrha Davorja, Anica Sladič iz Svinjskega Anico, Komuna Koležnik z. Mirne -Gorana, Anica Bajuk iz Metlike Branka, Vera Kramarič iz Črnomlja
ZAHVALA
V maju je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče, tast in stari oče
ZDENKO DULAR
Hvala vsem, ki ste ga bodrili med njegovo boleznijo, nam kakorkoli izrazili sožalje, sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom za iskrene besede ob zadnjem slovesu, pevcem in godbi za žalostinke, borcem Cankarjeve brigade, ZB, ZRyS, lovcem, Gasilcem in praporašem, ki so se s častno stražo in častnim spremstvom tako spoštljivo poslovili od njega. Zeleni bratovščini hvala za zadnje slovo. Zahvalo izrekamo tudi sestri Erni za'Vso pozornost, ki jo je izkazovala pokojniku.
Žalujoči: žena Metoda, otroci Zdenko. Branko in Judita z družinami
Vavta vas, dne 7. junija 1982
V SPOMIN
Kakor si nemirno živela, tako si tudi odšla od nas
LEA
To naj ti bo v spomin s šopkom cvetja na tvoj grobek in nepozabni dan 9. junij 1981. Hvala tudi vsem, ki ti prinašajo cvetje na tvoj domek!
Tvoji
ZAHVALA
Ko smo onemeli od bolečine zaradi prerartv izgube našega.sina in brata
SREČKA kotnika
iz Novega mesta. Mestne njive 17
nam je bilo v veliko uteho, da ste mu ob slovesu izkazali toliko pozornosti. Nam, ki smo ostali sami, s "uto resnico v srcu, da ga nikoli več ne bo med nami, so bila izrečena sožalja, njemu poklonjeno cvetje, spremstvo do groba, občutene pesmi, poslovilne besede in cerkveni obred dokaz, kako ste ga spoštovali in 'meli radi. Zahvalo izrekamo govornikom KS Mestne njive, duhovniku Lapu, tov. Moškonu in pevcem za zapete pesmi ob grobu. Zahvaljujemo se za nesebično pomoč in podarjeno cvetje Gazvodovim, Mlakarjevim, sosedom, DLC, vsem sorodnikom in prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo Mulejevim iz Vodol.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni še dobro poklical ata in mama, komaj leto dni star, že naju je za vedno
zapustil
BOŠTJANCEK BRULC
z Gabija 59
Komaj sva sc dobro zavedala, kaj pomeni družinska sreča, že se je kruta usoda poigrala z nama in nama tako nepričakovano in hitro iztrgala iz rok ljubljenega sinčka. Nikoli več naju ne bo čakal in se nama smejal, ko se bova vračala z dela. Vedno bo ostal v najinih srcih, boleč pa bo spomin na njegovo slovo. Vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, mu darovali vence in cvetje, nama izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremili do njegovega prezgodnjega večnega počitka, se iskreno zahvaljujemo. Nadalje se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju intenzivne nege otroškega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, ki so se trudili za njegovo življenje, in župniku iz Brusnic za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvalo izrekamo sodelavcem Novotcksa, Pionirja in mladincem iz Gabrja.
Žalujoči: mamica, očka, stari mami in ata ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ALEKSANDRA - SAŠA ZUPANA
iz Novega mesta
* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivom Novoteks, IMV in limona Dolenjka iz Novega mesta, sošolcem poslovodske šole, govorniku tov. Kranjčiču za poslovilne besede, pevcem in godbi ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Martina, hčerka Anica z možem, sin Branko, z ženo, sin Zdravko, vnučki Tanja, Andrej in Gregor, sestra Anica in bratje Matjan, Janez in Dušan z družinami ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
MIKA VESELICA
iz Fučkovcev 9 pri Adlešičih
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku Ivanu Grabrijanu za poslovilne besede, ženskemu pevskemu zboru ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Barbara, hčerki Zorka in Zdenka z družinami, snaha Kristina s hčerkama,
sestri ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža in skrbnega očka, brata, svaka in strica
JAKOBA KUPLJENIKA
z Brezovice 40, Šmaiješke Toplice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Krki Šmarješke Toplice za Podarjene vence in nesebično pomoč, podjetju Vodno gospodarstvo Novo mesto za podarjene vence in nesebično pomoč, njegovim sodelavcem za podarjeni venec in govorniku tov. Romanu Rajerju za Poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi družinam Troha, Jerele in Per.
Žalujoči: žena Marija z otroki, sestra Pepca z družino, brat Tbne z družino, Nace z ženo. France ter snaha Marija in ostalo sorodstvo
M:
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded in praded
FRANC MIRT
z Velikega Kamna 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter ostalo pomoč. Za zdravstveno skrb se zahvaljujemo dr. Malavašiču. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskim društvom, pevcem, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: otroci sinovi Ivan, Franci, Slavko in hčerka Marija z družinami, vnuki ter pravnuki
ZAHVALA
V 90. letu nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in oče
ALOJZ PODRŽAJ
iz Križa 6, Čatež pod Zaplazom
y^em sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti. mu darovali vence in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi župniku za lepo Pripravljeni pogrebni obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru iz Gabrcrvke.
Žalujoči: žena Antonija, sinovi Alojz, Jože, Janez in hčerka Tončka z družinami
ZAHVALA
Ko smo obnemeli ob bolečini zaradi prerane izgube našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica
JANEZA HROVATA
's Pristave 22
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam ob težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala delovnim organizacijam SGP Pionir TOZD SPO, IMV, Industriji obutve in KZ Krka za podarjene vence ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala organizaciji ZB NOV, govornikoma doma in pri odprtem grobu, pevcem iz Stopič in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, otroci Jože, Franc, Mimi, Joži in Ivan z družinami, sestra Pepca in
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta
FRANCA RUKŠETA
iz Gabija 4 Se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v teli težkih trenutkih kakorkoli pomagali in ^čustvovali z. nami in pokojnemu podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Gabrje za organizacijo pogreba in pddarjeni venec. ZZB Gabrje in kolektivu IMV za Podarjena venca. Društvu upokojencev Gabrje za častni prapor in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivana, hčerka Marija in sin Ivan z družinama, sin Franci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu življenja nas je zapustila draga in skrbna mama, stara mama, prababica,.sestra in teta
ZORKA KOŠOROG
v iz Koblarjev 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč ter izrekli sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja govornikom za izrečene poslovilne besede, godbi in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni	*
Koblarji, dne 24. maja 1982
(1713) 10. junija 1982
DOLENJSKI UST
23
Puntarska bitka krasi šolo
IVAN VOVK
Doma je bilo deset otrok. Zato se je moral že zelo zgodaj osamosvojiti. Začel je kot gozdni delavec, potem je s svojimi konji tovoril les. Hkrati je bil predsednik aktiva mladinske organizacije v domači Hrastovici. Okoli devet let je bil tudi rudar v■ Krmelju, kjer je napredoval do vodje čela. Toda ves čas ga je vleklo k zemlji. Tako se je pri enaintridesetih odločil za šolanje na kmetijski šoli. Po njej se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Trebnje, kjer je danes vodja zadružne enote Mirna. Sicer pa je Ivan Vovk tudi predsednik sveta mokrono-ške krajevne skupnosti, član občinske konference ZK, do nedavnega pa je bil tudi predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu. Tudi v republiškem odboru je zastopal kmetijske delavce.
„ V življenju sem marsikaj doživel in spoznal. Če bi moral svoja spoznanja strniti, bi dejal, da so naj-S pomembnejše izkušnje. ^ Človek se mora naučiti pre-J magovati težave, naučiti se S mora realnega gledanja.
Potem ni nobena naloga pre-% težka. Pa tudi vsak dosežek { dobi svojo veljavo in pomen, “ pravi Vovk.
S V kmetijski zadrugi je
> imel najprej na skrbi po-
% sestvo Jezero, potem je bil J vodja proizvodnega okoliša S Mokronog-Trebelno. Za-
čenjal je tako rekoč iz nič.
Zanj je bila to najtežja 4 naloga v življenju. Treba se % je bilo boriti s kmeti. Pre-
^ magati je bilo treba njihovo
J nekritično vero v tradicijo, v
% to, kar so počeli že očetje in J dedje. Skupaj z njimi je
5 korak za korakom napredo-J val. Danes je ponosen na
svoje delo. Zaveda se, da je velik del napredka, ki ga je v zadnjih letih dosegla trebanjska občina na področju kmetijstva tudi njegova zadruga.
Mogoče je, da si ni vedno osvojil tudi src ljudi, s katerimi je delal - nekateri mu očitajo, da je preoster - a pridobil si je njihovo zaupanje. Ljudje so se naučili, da Ivan Vovk vedno izpolni vse, kar obljubi. Tudi sam terja enako od drugih. Meni pa, da se v naši družbi vse preveč pogovarjamo in sprejemamo sklepe, manjka pa ljudi, ki bi sklepe uresničili. Toda verjame, da bomo premagali vse težave.
Mladim zameri, ker nočejo delati. „Včasih smo bili drugačni," pravi. „Ukvarjali smo se s kulturo, za dramsko predstavo je bil dober kar kozolec. Ko sem delal pri gozdarjih, nismo imeli proste nobene sobote in nedelje. In v prostem času smo iz ličkanja pletli opanke za graničarje, ker ni bilo usnja. Danes pa je mladim vsako delo težko. Če bi vedeli, koliko žrtev je bilo potrebnih za vse, kar smo dosegli, bi se morda drugače vedli.
Tudi sicer nam ne manjka problemov, a prepričan da jih bomo rešili Tudi v kmetijstvu, kjer se včasih zdi, da smo obstali na mestu. Tu imamo še rezerve. Prepričan sem, da bomo napredovali če bodo kmetje nekoč doumeli da je potrebno vsestransko povezovanje Toda potrebno se je res samoupravno dogovarjati Dogovore pa izpolniti Seveda ne bo šlo brez težav, nanje je treba računati, nravi Vovk.
J. SIMČIČ
Avtor velikanskega mozaika, ki bo prekril eno zunanjih sten šole v Kostanjevici, je Ivan Seljak — Čopič — Izdelovalec Alfio Tambosso zagotavlja, da bo mozaik položen te dni
Prazna zahodna stena enega novih objektov razširjene kostanjeviške osnovne šole, ,,zbirajoča” poglede s prostorne ravnine vse od nekdanjega cistercijanskega samostana do okoliških pobočij Gorjancev, postaja ena največjih in najučinkovitejših dekoracij pri nas. Predstavljala bo monumentalno kompozicijo znane bitke na Krškem polju leta 1573.
Gre za mozaik, ki ga je na podlagi tega dramatičnega in tragičnega zgodovinskega dogodka zasnoval akademski slikar Ivan	Seljak
Čopič, danes v Sloveniji prav gotovo največji mojster za tovrstna umetniška naročila. Velikanski mozaik, ki meri 188 kvadratnih metrov, ni le največja tovrstna Seljakova stvaritev, ampak tudi največja „moza-ična" površina v Jugoslaviji.
Mozaik izdeluje mojster Alfio Tambosso, doma iz Spilimberga v severni Italiji, mesta, ki slovi po mozaikih. Tudi on še ni opravljal večjega naročila v Jugoslaviji, ako-ravno je. šel sloves o njegovem mojstrstvu že po vseh republikah.
Tambosso zatrjuje, da bo mozaik, ki ga s svojim pomočnikom nanaša na steno po kosih, ..položil", oziroma dokončal te dni. Preden bodo odstranili oder, bodo mozaik temeljito očistili, tako da bo prišla v celoti p do izraza ubranost hladnih barv. Prevladujejo namreč modre, zelene, rožnate, vijolične in bele barve, s katerimi je mozaik nekako „uglašen“ z okoljem oziroma krajino.
Z mozaikom kot likovno zvrstjo se pri nas ukvarja malo slikarjev. Prav zato so si dolenjski, belokranjski in posavski pedagogi izbrali za petkov obisk Kostajevico, da bi bili vsaj malo priča rojevanju
MLADI FOTOGRAFI RAZSTAVLJAJO
m	***************	■
V Domu JLA v Brežicah bodo danes odprli razstavo pionirske in mladinske fotografije pod naslovom „Mladi fotografirajo 82'. Na njej sodeluje 28 članov foto krožkov iz osnovnih šol v Krškem, Brežicah, Artičah in Globokem ter članov foto kino klubov iz Dolenje vasi in Brežic.
Potres v Kočevju Mladost je dala pečat
V soboto, 5. junija, ob 18.45 so na območju kočevske kotline in ribniške doline občutili potres. Seizmološki zavod Slovenije je ugotovil, daje šlo za potres 3,1 stopnje po Richterjevi lestvici oz. od 5 do 6 stopenj po Mercallijevi lestvici in da je bilo njegovo žarišče 40 km jugovzhodno od observatorija na Golovcu.
Mnogo mladih lovcev na lovskem tekmovanju v Velikem Gabru, prirejenem v čast dneva mladosti
Prebivalci Kočevja in Ribnice so potres občutili približno enako. Nekateri so začutili, da seje zatreslo, drugi se spomnijo nekakšnega ropota, „kot da bi v sosednjem prostoru padlo nekaj na tla." Nekateri spet trdijo, da so potres najprej začutile o* ali, predvsem sobne ptice. Pri podružnici zavarovalnice Triglav pa smo zvedeli, da do ponedeljka dopoldne ni nihče prijavil škode zaradi potresa.
Člani lovske družine Veliki Gaber so ob dnevu mladosti pripravili med-družinsko strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 84 tekmovalcev iz 26 lovskih družin. Na urejenem strelišču v Velikem Gabru so se v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka pomerili ne le dolenjski lovci, temveč tudi iz drugih krajev Slovenije.
(19 golobov); v streljanju na tarčo srnjaka Milan Tomažinčič, LD Toš-ko čelo (87 krogov); kombinacija
posamezno: Miro Tomažinčič, LD ‘g <
lg (176 točk). Med ekipami pa so bile v kombinaciji najboljše: LD . Veliki Gaber (611 točk), LD Brezovica (566 1.), LD Taborska jama (544 t.), LD Mala gora (536 t.) in LD Šentvid pri Stični 518 t.).
mozaika, ki zapolnjuje veliko prazno steno razširjene šole. Imeli so nemajhno srečo, saj jim je o mozaiku od njegove zasnove do izvedbe lahko vse povedal sam avtor
Ivan Seljak Čopič. O tem, kakšne vrste'opravilo je nanašanje mozaika, pa je likovnim pedagogom pripovedoval mojster Tambosso.
L Z.
Mozaik je sestavljen iz treh vsebinskih pasov. Spodnji, beli, predstavlja zasneženo bojno polje. V srednjem je uprizorjena bitka puntaijev s plemiško vojsko. Kakih 70 človeških figur in sedemnajst konjskih likov ustvarja izredno dinamiko pod tretjim pasom, predstavljajočim nebo. Vanj posega ostrina helebard, sulic, mečev,, kos in bojnih sekir.
Ivan Seljak Čopič pravi, da se pri zasnovi te orjaške kompozicije ni zgledoval po znanih in bolj ali manj dognanih likovnih rešitvah, marveč predstavlja mozaik bitko na Krškem polju tako, kakor si jo je bil sam zamislil in kakor mu je to narekovala izbrana likovna tehnika.
PRVIČ OB ROJSTVU MOZAIKA — Mnogi med učitelji likovnega pouka z dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol so minuli petek popoldne prvič ob blizu videli, kako nastaja mozaik. V telovadnici kostanjeviške šole jim je ob kosih mozaika, pripravljenih za nanos na zunanjo steno, avtor ,JBitke na Krškem polju 1573" Ivan Seljak -Čopič obrazložil, kako je zasnoval to monumentalno delo in kakšen je postopek pri nadaljnjih opravilih. (Foto: I. Zoran)
Največ je dobila občina
Po treh letih in pol igranja na lotu zadeli 85 starih milijonov dinarjev - Doslej že štiri petice v Črnomlju
Od 11. maja Anica Jurman, zastopnica v črnomaljskem lokalu Loterije, navija za splitskega Hajduka, čeprav je bil prej dalj časa njen priljubljeni nogometni klub tuzlanska Sloboda. 11. maja je bilo v Splitu žrebanje 19. kola lota in izžrebane številke 10, 16, 30, 31, 33 so Črno-maljčanom Francu Volfu, Andreju
Anica Jurman: ,Jgramo naprej na iste številke in vsak torek nestrpno čakamo. ‘
Švajgerju, Petru Tkalčiču, Jožetu Filipčiču, Voju Jakovcu in Anici Jerman prinesle doslej največji dobitek v Sloveniji nekaj več kot 85 starih milijonov dinarjev. V tem kolu je bilo v Jugoslaviji samo enajst petič, črnomaljska pa je bila edina v Sloveniji.
„Skupaj igramo že tri leta in pol in v tem času nismo izpustili niti kola. Ves ta čas ima vsak od nas svojo stalno kombinacijo sedmih številk dobitek .pa se, ne glede na to, čigava kombinacija je zadela, deli na
enake dele," je povedala Jurma-nova. Doslej je ta druščina že nekajkrat imela štirico in trojke, vendar so bili to majhni dobitki, tako da so bili doslej v izgubi. „Mi ne igramo za velike denarje; ko smo začeli, je vsak dal vsak teden po 24 dinarjev, danes pa eno kolo vsakega stane 84 dinarjev." Rekorden dobitek so zadeli na kombinacijo Franca Volfa. „Še naprej bomo igrali na iste številke, niti na misel nam ne pride, da bi jih spreminjali," pravi Jurma-nova. Vsak od njih igra še sam zase, in to poleg lota tudi športno napoved. V Črnomlju je od iger na srečo na prvem mestu loto in doslej so bile tu že štiri petice, pred tremi leti je nekdo dobil 43 starih milijonov.
Ko so denar razdelili, je na vsakega prišlo po 12 starih milijonov dinarjev, sedmi ,.igralec" pa je bila občina, ki so ji za davke odšteli 13 milijonov. „Denar nam je zelo prav prišel: dva delata hišo, jaz pa sem si naročila fička," je povedala Jurma-nova.
A. B.
Delovno srečanje raziskovalcev
podzemnega svete
12. zbor slovenskih jamarjev bo v soboto v Novem mestu — Številne prireditve
Že prejšnji teden smo poročali, daje novomeški jamarski klub, ki praznuje letos 20-letni-co delovanja, pripravil vse potrebno za izvedbo 12. zbora Jamarske zveze Slovenije. V počastitev zbora, na katerem bodo raziskovalci podzemnega sveta pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih in si zastavili naloge za naprej, se bodo pod pokroviteljstvom Tovarne zdravil Krka od jutri dalje tri dni vrstile številne prireditve.
, Videti bo največ v jamarskem taboru v Podturnu, kjer bo na ogled jama Jazbina, v soboto zvečer pa se bodo jamaiji ob tabornem ognju pomerili v obvladovanju jamarskih veščin. Glavno torišče prireditev bo novomeški Dotn JLA; tam bodo jutri zvečer odprli razstavo o jamarski tehniki, celo dopoldne naslednjega dne pa se bodo vrstila predavanja., mnoga med njimi posvečena tudi raziskavam dolenjskega krasa. Ob 16. uri bo slavnostna seja novomeškega jamarskega kluba, uro kasneje pa osrednji dogodek - 1. zbor JZS. V nedeljo si bo ena skupina jamarjev ogledala Bazo 20, druga pa bo raziskovala jamo Pihalnik nad Podturnom.
Kot rečeno, za izvedbo vseh prireditev ob zboru JZS bodo poskrbeli novomeški jamarji, nj>" hova siceršnja prizadevnost in uspešnost pa sta porok, da bo tako razvejeno delovno srečanje slovenskih jamarjev primerna pika na i ob dvajsetletnici delovanja Jamarskega kluba Vinka Paderšiča- Batrej e.
V CELULOZI SPET GORELO
Prejšnji teden je prišlo v popoldanskih urah do požara v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem. Ogenj seje pojavil na razkladalnem stroju in povzročil po prvih neuradnih ugotovitvah blizu 300.000 din škode. Kot je ugotovila komisija, ki si je takoj ogledala mesto požara, je do ognja prišlo zaradi pregretja stroja. Počila je namreč cev za dovod goriva, 'ki je bila v bližini izpušne cevi. Plinsko olje se je seveda takoj vnelo, požar pa so pogasili poklicni tovarniški gasilci. Zanimivo, da so strojnika opožorili na ogenj šele sodelavci.
LEPA TROFEJA MLADEGA RIBICA
Komaj 16-letni Srečko Budič s Čateža 62 je prejšnji petek potegnil iz Save pri Čatežu 90 cm dolgega in skoraj 5 kilogramov težkega soma (na sliki). Tega bi se razveselil tudi kakšen bolj izkušen ribič, toda Srečko, ki se uči za trgovca, zatrjuje, da je to zanj po velikosti šele
DVAJSET LET JURJEVANJA — Na letošnjem jubilejnem kresO" vanju in jurjevanju je nastopilo devet belokranjskih folklornj*1 skupin in gostje iz Beltincev. Obe prireditvi sta skupaj privabil okoli 8.000 obiskovalcev iz vse Bele krajine in drugih slovenskih irl sosednjih hrvaških krajev. Tako juijevanje slej ko prej ostaja en®
LD Šentvid pri Stični 51 o t )	jmjv*	jv	pj	vcukumi	seiu	j.......—........—j  j—j —-j — t—j	*
Spodbudno je, da se je tekmovan-	‘	BRANL	PLAZNIK	druga	trofeja.	največjih	slovenskih	folklornih prireditev. (Foto: Sašo Rizmč)
ja udeležilo veliko mladih lovcev, ki
dajejo poseben pečat razvoju lovstva v tem delu Dolenjske. Mladi radi primejo tudi za orodje, saj pomagajo pri vseh gradnjah strelišč na glinaste golobe v lovskih družinah v okolici Velikega Gabra.
Najboljše so se na tekmovanju uvrstili: v streljanju na glinaste golobe Alojz Bandelj, LD Veliki Gaber
PODMLADEK SE UVELJAVLJA Med lovci, ki so se udeležili tekmovanja v Velikem Gabru, je bilo veliko mladih. (Foto: Brane Plaznik)
ODREŠILNA REKLAMA ZA LOTO
že zakompleksan, da sem ob # mimogrede izrečenem mali> g majhen, najmanjši, rekel: ^
Ne boste verjeli, da so mi v celotno bistvo zatolkli manjvrednostni kompleks samo zato, ker živim v majhnem mestu. Prepričali so me, da sem zaplankan provincialec, ki ne ve hiti tega, da je surf deska za jadranje, da so po Vitomilu Zupanu posneli Na svidenje v naslednji vojni ali da ljubi Svetlana Makarovič mačke. Ob vsakem obišku velikega slovenskega mesta so me imeli navado vpraševati:
„Imate na oni strani Gorjancev že asfalt?" Pa tudi: „Težko je oprati bele bregeše, kajne? “ Samemu sebi sem se' zdel zarukan kmet v predvojnem in najslabšem pomenu
besede. Roke so se mi tresle, ko sem moral rezati v družbi ljubljanske, dunajske ali naravne zrezke, kajti prisotni so bili trdo pripričani, da ustrezajo rnojim prebavilom še najbolj žganci pa mleko. Ne samo želodcu, marveč tudi mojim navadam in zmožnostim.
Častna sindikalna beseda, da si nisem upal povedati, da imamo asfaltirane ceste domala že,do vsake njive, na kateri raste korenje, da gledamo govornike in druge estradne umetnike že kar po barvnih televizorjih in da prispejo politični vici k nam prej, kot porabijo za razširitev od Šiške do Tabora! Moji prijatelji iz
velikega slovenskega mesta so se onesveščali ob misli, da bodo morali prekobaliti Gorjance, če bodg hoteli prispeti v deželo brez, zlatih src in povaljanih steljnikov. Za mojo deželo so govorili, da je Bogu za hrbtom, da so tu mlatili s praznimi vrečami, malo je manjkalo pa bi nosili s seboj navadne sveče, s katerimi bi potem razsvetljevali ljudstvo.
„Prosim.“ Misleč namreč, da
Sanjalo se mi je celo, da sem makovo zrno, da mi je napravil krojač obleko iz'dvajset centimetrov dolgega volnenega blaga, da sem vstopal v hiše skozi ključavnico, ne da bi se pripognil. Tako sem bil
rne kdo kliče.
Potem je prišla odrešitev. Zadnji hip, menim, kajti lahko bi se izničil kljub psi; hični in fizični prisotnosti. Ni mi pomagala niti psihoanaliza, še manj avtosugestija. Navadna radijska reklama je bila to, namenjena igralcem lota. Ob stavku: „Tudi v majnih krajih znajo igrati (loto namreč)", sem zrasel. Končno so mi v velikem slovenskem mestu priznali, da nisem butec, da nisem zaplankan podeželan, ampak da sem enako; vreden pripadnik naroda, ki pozna številke od ena do šestintrideset.	-
TOfsJl GAŠPERIC
#
#
$
§
§
#
#
#
#
ff
#
I
#
§
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A