GLASILO
KATOmgEGA DKLAYSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 77.
CHICAGO, ILL., SREDA, 14. MAJA — WEDNESDAY, M\Y, 14, 1924.
Odločen napad na lenobo in nemarnost v verskem prepričanju.
PRIJAZEN POIZKUS NAZAJ PRIVABITI ROJAKE, KI SO SE NEKAKO ODTUJILI OD SVOJE DOBRE MATERE SV. CERKVE. — POTREBUJEMO KATOLIŠKEGA PREPORODA.
LETO (Vol.) X.
RAZNE VESTI.
Pueblo, Colo. — Predsed- TkAnTmxItTB
nik naše dične K. S. K. Jed- POGREŠANA
note zadel je pravo struno,	•
ker se tako marljivo in požrt-1,	^ J^ ZIYA.
vovalno zanima za katoliške I shode. Domenil se je slednjič
LETALCA
tudi s svojimi prijatelji v Pu-j Letalo zadelo ob vrh gore v eblo, da poskusimo svojo sre-j	gosti megli.
čo. Menili smo se večkrat o	TT°~T ™
tem, pa smo se le nekoliko ba- x Cordova, Alaska — Pogreli, ker so naše naselbine le^ana letalca pn življenju Se-precej oddaljene druga od <*aj se nahajata v Port Moller, druge. Mr. Grdina tako daleč! dokler ne dobita nadaljna nana vzhodu in nam je vendar! vodlla 12 Washingtona. obljubil, da se z veseljem ude-1 Major Frederick Martin in leži in ražun tega imamo u- serg. Alva Harvey mehanik panje, da nas še kateri dru- feta s svojim- letalom v gosti
gi izmed odličnih rojakov počasti s svojo navzočnostjo, tedaj smo se pojunačili. Saj danes daljave ne pomenijo več, kar so nekdaj.
Komu ni znano, da je kaj
megli zadela v vrh gore, nakar se je njih letalo razbilo, sama sta pa ostala nepoškodovana.
Iz razbitega letala sta vze-
—	Washington. -— Mornariški tajnik Wilbur se pripravlja na vprašanje za povišanje plače mornarjev z kongresom. Pri temu so tudi strojniki in kurjači vpoštevani.
—	Berlin. — lz Berlina poročajo, da je do sedaj že pet milijonov dolarjev škode pri industriji radi stavke. Pol milijona ljudi počiva, radi po-mankanja premoga.
—	Washington. — Velika Britanija diktira Ameriki, da mora biti zadovoljna z drugim mestom na morju, tako na vsak način hoče biti Anglija gospodarica na morju.
—	Paris, 111. — Eksplozija je razdejala del hiše pravd-nika C. Lee v Carlestonu. Kaj je vzrok eksplozije je zago-netka. Družina je bila v času eksplozije v hiši, a ostali so nepoškodovani.
ZVERINSKO POČETJE BOLJŠEVIKOV.
Father Walsh pripoveduje, kako zverinsko so nastopali boljševiki proti umorjenemu msgr. Budkieviču.
New York. — Rev. Father Edmund A. Walsh direktor papeževe pomožne akcije v Rusiji je v svojem govoru pred ligo katoliških konvertitov povedal tudi to le:
"Ko je končal nepravični proces, je pokojni msgr. Bud-
Ali je res kar poročajo?
STRAŠNA SLIKA RAZMER, KI VLADAJO V JUGOSLAVIJI. — SRBI NASTOPAJO NEČLOVEŠKO.
kievič prosil, da bi se mu do-;
— Park Ridge, 111. — Fr. Retsold je naprosil policijo, da bi pomagala pri iskanju i«	^ dve letne hčerke, katera je
potila dolgo pot po hribu na-! neznano kam izginila. Ko so
iin	.	i _! 7P rinr ur 7amjin v«p rmnlrmc
takega sedaj jako potrebno? la kar Je bil° hrane in se na"
AJi je mar kaj prijetnega v	""".T.	. I že Dar ur zaman vse naokrog
družinah, kjer postane sv. ve- vzdoL Boritl sta se morala z Pai zaman naoKrog
prog, soproga nimata prave sladke ljubezni drug do drugega, otroci, ki doraščajo pletejo svojim starišem samo krono sramote, jim trosijo na pot starih dni le polno trnja
----------, r---------- . w	f^L-r^omi	c+J preiskali, ne da bi našli kako
ra le postranska stvar? So -htom,l ta*kcj,mu. ko sta P^ ^ q	nekemu
T.rncr cnnrnom n i m o + o nrovo KOIICIIO Uspela UU	JUV J	_ ■	,	i _ j - „ . . j
ske koče. Ker je bil že to sed- na	da Pogleda v včd-
mi dan težke hoje, jima je "Jak:v?at<;r? se Je nahajal na bila koča kakor blagoslov iz dvorišču, kjer najdejo otroka nebes. V koči sta našla nekaj; utopljenega. Zakrivili so de-hrane in prostor kamor sta1 lavci ki niso, ko so končali
in bridkosti Koliko^ mrzlega"! Položila svoje v resnici zmu-	P" vodnjaku zadosti po-
m ona k osti. ivoiiRo miziega,	Počivala sta tri krih odprtino,
res krutega sovraštva se pov- .e KOST1- ^ocivaia sta tri
sod širi med rojaki, da se po-1 dn1' na to pa kot novo Prer°J| — Chicago Heights. — Na kvari vse veselje mila slož-' iena nadaljevali pot v dolino,' 1611 Shields ave. pride sosed nost in blago sodelovanje do-j od koder s?a poslala Prvo ve". v vas, pri tej priliki pa kaže biva smrtne udarce. Koristi' sel° Porocllo v svet» da sta svoj samokres, katerega zač-
rešena, ko sta bila pogrešana ne izpraznjevati, pomotoma deset dni.	pa pusti še eno krogljo v sa-
Reševalne akcije so bile mokresu in nič hudega sluteč noč in dan na delu, vse kar! sproži, ter usmrti domačo sti-je bilo v človeških močeh sto-[ riletno deklico, riti za pogrešane so storili,' . ~ Kingham, Ind; — Tukaj
a vsako poročilo od njih je dlv^al vel.lkl pozar> kat.erl bilo le nepovoljne vsebine. I Je . napravil Co-operative Ostalim trem letealcem po-1 £ram EJeyater Co. $500,000 veljuje sedaj poročnik Lowell skode.^Pozar se je pa razširil Smith, kateri se sedaj naha-! ?a hhz^° skladišče lesa in jajo v severnem delu Japon- železniško postajo Chicago,
Attica & Southern railway. Skoda zadnjih dveh še ni cenjena.
— Pittsburgh. — V tem mestu je zastavkalo osobje
nič, škoda neznanska. Tedaj, koliko vspeha s kat. shodom pride v prijetno korist našim družinam. Zaspanost v veeri nosi le skeleče rane, živahnost v sv. veri pa trajni blagor.
Tukaj hočejo v roke vzeti pripravo za veličasten katoliški shod uradniki naše kat. Jednote in pa vsi delegati pri zadnji konvenciji v Clevelan-du. Prijazno vabimo katoli ško misleče rojake in rojakinje v naših naselbinah po državi Colorado in Wyoming, da bi nam prišli na pomoč. Dajmo se bolje spoznati, da vredno, ložje sodelujemo za blagor njih. Mi v Pueblo bomo napeli vse svoje moči, da se bo pripravil našim gostom najprijetnejši dan 27. julija. Za pojasnila pišite na: John Germ — 817 East C. Street, Pueblo, Colo.
Za pripravljalni odbor
John Germ, John D. Butko-▼ič in P. Cyril Zupan, O.S.B.
volilo, da bi prišel k njemu, duhovnik. Posebni duhovnik je čakal celo noč na tak klic, a boljševiki niso pustili tega storiti. Pred umorom so msgr. do nagega slekli in ga bičali. Nato so ga pahnili v razsvetljeno sobo, kjer ga je neki mongoljski rabelj s samokresom ustrelil od zadaj v glavo. Truplo so odvlekli neznano kam in nihče danes ne ve kje je pokopan, ali kaj so naredili z njegovimi telesnimi o-stanki."
Father Walsh je 'naštel še na stotine slučajev, v katerih so boljševiki prav zverinsko nastopali proti ruskim duhov-! nikom. Pometali so jih veli ko v ječo, ker so od lakote mrli, kolikor jih niso preje pomorili."
Taka nebesa tore nudi komunizem, katerega prodani židje tako priporočajo delav-| stvu. Delavska Slovenija pridi j na plan in pojasni, svojim bralcem, ako se je vse to sto-j rilo v imenu tistih toliko hva-' lisanih svetlih žarkov komunistične svobode, ki prodira-| jo med mase. To je zverinska svoboda ne pa človeška! Se zverina bi imela večje usmi-| ljenje do človeka, kakor pa zagrizeni boljševiki do ljudi vernikov.

skega cesarstva.
-o-
-o-
Japonske volitve se končale z izgredi in umorom.
Tokio. — V nedeljo vrše če se volitve, so dovedle do hudih izgredov. V več krajih je morala poseči vmes policija. Pri izgredih je bil volilec umorjen in več ranjenih. Vo-dlle so se tudi demonstracije Proti Ameriški omejevalni na-•eljeniški postavi.
Veliki poraz Poincareja.
Pariz. — Poincarejev vladni sistem v Ruhrskemu ozem-j poulične železnice, ker kom-1 ju je, kakor, so pokazala pr-( panija ni privolila na osem va poročil ar o volitvah v Fran-^ centov povišanja plače na u-ciji, obsojen na smrt.	j ro. Predno so zastavkali so
Prva znamenja so pokaza-, jim obljubili tri cente povišala nepričakovano veliko moč> nja, kar so pa odklonili, socijalizma.	| ,— Washington. — Mrs. Hu-
Poincarejeva resignacija je bert Work, žena tajnika za gotova, tudi Millerand je iz- notranje zadeve je vsled bolez javil, da zapusti mesto, ako ni na srcu v avtomobilu, v ka-pridejo socialisti na površje. | terem se je peljala proti hote-Vodja opozicije parlamen- lu v kateremu je stanovala na ta je Edouard Herriot, kateri potu umrla. Pogreba se poleg je izvoljen V zbornico in bo drugih, višjih oseb vdeleži tu-prevzel mesto ministrskega di prezident Coolidge s svojo predsednika.	soprogo.
Prvikrat v zgodovini Fran-
— Berlin. — Socijalni de-
coske politike je časopisje za mokrati v Nemčiji hočejo, da
— Springfield, 111. —' Pet je odneslo pete iz o-ine ječe, ko so pre žagali s je na oknu.
pustilo tir neutralnosti in se z vso močjo zavzelo za Po incareja. Veliko opozicijonal no večino pripisujejo izbruhu skrite želje ljudstva, napraviti konec Poincarejevi naci-jonalni vladi.
Po dosedanjih poročilih 'je razvidno, da je 80 odstotkov proti Poincarejevi vladi. Edi no v mestu Parizu ima veči no, a takoj za njim so komu nisti.
ljudstvo voli se li sprejme Dawesov reparacijski načrt a li ne. Menijo, da je to najbolj pravičen korak v tej zadevi.
— Danville, 111. — James H. Smalley, star 75 let bivši prodajalec zemljišč je v bolnišnici umrl, kamor so pripeljali nezavestnega, ko so ga našli v njegovemu stanovanju, katero je bilo napolnjeno z plinom. Vzrok samoumora ni znan.
Odkritje spomenika von Moft-ke se končalo z krvoprelit-jem.
Halle, Nemčija. — Ob priliki odkritja spomenika von Moltke je prišlo do krvavih spopadov med policijo in komunisti, pri kateri priliki sta bila dva policaja mrtva in več; težko ranjenih na eni strani, in deset mrtvih rdečkarjev in veliko ranjenih na drugi strani.
Nacijonalisti so ob priliki odkritja spomenika priredili veliko de m onstran ci j o z Lu-dendorffom na čelu, katere se je vdeležilo 50,000 oseb z 3,-600 zastavami.
Za ta dan je vlada prepovedala komunistom prirediti proti demonstracije, katere ga povelja se pa seveda niso držali. Iz Leipziga je prišlo dva tisoč komunistov, kateri so se razdeliliNia male oddelke ter začeli streljati na policijo, katera je zadrževala njih nameravani napad.
Zadnje poročilo pravi, da ima policija situacijo pod kontrolo.
-o-
—- Tarpon Springs, Fla. — Naseljeniški uradniki so zaje li 75 tujezemcev in moštvo čolna, v kateremu so se vozili
ŠIRITE LIST JE1DINOST!
V krvi in nasilju.
Nihče ni pri nas državne misli bolj diskreditiral kakor Pašič—Pribičevič režim iz leta 1920—1922. Na Hrvatskem so postali državni organi, ki so vršili službo po intencijah tega režima, znani pod imenom batinaši. Vladalo se je z batinami. Podobno se je "vladalo" drugod. Žalostne tradicije tedanjega, sedaj iznova o-živelega režima, pa so ostale ponekod še žive in "državotvorne.".V tem pogledu nam nudi žalosten dokaz Črnago-ra, da ne govorimo o Macedo-niji. -
Dne 11. aprila sta črnogorska poslanca Mihajlo Ivanovič in Milo Dragojevič poslala notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem razkrivata nezaslišana grozodejstva proti državljanom naše države od strani državnih organov. Vprašanje navaja:
Dne 21. februarja t. !. je o-rožniška komanda v Bogetičih pri Nikšiču pozvala k sebi na zaslišanje bivšega črnogorskega majorja Štefana Mijuško-viča, bivšega črnogorskega podporočnika Gjorgja Miju-škoviča ter 4 kmete iz vasi Pješivci. Ko so se pozvani javili k zaslišanju sta se iz Danilovega grada pripeljala oro-žniški kapetan Milan Kalabič in orožniški podporočnik Gr-bič. Ta dva "organa javne varnosti" sta naj prvo obsula pozvane z najgršimi psovkami, nato pa velela orožnikom, da jih zvežejo ter bi je jo. Poveljnika sta tudi sama pomagala pretepati. Žrtve so bile barbarsko pretepene s puškinimi kopiti, palicami in kamenjem, da so bile vse polne ran in krvi. Nezavestne nesrečneže so nato pometali v tovorni avtomobil in odpeljali v Nik-šič.
Medtem pa, ko so v orožniški vojašnici tako pretepali žrtve, so prišli po poti, ki vodi mimo vojašnice, trije domačini, bivši župan Radovan Gjurišič ter kmeta Gjorgje Vukičevič in N. Vulanovič. Ko je ta trojica zaslišala vpitje in stok, je postala. V tem jih pa zagleda kapetan Kalabič, ki zapove, naj orožniki primejo še te tri. Vulanoviča in Vukičeviča so res privedli v vojašnico, Gjuričiš pa je ušel, ker je slutil, kaj ga čaka. In res so orožniki oba kmeta zvezali, pretepli, vrgli v avto in odpeljali v Nikšič.
Vprašanje črnogorskih poslancev razkriva nato grozote ječ, ki se jih poslužuje režim v Črnigori. Jetnikov ne zapirajo v za to določene zapore, marveč navadno v klet nikšič-ke pivovarne, 20 m globoko pod zemljo. "V tej ledenici davijo organi javne oblasti jetnike, ki so okovani v težko železje ter včasih stoje v vodi do kolena." Poslanca navajata slučaj nekega mladega Črnogorca, Mašana Pejoviča, ki sta se mu obe nogi v tem "zaporu" pohabili, desna se je celo posušila do kolena.
V tako ječo — nadaljujetaj


poslanca — so ono noč vrgli orožniki svoje jetnike iz orož-niške vojašnice v Bogetičih. Vukičeviča in Vulanoviča so sicer še isto noč izpustili, toda pod grožnjo prepovedali o dogodku komu kaj pripovedovati.
Čez dva dni nato se je videlo, kako so orožniki iz ječe prinesli mrtvo truplo kmeta Štefana Mijuškoviča ter ga nato pustili ležati zunaj ob potu. Zmanjkalo je iz ječe tudi majorja Štefana Mijuškoviča. Njegovi sorodniki so prosili, naj se jim izroči vsaj mrtvo truplo, da ga pokopljejo, toda brez vspeha.
Kakor je nadalje posneti iz vprašanja obeh poslancev, so slednjič na pritožbe v tej zadevi intervenirali veliki župan, vojaško poveljstvo in sodišče. Toda vsa ta intervencija — pravita poslanca — se je skrčila na izvršen sodno-zdrav-niški izvid. Po tem sodno-zdravniškem izvidu je dogna-no, da je' bil kmet Štefan MI-juškovič ubit v ječi ter mrtev vržen na cesto izven mesta. Od udarcev so mu bile poškodovane ledvice, zlomljenih je bilo pet reber itd. Ostale žrtve so prenesli v bolnico. Tudi na njih so ugotovljene težke poškodbe, a najtežje na podporočniku Gjorgju Mijaško-viču, ki je tudi imel poškodovane ledvice, da je šla kri od njega, imel je zlomljeno eno roko in polomljena rebra. Ta nesrečnik je ranam že podlegel. '
To je v kratkem vsebina te strahovite interpelacije. I^e-žim krvi in drugega nasilja vlada pri nas .In temu režimu, pod čegar vlado se je zgodilo to in še marsikaj, je očital Pribičevič venomer, češ, da je premehak, da je treba pri nas enkrat močne roke. In sedaj se je ta Pribičevič zlil s (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveš« s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve Mi dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih iti lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 690
1,000 — Din.........$ 13.45 }
2,500 — Din.........$ 33.50
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir..................$ 5.20
200 — Lir..................$10.05
500 — Lir..................$24.25
1,000 — Lir..................$47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. hi nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja častokr* menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne, k« ni sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICBK PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK * CESARIC
70—tth AVE.. NEW YORK CITY.
. -a .„:Iter.
=
-
EDINOST
(UNITY)
Ichais vsaki torek, sredo. Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, HL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
vnih pevcev v četrtel 15. maja v High School A\
-
-—— ■
z.avžite pijače in brezskrbne vožnje postajajo kazni za take voznike vedno bolj občut-j torium, katerega priredi ne, zadnji teden je moralo; Side Community Center, plačati več oseb po 50 dolar-) — Naš mladi Frank Kezer-jev denarne kazni. Sodnik jim le, ki je bil v glavo zadet z je zagrozil, da jih prihodnjič balo zadnji teden, se je vrnil pošlje v zapor.	j nazaj k- igranju v sredo 7,
Naši socialisti so odtvorili maja in je že skoro popolno-
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$400
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Kadar se preselite sporočite nam takoj val NOVI naslov in poleg tega tudi vai STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Cleveland, O. | Te dni je tukaj že vse v cvet Zadnjih par mesecev sem ju. Posebno lepo cveto čreš preživel v neki majhni sloven-1 nje. Ker sem v več krajih po
slovesno novo ustanovljeni so-
ma ozdravel. Kezerle igra z
cialistični klub, v katerem bo- Rock Island Clubom, ki igra
do zajemali potrebne modro-! jo vsaki dan v Three Eye
ski naselbini. Veliki teden sem vabljen, da jih naj pridem zo- &ti- BaJe ni odtvoritevta^ League in pravijo da je on
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti »reieri vsai dan in po! pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October Iith 19IQ, at Post Office at ^Hieaao. III., nnder the art of March ^rd	___
Ali bo Evropa sprejela Dawesov načrt?
pa preživel na jako lep način bat, ko bodo zrele pridem po v tej veliki slovenski metropo- nje, ko dozorijo, li v Clevelandu.	| Z delom je bolj slabo. Eni
Velikonočne praznike se je delajo po štiri dni v tednu.! Sicer jim pa želimo vso srečo, v Clevelandu na jako lep na- Pričakuje se, da se bo na leto i ker neka3 takega je bilo v res-
vspela, kot bi bili želeli. Ja, najboljši 3rd baseball igra-kjer je veliko grmenja tam je' lec v celi ligi. Frank je član
navadno vedno malo dežja.
dr. sv. Jožefa štev. 2. KSKJ. • — Udeležba na bazarju, ki sta ga priredila dr. sv. Jožefa
čin obhajalo. Ne bom opisa-(kaj več dela' odprlo. — Poz-! nici že zdavnej potrebno za in dr sv Frančiška, ki je tra-val vseh podrobnosti, da: mi* dravljam vse rojake in rojaki- nJih- Blagoslovil je njih člane jal od 3 do 4 maja v Sloveni-
ne bo kdo rekel, da sem podoben farizeju. Pač pa morem povedati, da so ljudje že v petek in soboto prihajali v cerkev sv. Vida v velikanskem številu. Pri Vstajenju je bilo toliko ljudi, da še nisem videl kje v Ameriki toliko ljudi skupaj. Ni mnogo takih žup-
Ameriški ekonomski ekspert Dawes je končno izdelal načrt, na katerega podlagi evropski narodi lahko pričnejo graditi pot v normalnost. Pokazal jim je v načrtu, kako se lahko da priliko premagancem, da plačajo zmagovalcem vojno odškodnino. Te načrte i-majo že več tednov vsi, katerih se tičejo in jih proučujejo.
Vprašanje je sedaj, ali evropski narodi imajo resno voljo pomagati eden drugemu iz velikanskih gospodarskih stisk, v katere jih je potisnila svetovna vojna. Ako nimajo tega namena, potem so zastonj vsi načrti in vse konference.
Nemčija je začetkoma kazala dobro voljo. Francija je sprejela poročilo o načrtu s pridržki, da bo načrte še sama temeljito proučila in ako jih bo spoznala izvedljivim, ter ne preveč škodljivim njej sami jih bo odobrila. Druge države so zadovoljne. Torej v glavnem se tiče to vprašanje Francije in Nemčije.
V Nemčiji nastajajo zopet nemiri. Poročila pravijo, da je pol miljona komunistov na stavki. Luden-
nij v Ameriki, da bi bilo mogoče na tako slovesen način obhajati velikonočno Vstajenje. Cleveland se v resnici zastonj ne imenuje Bela Ljubljana. O tem bom še kaj poročal. — Pozdravljeni!
Valentin Dolinar.
Indianapolis, Ind.
Z nekim veselim čutom sem
nje iz Indianapolisa in se jim in klub urednik Proletarca, ve-j ja dvorani se je jako lepo ob. še enkrat najprisrčneje zah- £a sPak> mu J*e tisti mali,; nesel. Tudi 10 in 11 maja se valjujem za pomoč in vso go- ki so zvolili tajnikom po- je dosegel izvrsten uspeh. Na-stoljubnost.	ljubil copate ali ne?	j daljeval se Jbo še od 17 do 18.
Leo Mladich, pot. zastopnik. Vreme v začetku majnika je maja.
-o------I prinas kaj nepovoljno, dežu-; _ Amerikanski Slovenec
Sheboygan, Wi». J je že štiri dni skupaj in je za je ZQpet prodan> kakor se po_ Človek bi mislil, da bodo ta čas dokaj hladno. Kdor 1- rQČa kupili so ga Slovenci tam doli na Lawndale porabi-1 ma še kaj črnega diamanta ta prank Gospodarich župan iz li ves papir, tako velike Pro- nič ne varčuje z njim. ; | Rockdale in drugi ž njim, ki svete pričeli so bili razpošilja-1 Možak postave se je bil po- so plačali $25,000 za tiskar-ti naročnikom, parkrat sem jo šteno zmotil, hotel je aretira- ki je zadnje čase bila 2na_ že mislil sam naročiti, ko sem ti C. Kuehl in H. Graff, radi na feot Commonwealth Print-videl njeno veliko obliko. Ko vožnje z avtomobilom v pijžt- company
pa sem jo videl drugič je bila nosti. Ko pa je prišel na lice, _ jogjp Rešetič ho zi
pa zopet v navadni obliki, j mesta se je prepričal da z nji-[dal ^ hiŠQ na m7 N Kako pa to ? Sem prašal ro- hoY° vožnjo ne moreta napra-( Center street Mr Regetič jaka, da je bila tvoja Prosve- ^ nobene škode. Prvi ki je	. akUven mQŽ n& društ
ta zadnjič tako velika, sedaj hotel obrniti motor je bil ta-	y in je geda
.... .............. pa se je zopet tako vletela.' k.°	dm «e mu m posrečilo tokoJni	prf dr gy
odšel iz Chicage koncem apri-l Rojak, mi odgovori, da so bi- obJnitl motorja drugi, Ki je tra -n payla 6g j g R j la proti prijazni slovenski na-! la priobčena sposobnosti kan- sedel v avtomobilu se je držal! __ Mr Marko Tušek Je že selbini Indianapolis. Vožnja didatov za uradna mesta v za vodilno jolo in spal lako skoraj pol gotovo s zidanjem je bila jako prijazna. Narava', glavnem uradu jednote. Ker b*la aretirana in obtožena) gvQ.e hiše na vogalu Moran
je pravkar dramila iz spanja sem bil radoveden sem pro- Ie_ radi pijanosti, zakar sta -n Highland avene> imei b0
> r»qi mi Ho foir«	plačala vsak 5 dolarjev kazni ,____*	, - „„ .	_
spečo prirodo in jo klicala na zaj v spomladansko življenje. Tako zamišljen se pripeljem
sil rojaka naj mi da tako Pro- . sveto, in mi jo je tudi dal. Pre- ln £45 f>d.nih stroškov.
krasen dom, ki ga bo stal o-
w i T 4 0 . .. ' . koli $12,000. listal sem vse sposobnosti pa Y nedeljo 4 majnika so 1- __
meh nasi solski otroci v cer-» , ... ... .... . J
dobila veliko odlikovanje za-
v Indianapolis, kjer je bilo nikjer nisem našel SPOSOB- . .	. . ,	,	>CImu wn^va,,^ ™
treba izstopiti in jo kreniti v! NOSTI. Večletni uradnik jed-', ^m	tede»< ko so P^znovali
slovensko naselbino.	note, pokoriti se je moralo vse T? o. rreasta\a jt ona aotcaj „Boys Week» v jolietu. Deč-
V Indianapolisu so me že članstvo kot sem jaz odločil.-'	fP*	6—7 razreda, ki so zasto-
1 —m -	di ne, saj se more vsaki čudi-1
Čakali, ker so vedeli da pri- Kedor se ni pokoril mojemu
dorff se je baje zopet oblekel v generalsko uniformo. V parlamentu vlada pravcati strankarski boj. In od- ^
kod ti nemiri? Nemci so prefrigani! Na Nemškem je! iepo priporočili. Faranom so
1	1	• •	<|	«|	• 1	1	It V* i	1	1	• '
dem tja. Gospod župnik Father Čiček so že v nedeljo oznanili rojakom, da bom pri-in so katoliški tisek zelo
pali našo šolo pri "Olympic
odloku, ta je moral iz jedno-1 ti, da se da te male kebre v,	tekanie in skaka-
fp Cp r-Kih nviln nvpvpp tako kratkem času toliko na-r*11 ^ Je ieKanje m sKaxa te. Le sem časih malo preveč	zahvala ^re našim nj€ so tako usPesno izvršili,
potegnil iz ga once, ki je sko-	da je naša šola dobila prvo na ,
raj vedno pod mojo pisalno 'f^ li^n^iS^	Pre<* vsemi drugimi far
mizo sem svojemu nasprotni-' Pa dobn *0^ nase mladine
vedno revolucija, kadar pride do odločitve, kadar je treba podpisati kake obligacije. Z vstajami hoče ostra-šiti svet, da bi ji prizanašal. Odtod zadnji nemiri.
Nemčija bi se najrajši izmuznila iz te pasti in bi se že davno, ako bi se mogla. Francija pa svojo sosedo predobro pozna, zato čuva na njo z vedno opreznim očesom, sicer se zna nekega dne pojaviti pred njo nova militaristiČna Nemčija, ki bi zavihtela meč nad njo in jo ponižala. To je tisti vzrok, da Francija desetkrat premisli predno Nemčiji za kak las popusti.
Ako bodo evropske države sprejele Dawesov načrt je za enkrat še težko prerokovati, ker pravkar grozi izbruh nove vojne v Evropi. Med Rusijo in Ru-munijo vre. In ako pride do konflikta, bo to potegnilo v vojni vrtinec najbrže vso Evropo. Nemčija ga bo sprejela le v skrajni sili, kakor je še vsako zavezniško zahtevo. Zdaj bodo v Nemčiji na dnevnem redu upo-#ri, samo, da bi ostrašila svet, da ji preti popolni razpad. Sprejeli ga bodo šele tedaj, ko bodo Francozi pri-morani okupirati še nadaljno nemško ozemlje, ko bodo Nemci zopet videli, da se ni za šaliti.
Za Evropo je edina rešitev, da Dawesov načrt sprejme sicer bo zabredla v tak gospodarski kaos, da se iz njega ne bo zlepa izkopala.
povdarjali, kaj veleva v teh ku pomolil stisneno pest pod{
A. B.
resnih, kritičnih dneh, ko se brezverstvo zaletava v zid naše vere, naša dolžnost. Dolžnost vsakega katoličana je nastopiti proti protiversk. časopisju, podpirati pa katoliške
nos. Dosti sem porabil časa za vstanovitev S. R. Z. Zapravil ali pomagal sem zapraviti več tisoč skupaj zloženega mili-jondolarskega sklada. Bil sem ustanovitelj tega sklada. Od-
liste, ki se za sv. vero bojuje- ločite!j, da se da preostanek
jo in isto branijo
Preč. g. župniku Fathru Ciči ku se tem potom za krasno priporočilo najlepše zahvaljujem. Lista naročnikov na list Edinost se je pa skoro podvojila, kar je znamenje, da se narod vrača nazaj v naročje pravega mišljenja.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali agitirati, kot Mr. Cešniku, Mr. Komlan-cu in vsem drugim, ki so pomagali na en ali drugi način. Posebno sta mi tudi pomagala Mr. Mrvar in Mr. Šinkovec. Vsem Bog stotero povrni!
Slovenci v Indianapolisu so zelo uljudni in lepo složno sodelujejo s svojim vnetim in delavnim gospodom župnikom, kar je vse hvale vredno.
našemu ubogemu Proletarcu. Tistim, ki so ugovarjali sem vedno kazal palec med kazalcem in sredincem. Sem sposoben za ta posel in ga dobro razumem.
Tako nekako bi se moralo glasiti več sposobnosti če bi bili nekateri uradniki pravični in resnicoljubi. Nič takega ne najdete tam, jaz mislim če bi par teh velikih glav milijon-dolarskega fonda oglašalo na ta način bi bili prav gotovo izvoljeni; hudiman, 60 tisočakov spraviti skupaj in jih tako hitro pognati menda niso mačkine solze nekaj ugleda bi pa že dobili s tem!
Ker se v našem mestu pripeti vedno več automobilskih nesreč največ vsled preobilo
Joliet, 111.
—	Mrs. Frank Galle žena pokojnega Frank Galleta, ki je bil povožen in ubit na No. Broadway St. 24. februarja je te dni vložila prošnjo pri Probate sodniku Shrew, ako sme vzeti S400, ki jih ji hoče dati John Papež, mož, ki je povozil Galetta s svojim autojem. Papeš je bil pripoznan kot nekriv na sodniji.
—	Mladi Rudolf Lozar in njegov tovariš so bili nekoliko pobiti v nedeljo zvečer 4. maja, ko so se vozili z auto-mobilom in zadeli drugi auto-mobil, ki je stal na strani 4. avene. Trdijo, da niso videli automobila na drugi strani, ker njegove luči niso ako dobro svetile. Policia jih in prijela.
—	Mr. John Černovič znani tenor soloist v Joliet in pred sednik pevskega dramatičnega dr. Joliet bo nastopil na koncertu kot eden izmed gla-
nimi šolami v mestu. Lepo napreduje tudi naš šolski "bali team." Do sedaj še niso nobene igre izgubili. Le korajžo fantje, kakor sem zadnjič rekel.
Poročovalec.
-o-
Petorčke
je porodila žena.
neka
V Genthinu pri Berlinu, je porodila neka žena petero o-trok, ki pa so kmalu po porodu umrli. Teoretično so postavili formulo, po kateri pridejo na vsakih 80 porodov dvojčki, trojčki, na 7000 porodov, četvorčki na 500.000 in petorčki na 42 milijonov porodov.
Velike poplave v Egiptu.
Iz Kaira poročajo o velikih poplavah na meji Egipta in Palestine. Nekoliko vlakov, polnih ameriških turistov, je voda popolnoma odrezala od sveta. Na lice mesta je bilo odposlanih več pomožnih ekspe-dicij.
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet
(Dalje.)
Zvečer smo kupili starika-vega osla in smo upali, da nam bo nosil del naše prtljage. Nato smo pa imeli pri naših prijateljih poslovilno pojedino. Jedi so bile iste, kakor smo jih bili že navajeni, samo da je bila množina veliko večja in da smo morali po-plakniti obed z obilno tekočino. V Tibetu poznajo samo dve pijači: iz ječmena zvarjeno in prav osvežujoče pivo,' čang imenovano in pa arak, iz čanga destilirano žganje. — Ker je glavna naloga omoženih Tibetank, da pogostijo goste, se imenuje žena Tibetanca čang-ma, mati piva. — Tibetski arak je zelo močen in vrže tudi najmočnejše pivce. To smo videli prav
isti večer. Zabavali smo se izredno dobro, delali smo dov-tipe, peli tibetske pesmi in tako dalje. Satan in moj sluga sta se silovito napila in sta se začela kregati in nato pretepati. S silo smo ju morali ločiti. V vročem boju sta pa pozabila na svoji vlogi in sta se obrnila na mene kot gospodarja in razsodnika. Seveda sem bil ves divji, saj bi bilo prišlo lahko vse na dan. A naši gostitelji so bili tako preprosti ljudje, da niso prav nič sumili. Tudi razkačena tigra sta se slednjič pomirila.
Od Šigatze do Lhaze.
Zgodaj zjutraj 7. februarja smo se odpravili na zadnji del potovanja. Tri dni smo potovali ob južnem bregu znamenite reke Brahmaputra.
Reka izvira na severnem pobočju Himalaje, teče na stotine milj po Tibetu, se obrne proti jugu in odteče skozi dolgo in ozko gorsko sotesko v Indijo. Struga je široka dve milji do treh — 3 do 5 km —, a poleti se razdeli reka v množico majhnih rečic, ki se le tu in tam spet združijo.
Bili smo v čisto neznani deželi, nismo imeli nobene zanesljive karte. Kajti niti domači vohuni, ki jih je v teku zadnjega stoletja poslala an-gloindijska vlada v Tibet, niso mogli načrtati dobrega zemljevida. Napravil sem si torej toliko geografskih zaznamkov, kolikor sem le mogel, akoprav podnevi nisem mogel redno delati. Saj sem bil navaden kuli. Zato sem pa ponoči temveč naredil. Moji tovariši so spali, jaz sem pa sedel ure in ure v mesečini in sem risal in pisal, česar sem se le mogel spomniti.
Mula, ki si je bila na ledu ranila nogo, je crknila. Več
dni še smo bili oddaljeni od Lhaze in že smo bili izgubili tri živinčeta; imeli smo jih bili šest. Kupil sem še enega osla, pa sem se zelo opekel Niti za korak ga nismo mogli spraviti naprej, da bi bil šel sam. Par milj smo ga vlekli in suvali, potem smo ga pa pustili; naj leži, kakor hoče. Njegov tovor smo si naprtili sami. Tudi gospod Satan so morali stopiti s ponija in so morali odslej naprej nositi; nič kaj mu ni bilo všeč in je izrečno povdarjal, da se prenašanje tovorov ne strinja z njegovim dostojanstvom. Pa ni nič pomagalo.
Prenočili smo v vasi Petana. Prebivalci so bili prav neprijazni; a oskrbnici prenočišča, postavni, štiridesetletni dami, sem bil zelo všeč in je bila celo preveč prijazna z menoj. Velika njena umaza-nost mi je bila izborna pomočnica v boju proti tibetski ženski ljubeznivosti. Tukaj moram pripomniti, da Tibetanci
moralno niso visoki, zlasti navadno ljudstvo ni posebno izbirčno. Drugače je pa z menihi ; posebno sekta "rumenega klobuka" da zelo veliko na svojo čast. Marsikaj še vidimo pri Tibetankah, kar se nam zdi prav čudno, kar je pa ostanek prejšnjih naredb. Omenim naj grdo njih navado, da si namažejo obraz s škrlatastordečim rastlinskim barvilom, kuč imenovanim.
Na potu nam je bilo v teh dneh zelo vroče. Dolina Brah-maputre je najbolj vroči del Tibeta, seveda le okoli poldneva; noči so pa strupeno mrzle. Opoldne se ne smeš dotakniti z roko nobenega predmeta, na katerega sije solnce. Takoj zraven v senci je pa izredno mraz. Ta razlika v toploti je med mojimi najbolj zanimivimi tibetskimi opazovanji.'
"V vasi Trakona, našem prihodnjem počivališču, kamor smo prišli 8 .februarja, je bilo spet veliko praznovanje,
ceste polne pevcev-prosjakov. Vdrli so tudi na naše dvorišče in so toliko časa peli, da smo se odkupili. Poslušanje, tibet-skega petja ni zabava. V tej vasi je poskusil Satan izsiliti iz mene denar, na kar sem bil že davno pripravljen. Vedel je, da mi je dosega mojega cilja nad vse, in je mislil, da bom plačal tudi najvišjo ceno. Zahteval je 1000 rupij, in če mu jih ne dam, me bo izdal. Naj-prvo sem ga hotel pobiti na tla, a to bi mi ne bilo nič koristilo. Zato sem se zgovoril z njim, da mu bom dal 200 rupij, če bomo prišli v Lhazo; ta svota je bila manjša, kakor sem mu jo bil že sam od sebe na tihem namenil. Rekel sem mu tudi, naj mi da svojo zahtevo pisano. In res je bil tako neumen, da mi je dal tako pismo. Sedaj je bil pa on v mojih rokah; rekel sem mu, da ga bom takoj izročil indijskim oblastim, zaradi izsiljevanja, kakor hitro bi nas s silo iztirali iz Tibeta.
- , i . ».i . . ■ <• .' .
RAZNOTEROSTI.
-
V.
Razporoka.
Novi zagovorniki raz poroke s0 nastopili v 18. stoletju. Bi-I li so to modroslovci — zvani enciklopedisti. Ti so učili, da je pač zakonska pogodba kot! vsaka druga pogodba. Po tem, nauku ženitev in kupčija nista bistveno različni. Kot se kupčija, da razdreti, enako se da razdreti zakonska vez. To zmotno modrijanstvo ne pri-1 zna razlike med človekom in živaljo, zato mu tudi vez med možem in ženo ni nič drugačnega kakor spolna vez v živalstvu.
Hud nasprotnik nerazdruž-Ijivosti zakona je materiali-zem. Uči svobodno ljubezen. Ne pozna Boga, ne posmrtno-sti, ne duše. Je mu zato človek to, kar žival. Človeško spolno življenje je enako živalskemu. Materialist ozna-' nja: Odpoved ni dolžnost,! dolžnost je uživanje. Strašen! nauk to! Kdor premaguje strast, naj torej greši ? !
Materializem je temelj socializma. Zato ni čuda, da gre socialna demokracija v boj za razporoko. Poslušajmo enega izmed socialnodemokraških prvakov — Nemca Bebela. Kako sodi? V svoji knjigi o ženi uči ne samo, da vsak izmed zakonskih sme stopiti v novo zvezo, če mu dosedanja ni všeč, ampak da to mora storiti. Torej če možu žena ni všeč, bi si moral poiskati novo. In žena, ki ni zadovoljna s svojim možem, bi se morala omožiti iznova. Bebel pravi doslovno: "Zakonska zveza je zasebna pogodba ... Človek mora biti v položaju, da svobodno razpolaga s svojim najmočnejšim nagonom kot z vsakim drugim naravnim nagnjenjem. Ni mu treba, da bi dajal o tem kak odgovor, noben nepoklicanec se nima vmešavati. Ako v zakonu nastane nesporazumljenje, prevara, zamrza, zahteva morala, da se vez raztrga, ki je postala nenaravna in nenravna." Ta nauk oznanja zapoved: prešestvuj!
Tudi liberalizem je sprejel v svoj program razporoko. Zakon liberalizmu ni zakrament; je pogodba dveh ljudi, da hočeta živeti do preklica skupaj. Zakonska gresta lahko narazen, kadar hočeta, in skleneta nov zakon.
Kako je z razporoko v naši: državi? Za enkrat so veljavni] se stari avstrijski zakoni. Po avstrijskih postavah pa država ni dopuščala katolikom razporoke. paragraf 111. drž. zak. se glasi: "Zveza veljavnega zakona se more ločiti toed katoliškimi osebami samo s smrtjo enega zakonske-
ga druga. Ravnotako neraz-rušljiva je zakonska vez, Če je bila ob času, ko se je zakon sklenil, le en del katoliške vere." Svobodomiselcem je bil v minuli Avstriji ta paragraf očitno napoti. 2e leta 1868. so svobodomiselci hoteli reforme avstrijskega zakonskega prava po naprednih, t. j. brezver-skih načelih. Obnovili so svoj glas leta 1875. In v drugi polovici minulega desetletja se je dvignil močan napad za razporoko. Začel se je na Dunaju. Vodili so ga Vsenemci, liberalci, svobodomiselci, socialni demokratje. A bila je obramba močna, ljudstvo je protestiralo s podpisi. Takrat je prinesel Slovan (1906.) izpod peresa dr. Novaka te besede: "Najradikalnejša izprememba tiči v določbi razdružljivosti zakona: postava'mora statui-rati razdružljivost zakona tudi za katoličane . . . Razdružitev zakona naj izreče postava ali na podlagi zahteve dveh zakoncev, ki izjavita sporazumno, da drug poleg drugega ne moreta in nočeta živeti, ali na podlagi zahteve posameznika vsled krivde zakonskega druga . . . Opravičeno pa je, da sodišče brez nadaljnega raziskavanja o is-tinitosti navedbe zakoncev njuni zahtevi ugodi in zakon razdruži." Dr. Novak je bil tedaj mnenja, da zahteve po razporoki ne zaduši noben veter več. Zgodilo se je drugače. Ali pa se ta zahteva ne bo obnovila v novi državi? Sklepali se bodo novi zakoni in če ne varajo znamenja, bo takrat za nerazrušnost zakonske vezi boj. V Nemški Avstriji že delajo za razporoko. Roko v roki gredo v boj svobodomiselci, nemški liberalci in socialni demokratje. Tudi v naši državi se je misel na razporoko že sprožila.
Ce bi šlo za državno postavo, ki bi dovoljevala zakonskim, da gresta v pustiv za drugim, bomo mi zoper tako postavo. Smo proti razporoki. Zakaj ? Ker smo katoličani, ker smo kristjani, ker smo ljudje.
(Dalje sledi.)
-o-
Penzija za slepce.
Anglija, ki je že uvedla državne penzije za oslepele v vojni, pripravlja sedaj zakon, ki bo zagotovil penzijo sploh vsem slepim angleškim državljanom, ki so stari nad trideset let. Vsak slepec pa se bo moral izkazati, da je koristen član človeške družbe t. j., da izvršuje to ali ono obrt ali delo, ki ga stavita glede pridobitnosti v isto vrsto z drugi mi ljudmi.
;
Slovencem v Chicago in okolici
se naznanja, da priredi Slovensko Samostojno Mla-deniškodr. "Danica" basket piknik♦ 25. maja na Kochs farmi v Lemont, 111. Ker bo na tem pikniku mnogo raznovrstne zabave se vabi vse slovensko občinstvo, da se tega piknika v najobilnejšem številu udeleži. Naj nobenega Slovenca(ke) ne manjka na določenem prostoru v nedeljo dne 25. maja.
Imeli bomo dobro hladno pijačo in dober prigrizek. O pa kaj še!? "Muziko — Muziko!" To bo najboljše za vse plesaželjne.
Zatorej kdor se hoče udeležiti tega izleta ali Piknika naj se gotovo naznani do 23. maja pri bratu John Štajerju, 1952 West 22nd Place, ali pri bratu tajniku Anton Zupančiču, 1832 West 22nd Street, aH pa pri bratu Martinu Koščak, 1818 West 22nd Street. Phone Canal 6027.
Zbirali se bomo ob 8:30 zjutraj pri John Šte-jarju.
Za dobro postrežbo in obilno zabave jamči (5—23)	VESELICNI ODBOR.
nju nemških reparacij spominja "Osservatore Romano" na pismo sv. Očeta, ki ga je bil ob priliki genovske konference naslovil na državnega tajnika kardinala Gasparrija. Dve glavni stvari je tedaj pov-darjal papež v svojem pismu: da mora nepristransko razsodišče dognati resnične meje nemške solventnosti, a Nemčija mora dati razsodnikom vsa sredstva pravilne in točne kontrole. Z eno besedo: dolžnik naj do skrajne meje zadovolji upnika, vendar te tako, da bi pri tem popolnoma izčrpal svoje sile in onemogočil svojo produktivnost, s čimer bi enako zadel tudi upnika. Tedaj je vzbudilo to pismo v Franciji in Belgiji vihar ogorčenja. Danes po dveh letih težkih izkušenj podajajo strokovnjaki isto mnenje in prizadeti to stališče sprejemajo. 2al. da je šola bila silno draga.

Sulubi.
Svojevrsten narodič živi v severoarabski puščavi med Mrtvim morjem Palestine in Evfratom Mezopotamije, o-nem delu sprednje Azije, ki namerava vsled obnovitve življenja v Mezopotamiji ponovno vstopiti v krog svetovnega prometa. Ta ogromna pokrajina puščave preživlja v štirih oazah samo 20.000 stalnih prebivalcev, pozimi in na spomlad pa še okoli 150.000 Beduinov, potujočih pastirjev, ki priženejo tja svoje črede, da popasejo še ono malo trave, ki zraste po zimskem deževju. Poleti pa gredo s svojo živino v evfratsko dolino ali jordansko kotlino.
Samo nekdo vztraja v tej puščavi skozi celo leto in to so Sulubi, ki jih svet le malo pozna. Po dveh značilnih potezah se ločijo od nomadskih Beduinov: Sulubi so pridni in i miroljubni. Beduini se ukvarjajo samo s pastirstvom in zaničujejo vse druge poklice, poleg tega pa kaj radi napadajo tujce in jih izropajo. Sulubi pa so mirni in se ukvarjajo tudi nekaj s poljedelstvom in lovom. Beduini jih zaničujejo in nihče noče stopiti z njimi v rodbinsko zvezo. Njihovo ime izhaja iz besede Sulubi, križ, in sami se smatrajo za potomce križarjev. O njihovem skromnem življenju v puščavi pa pripo veduje neka pripovedka sledeče :
Ko je gospod Bog razdeljeval med narode zemljo, je zaspal poglavar Sulubijevcev u-godni trenutek in tako ni za prebivalce Sulubi ničesar preostalo. Ko se je načelnik pre-	__ __
budil, se je približal stvarni-! ku z bridkim jokom in ga pro- Bta^frwSS. *w sil za zemljo. Bog ga je potolažil z obljubo, da bodo Sulubi nemoteno krožili po svetu in končno živeli v miru. In tako je še danes.
-o-
Draga sola.
Povodom izročitve poročila strokovne komisije v vpraša-
UREDNIKOVA POŠTA. , kandidate. Sicer pa so seda-
— John Podržaj, Aurora,' n^volitve precej "izangavije-Minn. — Naslov Jugoslovan- n? .p* d: Podano. Urednik
DESET LETNO TRPLJENJE OLAJŠANO KO-NECNO V DVEH U-RAH IN SEDAJ ZDRAVA,
skega konzulata je: Consulate General of S. C. S.; 936 N. Michigan avenue, Chicago, 111.
Naročnik, Pueblo, Colo. _
Le obrnite se na tvrdko Zak-rajšek & Češarek in boste boljše postrežem, kakor kje drugje.
—	Nekdo iz Joiieta. — Ne
moremo objaviti kar ste poslali, dasi je morda resnica kar pišete. Naša naloga je za delati mir v lastnih vrstah. Poročajte kaj drugega.
—	F. S., Alix, Ark. — Na Vaše vprašanje glede volitev pri Narodni jednoti nimate pri sedanjih kandidatih mnogo z si izbirati. Priporočljivo sicer je, da volite vse nove,
glasila je imel proti kandidata, pa so se ga kar lepo po znanem "demokratskem" lawndalskem načinu iznebili. Lawndalski magnatje so tiči, ki bodo Vas jezdili, dokler se jim boste dali! Volite vse nove, zakaterikoli urad je protikandidat.
Pazite na otroke.
Wesley Le Vitus dve leti star deček je bil izročen v varstvo sedem let staremu bratu, ko je mati morala v trgovino. Deček se je pa bal, da ne zamudi šole, pusti otroka in odide. Mati vrnivša se domov najde otroka v kopalni bani utopljenega. Družina živi na 3901 Claremont ave. v Chi-cagi.
Iz starega kraja !:a7Z'
smo pravkar dobili
nje knjige.
Pittsburgh, P«. _ Mrs. Boyer je skoro najsreinej&a ženska danes. Povrnila ae ji » mladeniika moč. volja in vse. za njeno življenje ta ko rekoč, potem ko je bilo ta vsaJS«?-bljeno-J Mrs- B°Jrer ie trpela smrtne bolečine nad deset let in se ves čas sdra-vila na vse mogoč načine. Rekli so jL da Ima raka, da ima neozdravljivi revmatisem in sopet da ima ženske ne rednost i. Pa nobene pomoči od nikoder. Izgubil* j« celo voljo do življenja do neke meje. ni se več , w družino, niti za otroke, so li bili čisti .opravljeni ali ne. Ravno okrog J!?".4* J° .je nenadoma obiskal bratranec, ki je živel v Coloradu nad dvajset let in ko mu je dopovedala vse njene bolečine, je takoj rekel, to ni drugega kot navadna tra-kulja. Pisal je takoj po zdravilo za opravo trakulje. in Mrs. Boyer je po užitju tega zdravila, sedaj zdrava. Velikan, trakulja 28 čevljev dolga, je bila v teku nekaj ur od pravljena is nje. Ni je družine, zadovoljnejie od tega časa. kot Boyersova. ker so prepričani, da je bila mati režena smrti ■ tem zdravilom.
Veliko mož. žen in otrok trpi in se sdra-vijo za razne bolezni med tem ko je njih Prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna zna-
Pozor Evelethčani!
V nasi trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter ni-
zke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
tre-
_. _ _ „	— ---vzdiguje ▼
grlo. Bolnik nima volje do dela In ne za življenje, nobene ambicije in je melankoll-čen. Želodec postne večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je zelo. da je trakulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Režite ae tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Lax-tan zdravila za «10.48 pri Laxal Med. Co.. *62 Laxal Bid*.. Box 963. Pittsburgh. Pale danes ker jutri je lahko že prepozno. Za zavarovanje zavoja požljlte 25c več.
<4-15.-5-14.)
.40 .75
1.00
'.35
5.00
3.00 1.50
1.50

DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
;; r ;_*
ifroooooct
MARY SLUGA
IZUČENA BABICA
1805 West 22nd Street.
Phone: Canal 5793
Se pripees
ča Slovenkama zlasti Prek murskim Slovenkam n p* moč pri por^ dih.
Povesti in razne knjige.
Hudo brezdno. Povest $ .35
Tri povesti....................
Kozaki. Povest ............
Knezova Knjižnica. Gospod Lisec.. Povest.....
Brez Vere. Dr. M. Ope-
.atovi govori.................
5a Resnico. Dr. M. Ope-
katovi govori.................35
Hand Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar .. Življenje svetnikov vel.
izd. broš......................
Junakinja iz Stajra ....
Tolovaj Mata j ............ 1.00
John Marija Poljhar,
Roman .......................
Jos. Jurčič, 2. zv. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv. Jurčičevi spisi Ro-kovnjači. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci...........................
Mladi Gozdar ..............
Vera. Roman ..............
Zločinci......................
Za Miljoni. Roman .... Zgodbe Zdr. Muznika.
Povest .........................
Mlekarstvo................
Perutninar — drugi let.
meh. vez.....................
Krščanski nauk za prvence ..........................
Zgodbe Sv. Pisma dva
zvezka trdo vezana...... 10.00
Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src................
O dveh grehih. 13 govorov za moralo .........
Začetek in Konec........
Zgodovina 17. peš polka. .:.............................
Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... 1.00
Zgodovina Fare Škoc-
jan pri Dobravah ........
Za krščanski socializem .............................
Martin Krpan iz Vrha Slepi Palčki ................
1.00 .50 .75 .75 .75
.55
.90
.50
.15 .05
.50 .15 .20
.35 .25
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
A
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
~ SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN
KROJAČNICA.
6217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
jinih pesmi, mešani zbor, solospeve, sprem-
ljevanje orgel.............. 1.00
Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešani zbor Partitura .... 1.00
Posamezni glas ...........35
Kimovec, missa de Angel is Partitura ............ ,50
Posamezni glas.............20
Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za
orgle, Partitura ......... 1.00
Posamezni glas.............20
Kimovec, Ceščena bodi Kraljica, Partitura ....
Posamezni glas ............
Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor.
Partitura....................
Posamezni glas ............
Medved, Bonre Deus.. Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje Čuj Premila, Partitura Sattner, Bratom Orlom
Partitura .....................
Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in
mešane zbore............. 2.«>0
Miller, Lumpaci Vaga-
bund. Kupleti .............. 1.00
IGRE.
Edda, drama v štirih
1.00 dejanjih......................$
Gringori, igrokaz v e-
nem dejanju ................
Janko in Metka, bajna igra v štirih dejanjih..
Lornjon, igra ................
Perzijski šal.................
Po dvajsetih letih........
Precijoza, igra v Štirih
dejanjih......................
Puščavnikov zvonček
komična opera ............
Ujetniki carevne. Veselo igra v dveh dejanjih..............................
Zbirka ljudskih iger. 12. snopič ....................
10	snopič. Fernando strah Avstrije ali izpre-obrnjenje roparja —
.50 Rdeči nosovi — Zdaj gre sem zdaj pa tja — Poštna skrivnost ali začarano pismo................ .30
11	snopič. Večna mladost in večna lepota — Repoštev — Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava ko dolga pravda.........................30
16	snopič. Mojstra Križnika božični večer. — Svojeglavna Minka.......30
17	snopič. Dimež, strah Kranjske dežele. — Oh ta Polona — Prisiljen
stan je zaničevan.........30
2. snopič Vedeževalka Kmet Herod — Zupan sardamski — Jeza nad petelinom in kes. — 7 in 8 snopič. Sinovo maščevanje — Za letovišče — Občinski tepček
—	Dve Materi — Než-ka z Bleda — Najdena hči. — 9 snopič. Na Betlehemskih poljanah
—	Kazen ne izostane
—	Očetova kletev —
Čašica kave .................60
Boj s prirodo.................80
KNJIGARNA EDINOST
.75
.60 .75
.60
.50
.95 .60
.10
.10
.20 .10 .15 .45
.15
.15
.15 .30
GLASBA.
Aljaž. Slovenska pesmarica L zv.................$
Aljaž, Slovenska pesmarica II. zv................. 1.25
Bernik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura ........
Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura ....
Posamezni gl...............
Foerster, Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ..........................
Partitura......................
Foerster, Cecilija Cerkvena pesmarica II.
zvezek........................
Grum, deset Obhajil-
nih pesmi .....................50
Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor
Partitura .....................
Hladnik, Ave 17 Mari-
1.25
.1(
.7f
.75 .2*
.2< .50
1.25
.75
184S West 22nd St.,
CHICAGO, ILL,
3 i •
-r i-ISS ,

ZVONARJEVA HČI
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
tMUMi
Mladi možje so spustili delo iz rok in se prekrižali za molitev. Rudnik je pričel: "Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje . . in moški so mu pomagali resnih glasov moliti apostolsko vero in nato še "Oče naš."
Henrik je stal zraven in po svoje molil za božjo pomoč pri delu. Ta navada se mu je dopadla, dasiravno je njegov prvi mojster ni izvrševal. Trenutek je bil resen. Majhen slučaj, pa bi bilo uničeno delo.in oni sami; potrebujejo vsi božje pomoči. Neka svečanost je vladala po prostorih, napolnjevala srca mož in se spuščala na delo njihovih rok.
Stari Rudnik se je pobožno prekrižal in glasno ukazal:
"Odprite zapah!"
Njegov sin sam je pristopil z železnim drogom zraven in sunil z močno roko zapah pri topilnici, da je odskočil na ognjišče.
Zavreščalo je in zašumelo; belo razbeljena kovina se je vlila iz odprtine. V trenutku se je z njo napolnil jarek in, planila je proti zvonu. Votel glas je zadonel med besnim cvrčanjem. Možje so dobro poznali ta glas, močno naprej so se nagnila njihova telesa nad zvonovo obliko, ki je sprejemala razbeljeno kovinsko zmes vase. Pri vetrovnih luknji-, cah je prihajal piskajoč glas — stisnjeni zrak — na danJ To je vrveh) in kipelo in šumelo v globini in v odprtinah!, Mojstri pa so stali napeto poslušaje; s pozornim živčevjem na obrazu so gledali in prisluškovali.
Vedno mirnejše postaja šumenje in polagoma pone-huje„ Po sodbi starega mojstra se je vliv posrečil.
Plašna napetost je ponehala; utrujenih, ohlapnih udov stojijo delavci ob jami. Za danes je delo končano. Mojster in pomočniki počivajo. Samo njihove misli se pečajo z vli-tino v jami. Upapolno pričakujejo prihodnjega dne, ki jim bo dal gotovosti.
Drugo jutro že ob petelinovem petju je šestero krepkih rok pri delu in odmetava poteptano zemljo iz jame.
Verige in vrvi so natvezli ob mogočna, lesena bruna in jih spustili na zvon. Velikana je treba z zrnom in pla-| ščem dvigniti v višino. Stari škripci cvilijo in ječe, vrvi se drgnejo, verige ropočejo, vmes pa se čuje poveljujoči glas, Zilnate roke zagrabijo za hrastove ročaje, v presledkih, sun-• koma pritiska sila in kmalu se prikaže zvon iz jame.
Toda mrliška obleka ovira njegovo življenje, kamen in ilovica mu zapirata pojoča usta. Z vnemo se polotijo možje vklenjenega novinca, odrešijo ga začarajočega molka. Močne pesti mu izrujejo kamnito zrno, kladiva mu razbijajo z vriskajočimi udarci zunanji plašč raz trepetajoče, brneče telo. Mogočno in lepo visi prost vsakih okovov na verigah. Nato ga prično snažiti in likati, da žari proti večeru v vsi svoji iskreči se bronasti lepoti, ob dnu prepasan z ličnim cvetličnim okraskom in pomenljivim napisom.
Privežejo mu nazadnje še brneči jezik — kembelj. Stari mojster sam ga je dvignil, da ga more Jožef privezati in nato odstopijo vsi nekoliko v stran. Močan sunek proti zvonu in — mogočno telo se zaziblje gibčno semintja. Kembelj udari ob zvon . . . Globok, zveneč glas zaplava po zvo-narni tako mogočno, kakor bi hotel prodreti stene in si napraviti prostora na prosto. Henrik skoči k vratom in jih odpre. —
Zvon zvoni. Možje stoje mirno, pobožen trepet jim stresa telesa in nato vriskajoče veselje.
^ooooooooooooe OOOPOO pooe
I	Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da tj dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi $ imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — J* Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! o	&
"Srečno, srečno," pomagajo učenci s svojimi zvonkimi glasovi.
Stari mojster stoji prekrižanih rok, njegovo v solzah blesteče se oko se upira na zvon in starikavi, tanki ustni mu šepečeta:
"Janez Prašnikar, poslušaj! To je tvoje delo! Poslušaj !"
Ženske prihite ven in v srčnem veselju stiskajo njihove bele roke one začrnelih možakov. Srečni pogledi se utapljajo in srca utripljejo v skupnem ponosu in sreči.
Sosedje hite skupaj; novi zvon jih je priklical. Z napetostjo opazujejo lepoto njegovo in se naslajajo z njegovim blagim glasom, ki jih bo nekdaj spremljal na poslednji tfoti . . .
17. Zakonski blagoslov.
Tri leta so minila, z njimi tudi skrbi in veselje. Obrazi so se zresnili in srca so nosila razne brazgotine, znamenje prestani h bojev.
Obraz Rozikin je postajal od dne do dne resnejši in bledejši. Ko ji sedi nežno dekletce v naročju in se ljubez-njivo oprijemlje materinega vratu s polnima ročicama, ne gleda nanjo veselo materinske sreče blesteče se oko. Po-
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Pašičem v eno. Lahko si sedaj predstavljamo, kaj ta režim vse še obeta. Zato ni čudno, da v očigled tem razmeram črnogorski, dalmatinski in tudi že večina hrvatskih demokratov zapušča Pribičeviča.
Vsakemu človeku je jasno da- ...	.
vsdRcuiuviv j j	di ]ase m obrvi. Druge nesr«
nes. da tak režim vodi drza- x . ... „ .. . ^ .
l' * r Tr . - ,__v- i če m bilo. Gasilci so ogenj. ta.
vo v pogubo. Ko bi ta režim D0„asili	* J'Ia%
bil glede korupcije nedolžen KOJ
kot jagnje, če bi v
Petdeset Galonov mi zgorelo na cesti.
V Dixon, 111. so zaple 50 galonov munšajna. § Risley je s svojimi ljudmi pijačo v kanal, tisti moment pa eden od gledalcev priž cigareto in vrže gorečo žve, plenko v pijačo, ki se vname ter več poleg stoječim osmo-
je podrla hiša.
,.,•1	i-	u	> Več delavcev ranjenih, ko se-
politiki imeli vspehe, segajo-j	-	*
če v nebo, tak način vladanja — s krvjo lastnih državljanov — ga mora ubiti.
Ena sama alternativa je: A-
Stara tako zvana Palmer hiša v doljnemu delu mesta Chicage je obsojena, da na-
li konec tega režima, ali pa pravi prostor novi tri in dvaj-propade država!	j set nastropni palači, katera
(Slov. z dne 19. apr.) bo stala $40,000.000.
-o--} Ob enajsti uri ponoči pa„
Nova elektrarna v Sloveniji.1 ko so ravno ljudje se vračali
^P	.... ^^^ ^P	Industrijalec g. Vinko Maj-| proti domu iz gledališč, na-
gled materin je zamišljen, kakor odsoten, preplašen. Po- dič je pričel s pripravljalnimi enkrat tako zagrmi, da je vse gosto s zdrzne, pa zopet, kakor bi se prebudila iz hudih j deli za zgradbo elektrarne na
sanj, pritisne dete nase tako močno, da zaplaka.
Anica posedava cele popoldneve o kolovratu
Savi, ki bo velikega narodno-pri gospodarskega pomena za
Kranj in celo Gorenjsko.
-o-
Gozdni požar.
V nedeljo 20. aprila okrog
četrt na tri popoldne je na- penih, katere so takoj prepe-stal v šišenskem gozdu velik jaJ	nic.e' , . .
požar. Ogenj je objel spočet- . Po*lc'ja J? b}}* ta,koJ na ka nizko grmičevje in prešel stu' kakor tudl ambulance.
njej. In enako hitro kakor kolovrat, se ji suče jeziček. Mala Marijica spleza v njeno naročje. Tako rada sedi pri živahni, veseli in dobri tetki, ki se smeje in veseli, kadar za-vriska zaradi kake malenkosti, cvetke, pentljice — in se ne obrača žalostno v stran, kakor potrta mamica.
Naravna tetina ljubkost vleče in vabi zdravo zmisel življenja v živahnem otroku k sebi. Njene male nožice so že našle stopnice do vrat tetine sobe. Tu doli pa se vadi Anica v izvrševanju telesnih del usmiljenja: tolažiti žalostne in prav svetovati dvomljivcem.
Rozika se iznova boji bodočnosti, ki prihaja z vsemi mukami v verno, katoliško srce. Njena molitev vpije v tisoč izdihijejih proti nebesom:
"Usmiljeni Bog, ne daruj mi dečka!" Zastonj poišče skrbni mož razburjeni ženi slovečega zdravnika. Zastonj prigovarja na Aničino prošnjo preizkušeni mestni gospod župnik in se sklicuje na zaupanje v Boga, govori potrti ženi o dolžnosti matere, ki se mora zaradi! čez Praznike počivali. Tem ži- .
mislilo, da je nekje v bližini eksplodirala bomba. Podrl se pa je le velik del stare hiše, vsled velike teže cementa in drugega materijala, kateri je bil nakopičen na hiši
Več delavcev je težko ra-
kmalu tudi na drevesa, po veČini smreke. Škoda je znatna. Na mesto požara sta prispela takoj mestna in šišenska požarna bramba, zadušen pa je bil ogenj šele pozno popoldne.
-o-
Pretepi v Mariboru in okolici.
Vlomilci in tatovi so v mestu
— Davenport, la. — Dve stare na dobremu glasu stoječe banke v temu mestu so se zjedinile v novo, pod imenom First Iowa National Bank z deset miljonom kapitala.
NA PRODAJ
svojega otroka premagovati in se ne sme zarivati v skrbi vahneJši so bili pretepači v o-prihodnjih dni, ki jih je Bog prihranil v4 svoji neskončni' k.olici- Iz Limbuša so pripelja-
li v bolnico pri fantovskem
modrosti zase. Častitljivi duhovnik se je veliko žrtvoval za	.
svojo župnijanko, ko je obljubil, da hoče govoriti z luter-	Franca^XTn 30- ja' ki obse*a tudi 80 akrovJt
skim očetom, da bi ta v veliki ljubezni do svoje žene, dopustil njej prosto vzgojo vseh otrok.
imam tri farme. Prva obsega 100 akrov z modernim poslopjem. Druga 80 akrov tudi z jako dobrim poslopjem. Tret-
S
1 $
letnega Franca Zemljiča. — |bre* P°sJ°PJa- K<*or si želi
fr» Hrw 5*1 K 1 K "	*	i Eden teh	J« ** V bolnici ^ ™	ZE p*.
to bo rešilo bolehno zemno čustvovanje," si je tako razsajal, da so morali rekel. Ce se mi ne posreči, pregovoriti očeta, bo moral poklicati stražnika, ki ga je Bog sam s posebno milostjo pomagati ubogi ženi, da bo' vsega obvezanega vtaknil v prenašala, kar si je sama nakopala.
Nekega dne se je razlegal divji, obupen krik po zvo-' narjevi hiši.
Anica je molela Roziki otročička nasproti. Vsa bleda posivelih ustnic je zašepetala sicer tako srčna Anica:
Vaše stroje naj gonija motorji! Svetite z "Mezda" svetilkami!
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam ako potrebujete kake pomoči glede motorjev, mi vam bomo pomagali.
Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke," ki jih lahko porabite za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo brezplačno.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik. 3049 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik.
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo teako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list m objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, DL
luknjo. Velik pretep so imeli tudi v Račjah. Orožniki so morali tam aretirati deset, mladih fantov, samih smrkov-cev, in jih pripeljati v mariborske sodnij'ske zapore.
-o—-—
ŠIRITE LIST EDINOST
drobnosti na:
FRANK DEBELACK, RFD. No. 2.
HOLTON, MICH.
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gos podinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj !
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
RAD BI DOBIL
udobno stanovanje s 6. ali 7. sobami z elektriko,, "steam a-li hot water heat", v bližini slovenske cerkve sv. Štefana. Sem pripravljen plačati od $50. do $70. na mesec. Kdor bi imel ali ve za tako stanovanje naj blagovoli naznaniti:
CHARLESU BREGANTIČ
1903 — West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem nazna njam, da sem pričel na svojf roko mizarsko in tesarsko o brt. Sprejemam nova, kako? tudi dela za popravo. Barvan hiše znotraj in odzunaj. Var nišam in vsa druga dele spa dajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam * naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
IŠČE SE
rojakinja Helena Škobrne ta-yo se je pisala po prvem mažu (rojena Salobir) v vasi Repuš fara Dobje. Podomače se je imenovala Kocjanova. V Ameriko je odšla že pred 30 leti Ako bo sama čitala te vrstice se naj blagovoli samo javiti na tu navedeni naslov. Ako pa kdo izmed rojakov ve kje se nahaja, bo jako ustregel in je prošen, da nam sporoči njen naslov, zakar bomo vsi zelo hvaležni, ker ji imamo važne zadeve poročati iz stare domovine.
Ana in Valentin Kocmaft roj. Lipovšek p. d. O k or nova. Vas Repuš, v Dobjem. Sedanji naslov v Ameriki:
Box 11 G.
BRIDGEPORT, OHIO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo,, da jih bo v kratkem obiska) naš potovalni zastopnik Mr* Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o»* glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska.
Uprava Edinosti in Ave Maria-
J.K0SMACH
i$04 W. aand St. Chicago. I&
Roiakom se priporočam ftft nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELE* IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše dfelo. nainižie Prevzamem barvanie hiš is znotrai, pokladam pavir.