C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e venerdl. - 4 giugno /926. (Druga izdaja) Posamezna številka 25 stottnk. Izhaia: vsako sredo zluiraj in petek zlutraj. Stune za celo leto 15 L. > pol leta 8 * * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemverle. St. 42 V Gorki, v petek 4. junija 1926 Leto iX Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izdaia konsorcil »GORIŠKE STRA2E*. Tisk Kato/iške üskarne v Gorici. Riva Piazzutu štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (pre] Scuole). — Teles, int. štev. 308, rr &a novo družbo. Stura pesem je že to. Pa pel jo boš, če hočcš ali ne, dokler ne bo kmet, kamorkoli greš, nehal tarnati, uradnik preštevati vsakega petnaj; stega ostanek place, dokler ne bosta trgovina in obrt zopet vzcveteli. Najtemncjša pint sedanje driižbe se pa razgrne še zmeraj pri delavskcm vprašanju. Oh, tisoči naših izseljen; cev, ki vijejo pod zemljo, ti vedo, kaj je grenki delavčev kruh tarn ob Reni in v Fvanciji, v Ameriki in še kje delj! Nič čudnega torej, da pveveva vse sodobno človeštvo ena neutesljiva volja, ki pravi, da imej tudi delavec in zadnji trpin sveilo življenje, ki pravi, naj imajo tudi šibki in Tnajhni pravico in prostor na stvarstvu bo* žjem kot oni, ki imajo še prcdnost v mod in sili. Razne so struje, ki si prizadevajo pomagati tlačenim, pravi dr. Jeraj v prelepem sestavku »Socialne čilan; ke« in nadatjuje: Socialisti in komunisti hočejo rešiti stanovsko vprašanje radikalno s tern, da sploh zanikajo vse dru&e sloje in proglašajo samo sloj delav; cev za upravičen. Mislijo tudi, da je stanovsko vprašanje izključno go* spodarsko vprasanje zelodca. Visjih duševnih potreb (vere, umetnosti itd.) sploh ne priznavajo. Tudi trdi; jo, da se dä stanovsko delavsko vprašanje rešiti le s silo. Delavci se rnorajo zdruziti, zgrabiti za orožje in s silo prevreči kupitalizem ter po; staviti nov red. Ta novi red je komu; nističen, to je: država bodi lasinicn vse zemlje, tovarn, strojev, stavb in drugih proizvajalnili sredsiev. Socinli/.em in kcmunizem se nista obnesla ze vsled tega, ker prezirata temeljno dejstvo, da človck nima sa? mo gospodarskih potreb, tcmveč tu? di duševn.e. Če posameznim slojem in stanovom prcskrbimo še iako imeniten gospodarski položaj, ne bo nič pomagalo, ako jim ne damo tudi notranje duševne zadovoljnosti in sreče. Tudi je popotnomu nemogoče upeljati skupno lastnino (komunis zem). Človek je sebičen, skupna histninu, komunizem, pa predstavlju idealnega nesebičnega človeku. Ako hi se tudi komunizem za nekaj časa upeljal, bi se mogel zdrzati le z naj; hujšim policijskim nadzorstvom, ki bi gLž pa svobodoljubni moderni člo* vek trajno nikakor ne mogel pre; našati. Kršanska struja skuša pomagati stanovom na drug način, s tern, da poudarja solidarnost med vscmi stanovi in vero, kot najvecjo obno? vitveno silo občcstvene^a življcnja. Pri nas Slovencih je to krščansko; socialno strujo uslanovil rajni velU ki učitelj slovenskega naroda jir. Janez Ev. Krek. Ustanovil je prva delavska društva, konzumna dru; štva, poinagal zidati delavcem de; lavske domove z ustanovitvijo de; lavskih posojilnic. Prav posebno skrbi krščansko * socwlno gibanje za temeljito izobrazbo vseh stanov, obrtnikov, delavcev in kmetov, ker le izobraženi stanovi si morejo sa; mi pomagati. Krsčanski socialci so si postavili obširen in globok pro; gram za obnovo vseh stanov. Kaj se gods po sveiur Dnc 26. maja t. 1. se sedeli na za? tožni klopi v Budimpešti znani po« narejevalci francoskih bankovcev po tisoč frankov. Obtoženci so sa* mi u<4ledni možje iz madžarskih vos dilnih in plemenitaških krogov. Ti možie torej so čakali, da zlomijo ¦sodniki nad njihovimi glavami pali? co Pravice. Zlomili so jo. Pa ne le nad obsodbe vrednimi zatoženci, marveč nad vso povojno nacionali? stično Evropo. Ta Evropa, ki v ^ro* zni nacionalistični blodnji žre samo sebe, je tudi sedela na zatožni klopi rned obsojenci. Zato se bomo pomu? dili pri zadevi, ki je pred šiirimi me; seei vzbudila tolikšno pozornost in dvi^nila toliko hrupa. Sleparji na delu. Pa predno ^remo naprej, moramo si spet priklicati v spomin delova* nje sleparske družbe. Trianonska po^odba je kot mar? sikateremu narodu tudi Madžarom prizadjala krivice. To povemo od ¦ krito, ker krivica je in ostane zlo pa udari ž njo prijatelja ali sovražnika. To ponižanje so strašno obCj'ili Madžari v svoji znani ošabnosL:, ki je menila, da je Budimpešta sredi? see sveta. Zopet dru^a resnica. (hi kri\ienik brž občuti najmanjšo kii^ vico, ki <^a doleti. Zato so kuhali siiaščevanje proti zmaj*ovalnim dr- 'Žavam S silo ni šlo, pa so hoteli s slepari* j jo. In tako se je že 1. 1923. zbrala okoli princa Windisch^rätza družba, ki se jc lotila ponarejevanja tujih bankovecv. KroM sotrudnikov se je širil. Policijski ravn. Emerik Na? dossy sam je skrbel, da ni »polieija« o ponarejevalcih ničesar zvedela. Ncmoteno so zatorej sleparji natis skali v drž. tiskarni za zemljepis? ne karte okroj*lo 30.000 kosov fran? coskih bankovcev po 1000 frankov. To je ogromna svota.. Druj.ia sku? pina ponarejevalcev pod nadzor* stvom polkovnika Jankoviea pa je imela nalogo razpcčati ponarejeni denar. Ti pomagaei so se razšli po vseh velikih evropskih mestih in spravljali bankovce v promet. Na Holandskem so pa imeli smolo. Poli* eija jih je prijela kljub diplomat? skim potnim listom in vsa neeedna zadeva je prišla na dan. »To niso zločinci!« Francoska in češka vlada sta v Budimpešti naredili odločne kora? ke. da se vsi ponarejevalci polove in zaprcjo. Na mah se ie Madžar? ska razdelila na dva tabora. Težko je reei, kateri je v prcmoei. Eden je trdil, da so princ Windischürätz in njegovi pomagači čisto navadni zločinci, ki spadajo pod kazenski paragraf. V tem taboru je predvsem sedanja protivladna opoziciia. Ve* čina nacionalne Madžarske je pa skočila na noge za obtožence in jih zagovarjala. Dcjala je, da so to od* lični domoljubi, ki jih ie le goreč* nost za poteptano in ponižano Madžarsko privcdla do takih sred? stev, da bi domovino okrcpili. Zato tö niso nikaki zločinci. A vse skup ni nie pomagalo. Države so priti* skale na Madžare, v deželi ie vrelo in raznobarvni prevratniki so že kuhali svojo juho. Sodišče si ni nič moglo pomišljati, in je po štirih me? secih preiskovalnega zapora razpi* sala obravnavo. Pred sodniki. 14 dni je tckla glavna obravnava, 26. maj;i je bil zadnü dan obrav? nave. Obtožcnci so prišli v nedelj? ski obleki. V sodni dvorani se je vse trlo ljudstva. Tudi diplomatski zastopniki in inozcmski, zlasti pari* ški časnikarji so prišli ta dan v obilnem številu v Budimpešto. Ko vstopijo sodniki vsc potihne, obto? ženci vstanejo in prcdsednik sod* ncga dvora začne brati obtožnico. Ob scdmih zvečcr razglasi obsod? bo: princ Windischgraetz in Na* drosy sta kot glavna krivca obsoje? na na 4 leta prisilnega dela in mo* rata plačati 10 milionov krön glo? be. Ostali obtoženci so obsoieni na zapor od dveh mesecev do poldru? gega leta in na razne globe. Od vseh obtožencev sta oproščena le dva. Vsi obsojenci pa moraio pla? čati francoski državni banki en frank kot odškodnino. Seve, to je }q nekak zunanji znak. Te globe potcmtakem ne bodo tcžko odpla? čevali. Po razsodbi so si obsoienci stis? nili roke, poslušavci pa so skočili čez ograjo in vzklikali obsoiencem. Madžarska javnost pričakuje, da bodo pomiloščeni. Kdor je čist, na.i vrže kamen! Tak je konce madžarske slepar* ske zgodbe. Toda, čc hočcmo seči glob je in priti do korenik ter potem reei svojc mnenje, je treba ome? niti zelo zanimivi govor encga iz? med obtoženih. To ie vladni svet* nik Szörtsey, ki je eden izmed dveh oproščenih. Szörtsey je na pred? zadnji dan obravnave vstal in v imenu vseh obtoženih podal načel? no obrambo. On je izvaial: Moje trdno prepričanje je, da bi Francija in vse druge države, ki stoie za njo raje videle na obtožni klopi navad? no tolpo ponarejevalcev, kakor pa družbo poštcnih domoliubov. Afe* ra s franki je nekrvava voina, ki nam je bila po trianonski pogodbi vsiljena. Zgubili smo jo. Toda dr? žavni pravdnik ne more od nas zahs tevati, da bi mi privolili, da sc naš narod okrni. Otroci v odtrganih pokrajinah naj vedo, da se dobe v Madžarski še možje, ki nočejo vkloniti svojega tilnika pod trianon? ski jarem in ki imajo še dovolj po* guma, da delajo za narodov blagor. Dokler nc bo naša domovina zo? pet vstala v prejšnji veličini ne mo? re biti govora o miru. Če ne bo dru* gače se bomo pa združili v hajdu? ške tolpe in ne homo le s franki, marveč z bodalom in strupom iz? trebili vse sovražnike Madžarske od dojenčkov do starcev, dokler nc bomo osvobodili vseh bratov, ki hlapčujcjo tujeu. Nihce ne more od nas zahtevati, da bi peli slavo? speve našim grobaricm. Kaj nas brigajo Franciia in osta? le države! Iz svobode in samoodlo? čcvanja narodov ie nastalo zatira? nje in tiranija. Naše madžarske brate zapirajo in pretepaio. Iz mad* žarskih tal so naredili pekcl, ki tra* ja že sedmo leto. Kai nam bodo tu* kaj druge države pridigale o bal* kanskih razmerah, ko so iih vendar same ustvarile! Na tej zemlji ne bo miru, dokler ne bo mogel madžarski narod mirs no živeti. Narod, ki hoče živcti, mo* ra imeti možc, ki so pri]>ravljeni vse storiti.« Nato je obtoženec začel ostro iz* padati proti nekaterim državam. Prcdsednik ga je večkrat ukoril, nato pa je končal. Vtis obrambne* ga govora je bil velik. Dosti bridke resnice je v njem, dosti pa krivih naukov, ki jih scjejo med tlačene zmagovalci sami. Bruno in pezdir. Kakšno jc našc mnenie? Že uvo* doma smo dejali, da opisujemo ta proces zato, ker prav nazorno kaže, kam jc Evropa zajadrala s svojimi nacionalističnimi teoriiamt. Szöt* sey meni, da je v službi domovine vse dovoljeno. Proslavlia bodalo, grozi s strupom; njemu ie zločin svet, samo da služiš s tem domovi? ni; ubij soseda, samo, da služiš do? movini: stopi na vrat komur hočeŠ, samo da služiš domovini in naro* du; bij, kolji, davi, grizi, unicuj, sa* mo da delaš v imenu nacionalizma! Ali ne čujete, da govorc skozi u* sta tega madžarskcga obtoženca vsi tisti, ki oznanjaio neomejen nacionalizem, vsi tisti, ki so posta? vili tega boga na svoje altar je?! Ker so tako mislili in tudi dclali madžarski sleparji, jih ie zadela kazen. Prav je tako! Pa se nc spomnite na tistega, ki je videl pezdir v očesu svoiega bra* ta, bruna v svojem pa ne? Velike države so rezale na mirovnih kon? fereneah živa narodna tclcsa. Nie sc niso tarn zmenili za obupne klice in prošnjc maihnih narodov, naj jih ne tržejo maihne še bolj na drobne kosce. Državniki. ki so delali novo zemljepisno karto Ev* rope, so se sklicevali lc na zahteve njihovih narodov in držav. nikdar pa ne na pravičnost in poštenje. Nacionalizem velikih ie porodil naciopalizcm majhnih. Ta slednji se v obupnosti bori z vscmi dovo? ljcnimi in nedovoljenimi sredstvi proti prvemu. Nacionalizem poži* ra narodne manjšine, on vstvarja pogoje za nove krvave dneve. Zato je skrajno smcšno, če nacionalistič? ni dnevniki, pa magari slovenski, pišejo, da je Pravici zadoščeno z obsodbo v budimpcštanski sodni palači. Ni res! Šc bo tlelo na Mad? žarskcm, ker so ji močni vzeli do^ sti njenega in zopet bo ona grozila in rabila kar ni dovolieno. Plevel pa iztrcbiš, nc čc osmučeš zgoli perje, marveč zatri seme! Zato moramo svoj glas, čeprav je skromen, vedno dvigati proti brezbožncmu nacio* nalizmu. ki jemlje šibkim vsc in ti? ra narode v nove- strahote! Rcs je.: Abyssus abvssum invo? cat! (krivica kliče krivico!) ZRNA. Kot dnevna svetloba se zliva vsa v solnce nazaj, od koder ie prišla, kjer ji je vir in začetek, kier je živ= Ijenje dobila — tako hrepeni in se zliva naših src ljubezen iz vseh krajev sveta, kjer romamo. blodis mo le k tebi, edino le k tebi, domovina, o domovina! St ran 2. »GORISKA STRATA« DNEVNE VESTI. Dvakrat zaplenfeni. »Straža« od srede 2. junija. »Straža« od srede 2. t. m. je bila zaplenjena. Zasežen je bil uvodnik, ki se je bavil z Besednjakovim go* vorom in več dnevnih novic, kateve so bile po mnenju oblastva napen jene proti kulturnemu in gospodan skemu delovanju sednnjcgu režima. Ker je bila zaplemba izvršena šcle v sredo okrog 6 ure zvečer nismo mogli prirediii druge izdaje. »Straža« od petka 4. junija. Za peikovo stevilko smo ponatis* nili iz sredine številke vse, kar po sporočilu policijskih organov ni za; padlo rdcčemu svinčniku in smo list primerno dopoinili. Bili smo zopel zaplenjeni in sicer v prvi vrsii radi neke notice z naslövom »Ljudski glas«, ki je bila ze v številki od sre* de, a je mim policija ni označila kot zaplemeno. Notica, ki govori o če* ških fašisfih, ima po mnepju zaple* nilnega odloka očividno tendencU jozno vscbino. Ker je bila ludi ta številka zam plenjena v poznih popoldanskih urah, nam je mogoče prirediti drin go izdajo sele danes v soboto. Nas ročniki in čitaielji naj nam nepros stovoljno zamudo oproste. Potrudili smo se kolikor je v naših močeh in ne glede na stroške, da ne ostanejo brez lista. Obakrat je bila zasežena v upravnistvu celotna naklada, prU pravljena za pošto. Sveti oče je prcdvčeranjcm v pondeljck imcl svoj rojstni dan. Stopil je v sedem* deseto leto svoje starosti. Smrtna kosa. V noči od pondeljka na torek je umrla gdč. Rozalka Medvešček, se* stra drja Petra Medvcščeka. Bila je blagega, mirnega znaeaia in članica goriške »Mladike«. Pogreb drage pokojnice se je vrsil v sredo ob dveh popoldne iz hiše žalosti na Kornju. Pred hišo in v cerkvi so ji zapeli pevci »Glas. društva« in »Mladike« ginljive žalostinke. Veli* častni sprevod, ki se je vil po ulicah, je pričal,, da je bila rajnka priljub* ljena. Mir Tvoji duši, Rozalka! Preostalim naše sožalje. Slava slovenskeßa imena. V Lyonu na Francoskem so se vršile mednarodne telovadne tekme nekatoliških telovadnih zvez. Na tekmah so dosegli prvo mesto slo* venski Sokoli iz Ljubljane in s tem proslavili v svetu slovenski rod. Katoliški telovadci bodo imeli pa letos pod jesen svoje tekme v Ri* mu. Orli že organizirajo vrste za nastop. Za padovanske študente. Izpiti na padovanski univerzi se pričnejo na lö.tega junija in trajajo do avgusta. Rok za vložitev prošenj za izpite je do lO.tega juniia. Urnik izpitov pravne fakultete ie sledeči: Civilni proces I vsklic (appello) 3. VII. II vsklic 10. VIL — Ustano* ve priv. prava 16. VI. * 28. VI. — Civilno pravo 1. VII. * 8. VII. — Trgovsko pravo 28. VI. * 5. VII. — Ustavno pravo 27. VI * 2. VII. — Upravno pravo 26. VI. * 2. VII. — Cerkveno pravo 23. VI. * 3. VII. — Kazensko pravo 20. VI. * 11. VII. Mednarodno pravo 23. VI. * 3. VII. Rimsko pravo 28. VI. * 4. VII. — Zgodovina italijanskega prava 23. VI. * 3. VII. — Narodno gospodar* stvo 18. VI. * 9. VII. — Finaneno pravo 18. VI. * 9. VII. Pravna filozo* fija 19. VI. * 29. VI. Akademiki, ki bi imeli radi druge informacije, naj se obrneio na ak. klub Nanos. Izlet na Kuceli. Zadnjo nedeljo je napravilo spodnje vipavsko okrožje naših pro* svetnih društev skupen izlet na ku* celj. Izletniki so se zbrali v Batujah, kjer je imel tamošnji župnik g. I. Leban ob 5. uri zjutraj sv. mašo. Po maši so se zaecli radostno razpolo* ženi društveniki, nckatcri krcpko otovorjeni z ra-znimi dobrotami, spenjati po strmem pobočju proti vrhu. Nekoliko po deveti uri so bili že tudi zadnji zamudniki na cilju. Prešteli smo se: nekai nad sedem? deset nas je bilo in so bila razun enega zastopan vsa društva. Od* dahnili in okrepčali smo se neko* liko, potem smo zapeli par krep* kih pesmi, zavriskali, da se je raz* legalo po Vipavski dolini in okrog desetc ure smo jo mahnili med smehom in petjem proti Trnovc* mu. Med potom so nam telovadci in telovadkinje pokazali par pro* stih vaj. Prej kot smo mislili, smo bili na prijaznem Trnovem. odko* der smo se v prvih popoldanskih urah spustili v nižavo našc Vipav* ske doline. Šc pred mrakom smo bili doma. Bil je prav vesel dan, ki nam ostane vsem v priietnem spo* minu. Z višine smo vživali lepoto naše prelepe domačijc, v neprisi* ljeni zabavi smo pa drug drugega še globljc spoznali in se poprijate* ljili. Z nami je bil tudi odposlanec Prosvetne zveze v Gorici. Važno za davkoplačevalce! Od 1. maja do 31. julija je eas vlagati poprave (rettiiieazione) pro* ti previsoki odmeri nekaterih dav* kov. Poizvejte pri Kmctsko*delav« ski zvezi v Gorici pravoeasno, kako je z zadevo, da nc zamudite roka. Dol s pijavkamil V nedeljo je sklicala Slovenska ljudska stranka velik shod proti korupeiji v Ljubljano. Prišli so vo* ditelji demokratov (davidovičevci), zemljoradniki, muslimani in po* slanci Slovenske ljudske stranke. »Unionska« dvorana ie bila pre= majhna za tolikšno množico, zato se je istoeasno vršilo zborovanje tudi na vrtu. Vse ljudstvo je za svojimi voditelji, ki hočeio uvesti v državo red in poštenie. Za krščansko politiko. Vsako leto za binkošti se zbirajo vodilni katoliški politiki iz vse Nemčije k zborovanjem v Kon? stanci ob Bodenskem jczeru. Letos se je tudi vršilo slično zborovanje. Enoglasno je bilo priznano naeelo, da mora vse javno in državno živ* lenje sloneti na veenih nravnih te* meljih. Edinost med resnimi stran* kami je mogoča Ie tedaj, če v polni meri priznavajo to naeelo. — Angleška stavka. Med angleškim delavstvom še vedno vre. Vedno lepše reči sc ču? jejo. Prišlo je na dan, da je vsa via* da razen ministrskega predsednika Baidwina tako plesala kakor so bo* gati lastniki rudnikov piskali. Zato se delavstvo pripravlja na nove borbe. Po Napoleonovih sledovih. Abd^el^Krima bodo brzkone pre« peljali na kak otok in ga tarn in= ternirali. V ta namen so Izbrali otok Korziko, kjer ie bil rojen veliki Korz Napoleon. »Piccolo« pravi. Včerajšnji tržaški »Piccolo« pti>ve v razprtih erkah, da se bo prijatelj* stvo med Jugoslavijo in Italijo še poglobilo. To pa tudi zato. ker želi kralj Aleksander povabiti k svoje* mu kronanju tudi italiianski kra* ljevski par. »Piccolo« končuje, da je jasno, da se to ne bo zßodilo, če ne prideta poprej jugoslovanski kralj in kraljica v Kvirinal (kralje* vo palačo v Rimu). Radič še govori. Ko se je Štefan Radie domenil z Uzunovieem za zadnje radikalno? radieevsko ministrstvo, se je obve? zal, da bo imel Ie še dva shoda. Na obvezo je pa bržkone zabil, ker še vedno govori po shodih in dela ra* dikalom preglavice. Zdaj jim šele meša glave. Abd^clskrim je dozdaj Ie Span* cem in Francozom glave belil. Od* kar se je pa udal, pa dela sive läse tudi angleškim in italiianskim di* plomatom. Gre namreč za to, kako bo zdaj z rifansko zemljo. Vsak bi rad nekaj. Pa kos je premajhen za toliko od njih. Poljski predsednik. Poljska republika ie izvolila no* vega predsednika. Pri prvem glaso* vanju — poljskega predsednika volijo namree poslanci in senatorji — je bil izvoljen maršal Pilsudski. Toda on je volitcv odklonil, zlasti ker niso poljske straže strnjeno glasovale zanj. Na njegovo pripo* ročilo so potem izvolili vseueilišč* nega profesorja Ignacüa Moskič- nega, ki je zvest Pilsudskiiev to= variš. »Norge« je na proda.i. »Vcčerna pošta« v Kopenhagnu piše, da so ponudili zrakoplov »Nor* ge« Amerikancem na prodaj. Pr* votno so mislili, da dobe zanj en milijon. Ob koncu so pa dognali, da je »Norge« močno potreben po* pravila. Napad na Pilsudskija. V nedeljo so neznani ljudje v drugie napadli vilo maršala Pil* sudskija v Sulejovki. Strcljali so dolgo easa v hišo, a maršal je bil s svojo družino prav tedaj v Varša* vi. Zato ga ni nobena krogla za* dela. Prvič so napadli maršalovo vi* lo večer pred revolueijo. To je bil tudi povod za prevrat v Poljski. Iz revolueije v revolueijo. Komaj je nehala revolueija na Poljskem, že je zagrmelo na Por? tugalskem, v državi veenih prevra* tov. Uprle so se divizije v severnih pokrajinah in odkorakale proti pre* stolnici Lizboni. To pot je bila vsta* ja dobro pripravljena, zato je tudi uspela. Vlada je odstopila. Država je v rokah generalov. Nad Trstom se je vtrgal oblak. V torek okrog IOV2 ure predpol* dne se je vtrgal nad Trstom oblak, ki je povzroeil v mestu grozno po* plavo in seveda tudi občutno ško* do. Ker je lilo kakor iz škafa, so bili kanali kmalu prenapolnieni in niso mogli vee požirati ogromnih mno* žin vode, ki je pljuskala iz oblakov. Iz višjeležečih krajev so se zato zaecli zlivati potoki in hudourniki po cestah in ulicah proti nižjim le* gam mesta. Voda je začela dreti po ulicah v višini pol metra in je vdi* rala tudi v kleti trgovine in pritlič* ne prostore. Ponekog ie dosegla vi* šino cnega metra in več. Ves pro* met je bil ustavljen. Tramvaj, av* tomobili in vsa druga vozila so mo= rali počivati. Na prostorih, ki so bili varni pred povodniio, so se nakopičile velike množine liudi, ki so čakali, da poncha grozna popla* va. Pri tem je prišlo do številnih burkastih prizorov, ki so kliub ne* sreči povzročili mnogo smeha. Esperanto. Danes je to mednarodni jezik, ki ga je 1. 1887. izumil Poljak dr. Za* menhof. Od tedaj se esperanto ra* bi pri več mednarodnih organiza* cijah (Touring Club, Rdeei križ, Ika i. dr.). Pred par dnevi so v Var* šavi izumitelju esperanta postavili veličasten nagrobni spomenik. Politične beležke. Ogledalo. Naša ljuba, dobra gospa »Edu nost« iz Trsta že spet škrblja z brezzobo čeljustjo. Danes vrti po? bozno oči, da se belo vidi, čez par dni pa, — no, saj starost je starost, — pozabi in se zazene kot stara tor? pedovka v slovensko duhovščino, v to »junaško slovensko četo«, da res čemo kot Wilfan. Da »Edinost« tako barvo spre; minja je ze znana reč. Sam Ivan Cankar, ki gotovo ni še sanjal o »Narodnem svetu« in goriških raz» kolnikih, je takole povedal o »Edit nosti« v pismu na Etbina Kristana (glej mesečnik Pod lipo St. 5. sir. 69, I. 1926.): »Ker imam precej prostega časa si pustim brado rasti. Pa tudi s to nisem žadovoljen; ni ne črna, ne rjava, ne rumena kakor ,Edinost'!« — Da, da, prava pisana brada je ta »Edinost« bila, je in bo, pa zapik. Bolestna domišljavost. Zbor svečenikov sv. Pavla jc po svojih poklicanih predstaviteljih v neki okrožnici označil »Edinost« za liberalen list. Nedeliska »Edi* nost« nastopa proti tej označbi na način, ki priča o naravnost bolestni domišljavosti. Očitanje liberalizma, pravi »Edinost«, »ni nič drugega, nego neopravičeno obdolževanje, ki se v svojih posledicah ncubran* ljivo pretvori v krivično in izmiš* ljeno denuncijacijo pred scdanjim režimom, ki smatra liberalizem za svojega sovražnika«. Ta ie pa lepa, kaj ne? Mi hočemo spraviti trža* ško edinjaško gospodo pod en klo* buk z Giolittijem, Salandro in dru* gimi liberalnimi italijanskimi pr* vaki in ji na ta način ogrožamo obstoj. IJboge pare! Vprašamo sa* mo, kolikokrat ste pa vi okrog »E* dinosti« nas »denuncirali« (ovaja* li), ko ste nas nazivali krščanske socialce in ste nas s tem spravljali v stike z don Sturzom, ki ie tudi nasprotnik režima? Toda pustimo šalo! Če mi imenujemo edinjaše: tržaški Slovenci in če se sami ta* ko imenujejo ali ni po taki hinav* ski razlagi to tudi denuncijacija? Ali ne smatrajo mnogi za izziva* nje, če se govori o slovenskem živ* lju v Trstu? Splošno bi morali mi vsi zatajiti sami sebe. Očitanje na* rodne zavednosti je po tem receptu ovajanje, kajti režim naše narodne zavednosti ne mara, ji ie nasprot* en. Domišljavost napravi človeka še bolj starikavega kot ie že itak, kaj ne »škrinja narodnih progra* mov«? Krivičnik druge po sebi sodi. V drugi notici pišemo 0 smešni tenkovestnosti »Edinosti«. ki za* vrača očitek, da je liberalna, ker je to ovaduštvo. Predno pa zaključi svojo neodkrito in solzavo obram* bo, pride na dan njena prava nrav. Pravi namree ob koncu. da bi se morali pisci omenjene okrožnice zavedati, »da so taki napadl proti »Edinosti« ne smo krivični, temveč tudi povsem brezpredmetni, razen če se hoče kdo z njimi priporočiti na katero stran! In to ne le na ra* čun in škodo »Edinosti«, marvec ^udi skupne naše narodne stvari.« Podlost tcga sumničcnia in podti* kanja je tako ogabna, da se nam gnusi na njo odgovarjati. Požrtvo* valno delo naše duhovščine med našim ljudstvom stoii tudi tako vi* soko, da bi jo žalili z vsako o* brambno besedo. Sebična edinjaška gospoda, ki sedi pri polnih skledah, se lahko z zasmehom roga našemu preganjanemu in trpečemu duhov* niku. Pribiti hočemo pred iavnostjo samo eno: svetohlinski brambovec pravice se ob koncu razgali za uma* zanega obrekovalca. Drugače tudi ne more biti, kajti tak ie njegov pravi značaj. Laž ima kratke noge. Ne bi tega napisali, če ne bi Edi* nost in še njena dva lističa spet strastno ne napadala naše du* hovščine in našega gibania. O vz* rokih njih vpitja si bomo v krat? kem na jasnem. Tu le toliko: »Istarska Riječ« je s podpisom »Svccenik« napadla 13. maia istr* sko mlajšo duhovščino kot proti* narodno in dokazuje, da ie le par mladih razgretih glav proti narodni slogi. V stanovskem duhovskem glasilu »Zborniku« ie izšla izjava, ki obsoja dotični članek v »Istarski Riječi«. Podpisalo jo je dozdaj 26 duhovnikov iz Istre, po večini žup* niki in župni upravitelji. Priloga,, Goriške Straže« št. 42 »OORIŠKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na cleželi? Batu.je. Prihodnjo nedeljo dne 6. jimija priredi na.še »Prosvetno društvo« pevsko*telovadni nastop. Nastopi polnoštcvilni mešani in moški zbor tcr telovadni odsck. Spored jc pe* stcr in obširen. Prijatelji lepega petja.in mladine dobro došli! Spored: 1. Dr. Kimovec: Pevsko geslo. 2. O. Dev: Ptičk vcselo žgoli, mešani zbori. 3. E. Adamič: Oženil se bom. 4. O. Dev: Plavarska, nar., moški zbori. 5. Žganc: Maro, Maro, Marica. 6. Žganc: Cin can, cvrgu dan. 7. Žganc: Dil dil duda, mešani zhori. .8 \i. Adamič: Kazcn, moški zbor. 9. Bartl: Al, ne hodi..., mcšan zbor. 10. O. Dev: Njega ni, goriška narM mešani zbor. Odmor. 11. Ra* jalnc vaje članov. 12. Proste vaje članov. 13. Proste vaje članic 14. Proste vaje naraščaja. 15. Gojenkc. 16. Skupine. Čezsoča. Naša mladinska prircditev dne 30. maja se je prav izvrstno ob* nesla. Dvorana je bila polna. Naši igralci so zclo dobro pogodili svoje vloge ter krepko in neustrašeno na* stopali. Tudi telovadbo so lepo iz* vajali. Res vcseljc je bilo videti na* še mlade fante in mlada dekleta na odru. Marsikateremu očetu in mates ri je zaroselo oko ob pogledu na svojega sina ali hčerko, ki je bila na odru. Zeleti bi bilo, da bi sc take mladinske prircditve le vee meu nami gojile; le škoda, da je med na* mi za nje prcmalo zanimanja in se nam zdijo nekaj manj važnega. Ne bomo se prerekali z našimi na* sprotnimi društvi, ampak bomo raje delali in sc trudli za povzdigo našc izobrazbc. Po delih se spoznamo. Bog živi naše mlade igralce in jim klieem: lc korajžno naprej! Kobjeglava. Naše prosvetno društvo je prire* dilo kakor običajno na binkoštni pondeljek javno veselico, katera je bila kljub neugodnemu vremenu, polnoštevilno obiskana. Videli smo prijatelje prosvete iz vseh okoliških vasi, poscbno pa iz Komna in Sve* tega. Kritiko prepuščamo drugim. Tern potom se pa zahvaljujemo vsem, ki so količkaj pripomogli, da je prireditev dobro uspela. Seveda vsa čast g. režiserju in gosp. kuratu za njihovo požrtvovalnost v učenju. Daljc se zahvaljujemo: bratskemu društvu iz Štanjela za brezplaeno posojo zastora in vseh kuliserij, g. Furlanu, lesncmu trgovcu v Štanje* lu za brezplačno posojeni les, ki nam je služil za sedeže in bratske* mu društvu iz Pliskovice za sodclo* vanje pri petju ter sl. občinstvi! za obisk. — Društveni tajnik. Trnovo nad Gorico. V noč od sobote na nedcljo okrog cne ue popolnoči je napravila vcčja skupina dolgoprstnih oseb nepovab* ljen obisk pri našcm g. županu. Uz* moviči so vdrli skozi eno okno, pri kateem so odstranili šipe, v gostilni* ško sobo tcr so prebrskali celo pri* tlieje in tudi klet. Odnesli so 12 ste* klenic piva, nekaj vina, 6 kg slad* korja, 1 kg masla, 1 hleb kruha in šc razne rugc stvari. Pivo in vino so spili kar v bližini hiše, kjer so pustili prazne stcklenice. Sum je zbudil go* spodinjo, ki je šla pogtedat, kaj sc godi. V svojc neprijetno začudenje je našla spodnje prostore odprte. Zbudila je svojega moža, ki je po* nočne tičke zasledoval in enega tu* di zasačil. Ta se je pa izgovarjal, da o zadevi nič nc ve, ker prihaja iz Gorice in je na potu na Kucelj. O* rožništvo ga je zato izpustilo. Lom Kanalski. Letošnji cerkveni shod bomo'imcs li 6. junija. Prosvetno društvo bo tu ponovilo tudi igro »Vrtinec«. Na sporedu so tudi pevske točkc. Iz Bovca. Tukajšnja obrtno-nadalievalna šo= la zaključi svoje šolsko leto 1925/26 dne 6. junija t. 1. Ob tei priliki se razstavijo vsi risarski, pismeni, ka* kor tudi ostali izdelki učencevsva* jcnccv tc šole. Občinstvu bodc raz* stava odprta omenjenega dne od 11. zjutraj do 18. zvečer. — Vodstvo obrt. nadalj. šole. Livek. (Poroka). Dne 20. maia se je po* ročil naš društveni predsednik, gosp. Anton 11 rast z gospodično Mimico Matelič. Pevski odsek mu je zapel par lepih pesmi v slovo. Obcma želimo obilo sreče in božje* ga blagoslova! Borjana. Šolska mladina prircdi na dan sv. Rešnjega Telesa popoldnc veselico z raznovrstnim sporedom, med dru* gim pravljično igro »Palček Potcp«. — Ker je dohodck namenjen v do? bro tukajšnje sole, se vljudno vabi k obilni vdeležbi. Brje. G. Anton Možina nadučitelj v pokoju je dnc 26. maja praznoval svoje šestdcsetletnico. Jubilant je znan kot izredno marliiv in nese* bičcn mož. Zato mu znanci želijo še mnogo let življenja! Iz Rakovca pri Podmelcu. Včetrtek 27. V. ob 2. uri popol* dne je po dolgotrajni in mučni bo* lezni mirno v Gospodu preminul v 74. letu starosti občespoštovani po* scstnik in obč. svetovalcc Kuštrin Ivan, vulgo »Podmejer« v Rakov* cu. — Kaj je bil mož v svojem živ* ljenju je živo pričal njcgov svečani pogreb, ki se je vršil 29. V. ob nav* zočnosti obilnega števila občinstva ter zastopnikov občinskega odbora ponikovske občine z gosp. župa* nom na čelu. — Podmclški pevski zbor mu je na zadnji poti ob odpr* rcm grobu zapel več ginljvih pesmi. Pokojnik jc bil skozi 17 let župan in obencm obč. tajnik občine Ponik* vc, mnogo vrsto let obč. odborniki sodnijski povcrjenik za obširno župnijo podmclško ter ud okrajnc« ga šol. sveta v Tolminu. Bil pa je korenina, vnet bojevnik za našo na? rodno pravo in do smrti zvest svojc? rnu narodu. Dragi Podmejer! Zapustil si nas v tcj solzni dolini, a spomin nate osta* ne. Bridko nam je bilo ob ločitvi na Tvojem grobu vsem, ki srno Te po* znal, kcr Te tako tcžko pogrešamo. Zadnjič se Ti zahvaljujemo za vse dobrote in požrtvovalnosti, ki si nam jih izkazal v življenju in kliče* mo: Na veselo svidcnje tam gori nad zvezdami, skupno s Tvojo bla* go družico, ki je odšla v večnost ko* maj mesec dni pred Teboj. — Ža* lujoči družini naše najglobokejšc sožaljo! Iz Lokovca nad Kanalom. Mi se le porcdko oglašamo v ka? kcm listu, vendar ni s tern še reče* no, da ne bi bilo pri nas nič življe? nja in dogodkov. — Zadeva vojnc škotle in odškodnine bo kmalu pri kraju; hiše so pozidane, polie kjer je bilo mogoče popravljeno, le goz? dovi so izginili. Konkordati povsod krijejo predujme, tako da v naši ob= čini ne bo treba nobenemu vračati denarja bankam. Pri tern ima vcli= ko zaslugo domača zadruga vojnih oškodovancev, ki je preprečila, da niso prišle v občino tuie firme in ki je povsod skrbela, da niso bili vojni oškodovanci opeharjeni. Vsceno se pa čujejo včasih pri kozarcu razna zabavljanja proti predsedniku za- druge, ki pa tega ne zasluži. Mož se je vedno na svojem mestu pošteno in nesebično trudil za korist vojnih oškodovancev. Mnogi bi mu bili lahko hvalcžni kcr jim je rešil toli? ko zamotanih stvari, za katere bi bili dotični drugače lahko padli v roke kakim odvetnikom ali pa dru? gače trpcli veliko gospodarsko ško? do. Seveda, kdor se vtaplia v vinu, temu ne bo dosti deset voinih od« škodnin. Če človek pogleda v nede= Ijo v gostilno, bi mislil da ie v tern kraju najvcčje blagostania doma. Nunc oštir vpije in zabavlia zdaj čez tega zdaj čez onega, seveda on že ve zakaj. Drugače pa vse toži, da ne bo mogoee več izhaiati. Opu- stimo nepotrebno zapravljanjc, pa se bo vsaj nekai obrnilo na bolje. — Pred vojno se je tu ustanovila »Kovaška zadruga«, ki ie tudi do? bro napredovala, ker ie v naši ob* čini mnogo raznovrstnih finih ko* yacev. Skoda, da se bo sedai še na ime kmalu pozabilo, ker ni nobene* ga pravega vodstva. Lahko bi za- .i.'.i.^a pn-v o.ro delovala. ko bi imcla sposobnega voditclia. — Do? sti je še drugih stvari o katerih bi se lahko poročalo; toda o tern pa drugič. (Smrtna kosa). Dne 22. maja je kruta smrt ugrabila vzorno in po= vsod spoštovano mladenko Rozo Leban iz Lokavca hšt. 38. Bolezen. katero si je bila nakopala v službi, jo je spravila v prerani grob v naj- lepši dobi življenja. Pogreb, ki je bil za našo občino naravnost veliča? sten, je pokazal, kako priliubljena jc bila blaga pokojnica. — Počivaj mirno, draga Rozika; na svidenje nad zvezdami. Dol. Branica. Že dolgo časa nismo slišali nič no- vega iz na?.e vasice. Nasu mladina r-o naših vaseh nima drugega dcla (*b nedeljah in praznikih, kakor da igra, popiva, pleše i. t. d. S tern za- l~/ravlja denar in zdravie. Tako hU ramo in gospodarsko propadamo. Pri nas se je tudi vršil na binkostno ncdeljo tako zvani »Grande Balo«. Zato ima mladina denar, za pouč- Ijive knjige in časopise ga ni. Vpra^ šajmo se dalje, kdo ima naiveč do^ bička od te neumnosti. Po voini smo že enkrat oživili naše »Bralno in pevsko društvo«, a je zopet zaspalo ter spi še dandancs in se nc ve, ka- ko dolgo bo se. Potrebno bi bilo si ustanoviti prosvetno društvo, a mladina nima veselia. Slabe case smo dočakali, toda še hujši nam pretijo. Bliža se rok, ko bo treba plačati vinski davek in takrat bo še le pravi pies, ko bo moralo marsi* katero živinče iz hleva. O mladina, kam jadraš? Zapusti vendar že enkrat to norenje, divja^ nje in zapravljanjc. Oblastva kje stc? Zganitc se! Prepoveduite ple= se, ker so v pogubo in propast ljud= stva. Iz Libusnjeßa. Tudi pri nas je življenje, četudi redko poročamo. Imamo v duhov* niji tri katoliška prosv. društva, cerkveni pevski zbor in Marijino dckliško družbo — na to smo po* nosni, sram nas je pa, da so Ladcr^ ci nasedli na libcralnc limanice in si ustanovili liberalno prosvetno drii: štvo. — Vrsensko društvo ie imelo svojo veselico s predstavo in pet* jem na binkoštni pondeljek — iz* padla jc jako dobro = kritiki so dru= štvo pohvalili. Vdeleženci so si o- glcdali obenem popravlieno rojstno hišo našega slavca Simona Gregor* čiča, v katero je zopet vzidana sta* VACLAV BHNEŠ - TftEBlZKY Dve povesti Karlštejnskega vrana U čvHčine prevel dr. Fran Bruduč. Rozhuda se je zasmejal, tako da je konj vztrepetal. »Da bi zbrisal z našcga grba ma* deže, če so bili na njem, da bi jih zbrisal na pravni način...« »Nesrečnik! — Izvržek! — Pojdi vragu; drugam itak ne mores!« Potcm jc dudaš šc nckaj dodal... Kri je šinila Hynciku v glavo in niti vedcl ni, kdaj je dospcl pred prva vrata Karlštcjnskega grada... In vendar jc bila ta pot dolga, pre* dolga. Fevdniki so bili tu že skoro vsi zbrani.... Ko pa so zaglcdali namesto Morinskcga mlatlcga, neznancga rnoža, so se spoglcdali in so ostr* mcli. »Kaj hočcš tu, dcčko?« »Prišcl sem na stražo, gospodjc!« Jaz scm sedel na okno, kjer je kli* cal običajno Morinsky: proč od grada, proč. Fevdniki so zgcnili z rameni, na stolpu jc bila ura, po hodnikih so se razlegali težki koraki, jeklo je za* zvcnčalo, čula so se povelja; tu je prihajal še cn vitez, konj se zgrudi pod njim, čakati je moral na pri* voz... »Na privoz — čuvaj češke krone? — Naši stari predniki so skakali v razburkane valove, kadar jim jc ve* levala dolžnost, niso štedili svojega življcnja, ki ni bilo njihovo, anipak rodne zemlje... Le odpočij se! Tudi brez tebe opravimo službo.« Vitez je prebledel in skoro bi sc bil zgrudil pred izmučcnega konj a. Visok mož, proti tedanjemu obi* caju ves v oklopju, je pomignil za* mudniku vstran, kjer so bile Karl* štejnskc jcče. Bela brada, kakor po* suta z najčistejšim snegom, mu je scgala do pasa, kjer ie viscl tcžak mcč. Bil jc grajski oskrbnik vitcs* kega stanu. Pod vsakim njegovim korakom so sc potrcsla tla, toda le podnevi. Ponoči — ko jc nadzoroval straže, ni bilo njegovega koraka niti slišati. Hyncik se je stresel po vsem te* lesu, ko je zaglcdal tega vitcza in čul njegovo sodbo. Toda ni bilo ča* J sa, da bi premišljeval. Vsc jc hitclo ( na določcno mesto. Mladenič — kakor da me je raz* umel; šcl jc v smeri zamoiim kra* kanjem. Hynciku se je zdelo, da je na drugem svetu; vse je na Karlštejnu tako neobičajno, tako tajnostno, da obhaja cloveka sveta groza. In da- ncs je te utrdbe osvctljeval še mescc s svojo motno svctlobo. Včasih jc nastala na dvorišču tako mrtva ti* šina, kakor da nc živi v tern slav* ncm gradu niti edina duša; in potcm je prekinilo to tišino lc orozjc, ki jc slučajno udarilo glasneje ob tla... Vsc povesti, ki jih jc kdaj slišal o Karlštcjnu, so mu prislc na miscl in še nove in nove, ki jih ni nikoli sli* šal in ki so se mu nehote rodile v glavi. Za mlado, bujno domišljijo ni moglo biti ugodnejšega kraja, da bi se svobodno razvila, kot čuvajni* ca v ogromnem čctverooglatem stol* pu, kjer so hranili in stražili sveto* vaclavsko krono. Mladi mož še vedcl ni, kako hitro beži tukaj čas in da jc bil pred tre* nutkom on na vrsti, da bi zatrobil in zaklical znano svarilo v tiho noč. Že se je bližala po hodniku visoka postava, katere dolga, bela brada je že od daleč izdajala oskrbnika, ka* ter emu je bil red nad vse in ki je bil točen kakor ura. On jc bil po* slednji med onimi starimi, katerim je prešla slava Karlštejna v kri in meso. Kadar je šlo za dolžnost, ni poznal usmiljenja; če ga je kdo pro* sil za odpuščenje, je bil kakor ka* men, na katerega kane nckoliko dc* ževnih kapelj. »Današnje geslo?« Šelc tc besede, izgovorjene z za* povedovalnim glasom, so prcbudilc mladcga moža iz prcmišljevanja. »Gospod Danijel Morinsky — današnje geslo?« Vitez jc stopil v sobo; pod tež* kim korakom so deskc zaškripalc. Oskrbnik je položil lcvico mlade* mu možu na ramo, mu pogledal v obraz, ga potresel in ga vprašal z glasom, kakor če grmi: »Kdo si ti? — Kako si se mogel drzniti sem!« »Jaz sem Hyncik Kopidlansky!« »Ti — Kopidlansky? — Kaj še ni poginil rod, ki je storil toliko zla po Čcškem? — In kako — kako?« »Stražim namesto Morinskega!« Mladcmu možu se je zdelo, da se pod njim vse podira in da se pogre* za s stražnico v brezdanjo globino. In kaj je čul o svojem rodu iz ust Strari 4. »GORIŠKA -STRA2A« ra spominska plošča, ki je bila mec! vojno razbita, pa jo je zidar dobro vložil, da se le malo pozna, da je bila pokvarjena. — Prosvetno dm* štvo v Smasti se pridno pripravlja za svojo vesclico, pri kateri nastopi s petjem, deklamacijo in igro »Sin« dne 13. junija. — Prosvetno društvo v Krnu pridno pomaga popravljati vsem turistom dobro znano ccrkvi* co sv. Koka v Krnu, ki je bila po vojni razdejana in skoro gotovo je, da bomo imeli na dan sv. Roka v Krnu semenj, dopoldne blagoslov* Ijenje turistovske cerkvcie — po* poldne ljudsko veselico, pri kateri nastopi na novem odru prosvetno društvo. Vsi turisti se na to že se* daj opozarjajo. Ker pa so Krneani za popravo cerkviee dobili jako ma* lo vojno odškodnino -- za premie* nine nieesar — prosijo duhovnike, turiste in vse druge prijatelje, ee bi mogli darovati cerkvici kak pora* ben mašni plašč, mašno srajco ali karkoli, ker nima prav ničesar. •— Tudi eerkveno pevsko društvo na Libušnjem se jako pridno giblje, skoraj vsako nedeljo nam zapoje kako novo pcsem v cerkvi — pa tudi ono noee zaostati za drugimi društvi — ker obeta, da nas kmalu povabi na javno vesclico s petjem in predstavo. — Kjer pa vse živi, tudi dekleta ne spijo — pridno po* magajo raznim prosvetnim dru* štvom sicer — pa tudi same se ho* eejo pokazati. Marijina družba ob* haja dne 6. junija svoj drugi druž* beni praznik sv. Alojzija, na kate* rega se pripravlja s šesttedensko pobožnostjo. Na praznik sampa ima zjutraj skupno sv. obhajilo, slovesen shod, pri katerem bo slo* vesno sprejemanje v druzbo — ob 10. uri se vdeleži skupno z zastavo slovesne proccsije sv. R. T. — v svoji novi noši — bele obleke z družbenimi znaki — in popoldne ob 2. napravi javno predstavo: Dekla* macijo, pesmi in igro »Roka božja«. Vabi vljudno vse sosednje Mari* jine družbe, vsa prosvetna društva in vse prijatelje poštenega veselja na to svojo veselico. Prijatelji — na svidenje torej na Libušnjem, v Smasti in v Krnu! Gore nad Idriio. Mcd šolsko mladino se ie poja* vila bolezen * ošpice. V to poklica* na politična oblast je odredila, da se zapre sola in preneha s poukom za 14 dni. Vsak nov slueai obole* losti naj sc takoj naznani okrožne* mu zdravniku, ki bo ukrcnil vse po* trebno, da se prepreči nalezljivost. Vojsko nad Idrijo. Vojskarji so postali agilni na pro* svetnem polju! Žc na vclikonoeni ]>ondeljek so nas razveselili s Kre* kovo igro »Tri sestre«. Liudstva je bilo toliko, da so morali igrati dva* krat zaporedoma, da so vsem vstre* gli. To jih je tako navdušilo, da so zaeeli misliti takoj na novo igro in res so nam nudili na binkoštni pon* deljek že zopet mnogo užitka s kmeeko žaioigro: »Užitkarii«. I* gralci so se vživeli v svoje naloge in jih spretno prednasali. Le pogumno naprej po začrtani poti! — Čuje se tudi, da namcravajo ustanoviti mlcs karsko zadrugo. Zanimanie za co prekoristno napravo je vcliko; že o* krog 50 elanov je priglašenih! Velik vir dohodkov jim bo nudila taka zadruga, ker maslo, napravijeno v planinskih mlekarnah, kjer je sočna in sladka paša, je veliko boljše in se tudi lahko dražje proda! Ledine. (Gasilska prireditev). Vsako leto na binkostni pondeljek priredi ga* silsko drustvo v Ledinah svojo ve* selico. Tudi letos ni izostala. Iz* med vseh toek programa se ie vršil edino le pies! Plesni oder ie bil na* pravljen zunaj na prostem in kljub temu, da je deževalo ni manjkalo plesalk in plesalcev! Videl si lahko med vrteeo se mladino pare celö z dežnikom v roki! Temu se nikar ne eudite, cenjeni bravci, saj ie menda ni obeine v tern okraju, kier bi bil pies tako zelo vkoreninien in pri* ljubljen kakor ravno v tei občini. Mladina se kar izmisli in napravi pies zdaj v tej zdaj zopet v oni hiši in vse drvi tja in nori! Ni čuda da starši tožijo in tarnajo, kai bo z na* šo mladino, ko je tako divia in su* rova! Ali nima obeinski odbor prav nobene moči proti tej grdi plesni razvadi? Obdavecno ie vse, naj obdavčijo še te plese po zasebnih hišah z visoko takso v prid obeinski ubožni kongregaciji! S tako odrecl* bo bi tudi obeina imela nekaj kori* sti, ne pa samo gostilničarji in go* tovi prireditelji plesov! Idriičan. Hüjizcünosf in umetnost. Nove igre. »Narodna knjigarna« v Gorici je pričela izdajati v malih zvezkih »Novo Talijo«. Prvi zvezek »No* ve Talije« obsega satiro v trch de* janjih »lzgubljeni in zopet najdeni mož«. — Drugi zvezak »Nove Ta* lije« je farsa v dveh dejaniih »Dvo* rec na deželi«. — Tretii snopie »Nove Talije« vsebujc iarso v dveh dejanjih »Ovire«. Snov te igre je vzcta iz društvenega živlicnja v jiilijski Bencčiji, kjer se neko dru* štvo pod Nanosorn pripravlja na veselico, a nastopijo za uprizoritev iste tako nepremagljive ovire, da sc vcsclica koneeno ne more vršiti kljub temu, da je dvorana žc natr* pana ljudi. — Vsi true snopiei »Nove Talije« se dobe pri založnici »Narodni knjigarni« in pri sloven* skih knjig.arnah v Julijski Beneeiji in v Jugoslaviji. L. Thomu, Lotkin roistni dan. Šaloigra v encm dejanju. Dr. Nušič, Naša deea. Humorc* ska v enem dejanju. Poslovenil Iv. Lah, v Ljubljani 1926. Ccna Din 12. Izdala Tiskovna zadruga v Ljub* Ijani. ¦— V tej (15) štcvilki »Odra« imamo dve enodejanki; ena bo do* bra za mešeanske, druga pa za o* troške odre. Nušičcva »Naša deca« ic polna Nušieevih dovtipov. To se da igra* ti brez težav. Za Nušičev jubilcj so jo igrali celo v Zagrebškem gle* dališču z vclikim uspehom. Igra bo primerna za zabavne veeere, kjer se boclo starši nasmejali otrokoma, ki tako dobro poznata niih napa* ke. Ker vso igro igrata en dcček in dekliea, jo bo mogoee vprizoriti povsod brez posebnih oderskih pri* prav. Zato bo s tern zvezkom »O* dra« marsikomu ustreženo. Naro* ča sc pri Tiskovni zadrugi v Ljub* Ijani. Jules Verne, Otroka kapitana Granta. Potovanje okoli sveta. Roman v trch delih. Poslovenil A. B. Ljud* ska knjižnica XXII. zvezek. V Ljubljani 1926. Ccna Din. 48.—, ve* zano v celo platno Din. 58.—. Kdo ne pozna imena Jules Verne. Čez 2 leti bo minulo ravno 100 let, od* kar je zagledal ta znameniti Fran* coz luč sveta. Njegovo ime je za* slovelo kmalu povsem svetu in nje* govi romani so postali najljubše čtivo starih in mladih. Zakai vsake* mu nudi obilo zabavnega in poučne* ga in zna prav napeto pripovedo* vati, tako da braleeva pozornost deluje vedno pod največio napeto* stjo. Verne je ustanoviteli docela nove vrste romana: naravoslovno : fantastičnega romana. On zna vse naravoslovnc naukc izkoristiti za fabulo in osnovne niti svoiih spisov, to pobarvati z obilnimi geografski* mi podrobnostmi in interesantnost* mi, nadvsem pa kraljuje njegova živahna, skoro smemo rcči never* jetno drzna fantazija. Karol May je bolj surov in eksotičen. Verne, njegov učitelj ; mojster, boli duho* vit in univcrzalen. Roman ()* troka kapitana Granta ima tri de* le: Ob južni Ameriki, Avstralija in Tiho inorje, vsa knjiga obsega 607 strani. Skoro ves svet in njega naj* bolj zanimivo vrvenie na morju vi= di bralec vstajati iz vsake strani dela, ki se mu mahoma pri* ljubi. Trepeče za usodo svoiih ljub* ljcnccv, ko so v divjini, v viharju, v smrtni nevarnosti. In zopet se po* glavje umiri in stopi pred nas mirna pokrajina, opisana z vso realistiko zvestega opazovalca, vendar preže* *ta s fantazijo in pesniškim duhom. Posamezna poglavja so pisana na* ravnost mojstrsko. »Strahote nove Zelandije«, »Železnica in Melbour* na do Sandurska«, »Med plamcnom in vodo«, »Magellanova o/ina« o- stancjo bralcu stalno v spominu. Knjiga je pouena in v naših nad* vse materijalističnih časih, ko vsa* kdo hlcpi samo za denariem, da prcživi sebe in svojee, nas to fan* tastično deli) povzdigne visoko nad vsakdanjc skrbi, ker nas neodo- ljivo iztrga realnosti iz rok in nas povede v nove svetove, v dežele • hrepenenja. Prevod je iako lep in jczik teče neprisiljeno v lepi slo* venščini. Ker je knjiga primerna tu* di za odraslo mladino, ki io bo bra* la z najvcčjim užitkom, bo ž njo ustreženo vsakomur, ki se hoče 1-rcpričati, da modcrna tehnika na* ših dni v marsičem že doscga sanjc Jules Verna. Knjiga se dobi v Kato* liški knjigarni v Gorici, Via Car* ducci 2. Spoštujte svoj jezik! Skof A. Martin Slomšek, sloven* ski pisatelj, čignr življenje preiskuje sednj kat. Cerkcv, du bi gcj progta* sihi za svetniku, je nupisul letü 1S49. v listu »Drobtinicah«: »Kaj se Vain zdi, ali bi bilo bolj: še, da bi vsi ljudje govorili sumo v enem jeziku? Krutko, nikar! Zalostno bi bilo peije orgel. ako bi vse piščali pelc ennko. Ziilcsten in dolgočasen bi bil tudi svel, ako bi vsi ljudje le v enem jeziki mam j ali (govorili). Ravno iako lahko bi bilo BojJ,u dati vsem I}'idem en jezik v go? vorjenju, ali božja previdnosi in modrost tef.U- ni storilu; zato je sv. Duh posvetV vse jezike, da vsak svoj jezik, v katerem govori, po vrednosii zravna s svojim sreeni in zanj Bogu spodobno daje cast in hvalo. To smo dolžni tudi mi storiti. Med vsemi jeziki mora biii Slot vencem najljubši naš materinski jezik. Že več tisoč let pošteni Ijm dje marnjajo (govorijo) slovensko Kdor se tedaj tako siarega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, pošteno oblučilo, ki mu ga je dal dober oče, se oble* če po tuje in misli, da bo lepši. Bratje in sestre moje! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jeziki« Tako je napisal Slomšek pred 77 (sedem in sedemdesetimi) leti. Nje* gove besede naj si vtisne v sree in naj o njih premišljuje dan in noč slovenska mati, slovenski oče, slot venski fant in slovensko dekle! tega moža! Za hip je kreevito stis* nil ustnice in hotel seči po meču. Toda ni se mogel niti ganiti, ker ga je oskrbnik držal za ramo kakor s kleščami. »In brez oglašenja?« Oskrbnik je vzel sam trobento v desnico, z levico pa je še vedno držal mladcga moža za ramo. Kli* cal je v dolino svarilo, kakor bi tro* bili angeli k poslednii sodbi. Na drugih stražnicah se tresejo fevdniki zaradi zle slutnjc; dobro vedo, cigar je ta glas in odkod se razlega po okolici. Spodaj v Budnjanih sc probuja* jo iz spanja, zapuščajo postelje in poslušajo s pritajenim dihom... Da* nes je cesarja Karla smrtni dan in ta baje vsakokrat vstane iz groba pri sv. Vitu, sede na svojega belca, leti kakor veter proti Karlštejnu in potem trobi sam: »proč od grada, proč...« Bndnjanci sklepajo roke, molijo za pokoj vladavjeve duše, toda do rana ne morejo več za* tisniti očesa. V Trebani pa je še vse za mizo, gostje so najboljšc volje, iz ust ki* pi šala za šalo, dovtip za dovtipom; sale so že polzke in umazane, kakor steze na pobočjih, kadar ponoči de* /uje in začne proti jutru zmrzova* ti;.. In smejejo se in soglašajo celo gospe... Kadar se ženske spozabijo, prekašajo moškc. Samo Bclička je zardevala prav do dobrega sreka in je sedela kakor na bodečem trnju. »Ljubi očka! — Kdaj prideva domov?« »Tamlc sedi, Belička! Saj pojdc* va! — Nieesar ne zamudiva!« »Očka!« In hčerka je sklenila roke pred očctom; nič se ni zmenila za to, da si gospodje gostej dovoljujei ) zbadljive besede tudi proti njej. Obtežen jezik nikoli ne tehia be* sed; kakor nridcjo na ustnic-*. iako izletijo: naj učinkujejo, kakor si jih kdo tolmači. Na Karlštejnu pa so tačas pc* ljali Hyncika v ječo, ker se je na svojo pest predrznil v grad ter se osmelil celo v stražnico. In na Mo* rino je skokoma jahalo nekoliko mož, da takoj pobero tamošnjega fevdnika Danijela Stari oskrbnik je ostal v stolpiču sam na straži. Nekam naglo jc di* hal in večkrat je premeril sobico, | vsakokrat z dvema korakoma. In j ko je priložil trobento k ustom, se I je zopet vse okoli treslo in Bud* j njanci so trepetali od groze: zakaj I se neki cesar ne vrne nazaj v Pra* go, ko je že vendar davno po pol* noei in je minila ura duhov. In sedaj se je zdelo, da sc res udajajo tramovi, na katerih je bil zgrajen pomol, ko je gospod oskvb* nik udaril z nogo ob tla. Tudi oken* cc sc je samo od sebe odprlo. Sive* | ga starca je najbolj težilo to, kaj j bo rekel njemu samemu gospod Kolovrat, ki bo gotovo le njemu očital vso krivdo. (Moj očc jc bil takrat šc živ, a počival je na starem hrastu na Pie* šivcu. Rad je že imel mir ponoči. Toda ko je vsa vranja družina po* plašena letala po Karlštejnu, se nam je pridružil tudi naš starček. Hipoma smo utihnili, sedli na stre* ho najvišjega stolpa in očka nam je po stari navadi tittjal nauke. »Spominjam se,« je pravil, »že nekoliko takih noči. Vsaka se jc slabo končala. Vselej je imel opra* vilo mojster krvnik. Tlačane so obešali po okoliških gričih, vitezom pa so sekali glave na gradu. Toda kar je vran na Karlštejnu, nobena sc ni dotaknila obsojeneev. V nas je še danes čista kri. In tudi vi se jutri nesreenikov ne dotikajte. Ko bi sc kdo izmed vas predrznil ali bi se mu zahotelo, izkljuval bi mu oči s temle svojim kljunom, jaz starčck, oče vas vseh. In glejte, da ostanete lepo visoko. Naše življenje je tu sicer varno, toda kdo naj zaupa člo* veški svojcvoljnosti!« In potem je odlctel zopet proti Plešivcu na trohneči hrast. Mi smo ostali na strehi. Tako rad bi bil po* gledal tja doli, kjer je bil Hyncik v jcči, kamor se je pripravil samovolj* no, zaradi gladkega obraza, in Mo* rinskega vendar ne reši. Toda nisem smel. Naš stari očka ni nikoli go* voril zaman. Otroci smo se navadili, da smo ga ubogali brez obotavlja* nja; nihče ni nikoli ugovarjal. Za vsak prestopek smo občutili njegov klJLin. In kljun našega očke je bil neusmiljen. Jaz sem ga občutil samo enkrat, ko sem letel za vrano. — In tako smo tiho sedeli s povešenimi glavami in perutmi ter se nismo niti ganili.) (Dalje.) »GOR1SKA STRAZA« Stran 5. Gospodarstvo. Prešičjereja. (Nadaljevanje.) Kdor hoče imeti srečo z re jo pre* I šičcv, naj pazi na slednjc reči: Ve* dcti mu je treba, kako pleme naj redi. To pa je odvisno od gospo* darskih potreb. Kdor hoče priredUi veliko slanine in težke živali ter o* bilo zaroda, naj si preskrbi domače pleme z dolgimi ušesi. Kdor bi pa rad imel, da se mu prešiei hitro zdebelijo, da mu dajo meso za gnjati (pcršiit), redi žlahtne angle* škc prcšiče s kratkimi ušesi. Za na? še kmcčke razinere pa je najboljsa srednja pot. Mešanci od starih do* maeih križani z žlahtnimi angleški* mi bodo najbolji. Splošno ie gleda* li na srednjcdolgo glavo, dolga use? sa, zleknjeno truplo, širok križ, bolj gosto in mehko ščetino. Najvažnejše je zdravie. Lc od zdravih staršev so lahko zdravi mladiei. Svinje, ki so večkrat bolne in neješče, so obeutljive in take ni* so za pleme. Mladiče za pleme je rediti le od zdravih in takih svinj ki dajo veliko mladieev, nai man j 10 nacnkrat. Hudobne svinjc niso za pleme, ker hudobnost pride tudi na mladiee. Svinjo je prepustiti k merjascu, ko je stara 10—12 mesecev, prej bi ji škodovalo. Ravnotoliko stare se sme rabiti merjasec. Svinia nosi 4 mesece ali 113 dni, zato ima lahko dvakrat na leto mladc, ako se jo dobro krmi. Najboljši čas za mla* dice je v zaeetku marca in v zače** ku septembra. Spomladanci se naj* bolje razvijajo in zato nai se ti ra* bijo za pleme. Iz prvega gnezda in od mladega merjasca so nrešički slabotni in ne zrasteio tako veliki. Čim starejša sta merjasec in svinja, tern lepši in boliši bodo za pleme mladiei. — Prašiče je krmiti prav naravno. V poletnem easu ic naj* boljša zelena mlada detelia in re* die poleg otrobov in malo žita. Po- zimski eas naj se kar mogoče malo kuha. Pesa naj sc poklada surova in cela, ravnotako repa. Pleve in repno listje naj se z gorko vrelo vodo popari; ravnotako ie suha de=> telja in otava na drobno zrezana in z otrobi ali turšično moko nekoliko pomešana dobra in tečna krma za presiee. Krompir naj se kuha v pari in potem se ga zdrozga v kaki po* sodi zato pripravlicni. Zito se po* laga vedno surovo in suho. Za ve* eje plemenske prešiee ie najboljsa krma pesa in ječmen in nekoliko plev ali repnega in pesinega listja poparjenega in z otrobi pomcšane* ga. Za pitanje prešieev ic najboljši krompir, korenje, ječmen ali koru* za in oves, buee, žclod in žir, neko* liko plev in Vi—Vz kg olinatih tro= pin ali pa ribje moke. Doieee svinje je dobro in teeno krmiti. da imajo veliko in dobrega mleka. Najboljše jim je dajati veliko žita. posebno ječmena in ovsa ter plev in repne* ga perja; zelo dobra ie za mleko tudi suroya pesa. Mladei nai sesajo od 7—8 tednov. Zc ko so 14 dni stari naj se prienejo po malern kr* miti. Najprej se jim daie sveže gor* ko kravje mleko, nikdar pa ne sme biti mrzlo skisano, kajti po takem mleku dobe mladiei drisko. Mleku je primešati do polovice vode. Ko so se mladiei že privadili piti, jim čez toliko dni, to ie v tretjem tednu, pridenemo nekoliko ržene moke. Nato prienemo mladiee kr* miti z reženim moenikom. ki mu prilijemo nekaj posnetega mleka in zdrobimo vanj še par kuhanih krompirjev. Ta mešana krma, ki se daje gorka, pa ne prevec to jc 30 do 35 C, je najboljša krma za mla* de prešiče. Po njej se zelo lepo raz* vijajo. Taka krma se iim daje po petkrat na dan, po malem, da se privadijo jesti. Dobro ie tudi in važno, da se da 5 gramov klajnega apna v to mešanico. Tako krmo pokladajmo kakih 14 dni. potem pridevajmo rženi moki nekoliko več ječmenovega zdroba, polagaj* mo pa vedno manj ržene moke ter vedno vee zdroba in krompirja. S to krmo jih je krmiti dokler dose* žemo težo 30 kilogramov. Nadalje jim je treba vedno daiati dobre, teene jedi, da hitro rastcio, kakor tudi jim je dobro daiati otrobov in nekoliko ribje moke, dokler dose* žejo 6—8 mesecev. Pomni naj pa vsak, kdor si hoče zrediti lepe in vclike prešiee, da jih mora do 8 me* seca prav teeno in moeno krmiti po navedenem naeinu ter vedno skr* beti za snago in eudil se bo uspehu. Pozdrawi fantov-vojakow. lz Livorna. Pozdrave pošiljamo slov. fantje od 13. težkega topniškega polka staršem, sestram, bratom. fantom j in tudi dekletom, čeravno se več j ne spominjajo na nas. Zorn Franc, Prvaeina; Batič Via* dimir, Trnovo pri Gorici; Milie Emil, Salcž; Rosič Karol, Lug je pri Breginju; Prvanje Ivan, Stcpnik ob Idriji; Godnie Josip, Kostanjevica na Krasu. Iz Florence. Slovenski fantje, ki služimo pri 19 topniearskem polku, pošilja* mo nebroj srčnih pozdravov našim staršem, bratom in sestram, prija* teljem in vsem slovcnskim dcklc* tarn. Klančič Franc * Miren, Juran Peter * Peč, Simič Franc = Trst, Sre* botnjak Slavko * Lokev, Karie Ivan * Merec, Garzeroli Elo * Postojna, Kravos Franc = Dobravlie, Svara Franc * Komen, Ipavec Jožef * Gozd, Suša Stanko * Dolenia vas, Hojak Jožef * Lokavec. Klanjšček Ivan ? Lokavec, Kogoj Anton * Lo* kavec, Podgornik Franc * Trnovo, Rjavec Jožet * Trnovo, Paulin Franc : Trnovo, Leban Franc * Čadrg, Ru* tar Matija * (Jadrg, Smaila Ivan = Jelšane, Rebec Stefan * Harie, Ter* pin Jožef * Podgora, Spacapan Fr. * Šempas, Zavrtanik Jožef s Solkan, Boltar Roman — Solkan, Gabrielčič Andrej * Ložice, Bescdniak Alojz s Brje, Mesesnel Herman * Goee, Ra* spar Ivan ? Vrbica, Flego Franc * Trst, Fatur Fr. * Baea, Slavec Ivan * Knežak, Podgornik Fr. ? Vipava, Kiru Franc * Prem, Trošt Vaclav => Podloga, Počkar Jožef * Razbarg, Raubar Angel * Rezkovlana. Nemec Ludvik * Bilje, Rutar Anton * Rav* ne, Marvin Jožei * Staragora, For* luga Silvester * Konkonela. Hvala Peter * Kneška Grapa, Žefran Miha * Kal, Gabrovec Karlo * Črnjava, Komel Jožef * Kronberg, Miran Slavko * Opatija. Iz Rima. Draga »Straža«, voditeli našega naroda! Sprejmi nešteto srenih po* zdravov od fantov, ki zvesto sledijo tvojim načcloml V »večno mesto« Rim nas je poslala usoda. usoda vsakega mladeniea. Ko smo bili bli* zu pri tebi, doma, nismo vedeli, kaj je življenje. Vojaško živlienje nas bo napravilo trdne, moene, nas bo napravilo može. Naša naloga bo po treh mesecih iti na meio drzave, Naši alpinski klobuki s peresi bodo odsevali nad belina alpskega snega. Komaj pričakujemo, da zapustimo mesto, katerega smo hrepeneli vi* deti vsi. V hribe, med priprosto ljudstvo želi naša duša. Pozdravljamo naše starše, tova=« rise in dekleta, ki nas pozabljajo! Krivec Franc, Maurie Emil, Ter> čič Marjo, Žnidarčič Anton. Pisk Valentin, Carlovini Mihael, Pisk Rudolf, Sulič Anton, Drašček Aloj* zij, Černe Franc, Zucchiatti Ger* man, Zbogar Stanislav, Sedevčič Franc, Rezlužnik Karel, Tinta Kri* stjan. Listnrca Kmetskosdelavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Vidic I., Sv. Križ 97: Vam je priznana pokojnina lir 2916 letnih od 31. 12. 1924 do 30. 12. 1927 in za isto dobo lir 2666 takoimenova* ne superinvaliditete. Invalidna knji* žica je bila tudi že odposlana za» kladnemu nadzorništvu v Vidmu. Če ne prejemate še denaria, javite nam; na to bo tajništvo posredo* valo pri zakladnem nadzorništvu v Vidmu. 2 Kavč. Tom., Sv. Luciia Mos drejee: Tajništvo bo posredovalo pri finaneni intendanci, na kar Vas bo obvestilo o uspehu. 3. Lazar A., Nov.: Tainištvo je posredovalo, pa ni še preielo od* govora. 4. Ig. P. Pečine: Oporoke, kot jo opisujcte v pismu ni mogoče zlomiti. Ob prihki Vam damo tudi druga pojasnila. 5. Ad. St., Senožeče: Vaša zade* va je za Vas ugodno rešena. Prc* jemali boste lir 672 pokoinine in lir 788 draginjske doklade. 6. Ant. Pr., Šmihel: 1. Če imate odbor, potem ni potrebna zadruga; 2. na druga vprašania Vam odgo* vorimo, ko proučimo tostvarni za* kon. 7. Maž. A., Cerkno 148: Infor* mirajte se pri županstvu, če jc predložilo prijavo o skupinskih u* žitkih (usi civici) tudi za frakcijo Gorje. Za druge frakciic n. pr. Bu* kovo je tajništvo ugotovilo pri ko* misarjatu v Trstu, da je županstvo prijavo predložilo. 8. M. L., Gor. Tribuša: Ko prou> ei tajništvo tozadevni zakon, Vam odgovori na prcdloženo vprašanje. 9. Aloj. B., Ponikve: Glede Va* še pokojninc je tajništvo posredo* valo, pa ni prejelo še odgovora. Zato potrpite; bomo ponovno po* sredovali. 10. I. K. Ml. A. K. I.. Plužna: Pravice, ki jih omeniatc v pismu, morate v vsakem slučaju prijaviti komisarjatu v Trstu, če ie le mo* goee do 6. junija. Če pa ne utegnete prijaviti do 6. junija, priiavite tudi še po 6. juniju. V priiavi opišite postopanje Vašcga nckdaniega za= stopnika. 11. L. Fr., Črni vrh: Posl. Bescd* njaka scdaj ni v Gorici, ker se mu* di po nujnih opravkih v Rimu. Ko sc vrne iz Rima, Vas obvestimo. Gotovi smo, da bo poslanec B. ustregel Vaši želji. Tainištvo. Listnica uredništva, Krivec Franc, Roma: Pošljite! Pozdrav. /. M., Podmelec: Hvala! Kakor razvidite iz »Straže« smo prejeh elieno poročilo od druge strani. O* glasite se še kaj! G. Fr., Podkraj: Prejeli smo Vase cenjeno pismo. Izroeili smo ga Taj* ništvu K. D. Z., ki nam je obljubilo, da bo o imenovanem zakonu poro* J čalo čim prej v »Gor. Straži«. ' Rihemberg: Dopis imamo! Vee j prihodnjič. i Pliskovica: Za današnjo številko ! prejeli prepozno. Prihodnjič. Pogreša sc 12VL letni Suplicij Hvala, srednje velikosti, oblečen v ernikasto obleko z maihnim rujav* kastim klobukom na glavi. Kdor bi o njem kaj vedel naj sporoči Valen* tinu Hvali, Kal št. 154 p. Avče. Stroški se mu vrneio. Zahvala. Povodom težke in nenadomest* ljive izgube naše nad vse liubljene hčere in sestre ROSE LEBAN se vsem, ki so nam stali na strani v teh težkih dneh, dalje vsem, ki so se udeležili pogrcba in sploh za vse izraze podanega soeustvovanja pri* srčno zahvaljuje potrta in žalostna družina Leban. V žalosti naznanjam vsem v svojem in svojeev imenu, da je naša ljubljena Rozalka danes zjutraj preminula. Pogreb predrage se bo vršil v sredo, 2. junija ob 2. uri po- poldne, Piazza Edmondo de Amicis, Korenj štev. 8. Gonca, 1. junija 1926. Dr. Peter Medvešček. ZAHVALA. Sorodniki ljubljenega pokojnika gosp. Amadio Bolaffio se tem potom zahvaljujejo vsem onim osebam, ki so se na ta ali oni način spomnili dragega pokojnika, ker nam je nemogoče vsa- kemu posebej se zalivaliti. 9NDRE3 GOL] 9 trg°uina 5 ^ m Gorica, na Travniku. Velika zaloga ravno došlih kos iz najboljših nemških tovaren znamke „Merkur" „Dervisch" wAmbosa, kakor tudi kosišč, bru- silnih kamnov, oselnikov in raznovrstnih grabelj. Stran 6. >GORISKA STRA2A* Vojni oškodovancil Vsi oni, ki so dobili prcdujme od Federalnega zavoda iz Bcnctk ali pa od Hipotcčnega zavoda iz GorU cc in ki so tudi žc bili likvidirani od finančne intendance, nai sc zglasijo v pisarni g. Davida Lebana v Go? rici, Corso Vitt. Em. III. št. 28/II, čc žclijo, da se jim pregledaio likvida* cije od finančne intendancc. Urad bo ugotovil, če je likvidaciia v redu ali čc mora biti popravljcna v ko* rist vojncmu oškodovancu. Infor? macije brczplačno. Urad ie odprt od 9—12 ure. Radi druzinßkih razmer je na prodaj v bližini Ajdovščine hiša z gospodarskim poslop.jem, vrtom in zemljiščem. Naslov pove uprava »Stražc«. Prodam krasno posestvo srednje vrste po jako nizki ccni na Štajcr? skcrn, 40 minut od mesta Cclja, naslov v upravi lista. V Planini pri Ajdovščini je na prodaj več vinskih sodov, vczovi in še razna druga oprava. Gene nizke. Ogleda se luhko vsak dan. Slavnemu občinstvu. Boltar Mi* hael, bivši pismonoša se priporoča slavnemu obeinstvu in posebno Sol* kancem. da naročajo pri njem cev* ljarska dcla. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon St. 314. Naznanjam slav., obeinstvu, da obnovimo prve dni junija stare tn priznane apnenice v Solkanu. Isto* tarn se nahajajo tudi kamnolomi. Jamčimo, da bo apno prvovrstno in boljše od vseh drugih. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zohozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema co 9. do 12. in od 2, 6., ob nedcljah j in praznikih od 9. do 12. — — Röntgenologiöni zavod za zdravljenje in diagnostiko 0 GORICI, CORSÖ HUT. EM. III. Št. II 5PRE3Efl!il ÖD 9 - IZ IN Z -1 Neka oseba je zgubila dne 15/5 usnjato torbo za listine in sicer od Travnika do »Trch Krön«. Posten najditelj je naprošen, da jo prinese v našo upravo, kjer prejme primer* no nagrado. Zdraunlh za zobe in usta Dr. L03Z KR9IGHE! sprejema vse dni v tedau v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in oedel.jab pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. TeodL Hi*ibai» (nasi.) « Go pic a CORSO WEREH 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vsliha zalop čsškegs platna iz znane tovarns Hs^nr,Harf I Haymann, vsaHt?- ?rsrr.G biogo za popotsnee Mm tuül ueiihs izbira ?M\:zw in ženstoep stj.^n^ Blago solides)! Cene s^erne! TROPINOVEC, pristni, dot?ite vedno v vsaki množlni pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornberg« POZOR župni uradi In &L?. org^aoistil Pri podpisani tvrdki so razstavljene nove pneu- matične orgle z 11 registri in 5 sprožniki, za župno cerkev v Grgarju. Orgle si vsakdo lahko ogleda in poskusi do 15. junija ob vsakem času. Tvrdka IVAN KACIN, tovarna orgel GORICA — P. Tomaseo št. 29 (ex Placuta) POORUŽNICA Ljübijünshe kreditne bonbe a Boric! Corso Verdi „Tr^ovsl-ci Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delnižka glavnica rftW4««r»« !lUDs 1 ftüfi Rezcrve Din. 50,000.000 UBlITPÖiü uJUDbJHntl Din. 10,000.000 Podružnice: Bre?.ice, Celje, Črncmelj, Kranj, Maiibor, Meikovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjiŽEce po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valui, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. - "als,"- n0 ^jžanih cenah AL RIBj^S&^>^ VIDEM Via Sflvorgnane 5 (vog, p.Cayour) ÖOIHE Naznaiijamo vsetn našim cenj. klijentom, da od FONDELJKA, to je 7. t. m. bomo začeli z navaduo letno razorodajo ob priliki so zone sviloprejk. Vsaki dan bodo prihajaie Iz milanske zaloge velikanske množine blaga, da izpopolnimo svoio veliko iz- be ro in zalogo. C. odjem.bodo iznenadeni nad mnogovrstnostjo iznelkov in pnsebno še nad ceno, kibozapolovico nižja od lanske. Navajamo nekatere cene: Nosne rute , L. 0.60 Prtiči za čaj „ 080 Rute z robom „ 1.25 Povoji za otroke „ l"30 Prti „ 150 Moške nogavice barvane „ 175 Brisače „Reklam" L. 190 Prtiči z robom „ 2' 10 Moške nogavice „Fantasia" n 2'40 Volneiiina tkana „ 2'50 Ženske nogavice „ 250 Madapolam „Piave" „ 2'95 Brisače gobaste „ 2.95 Brislje iz konoplja „ 3"25 Naramnice „ 3'50 zenske srajce L. sbö Platno „Madonna" „ 375 Obposteljne preproge „ 4'95 TrliŽ 100 cm. „ 495 Angleški batist „ 495 Dolge preproge Juta" „ 5'50 Namizni pit 150 cm. „ 9"50 Namizni prt barvan „ 9"50 7ampt in Invre 1OQO Srajca s čipkarni L. 11*50 Combine „ 1290 Domače platno 240 cm. „ 14'90 Dolge preproge „ 29"— Posteljno pregrinjalo „ 33"— Odeja „ 49'— Rjuhe s čipkami „ 53*— Žimnice „ 55'— Trapunte „ 65"— Boj4ata izbera bla^a za gospodc in gospc. — Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago za gospode. Platno in bomba/evina v vseh visočinah. — Prtcnina. — Brisače in servijeti »Fiandra«.—Plcteninc iz lanu in bombaža. — Tepihi. Prsni oklcpi iz jute in koko. — Zavesc. — Blago za mobilije. — Posteljna prcgrinjala in kuverte v vseh merah. Dvošivi. * Opreme za nevestc. ? Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate. * Izdelane blazine iz žime in volne. OPOMBA: IiJago, lei ne ugaja naj si Jbo 0le