№ GLASILO GOR.. ODREDA ŠT. 7-8. L.TT. IZHAJA VSAKIM 14 DNI. S Г i В J С л S N J S lu E G Л O D K L D javlja, da se z ukazen Glavnega Štaba I"07 in. PC Slovenije ot.4: cd 5.j an. ii.ene vani za podčastnikp HOV in PO Slovenije tovariši: v čin starejšega v inika Pustavrh Stanko, ker-, kur irske stanice o G D o -r 5te£an, k :::.l:urirske stanice 3 C-Urh J.ilan, vodnik 2.v*с.с. 4.cete G.O. iakr-jsek .Frano, v C nil: v 2.četi G.G. Lo tri o ,Tan_:c, ic-kuri r j e v ь t aba G. 0. v čin vodnika Lusina Ciril, desetar v 4.četi G.G. Lalzota Anton, vodnik 2»voća 2. čete G.C, v čin Lilajšega vodnika Korošec Frano, desetar v 2.četi G.G. Pistèr Anton, desetar v 4.četi G.O* v čin desetarja Pintar Jože, desetar v 2.četi G.G. Politiconi s ar : Konand an t : kržisnik A*Ljubo ykraber Leopold-Yanja Načelnik štaba; Globočnik В--Dan. j an lì i :.....1||;Г ^ : ' . . Niko/owe ■ • ' ' . QDECÄ ÄQMADA ■'• Г. ' ' ' . v : • / Letošnji 25 februar je praznovala Sovjetska Zveza 25 letnico ustanovitve Rdečo Armade s pi\ sobnim navdušenjem,kajti v preteklem letu ''st bile dosežene^njene največje zmage. Si lajni zmagi, ki je bila izvojevana p^edSba lingradom,se vsak dan pridružujejo nòve ter ve cajo slavo Rdeče Armade,ki je v 26-etil letu svo j e ga obstoja pregnala sovražnika i s ;Vc,like/:a' -predela sovjetske domovine .Samo še četrtino с... lotnega ozemlja,ki si ga je osvojila roparska-sla udirača,je .se zasužn jena. Poda dosedan ji ль peh i jamčijo tudi zato,ča bo slednji predel' svobojen. in da bo vsej širni sovjetski zemlji-zasi jala svoboda,ki jo prinaša Rdeč a*-Arkada v s vojen, zmagovitem poletu proti tujcu ,zasužnje-valcu sovjetskih narodov. Sovjetski r-Todi so letošnjo/obletnice Rdeče Armade jki ie ovenčana z lavoriki tolikih zmag,praznovali kot praznik -os bn'ega ponosa , sreoe in veselja. Z narodi Sovjetske Sveze je te. praznik proslavljal tudi ves svobodoljubni svet Л "arodi Ju go slavi je ,posebno pa njena 1C0V so praznovali -ta praznik z bratskimi čustvi hvaležnosti.Tue i mi,korenski partizani,smo spoznali pomembnost-zuag- Rdeče Armade,ki z nami vred tol: э i s te.;; с sovražnika. 9 ki je imel peklensko nakano, uni čim naša bratska naroda. Ob veselju in ponosu гэ nam stavlja vprašanje,kako je „ilo mogoče uničevati tako moehega sovražnika,keko je zmoglo ljudstvo bovjatske -,ki je vendar velika agrarna dnava,vsc.r- žati nacistični nevai5ki je bil organiziran iz naroda šoferjev ^mehanikov?tehnikov?inžinerjev? in pruskih militeristov,ki so z vsemi sredstvi moderne tehnike hoteli uničiti vsak odpor miro ljubnih narodov,. Odgovor na to nam je lahak»Že ob prvih poja vin Rdeče Armade ,vojske delavcev in kmetov ..epa zimo njeno izredno udarnost.Iz rdeče gvardije, nastajajo brigade in divizije Rdeče .Armadeo Ta je že v svojem početku razbijala vse sovražni- j ke nastajajoče socialistične države„Rdeča Arma da zmaguje istočasno nad nemškimi vojnimi sila mi v lol918, v bojih pri Pskovu in Marvi,kakor, tudi nad notrajnimi sovražniki .»reakcionaxnimi-j generali - Ko 1 čakom,VJ.ranalom ter nad interven-i cionisti ne vzhodu«. j To silno udarnost Rdeče Armade,si moramo po j jasniti z dejstvomtda je to res ljudska armada, j vdana narodu in prvoboriteljica za njogovc pra I vico»Zato jo jo ljudstvo ljubi lo in podpiralo. I Spomniti so nam jc imperialistična carsko Rusi je ,ki so jc vzdževala na oblasti za cono nopre stanih krvoprelitij in strasnoga terorja,ki io kopičil gnev tlačenihcPcslodnji ruski car Niko lajvže od svoje ženitve imenovan "krvavi car", je s svojo brutalnostjo dal usodni povod zaboj med tlačitelji in tlačenimi.Svoboda,kolikor jo de. spotizem sploh more dopuščati državi j an om, je bila tako zatirana,da jo lo še orožje moglo od ločati med oblastjo in ljudstvoruS stopnjevanjem krivic,se je stopnjeval odpor množic,ki so se začelo dvigati z orožjem in se organizirale v prve borbene edinicc,iz katurih jc nastala -Rdeča Armada. Ideja Lenina je bila tista sila,ki jo gnala široke ljudske množico v boj za boljšo bodoč -nest sovjetskih narodov«Blagodati,ki si jih je priborila Rdeča Armada s svojim junaštvom, ki so redek primer v zgodovini človuštva,je dala, Sovjetskim narodom najlepšo pobudo za izgrad -njo svobodne države. Druga važna osnova za uspehe današnje Rde- če JLraade je vzgoja„ki jo je dajala nova socia listi ona država vsem državi janonuNfc samo mladi na , z a katero je bila vzakonjcna šoloobvežnos.t d. 18- lo starosti,temveč Vsi državljani,so dobivali vso pomoč v svojem izobraževanjiuOsnövg no so M lo poku joče razstavo ,1: i. so jih prevaža li z volò lötall do vsakega--najbolj oddaljenega v г e d e 1 a s j r ne so'v j o t s ке z eml j: o -.: • o remo t r£ t 'i da je sovjetske država hutula vsem državljanom) najboljše pogoje za duševln ларгеДек in fere spo. znavanje pridobitev novega оаза-,- • • Vzporedno 2, duhovno Srzf:o;io ,s'e je posvečala.. vsa pažnja telesni vago ji t Nešteta sporti: ч ekrus t Va so skrbela za telesno vzgojo mladine od raslih*. Кои posebnost naj omonime skakanje &■ pa dali,ki je postalo ljudski sporte Skratka .pridobitve rovo/ucij .ki j .o je do • keneno izvojevala Rqeoa JLr^ada-,sö v temu ljudstva odprle širok vstop v zùahost ih umetnost* Vsako odkritje jo bako j stopilo, v službo et 10 ';.e j.xì bilo najugodneje up o rabi j eno «» Te ko' je 1 ju dstvo sprejemalo dobrote zmag Rdeče Armade in-se na vseh področjih zopet vzgajalo žalijo. :iadalnja važna esnova,i z katere izhaja uspe šnost Rdeče .Armade . je see ialini r'ajiò gospodar s t.vo. ki sc je razvilo v pe tie tkali, do splošno Za vidljivih viširuIndustri ja in tgovina je hitro' dosegla preusueritovoSìino velik skok',pa je bi» napravljen v kmetijstvu,ker je namesto zastaro le vasi nastala moderna kmutska- produktivna za druga - kolhoz»Ta reorganizacija po.deže} 'a je prinesle teuzo ogromen napredek na j t ir siri pia • stem narodanda ga moremo smatrati kot popolen, prolom s starim svetomdrmet je včeraj s priià-divnim orodjem obdeloval zemljo in л tu je bi Ir . edina pomožna sila ubogo živinče.je sedel sr. krnilo traktorja in automobila in upravljal mo derno Xokomobilo»Nazirunje ,da je bil v kapi. tali sbionih državah človek suženj strojem,sé je v Sovjetski Zvezi razblinilo ..kajti tu je človek zadobil. oblast nad s'oro jem „ki odvzema težka bremena človeškim rokam* Za zavarovanje ogromne države, je bilo potrebnih ogromni? . sredstev * Bogastvo Sovjetske Zveze jih je б sle»Moderno gospodarstvo jo omogoči lo popolno mobilizacijo vseh sredstev za oboro žitevjopremo in prehrano velike sovjetske vojske* Prežeto z naprednimi ide j ami,si jajno vzgoje nO in v najbolj urejenem gospodarstvu je živelo ljudstvo Sovjetske Zveze pred sedajno vo'jno Lel9410so nacisti prav v Času žetve navalili na zemlje- svobode in napredka*S preseneča -njem jim je uspelo odločiti boj za mejo v svojo korist«Toda čim so orači zamenjali traktorje s tanki,so zaustavili napadalca,ga pričeli-tolči in izganjati iz svoje zemljeeRdoča Armada je zrušila naval hitlerjevih fašistov, ter ga nagnala v paničen beg proti zapadnim mejam, Sovjetske domovine in ье preko njihoPrcžeta re sničnih vzorov,oprta na izobraženo ljudstvo in zdravo .gospodarstvo je zmogla to,česar svet ni pričakoval: zmago na/'. imperialistično s} o pruskih nacističnih mi Ite ris tov,. Gorenjski partizani ji kličemo in čestitamo in kličemo : ZDLAVSTV7J RDEČA Д&ША1 Nikdar tìile na svetu ni take bilo ki bi Hčločo Armado zlomila, z nami Stalin je naš in z železno roku vodi h яиlagi nas sam Vorošilov. /Iz pesmi:T arš Vorošilovc./ Oko Ill.'btl. borba pod Ste loia Kakor vsak dan, talco se j s tuči 21. januarja, podala naša zaseda na Sri okus ki vrh» Cd tnm je imela najlepšo priliko,da je opazila vsako sov razni .covo gibanje v dolini .Dopoldan je potekal mirno in nobene nevarnosti ni bilo videti, ki bi nan pretile.Kot ponavadi je drselo nekaj to vornih in osebnih automobilov po cesti« Kmalu popoldne zagledamo že od precej daloe pet postav,ki so sle v smeri proti nam »Vodja z zasede ugotovi z d alno gl e d om, d a gre za oicupato rja»Zaseda stopi v zaklon ter čaka,dà bi se so vražnik pribl jiželdlas mitral jezeč si že mane roke od zadovoljstva in komaj že сака trenutka ko u bo dano znamenje za napad« Ko ste ji prvi le še par metrov pred mitra ••• ljezon,da vodja znak za otvoritev ognja.Od prvega okvirja je bil zadet major,skozi desno ra mo,d? ga je podrlo na tla.Naši so bili prepričanima je mrtev.Ker ni dal sovražnik nobenega cdpora jurisajo proti njemu,kar ga poženevbeg«. Tudi težko ranjeni se z največjo težavo dvigne toda žo v naslednjem trenutku izgubi ravnotežje - omahne čez pot in zdrči po strmini do vznožja hriba.Tam so ga naložili na rešilni in odpeljali. Ke.uptmanu je neki puškar prestrelil ust. Castali trije so pobegnili .1" jih sreče- je bil ca so jim skalo nudile do cer aeLkloiu 7 istem Času je vodil proti taborišču o;;ei tivni oficir dve mi trai ježki trojki.ko prič -, ;; do rezervarja elektrarne Završnico.kateri nad vasjo iioste,ugleda jo zadnji nekaj fve kateri so skočili za tam stoječi most.Ze.l so vsuli na nase od več strani in to iz t mitral jezov.Naši so s e znašli v težkem -ju.ili k i er nobenega zaklona - sama p3 m'- . naj bi po sovražnikovi volji postali y-.ro" šili ferii: OY „Tud premo.č. je bila velika «Nas je Ы 1 о 8 , s ovražnikpT p г. с e z sto о Kes i-te v naših je' samo mik - a leak o? Že zac no -J'vabì jurišati proti našim Лео z--.:;oiw naša ••• Breda«- Takoj. se jih nekaj zvali ..kar je se ost/. l'Ini vzele/ pogum o Se par puškinih strelov nam po maga ; d g sno s d srečno priplazili do'gozda ,kjer sne Lahko z o svobodne je zadiEali "i so bili že dale? proč .vko Je' sovražnik sé vedno stre 1 jal kot plVoešnel»Sovražnik je poročal da ima~ б rar t vllui• ogop e so bile njih izgube se večje .. saj resnice nj koli ne pсvedo« !.:.!. smo izgubili ene^a tevarisa0Operativnemu oficirju pa je kroglja prevrtala površnik^ruto in ."Oko,-Bana pa ni nevarna ? ker kost ni nik jer -zr.deДТрато ?da bo kmalu okreval in zopet vo -J. .11 akcije с Potok к « tie. PES Elvi Ml T RALeTEZìZE TROJIH - . Kot večkrat tuči danes na. vrsto sem ~-r4sol. stražarsko prvo mesto za nekaj ar prevžel,, Dva hrabra Tante sera' v pomoč dobil. ki ju je trdi boj za narod prekalil: Kot prvi mi oovarii je Lado bil dodan, junak у 6 mesece v že partizan,. Ilo j drugi pomočnik je Marjan bil vesel. izkušen borec ?k _ s fronte je prišel« S seboj imamo nas zvesti puškomitraijez ki trese so pred njim prav vsaki svabski pes, C-orje zverin4 ,če na nas zadene, pozdrave bo dobila ko j svinčene. Stražarji Ыаг j an 5Lad o,Potok - vsi trije., imamo v prsih močnih mož srce: Ce težke ure nas kdaj doletijo, m.oČi jeklene ne s ne zapustijo. boreča želja nasг je in bes boriti se za svobodo- G-orski e I .... Pod StoIca';i je C-run t ar i e va d or. iaČ i j а • I ep а y Ъ la hiза,z nagelji okrašena okna,čisto dvorišče j n°. drugi strani pa gospodarsko p0s3.0p.j0o T-'rcö dvajsetini leti ju zagledal tu luo sv. ta Davorinček,; rvi sin,z že štirimi križi oblo ženega očeta Davorina C-runtarja-!"alo uebqglje-I no dote je nitro zraslo v krepkega fantička« O-krogla glavica ?š op na čelo visečih, plavih laskov,veliko modro oeipto je bil Davori no o J?;, vc se ; Ije in ponos obeh Grunt ar j e v* Hitro in br^^skrhno so liu tekla otröskr le-» t a «»Prav rad je pekel s sestrico "hlebčke" .ob • ■ vodnjaku, ali sta se igrala s sultanom „Hod il je k potočkurdelal tei. jezove in postavljal $vo.je' ga konieka k vodi,da bi pil» Tako je živel do svojega šestega lete ,j?,otem se je začelo zanj drugo življenje - pričel je hoditi v šolcuKos kruha; mu je dala mati in sel je prvikrat,, ola mu je k:ialu postala drugi dor* ; jJil je nadarjen in z velikim veseljem se je v ■ čil.7 trinajstem letu jo domačo solo zaključil v,..г so doma razmere t dopuščale in ker je imel j veselje je sel naprej v šolo v Ljubljano*. Tudi i tu se je dobro izkazal» Usoda pa je hotela drugače»Gče ju vozil po j zimi na Z\-lelnici hlode in mu pri tom anočka-j lo nogo«?'otka in nati sta jokali in sta bili v volikem strahu za očeta^Očetu so odrezali nogo«, S-di te^a se je vrnil r. lad i Davorin iz Ljubi ja ne,da bi se. posvetil samo delu na kmetiji»Pre-mlad sem še,da bi sam vodil gospodarstvo,je na tihem premišljeval D-vorin«, Nastopilo je toplo pomladansko vreme9in Davorin je začel z d elom * Sp oč e tka je slo malo te : žjo,ko jo držal plug v rokah in poganjal volic » ko»Roke so mu postale žuljave.Delo mu je slo - vodno boljo od г ole in vodno z večjim veseljem-je delal »Ljubil je zemljo ,dajo nam hraneДju -bil pa je to zemljo še bolj - saj je ona naša domovinaoZemlji je posvetil vse svoj o sile lai in. živel je samo žarijo*'- "Irav po starem se je vr^el'^so or-,vi J.i Iju d-je o Divori mi j ter hvalili njegovo pi x u nos i, pravi grunt ar je bil.-z vsemi lastnostmi svojega očeta,. Tudi postaven jc b.ll y3a v. .vse j fari -ni bilo" enakegao Prišla je Vo j na o S 3 б amü'a j -s t e t ni Davorin je mnogo citai o grozodejstvih. na češkom,Poljskem in drugje^kjerkoli je nanovo zagos ocov-la hem ška kultura,.-Vocisi h kar ni mogel verjeti tomu , kar je citai .čeprav so bila poročila le drobec tistega ;, Vm so tornei s роб-jarmi jeni :i narodi-v resnici celali с ^ud i naše zemlju so je zanote io gratbezl jivomu tujcuoUspeìq mu je «Cez noe se je izpremenila zunanja oblika naše Gorenjske . Izginili so slovenski napfsi uradovalò se ju e samo še -Wemàkr„Pov&.o'd ре. el videl /elikr skupi uo nemškega vojaštva in policije,. Pretekla sta šule dva me seca,in že je zatre ре t al a vsa ore n j sica v Dob ili smo ' prvo letake: "Ustreljeni so bili• »»"Davorin je zmajal z g]p vo in s str ah oii gledal v bodočnost ..Slišal jc tuđica so nekateri ušli pred tujcem in da se skrivajo sedaj po naših gozdovih .-Pogosto je mi slil nanje с Lepega poletnega jutra se jc že navsezgodaj odpravil na Gojzdic*mo je prišel na vrh se o zre v dolino г.,Stal je nekaj časa nepremično, kar pristopi k njemu človekykakor bi zraste! iz tal*Imel je puško opri če la sta govoriti,4/ začet lai sta bila zelo nezaupna?končno pa sta se dni g drugemu popolnoma zaupala »Govorila sta dolgo dolgo...Že se je sonce nagibalo za Triglav3 ko sta si prisrčno stisnila roke o Tisto noč Davorin ni mogel zaspati,'Nepresta no je imel pred croci njegovo.Lsliko3neyrestano-se mu je zdelo,da sliši njegove bodriIne bese- de о O svobodi?cnakosti in bratstvu, inu je pravi l ' in se toliko drugega*Proti jutra jo zadremal Sonce je stalo že .visoko na nebu;.ko sc -je Davorin prebudil»Imo1 je težko glavo In delo mu ni šlo od rok»Sel. je na polja5toda kmalu:se je vrnil »Nikjer ni imel ob s tanica,, D crnac i so ga; začudeno gl e d al i 51 e s e s t r a Me t ka ga j с r a zui : e 1 a ■ Ssm ji jc prejšnji večer vse povedal^Zaupat ji j je tudi j. d a se je sam odločil s d e zapusti Дог. oMe j tka ga je prosila 5nг j jo vzame s sc.bo j .,kor. j'i je odklonil;Čoš7naj radi staršev ostane ' doma,-Ubogala ga je ..Davorin ji je tudi naročil ? ka j j vsevnaj mu pripravil. Čoz par dni stopi Davorin še pred očeta in matur«Razkrije jima svoj sklep«Solze so stopile materi v oči,a rekla ni ničesar-Tudi.• 0Q0.tr,v je ganila sinova odločnost o"Storiykar ti v'ele--:; va. vest'*5 mu pravi oče čez nekaj. casavTožko tip. bo za sinom.,vendar je bil kar ponosen na nje^o vo odločitev«. ■ - Preteklo je še nekaj dni in končno je pri -šel dan slovesa«Zvečer je bilOoLIcs^čina jc oblivala vso domači jo,ko so si podajali roke«, N1 vedel j da stiska očetovo in materino roko zad -njikrat„Sultan je zacvilil,nekje v daljavi je skovikala sova»Davorin je odšel - s težkim nahrbtnikom in puško na rami «»Postal je partizan o Minuli so štirjo meseci /mnogo gorja je coži vela dolina«: rt ve so padale vsak dan -^vsnk dan pa se je večal tudi odpor,vedno več jih je šlo ; v partizane »Pri "runt ar i e vi h. so prav k. alu občutili,da manjka pridne Davori nove ro.ee o .letka je sicer garala od zore do mraka,a Davorina ni mogla nadomestiti »Materi sc je zdravje poslušalo 5 tudi oče je obležal. Davorin se je novemu življenju hitro privadil »Cim bolj je spoznaval našo zemljo,tem bolj jo je ljubil in s tem večjim veseljem sc je bo riloBil je dober borec povsod prvi in neustrašen /Večkrat je že giocai smrti v obraz?pa šlo je miLiO njega - ni mu bilo še usojeno« l ...... Nekega jesenskega jutra so pridrveli v vas nemški automobili»Selili so in tudi Grunt ar je* ve je doletela ta usoda«Zjutraj ,ko so še spalis so začuli močno trkanje na vrata*Metka jo šla" odpirati oZagledala je surovo obraze in vodja te i tolpe zaupije nad njo;.wZ nanj. bandit je''-«.ЙЦ so ! v hišocVr^li mater iz postelje in psovali vse j j vprek«Mati ni slišala veo vel t д о„obležala je ■ negibna j zadela jo je kap,-Po hiši so razmetali , ter pobrali vse?kar je bilo kaj vro^f maüer so odvlekli pr^d hišo in jo tem pustili. Ceota je odvedel surov géstapovec in ker je te žko hodil so ga pretepali s puškinim kopitom Ыа pol mrtvega so vrgli v auto in takoj odpc •• > 1jali«Letka je klecala poleg mrtve matere in jokala «-Tod a kmalu so tudi njo ges capar ji odpeljali.. Grunt ar je v dom je ostal prazen^Materi so qo ; sto jen pogreb preskrbeli «esed j^ LKupi vencev -so pokrili njeno gomilo gomilo partizanove «•• matereоV naslednjih letakih so ljudje že Čitali г Davorin Grunt er rojen*..« je bil ustreljen o ». za materjo je sel oce^Na njegovem grobu ni bilo vencev ,,le^en rriž »katerega je nekdo j j naredil skupen grob ju bii priča novim ž rt*-I vam3ki so padle pod krvoločnostjo "nosilcev kul I ture"„ j Ostala je še Metka,ki je bila zaprta r Be - i gunjahcPo prestanem trpljenju so ji živci tal o I oslabeli5da se ji je večkrat bledlo.rri zašli- ; * sevanju je molčala^Kljub mučenju iz nje niso -izvlekli ničesar„Ostala je trdna,kakor vsi Gru ntarjevi»Dobila je deset let prisilnega dela * Obtožnica jo je dolžila.,da so doma podpirali 5 -partizanepüa so vedeli za njih skrivališča in da tega niso pri javili«Obsodbo je sprejela mir • no in dostojanstveno-čez dva dni so jo z več I drugimi z automobilom odpeljali iz Begunj„ Ma ostrem ovinku je šofer - gestapovec - ki je bil j pijan zavozil preveč na rob ceste in auto je j; zdrsel po bregu."Vsi ven",se je zadri policist, j Metka je imela srečo«Bila je ravno pri vratih, ! M». in z enim samim skokom je bila zunaj «Porabila- j je zmedo j, smukni la v grmovje in izginila« Dva dni je hodila okrog lačna in i zmueona o i Tretji dan pa je le dobila dva partizana, jima ; j povedala svojo zgodbo in ju vprašala po bratu-, Poznala sta ga in jo odvedla do njega.Vesel- je j bil Davorin svoje sestre.ilovice pa,ki mu jih "j je povedala so ga močno pretresle0Vedel je sa- i mo za očetovo smrt,ne pa za smrt matere,za se- \ litev in za njeno usodOoVse to mu je povedala,. , j Metka.Bol je bled3stiskal je ustnice^in iz ce- j lega obraza mu je žarela želja po maščevanju * j uprt na puško je stal dolgo čas? nepremičen*?! ! sti dan z Metko nista več govorila. j , Drugi dan so spletli dva venca3za oeet? in- \ mater.Zvečer sta odšla s tovariši najprej na pokopališče ,k jer počiva mati »Sneg je nalahke я nalctavaloPoložila sta venec na grob in pokiok nila.Solzo so jima tekle po licih in padale na mrzlo zemljo."Mati maščeval vaju bom",je rekel še Davorin.Prižgali so svečko in odšli o Na očetovem grobu je bilo že več venceVoNenj so jih položili domači in sorodniki postreljen nih„PoIožil ga je še Drvorin in stisnil pest v pozdrav. Tirrz in sneg prenašata Dcvorin in Metka že tretjo zimo.No govorita dosti o trpljenju - o čomu.Posebno Davorin ne.On pozna le borbo za ; domovino in lepšo bodočnost slovenskega narod. ' Niko Kovač Ivan Ivanovič - naš «Tanko jo padci,Ta pro -tre si j iva vest je 8.februarja pričel.r krožiti, od partizana do partizana,od tiste vasi ,Her j3 ( junaško umrl do njegovega rojstnega kraja- pod domačo strehOoZopet je bilo darovano mlado življenje za svobodo slovenskega naroča,za njege j vo srečnejšo in lepšo bodočnost. Trpka žalost je zadela ri-jo^bve -i.ajdraž je. Oče j ki je bil navezan nr Janka in matijki'ge je ta } ko zelo ljubila .sta ostala brez prvorojenca j Brata in sestre nimajo več svojega vodnika in j za starši prvega s уь t o Y.aic a « Tur>a je temveč ja , j da ga niso mogli spremiti na njegovi zadnji po i ti O Toda te dom ju dom rjunakov!7 njej matere ne povijajo mehkužnetemveč borce„Bolečina Jan 1 kove matere je bolečina n jegove babice .L6.iost~ bratov in sestric je žalost očetova,kateremu .. i so brata Poldeta ustrelili on Juaenburškem upo ru in ni mogel na nj.gov pogreb?kakor ne na po greb sinp Janka«.Vendor je tudi 'Foldetov spomin zablešeal v sijajUjkar še z večjo gotovostjo -pričakujemo za Jankovegaa Ivan Ivanovič so je rodil 24«maja 1921. po dokončani osnovni šoli ,v kateri je kazal veliko nadarjenost, je obiskoval šu zadružno'eolo , ter se kasneje tudi kot zadružnik udejst- voval.bil je sin kmeta in dobro je poznal vso. trpljenje in skrb za obstanek tega izkoriščane ga stanu« л velikim zanimanjjm je študiral soci alno gospodarstvo in se zanj navdušil ob spoznanju krivic,ki jih je delovnemu ljudstvu do -prinašalo kapitalistično izkoriščanjc. Takoj ob razpadu Jugoslavije jo postal pristaš Oi' in kmalu pričel sodelovati s partizani Vzpostavljal je zveze in partizanstvu služil z | vso vnemo.Neustrašeno jo prestajal vse nevarno I sti in trpijenje,ki je bilo delež vse družine, kar ga ni prav nič potrloeicò je najmlajši brat j • l odšel v partizane,je selitev zadela tudi njegc-! in družino,Toda znašli so so in so t emu izogni li«Od tedaj Ivan Ivanovič ni šel več v dolino-vstopil je v partizane«bilo je ti meseca maja, j 1943.Svo jo delavnost je še povečal ^Ne-ka j Časa ! je bil v četi,nr.to na je kot ZKM-oveC orga-nizatorno deloval "med mladino^Predan nalcgi j) i žel lepe uspehe in prijetno se je bilo srečati z njim ,ki je bil ves navdušen in ponosen mladinski organizator. Sovražnik mu je zavratno uničil mlado živ -ljenje.V lotih polnih idealov je preminul.Toda kljub zgodnji mladosti si je že zgradil dela y j ki bodo še dolgo spominjala nanj ».Vsem svojcem-in nam ostalimski smo ga imeli radi in cenili, pa je postavil sebe v trajen spomin in zatrdno smo uverjeni9da bo napočil čas.ko bo njegova -žrtev poveljčana med heroje,ki umirrjo Za svobodo ,enakost in bratstvo* Janiz Šolar v '. ; ßadla "ой /ovarisu Končana'žima je zato ,koncr.n je Loj ki izkrvavel si tu,tovariš dragi moj. Ker ljubil dom si svoj in rod, si bil "bandit" mre mati v lagerju,je sestra šla pred zid. Ami ostali smo, zgubi li nismo nad, svobode naše ni,brez naših zdaj granat; daleč vzhod je,daljo se zapad. T ' / ... i Žirovnik I. I.btl. naOsohlkn Tenka plast svežega snega je pokrila zemlja V tihoto noči"odmevajo koraki partizanov. Na mestu smo.Го zboru poležejo trudni tovariši po skednju in v hiši.Vse spi,samo straža in dežur ni čuvajo spece tovariše. АО se je i>areuil dan, je bila že vsa četa po konci«Danes je treba posebne pozornosti»Sleci-v svežem snegu nas izdajajo in privabljajo Mem ce za nami® Okrog pol desetih dopoldne je •Tihi tel str a žar , ter .javil komandantu ,d a se bi ji za j o našemu taborišču Гете!.Jakoj se je glasilo povelje za odhod„četa se je razdelila v d/e koloni.Ena je odšla takoj na položaje,druga pa je krenila s komoro okoli Osojnika proti G-ovekar ju.Nemci ,ki eo bili oddaljeni le še kakih loo m,so te opazili in začeli streljati nanje.Najpreje je padlo nei:al posamičnih strelov iz nemskin pušk . ITeša prva kolona pa je med tem prispela na pr~ vi rob>ki je nudil ugoden položajcOglasi^a se je Džurotcva"Breda",ki je odvrnila pozornost— I\Te,:ic e v od umikajoče se komore .Počasi so se začeli umikati naši borci na nove položa je ^streljajoč neprestano .a sovražnika. ''Nemci- so nan za. hrbtom" ,zaupi je tedaj tov0 lir javel j .lies se je pokazalo za nami nekaj ?va~ bov,ki so bili od nas oddaljeni le re nekaj me trov.Kaicor bi trenil,se obrne tov «.Vojko s svojo zbro.jevko in spusti rafal med nje.Nemci so takoj izginil} ,ne da bi oddali strel na nas. Že smo preko nekaj robov .pred nami je strmi na kakih 5oi Po zledeneli zemlji9pokriti s sve žim snegom,je bilo nemogoče priti naprej.Mekaj tovarišev je že zdrselo v grapo. "Naprej k cerkvi",zakliče komandant.Za vsako ceno je treba priti na vrh k cerkvi,da ne pridejo tja prej Svabi .Strel i anje je nekoliko- % t j pojenjalo.Opiraje se na puški,stopata komandir j čete Dušan in komandant Tomaž uroti vrhu « Z e s ta na vrhu in za njima še en puškar-Takoj so opa- j žili Nemce,ki so obkolili Koštovčevo kmetijo i j in jo požigali .Streli iz pušk,naših treh pus - ? karjev,ki so zavzeli strni Osojnik,so razkropi li Nemce od kmeti je.Obrnili so se proti vrhu r hoteč ga zavzeti.Med neprestanim reglanjem stro J jnic in pokanjem mišk se cuje udarjanje sovraž f nega mi nome t a -.Neme i hočejo zavzeti Osojnik« Od i vseh strani pritiska sovražnik.Pol ure sr> odbi jall naši trije branitelji vse sovražne napade i ^edaj pa so opazili pomoč ter še bolj poprijé- f li. "k je so v'vab i n, j e prisopihajoč na vrh zavpil mi traijezec Džuro , k cerkvi.že jih je opazil-in že se žacu je'naša''bredaTt."a njim' je prišel še .Vojko z zbrojevko.Nabralo se je kakih 15to varieev pri cerkvi.Kaši borci so razširjali po ložaj,ter si zavarovali hrbet. Oddelek druge čete je hitel s svojim tovari sen na pomoč,a je prišel prepozno-Nemci so se po dveurnem boju. začeli umikati. Utihnili so streli in naši borci so neprema gani veselo odšli. PARTIZANI ORFDO. Črtomir I.btl. V dolgi verigi gredo .temne postave čez goro, temne postave skoz noč, Nikjer se ne ustavijo ti ljudje, kar naprej gredo in molče in vsi se resno drže. Daleč da kaznujejo da maščujejo jih pelje pot to noč, greh /vnebovpi joč, jok,ki se dvigr. iz koč Gre dop art i z ani,n aš a mo č, gredo da maščujejo narod zvest da vsem zločincem izprašajo vest. Boris FD NAS HOV IN NAS BEG' Gcnars:sredi Furlani j-e eeveru ga obkroža jo vitki,ostri -Dolomiti ski se še kopÜjo v suga in ledu in leskece-jp v soncu.Potem Montaž , širok in ogromen-?e bolj proti vzhodu se raz -prostira jo angart ,r.Iartul jkova skupina in lok-Julijskih Alp,ki se izgublja na jugu v hribe in PTiöe. Spreda j pred njimi s n ( orišk°- brda ,ki -se iz valo\ it osti prut api j a j o v r-vni.no - Für lani jo.Na jugu in Napadu je samr ravnina , kot da ni nik jer konca ъът~ travnikom.,vas icn ,njivam in e с i pre s.ria $ ko t da na obe strani ;re v brezo a*l j -Le nebo,ki je na jugu tako s/vetlo p avoяkot da je zrcalo mor ja,tä a slutiti bl.jižino. nr< è:ega Jadrana«. Kako le s >/y pri rod a , p osebno ke * è ut i š bi j i ži -no svoje zemijer,b° яе "ti zdi,d>; v bij i zn j ih hi šah živi nrša beseda ,vo je slov nsk:1 duh in bije naše srce» Oh da,lepo je in vse tako domače.Zdi se ti da je sovražnik hotel3da te postavi v oljižino domovini ; da domovino jle'daš, с; a hrepeni š no njqj š^ bol j,da bo bolečina se več ja,ko jo vidi ske zi ograjo :> ' gosto prepredenih žic,s stražar jem-V ospredju «Zdi se ti ,kot da stražar z nasaje -1-nim bajonetom in nabito puško čaka,da bi se kdo od mas pognal in skušal razbiti te vezi 3 sa dio da bi mu smel uničiti življenje. Bilo je leta 19-42 spomladi .Skupina mladih i interniraneev je bila v pogovoru."Poglej ,Ivo je pa le uspel,niso ga ujeli kakor nas,ni jim padel v zanko ,kakor mi „Edini od nas erra js üih% je Vzkliknil Drago.Bili smo vsi mornarji,ofi -cir ji, dobri tovariši ra edino ..on je storil svo jo dolžnost rmi pa smo čakali Л-raV nam je I У zu da ga je bolelo,ko je to govoril.Zbodlo « i je nas vse»Tudi mi moramo ven,moramo k Ivu,med naše tovariše partizane.Toda kako?Preko žic?To i ni mogo.če ,bilo bi žrtvovanje zastonj „Stražar ji j so posejani preveč na gosto,saj je vsakih 30 m j hišica,na oglih pa stolpi z žarometi in mitraljezi.S i) re var o ?P remai o nas je naših v tem ta~ ) borišču,živimo skupaj z mnogimi izdajalci - be lo in plavo gardisti с Koristilo bi nam samo nekaj novega in nena- i vadnega*"Veste kaj",je vzkliknil Leo5"tistale~ j prazna baraka je bij i zu žice,travnik je tam, - j skopijimo rov.Iz barake ga kopljimo pod žico , j naprej pod stražarsko stezo v njivo,ki se kop-- j lje v rži.Naredimo načrt «/priaravimo se."Spreje ( j to. " ; Dr igi dan zjutraj,ko se drugi krpali znanja * na predavanju,smo se mi splazili v barako.No - J sila je številko XIII«Nesrečna je, je nekdo re- i kel3ne bo se nam dobro izteklo.Mi pa smo kljub ( temu vstopili in prijeli za delo.Prenesli smo, j orodja lesenih "dvonadstropnih" postelj - po -gradov;očistili smo pod„Leo - naš gangster -je že krivil deske na podu.zaškripalo je.Naše roke so zagrabile celo podno ploskev in jo vzdig .nile.Pol metra ližje pod nami so b^la travnata tla.Sergi j,naš dolgi letalec,je že držal v roki lesen količek in z njim udarjal ter zabadal v strnj3ne grive vNi šlo in ni šlo.Vsi poredu - j smo pre jeli,.si poredu le alu opustili,vsi znoj j ni in utrujeni« f Spogledali smo se in iz oči smo si brali za j skrbijenost«Spet nas je rešil Leo.Njegovo bi -stro oko je zapazilo v neki zaklenjeni shrambi j poleg taboriščne bolnice staro lopato in železen drog.Ponoči se je splazil iz naše barake - i do shrambe^prenesel oboje,čeprav je stražar stal le nekaj metrov proč« Drugo jutro smo pričeli z novim orodjem in ; i z novo moč jo «.Delo nam je šlo dobro od rok »Prvi J j dan smo skopali toliko,kolikor smo morali vglo ! globino.Bili sme 8 m globoko„Ko je padel mrak, ! j smo zadovoljni zapuščali delo.Spet smo zaprli-. \ Spet smo zaprli vhod„Postavili postelje na nji novo mesto in odšli v barake„Po umivanju,smo ss razpršili na vse streni,ter prihajali posamično in nO opaženo med ostale tovariše t.Da bi prikrili naše delo pred ostalimi, in obdržali name ro pobegniti v tajnosti^se zunaj sploh nismo т več sesta j ali , ampak je vsak izr.ed nas iskal au go družbo iл če je bilo potreb, o tudi zabav Ijali čjig na drugega, Tako je bilo sec. .j vsak dan г Z jutra j po zboru /štetje po imenih v taborikje vr -sil italijanski službujoči ofiej.r/, smo se razpršili in malu nato znašli v naši delavnici Razdelili smo se na dve skupini,prva je vršila obveščevalno službo zunaj na travniku,v bi ji zi hi barabe«Eden od njih je cele ог bal pri vra -tih ob vhodu v taborišče z nalogo, d a vsako spre membo ta.' .oj sporoči «.Cni .ki so ležali v travi , so se sončili in glasno razgovarjaJi,da se je šum kopanja rove izgubil v njihovem živžavu* Skupina kopačev se je zaprla v oarako in ped streho postavila opazovalca,ki je pazil nc vsak stražarjev gib„Ta opazovalec je imel pri-roki stikalo za električno svetilko v rovu/ele ktrifikacijo je izvedel t ov ,, Dгago/.k ate г г je -bila postavljena tik ob prvem, kopalcu na s kraj nem delu rov a eiüco je stražar korakal proti zemljišču nad mvem-je opazovalec ugasnil luč in v rovu je zavladal p opol en raj r«. Roke kopačev s; obstale,telesa so o ole žal a mirno brez šuma in še dihanje se je pritajevalo.V rovu je odmeval enakomerni korak stražarja,se ojačeval,da smo spoznali njegovo bijižanje,počasi spet pojemal in utihnil,Tedaj se je že luč prižgala,roke so se spet oprijele deščic,železni drog tam spredaj je nanovo udarjal ob prod,ki se je posipal da je kar bobnelo«Telesa so se znojila od giba nja in napora.Šlo je kot na tekočem traku v to varni.Udarjanje železnega droga,hresčanje ре ~ ska in kamen ja,ki smo ga z deščicami potiskali do vhoda,dviganje izkopanega materijala iz luknje na pod in poravnavanje tega pod dvignjene deske "bnračnega ped a,vse to je ustvarjalo pe ~ sem dela,aelodije naših neuklonljivih duš - pe- j sem našega prepričanja in volje de corbe„ Bili I smo seгtrad алi,da so nam ob delu drastala tele j sa in se ;rtelo v glavah.ee sr.fo usta j .üi iz klopi г li postelj ,vsi obneraoglfv vene e.r nismo ••■• hoteli popustiti dela j čeprav eö -mnogemu pri nje odpovedale telesno moči .-.Hoteli smo v-n v j svobodo, v borbo proti zločincem fasi stesa,prò j ti tlaoiteljcm,katerih petэ smo tàko zelo ob- j čut j lj u Dolžino rova smo morili vsak drn»Skupini sta j medsebojno tekmovali 3katera bc izkopala.- več I pmalu smo umerili 20 m. Ob tej ugoUovj tv j io j naša srca prevzelo nepopisno'vesel jo,kajti iz- ! računali smo,da skrajni konec rova ni več zno- j traj žične ovire«Čestitali smo si k svobodi * j Vsak izmed nas je zlezel prav do konca rova in j tako i ' 0£з3. reci : "Bil sem na svobodi,zunaj žičnih ograj." Cd tedaj smo s smehom opazovali te nerodne-vojake,oficirje in komandanta,ki so tako sano-, zavestno hodili rjreko našega "ruduikri" ,ne da M slutili,kaj jim pripravijamo^Pcfeebno scio so trne jal.i sitnemu "nosonji"/najboij osovraženemu i-talijanskomu oficirju/ in odločili,da bomo prav j njemu"skuhali казоУ : Delo sr.:o podvojili •^.di dolžene rova so se j povečale tüdi težave /pričelo je primanjkovati-zraka .'Prvi, ki je oblikoval in vrtal rov z žele znim drogom je po desetih mi rut ali moral biti -z ome n j an. Ko j o prišel i z rova, j e bi 1 ves moke i kakor da bi ga vzel iz pamз kopeli,tožko jo'di hal in j skal svežega zrake.»Bil je zelo utrujen. Nato smo morali 10 minut čakati,,da se je zrak-v rovu obnovil,ter nam omogočil dalnjih 10 minut kopanjасTo izmenjavanje nam je povzročalo^ velike skrbi «/kudi zanj smo našli rešitev. Naš geodet je izdelal načrt za zračenje .Poiskali 5 smo si tanke cevi ?ter prebili strop rova do po vršja zemlje in zraka nam ni več primanjkovalo» Zopet je delo šlo nemoteno od rok.Udarjalo Me, 1 brnelo in šunelo. Tudi rudniško nesrečo smo doživeli,pri keto ri bi nas skoro posulo.Bil i srao vsi poglobijo-ni v delo. in nizki .obok rova,ki je nerodno visel nad nari nan ni povzročal skrbi.:.cd kopa -čem in prvim metalcem proda pa sc je iz oboka, nenadoma odtrgala debela -last materijala, ki je na : ah pritisnila oba "tovariša k tlomerrej-šnji dan je deževalo,ter premočilo zc-.ljo in prod in povzročilo posip.luč na jc izginila v kupu in v trenutku,ko jc zabobnelo nas je obje la t oma.Utihni li smo in promišljali kaj bi. Teda j pa je tov.Sava. od iz. to? a. zauoil: "Leo,Sorgi j zasuta-rošujmo jih-vsvk vre od s^be!,rUtis-nili smo prsic v deščico in z vso zagrizenostjo pričeli hiteti,da jo predi pričel teči kot veda iz vodovodno cevi pod nasi:, i golimi nogami... i -hče ni spregovoril besede .s-r.o h j "Gel i : .^.o.Zno j jc tekel iz o"brazr cd prod, e hi : ri;. L ßi'ci -sestradanih in izsušonih toles.Pri srcu n^j ju bilo tesno,kakor more biti lo tistemu>ki se bo ji j d a bo izgubil svoje na j dr a/, jo. Tc s t- bili tre nutki tesnobo,ki so se soaja.l. z rahlim u. cm v uspeh našega reševarja... rva s re с пае je ob j la.Tov.Sava. je začutil Sergi jovc pete. o a j sno podali t > vest je že sledila erugr. šo bolj vesela: "Sergi j še diha".Potom je Sava še nekaj -krat podrgnil pro* iz Sorgijevog- hrbta in žeta izvlekel glavo,ki jc bij a stisnjena ed reke «Izvlekli sme ga proč in obsijal nas je za -rek električne luči»Leo jo ležal še v zelo majhnem prostoru z zasutimi nogami ,dočim i .u je -bil gornji del telesa svoboden.! rimanjkovalo -mu je zraka in zelo težka je dihal;"Ti,to jepa še nevarno,da nas niso pcdsuli belogardisti, " je zarenčal med ter. ko smo mi vlekli pes<_k iz nj£ga,ga zgrabili za nogo in že je frčal iz ro va.Na mah jo izginil pri izhodu,kjcr so ga čakali rezervisti in zdravnik.Sergi j in Leo sta malo poležala,pretipali s: v:- jima kosti ,pa je bilo vse dobro."0,sedaj gremo nazaj,danes bomo nakopali na j več, sa j se nam. še samo dela," je rekel spet nas Leo."Gremo nazaj" , je ponovno za hteval.Mi pa nismo bili več ta dan zmožni dela ti.Poke so se паи tresle od utrujenosti in iz j obrazov smo si brali onemoglost.Tisto popoldne smo počivali o življenje v taborišču,okrog barako jo teklo naprej«Fihee ni vedel za nase aelo in niti ma- j 10 niso slutili>da pripravljamo beg„Vsak dan -so potekali zbori,bila so prcrivanjr pred kotli .predavanja in izprohcdi po czkcm krogu« To j so'je vleklo dan za dnem. j Po treh tednih našega dela so nas iznmadi- \ 11 Italijani.Pričeli so postavljati kole za ži čno oviro,da bi odvojili našo taborišče od barak,k jer smo kopali rov.Napeli smo vso sile,da jih prehitimo.Zmedo je povečal obisk komandanta taborišča,ki se jo iznenada pripeljal k ndm na pregled.Že se je bljižal naši baraki,kjer je I bilo delo v polnem boku.Obveščevalec v taborišču jo bil iznenađen.Iz te zagato nas je rešil eden naših "rezervistov",l:i je udaril po leseni steni.Tovariš pri stikalu je zrslutil never i nest,luč je zanihala,se ugaševala in prižigala. Znak za alarm!7 istem trenutku smo popustilido ! lc , eskakali smo iz rova,vse poskrili in luk -njo'pokrili s podno ploskvi jo,nato pa polegli-po pesteljah kot da зрДто in počivamo»Pri od -prtih vratih pa je že stal italijanski koman -с nt in zvodrvo pomolil svoj aristokratski nos v barako.Nekaj'časa je postal,pomahal z jahalno paličico,kakor je imel navado,popravil pipo in samozavestno odšel s svojim spremstvom na -pre j.Oddahnili smo se,spet smo imeli srečo. V prihodnji noči je naše delo tako napredovalo, d a smo dosegli,zemeljsko površino.Za poiz kus,do kam smo prišli smo potisnili skozi ozko luknjo dolgo palico in iz barake opazovali oddal jenost.Zaskrbelo nas je.Palica je nihala ko maj 3 m za stražarjevim hrbtom,šele ob začetku njive.Občutili smo,da bo beg skozi to luknjo -nevaren podvig. , v II * Naš beg. Prišel je dan odločitve. Opazovali smo stražarja pred žice.D zd- vr-lo. se nam je,kot da vse ve in prikriva p re Л i • 1 da bi nas zvabil v past0Njegov pogled,hojn, vse na njen se nam je zdelo izumotniösno in ur i v al o misel, d a nam je zanika паз t avl j. n? .. T1 bö u ki I so nam razjedali, trdnost in zarili "1 j с v '.ili duš ah o Veliko smo so rogova:- ja : i Л'loa h j 1 •• c: • ou ločili ,da nas Ъо pet krenilo na pot ,kc t prođh • niča in bomo pripravili pot v s ; jü< mc/;el na kratek razgovor z ostalimi to - j vr.iist pod j tolp žarometov .mb\ pa veseli,da bo-izginil' .n bomo mogli lokalu kot krti iz lukenj proti n j i vj. :r с 115 а ч. s cm s e p с t L o a i "1- r i p r av j. t o s e ,. s e d a j j bo čas,?.. opnil sera riapre j ,šepe j je iz&Lnil v - i gl . Ъ5 ni rovu.Pri'&akc val sem dogovorjen znak z j žrrnico,ki so mora zasvetiti rnom oznaniti, dr. I jo prosta pot?ter nas pozvati na skok v svobo- • do ! a ad orna je zašumelo,čul sem bobnenje . trk - i Ijan.io kamenja in oumenje peska.Vse so je tre- j slo.. nTc Lahi rùorajo cuti" .sem si de j a3.. "Sava je odšel",je šepnil Lojze."Sava je zunaj»" Luč še gori,napre j»Sedaj je na vrsti Sergi j.Sune -nje;ki ga "jo oovzrpča.lo Sergi jcvo plezanje seje širilo in jačalo.Nenadoma je kot odsekano -vse utihnilo.Zaslišal sen topot hitre hoje,ki, se je bijižal.Trra,tran,tron,je bobnelo po rovu, kot da zunaj toko.In več jih nora biti.Udar ci korakov se- nešajo,upada jo ed.ün v drugega,ču je se žvenket orožja*"Izgubijeni smo."Savo se-zapazili in teko za njin,mi je širilo v glavo. Fritisnil sem se cb steno,kot noj sem zavil gJavo med roke.Ležal scia neprimične k- t pribit, Znoj sem občutil na rokah,k jer mi je počivalo, čelo.Ta znoj je bil strah,občutek ne:.u 5i ,ki pa je i zginil. Zgrabil seri nahrbtnik in rrijel - «-zebmi.Čakal se. i.Pognal so bcm nazaj in. izginil v temo,če nas bod napadli. Koraki so bili Se čisto bijizu-Sedaj b dr -planili na nas in nnmet^li na nas "ч iìb,']r; n->s-uničiji).Nad nami so.Ubogi Ser0ij - prvi je,ped luknje pri izhodu leži .-Čuj ,hite naprej ! Od legik jo - Nismo izdani,niti opaženi.To je bila le я pfttrcla^na nočnem obhedu okeli taborišča. Luč je spet zagorela.Drugič bobnenje in šumenje peskalsergija ni!Že se plazi Drago pr .ti izhodujZabobnel ) je in zašumelo.Lojz-tove noge so se slednjič umaknile izpod nojih ri>k«Zar;le-dal sen luč,ki je brlela ob strani.Lojze je — vstal in luknja,ki se jc belila nad glavama je potemnela ter . spojila z revem.Za hip se jo-spet posvetilo, Lojzu se je providn. sklenil na zaj in obseeel nepremične .Kaj neki je?Prst mije položil na usta,kajti stražar je stal par m od luknje in gledal v noč.Leo ga ni zapazil in ni mnogo manjkale,pa bi Lojze prilezel v ; ro -stost pod stražarjeve noge. Čez par minut je spet pomolil glavo k t krt iz luknje,nato dvignil roke in njegovo široko-telo je v zvijanju izginilo med ropotom. Ostal sen san.- Luč je še vedno brlela ob -mojen boku.Nad nenoj je bila odprtina,malo' več ja kot glava.Trava se je v svetlobi žarometa -lesketala in lahen veter jo je sklanjal nad lu ICniOelZ nad njo je bile nobo vso os^jrno z zve zämi.Lepe, noč, zdelo se ni je kot da je luna , toliko je ilo svetlobe.Tov.a ta je prihajala 'iz -ro: o tov. revidno sen p stisnil :;Lavo skozi in zveda-V po ;ledal naokoli.Ž rr< .eta sta sipala iz obeh stolpov žarke,ki so se ;;asli z-i. zoni j i ob žici vsej lesketajoči .Stražar ja ivi bil bij i'zu .Po -če; nil ser et in etisnil nahrbtnik na; rej , s komolci sen se r.vrl na- rušo in se pobegnil iz rova. L nahrbtnikom v zobeh e en se : lazi?, pc trn vi do njive .Por. ac,al sen sé s komolci ,kc ) eni in prsti.Travnik je ostal za r.c....o j ,privlekel sen se v njive,nato • a ; reke nje dokler ničen č^se ,el rvega ;ma ob katerega se.i so pritisnil.. Obrisal sen znoj,ki ni je tekel iz čela in take j hitel dalje. V 1 Ijižnje:.. gozdiču ss a ..el L j zet a in Dia ga. 0V jeli s: o se, vsi rei.očeni j n razburjeni.. Kje sta Sava in Sergij? Ujih ni bilo.Izginilasta in la sv >?j t.'Заj s. o bili tukaj d vo rje? i. enóer,ni Časa! e sne: o čakati tako 11 ji zu tal ri. .Ča, hiti - ! 0 : j ali' smo na.ee stvari,se zuli č vije in hiteli preko njiv,gezüicev in : otokov.Taborišče je izginjale za ::a' i , obdano, s svetli] i pasovi žarometovjneledije itali janskih fuU ci so jih brezskrbno prepevali naši stre arji,se se gubile v ozadju.Jutri vi ne v oste več peli,n.eli boste cas za . reniel ;'avan je" je Г>е: nil ^Lo jze kiteč preko ф ..evja in -re grej.Drage in jaz sva boseJe sprejela s snehon polnin } onòsa in začovoljstvn.";.ivela svoboda" .srio vzkliknili vsi trije in hiteli,hi teli. /Le n .dal ju je/ Sava J),fs.ve /з itosi Lepe,svetla mesečna noč.boline in hri' e ob-i live mesečine»Vse je nimo-niK j< г nekega šuma. j Iz hriba navzdol se spušča si', i '.. ne. rtizeuov. Sama s svojini misi Ini ko^akai \ t tovariši, Vse vriska v meni in že v napr* j s*? voselimdo la,ki pričakuje oje tovari ^ in ,em na cilj m, kamor smo namen je ni.fic a p< t -g v je .ovečiri-i med drevjem,le sem in tja pridemo na raje,oci-; ..oder so lepi raza'e 1 : o dolini.Takrat še :a-! iekri v mojih oceh. i- ,iedem grič,ob kz r.re*'a -vznožju stoji hiša,ki i je kljub ve.mu ?clo , \ zelo draga. Vse mo - .irli so v:' tebi iona.lei зс mi , i da ta vidim cleg sebe,kako se ..i r i: üiaä in iz tvojih oci čita- odpuščan э>7 njih ni več -strahu,storjo. etJr. ti z . 't:.i odhodom ,one nič več r.e obtokuj,ejo moje nei zkre n'osti dr t^.be --pred i .o jim odhodom.pozabi jene in odpu; čerio je j vse,l:er sedaj ves in m ur.es ,dr r iser: o£ la ra. i vneti drugače, "o ser; nor:Л slediti klicu svo-i joga srca. Korakaj o Čez not t. V oz-uju se vidijo vrhovi \ p.ì an in - nas cilj,proti Patire .u hi t ir o. Vse je nimo.Ldi se mi,.;akor bi že vse spalo, a ven -баг ne. о gori v nekntf rìh ni^eh luč. ,o: ve , i i orda kleči tam ,>red razpelom Kriranega mati , katere sinovi ce bore za svobodo in sklepa v vroči molitvi svoje žuljave roke,ter prosi Boga za njih srečne vrnitev ob svobodi .Njena, vera v svobodo slovenskega naroda je trdna - one. ne dvoril.Toda ni se ne ustavljeno - hitimo i.a-prs j oVedno bližje cilju smo. Samo dvajset minut in bila bi pri tebi mana j Gotovo še ne spis.Horda slutiš bližino svoje -hčerke, ki je čutila, dolžno s t, d a odide od clona, t ja,k jer lahko s svoji... delom doprinese vsajči sto majhen del za. našo stvar.Samo dvajset mi -nut, a v с u;cr ne n< r:n do a, ker —' ~ pot pe- Ije v drugo smer »Vesele, bi b:\la svidenja s te,-boj.coda ni mogoče*Ne žalostin se vsled tega , i leer v enačaj zahteva od nas čas. v katerem živi- ! no. a e je tihome ujo jo so le rasi hitri koraki, J ter z daljave sopihajo lokomotive. milila' ie noè .Ustavi ti se normo in počaka- j ti noei.3neg naie tava Čez dan - aobro ped ga • jo p-e lo * Z mrakom je tudi snežiti prenehalo»Po ! ća: o òe nekoj j. ko, da luci po hi .šah ugas ..e jo - t in zopet krenemo nrprej.V : ri iomi razdalji,tj ho.črug za drugim vsak svojim mislim vdan hiti j no vso noe.Visoko v gorah smo,ko se jo zdanilo j - n ; cilja - daleč proč od tebe .nomacela jc rnogo.vso svoje misli moram imeti zbrano pri delu./'ato le ponoči,kc že vse lež? in .то i in se:- čisto rama.. t ole te k tebi io je .mieli ; vse hvaležne za r azurne var je de j:x .ja Tvoje hčerke«, Črtomir I.btlo i.'JINJ STRATTA HOC .'L V СНЫЕ ЗЖШЗ KRILI •. tn>.nj strašna noč je v črno .zemlje krili, kot se pod svetlim soncem sužni dnovib" Idiou pradedev pozni so -sinovi, odzvali so v viharjev temnih sili. Zemlje tirani so se polastili, ogabn.1.,krvoločni kot volkovi , vendar sinovom naš in njih okovi ponosnih tilnikov niso uklonili. Za bedno hlapčevanje preponosni, prezirajo življenje sužno,smrti so ne boj i j: ;v borbi neizprosni, dad omo v i n i ,mat ori p o t rt i , svobodo,vragu udar pogubonosni dajo - pogledi vsi v on cilj so uprti. Ffjhlli ziro!i то : Bataljon je nastopil pokret.Naš kci.andr.nt -Tomaž ga je vodil.Pcdali smo se ргч>ко Save in obkolili Smlednik. Vso priprave zа najboljšo i zvedbo mobilizacije so bilo izvrsoro. 7snk" pa troia j9 imela skupini hišnih številk z osobni 1 mi podatki stanovalcev,ki jih imamo mobilizira ti. Določili smo tudi zborno mesto, ter so raz šli, da izvršimo povelja. Tu in tam s so nnm-vrata hitro odprla, drugod mal< pt časnije, vendar sme povsod uspeli. Novomobilizironcuv jo bilo na zbornem mostu vedno več in patirle, ki so svojo nal ž^ pravile,so so vračale. Svabi, ki imajc tu svo jo postojanko, se niso pokazali. Med novomobiliziranoi jo bil navdušenje , le nekateri so vpraševali, zak^j je ta ali oni še ostal doma2Naš komandant „o to zaslišal. Po zanimal se je in i zvedel:v hiši pri cerkvi je doma...pa ni mobiliziran. Naš komandant tov.Tomaž je zgrajen partizan, mnogo junaštev, ki jih jo zvršil, mu je prido bilo velik ugled. Izje г no dovoljuje ne sebi , ne drugim. Zato ga je tudi iz] ovce г.: biliziran ca dvignila. G tovarišem iz terena so srn napo ti proti cerkvi. Tnm se mu je terenec oddaljil in pustil komandanta čakati. Toda tov.Tomaž ni dolgo miroval. "Saj sem pri cerkvi in pravok-imam v hiši pri cerkvi." Ali je ta hiša spodaj ali zgoraj pri cerkvi, se komandant ni izprrše val,temveč se napotil k eni izmed obeh.F orkana hišna vrata: "Odprite,tu smo partizanil Narodnoosvobodilna vojska mobilizira." V hiši se ni nič premaknilo.Čez nekaj časa potrka tovariš komandant še enkrat na hišna vrata in po 1r n- vi cklio.Zi-et zamanj • Tede j udari v vrata z ; uškini.i kopiti:.: in na vs^ glas okliče mobilizacijo. V tišini, ki je Zvpct nastala, zasliši slalcten glas terenca, ki ga opozarja na nevar nst, ki Y'u у reti. k( r. s t с j i red ..vabsko orož nisko pc stajo*. Tv v, k: v. andari t vzrne iz žepa sve tiljk. , pcsveti nad vrata in po zgradbi ber ugotovi, da je resnica. Za; azil je namreč napi sna desko in na njej prebral "Gend arme ri epos ten I'lödnig." Ca j hočeš si je mislil " kdor ne dela ne zgreši w', in se na: etiJ v smeri od koder jo prihajal svarilni glas. 'rrnila sta se, na zborne r.esto. Med nove:..obj. liziranci in- У..-rci je bilo io ne: c^yce zatajiti ta posljednji mobilizacijski : •. ziv, po katc re. bi Smlednicani vzeli zenä altieri jo s sevo j. S: aha in navdušenja ni hotelo biti konec, še p'etem ne, ke se je rataljon že vračal. Tov«. a oma ž pa tudi tega dogodka ne bo tako k: :£lu pv> zabil. ; . .._ Л- teU - С, I T A T i! L J E 11 ! /p > Teb imo vao 1: sodelovanj: ; /i narem gla-.si: u .1/0;- i e u j te v n'jem i" a o olujte z ardi, i larke o', il ja j te na irò a pntin.l odsek -G. C. Do/aa и2 jao s v g p. A Hj Ш/ШШШШШШШМЙ Ljubo A. Kržišrr k 'bfaški 172 /::olit jj.roglad SVETOVNA SITUACIJ A» Vojaški pregled. Vzhodno bojišče: Z 20 streli iz 22': tO"4)v je bilo v I askvi oznanjeno povolno uničenje lOna: škili divizij, ki so bilo obkoljene v severnej -delu Dnjeprovega kolena. pri ara, e: "Sta -lingradu" so I Tene i izgubili o'.; rog :irt - vih in okrog 19.eoo ujetih,. Veliko • э jih jo naredilo s^nomor. Poleg toßa ?. so Rusi uničili ali zaplenili veo konrleten materijal teh uničenih divizi j.Iz obroča se je posrečilo uiti z avi joni okrog S.eoo nemškim višjim oficir jei , kateri so bili odlikovano с Л Hitlerja. To je bila tista armaöa, o kateri ^o IJemci ] oroča li, da se je prelila iz obroča. Po zavzetju važnega oporišča Lube na Reveres sektorju fronte, je Stalin objavil v svo -jem povelju \ adec vezne Vaze Starajo Rusa. To mesto je bile zelc utrjeno in so ga Пенс i drža li dve in pol leti. IstoČaanj je Rdeča armaäa-zavzela železniško križišče Y'imsk na zahodni o bali Ilnenskega jezera, nadalje važno železniško križišče Dno, ki leži na sredi poti med Staraja Rusa in Pskovom, ter Holm južno od Sta raja Rusa. Tuje prodrla Rdeča armada na 150 km široki fronti 2 roti betonski, od katere je sedaj odda ljena še 50 lai in stoji pred vrati Cstrova,fòko va in Narve. Napredovanje je bilo zabeleženo tad i na pod reč ju Vitebska in Pogačev», V Ukrajini so fusi po zavzetju Krivoj Boga-započeli ofenzivo na бос kri ' iroki fronti od Tarnopola do Črnega mòrja.-Kusi tu z veliko na glico prodirajo roti Bukovini in Besarabiji , cd katere so oddal jei.i le še 5c km. V tej of en živi so Rusi osvobodili na tisoč* krajev, med njimi važna mesta Berislav, Kerson, Uman itd« Z zavzetjem Vclčiska južnovzhodno od j?Krnopol,a so Rusi presekali važno železniško progo Varša ; va - Odesa. Po zavzetju Or. j verona so ruske tra ре v • širini loo km prekoračile reko Bug in se ! hitro bližajo, ter že ogrožavajo važno mesto -Siobedka ob progi Oaesa - Lvov. Vzhodno od Nikolajeva je obkeljenih veс nemških divizij.Sna je bila pri poizkusu, da se prebije iz obroča, uničena. Ostale so Rusi razdelili na več delov in bodo v kratkem uničene. ./a položaj, v katerer.se nahaja no:, ska arri a da v Ukrajini, Je nemški general Đietmark i zja vil, da je skrajno kritičenr Nemci imajo ogromne izgube, tako na materialu, kakor na ljudeh. Same v Uhanu so Rusi za plenili okrog 5oq tankov in opreme za 3 u i vi zi je, Južna fronta; Na mostišču ^užno od Rima.so zavezniške òste zòpet zasedle nazaj ozemlje, katero s č iZfeUbili v zadnjih nemških pr-ti nape j dih. Na'glavni fronti so zavezniki zo et cuto-Čeli napad ob veliki pedpori letalstva. Največ j ji pritisk vrŠe zavezniki pri Cassimi. Zračna vojna: Letalska ofenziva na severne in zap"c.dno Evropo se nadaljuje z nezmanjšano silu I V teku zadnjih 14 dni so zavezniki izvršili pr vi koncentrični napad na Nemčija. Največji dne vn'i na ad je doživel Berlin, katerega, je napad lo okrog Зоосо avi jenov, ki so odvrgli ekrog -löoo ton bomb. Ponoči pa je bil močno bombardi ran Leipzig, kjer se bile uničene razne tovarne, ki so služile vejni industriji. Poleg tega so bili napadeni važni vojni cb- j jekti in železniška križišča v Franciji* Ital: ji, Jugbslaviji, kjer sta bila napadena' tudi Beograd in Zagreb, Rdeče letalstvo je zopet bombardiralo mesto Helsinki in pristanišča Oulo, preskrbi valno ba zo za nemško armade na Finskem. Borba svoim.dil jubnih narodov: Veliki uspehi NCV "jugoslovanskih narodov, katerih barba ; roti so vrnžniiaa meče planen vstaje in daje .t buco k neizprosni birbi ^reti hi tier jevin Jordan, zasužnjenim naroden širen Evrope« VuJ\ke^ uspeho-inajo poljski partizani» ki izvršuje jcT sabotaž ne akcije na komunikacije, ki so Nemcem nujno-potrebne za oskrbovanje vzhodno frente« Poleg-tega so poljski partizani uničili voč gestap v skih postojank in ubili ; reco j mjò števila ekih višjih p с liti črii 'л c.sobn.sti. Francoski partizani so v zadnjem času uniči li voliko število vlakov, tako, da jc švicarska vlada sklenila, da v nadallc Vica rr*i teh ? sabotaž no bo voč pršil jala sve jih vl~knwEran ci jo« Bolgarski partizani vrše sabotarne akcije ai l'Ci.» Bolgari je о. Grški partizani vodi jo .ogorčene borbe na po j 4drcčju Olimpa. Na Peloponezu imajo partizani о svojenega že vočji del ozemlja. Tudi Italijanski partizani so zelo aktivni, j ter prizadajajo okupatorju resne izgube. Politični pregled 23cfebruarja je Rdeča armada praznovala 26 letnico svoje ustanov j t ve .Iia ta dan so bile ši roti Rusije, v gotovih zavezniških in na osvobo jenih toritori jih okupiranih držav proslave,ki so poveličevalo pomen in vrednost ustanevitve-Rdeče armade. Tov.Stalin jc prejel čestitke k tej obletnici od raznih važnih osebnosti in dr žavnikov cd zavezniških in nevtralnih držav. Ministerski predsednik Velike Britanije g. Winston Churchill je pedal dne 22.11. v angleš kem parlamentu pregled vojnih dogodkov,- V sv<-jem gevoru je p :vcdal, da ni nikdar govoril^kdaj I 1 l" "- 1 ■ -- ■ - • • " .- . -. . ■ , . -' " T7^ Ъо kone.c te vojne in da čas invazije t.j»otvoritev druge fronte ni več daleč in do* so. ter -min za ta trenutek 3 ко Ъо Neričija napadena z zapada5 postavili na teheranski konferenci sku 'pno z Rcsevoltom in Stalinon. Zračno vojno, je dejal, jo desedaj vodilom Nemčijo večinona britansko letalstvo, a sedaj, revzema to breme tudi ameriško letalstvo, ki jo v Angliji že po številu močnejše oc". Angleškega in katerega udarci nad Nemčijo sesbodo sto pnjovali vedno bolj. Nadalje je govoril o uspehih pomorske vojne in njenih rezultatih, o trdih bojih v Italiji, kjer pa bode zavezniki,»tudi opravili svojo nadlogo, kar so tiče Badoglijeve vlade, da lila v zaveznikih vso pjdpr.ro in da se* bo glede irünär hi je in te vlade udlcčilo po zavzetju Ri^. Posebno važnost v svojem govoru je Churchill, posvetil naši NOV. Pri svojih izvajanjih je "po dal zgodovino borb proti okupatorju v Jugoslaviji od njeno okupacije« MihajloviČa je prika-j zal kot izdajalca, ki se bori z okupatorjem -! proti naši NOV«. Govoril je o odlično organizl-\ rani armadi NOV J, ki šteje več kot če--1 rt mili ; jena borcev, organiziranih v korpuse, divizije in brigade. V teh edinicali se bore vsi narodi-Jugcslavije, katere v^di odlični vodja maršal-Tito. Govoril je o britanski komisiji, ki je £ j.ri NOV in izjavil, da bodo zavezniki z vsemi-močmi podprli naš osvobodilni pekret. O kralju Petru je izjavil, da se bo to vprašanje rošilo po vojni skupno s Sovjetsko Rusijo. Glede Polj ske je podprl ruske stališče,.da ni njena Belo Rusija ali Ukrajina, ampak zapadne poljske pokrajine, ki so danes pod Nemčijo. Govor jo zaključil z izjavo, da čas poloma Nemčije ni daleč in c>. bo druga fronta kmalu odprta. V zvezi s Churchillevim govorom, ki pravi > da se bo glede Badoglijeve vlado in italijans-! ke monarhije uredile po zavzetju Rima, so skle nili italijanski delavci v osvobojeni Italiji, da bodo kot protest proti temu stavkali lomin. 1 Poleg tega so vrše veliko stavke v severni Ita ! li ji,к jer stavka sane -лг rilanu več kot 12o.cco delavcev poč parolo:nobenega delavca za okupatorja« Pc poročilih se vršo v Milanu tudi pou~. lične "borbe«. V Milanu jo lil ubit tudi prefekt ; mesta«, V zvozi s stavkajo3 lei so se vršilo v osvobojeni Italiji je bil tudi velik shod v Neap | lUo To je bil prvi shod katerega so dovolili - j zavezniki. Zla shočlu je moč dragimi gevorniki - ; govoril zastopnik maršala Tita, ki jo povdaril povezanost ned jugoslovanskim ir. i tali janskin-narodon«, ki ni kriv vojne in ki jo tu-1 i okušal ; fašistično suženjstvo. Finska vlada se je že večkrat sostala k se- i ji in diskusiji o predlogih premirja, ki jih 3 jo stavila Sovjetska Zveza« Pogoji éo zelo uge dni s pripombo,,čc no4bi bila sposobna -inska» sona izvršiti točko premirja, ji jo v tem slučaju pripravi joria Janagati Raeča armai1 а. Predlogi so v glavnem postaviti položaj iz 1.194o. intorniranjo' vsoh pripadnikov lomško vojske ,iz i-'uatitev ruskih in angloških ujetnikov.. Kakor-izgleda finska vlada glede sv j je • odločitve vso stvar zolQ zavlačuje ...Istočasno so baje tudi po gaja z Nemiri, glede ev.ucavaoije nemško armado iz . finske„Po zadnjih vos Loh je finski parlament -izglasoval vladi zaupnico iz česnr se da sklepati, da jo Pinska rusko predloge za premirje-odklcnila. Vsled hitrega napredovanja Rdečo armade pro ti Besarabiji in Bukovini se je še bolj poveča la panika v Romuniji, tako v političnih krogih kot v javnem življonju«, Neka večja politična o sobnost je odšla v Kairo, ker so bo baje sesta la z ruskim pesianikom. Romuni, ki so se naselili v bukovini in Be-sarabiji bože v notrajnost državo* Angleži so naslovili na Madžarsko poziv, da umakne j с svojo čete iz Jugoslavije. Angleški časopisi pa zahtevajo proti Bolgariji šc hujše i ukrep o, ker še nadalje podpira Hitlerja in jo- [ zasedla 3 Grško otoke, da so lahko petem Nemci poslali pojaocrija v Italijo» •Kakšna j« in kake so krha morala in razpelo žen j g nor.ško -vojsko na vziioau. radi nadaljuje-• o ih so ikev nah zgovorno kaze siliva , ko - so J pred k rat kin pripeljali v Pskov l.ßco uklenjpW j1 i ni h svojih vojakov in oficir jev^ki- so so.uprli iti na položaje„Isto so dogaja na eoli vzia dni fronti сZapori v zaledju fronto sc polni vojašt \ va. ki jo za; u3tilc svoja ne s t а-м - " J Na spi s и k vojnih zlwöinccv jc ri.icl 'tudi 2 vel jni3: južne nemške armade general ' ki je dcvolil polccl jc v lil j ovu, k: j or Jo bil u~ bitih ekreg 195.000 ljudi oTur.i njega br za/cla : ; ravična in zaslužena kazen „Rusko .ljudstvo (jr. bo sodila na mostu njegovih zle činov v ICijeva« NOTRANJA SITUACIJA. Vojaški - ruglod. Jugoslavi .ja: V Jugoslaviji se nadaljujejo. V-oji na vseh delih bojišča« Naša v j s k a vrši na: a-dc na okupatorjeve kolone, napade na njihove.^ p ste j anke in nc prost ane s ab o t a žne akc i j e in "to i rod vsoti na žcleznico in pr : -t.i osebno jò prizadeta proga Zagreb - Eecgrad,kjer je bilo-v zadajen noseću iztirjenih 5c vlakev in pri ten ubitih ekreg Sc«. Nemcev« Posebno velike iz gube ima SS divizija "Princ Ev jen" « Np.ša vej—• ska jo zopet zasedla Grahovo in Ga.cin v Besni.. 'I*udi nr. ostalih odsekih so so kljub visokemu -snegu vršilo uspešne alici je * Tako je bila v vbhc dnjl Besni uničena vrsta četniških postojank i Tri vseh teh akcijah je bilo velike scvrakdkcv pobitih in zajetih ter zaplenjeno ve]iko orožja, Pri eni akciji je bile na primer zapi on je-; ' no 3o mitral jezov ,5o pusk, ter .9 minonetsv* V bojih se posebno cdli.'ruje G e šk с s le vaška brigada,ki operira v Slavoniji»Veliko pomoč nudi na ši vojski zavezniško letalstvo,ki bombardira -pristanišče in ladje v Dali aciji, ter prometne na; r~vo in zbiranje nemških čet v Bosni in Ker cegovinicV Ot -čcu so ustaši ustrelili dva par~ tizana in onega člana narodno osvobodilnega gì banja.,Nnsi so zato ustrelili 25 ustašev* ^ilY.^J-Jl-1 Ogorčene borbo se razvijajo na progi Grosuplje - Novo r.iestc9 kjer hočejo Nemci s pc. noč jo notori ziranih edinic na vsak način vzpostaviti železniško vezo na гrogi Ljubi lana -No j vo ueetOeNrši borci jo sproti razdire.joe Pri zadnjih bojih je bilo sano okoli Ljub -ljane ubitih ol.rog 5oo Nemcev, } log tega pa so bili če uničeni trije klopni vlaki in več tankov ter oklopnih autoiìobilov«.Pri IT von ne ~ stu je bila razbita sovražna k Iona, ki je ste 1а okrog Coo mo ž o Nene i so se ob voli kin izgu •• bah ttaalmlli nazaj v Uovo nešto.Us; ošen je bil tudi парг.Л na neki nenaki garnizicn bi j j zu Gro supljapkjer ce je Nohcöi končno iz te postojan kfo posrečilo umakni*"' oklopni vlak,l:i je prise! tem Nomocm un penoč je bil iztirjen in oro žje po veČini zaplenjeno* N4 štajerskem vršijo Nemci trenutno ; fonzivc• Naša vojska ; rničila nemško postojanko Mrtnik, Ь1 i 1 7,u annida. 27 o-rožnikoi" ,ki so se nahajaii v ; сь ùujankl in se nisc hoteli predati, jo bilo ubitih, crožje pa zaplenjenobij1žinl Celja je bila napadena -večjć* nemška kolena* V boju "je l ile u' itil: okrog 4c NemeeУ. V Rajhon urgu so naši b rei uni čili rudnik premoga.Pri bojih je Mio ubi tih 7 Nemcev in uničen 1 nenški tank. Večkrat je bila razrušena ; roga Litija - Zidani nost. Na Priaorsken vodi uspešno borbo 3o.đivizija, katera jo -rešla reko Sočo.Tri prvih bojih je padlo 41 Nemcev«Uspešne borbe se vadijo tudi o:crpg Gorice .V zadnji ofenzivi so ineli Neu ci okrog 5oo mrtvih.V Idriji sta bili pred kr? tkin uničeni dve električni centrali,ела , ki dovaja tok za obrate v mestu, druga .a rudniku S tem je obrat v rudniku popolnona ustavljen «, Vsi delavci so odpuščeni Iz službe. Gorenjska? Po celi Gorenjski se vrši mobilize.-cijaJ?c7seLno uspešne na levem bregu Lave. ITa stotin© novih tovarišev pristopa in s te** jača J vrste na/e voiske, ki bo v ne bolj - stilo izpolnjevale, svojo naloge in vodila še ve oje račune z okupator jen na ten delu slovenske ženi je o Istočasno j resice ta jo puške širom Gerenjsb \ rn zaCajajo okupatorju veliko izgubeлГ,ako je - j bila v zadnjem času izvedena, vrsta napadov na 1 sovražno kolone j kakor tuoi na postojanke bicorno i 1 so itieli večje žrtve in zaplenjeno je bilo pre ce j orožjarpòle^ tega jo bilo iztirjenih par v!«kov na progi Jesenice - LJubljana in uničen ni h več automobilcv in motorjev«, « ' Pol11 ičnl p reeled . Z tovarišu ritu je prispela ruska vo.jaška.- 1 misi ja,ki se sestoji iz 22 of. ;;irjov na 'čelu z j divizijskom generalom Ilornejovou«?oleg tega je J prlalo tudi več ameriških of i.cir jev„Vsi narodi Jugoslavijo navdušeno pozdravljajo predstrvnil© | Rdečo Aiaade, ki bod^ sedaj imeli priliko vide ti na svoje lastne oči,na eni strani neuklon -ljivo borbo jugoslovanskih narodov, na drugi ~ strani pa delo in borbo domačih izdajalcev na. j okupatorjevi strani. Cb £3 letnici ustanovitve Rdeče ,;rmade je i zda.l maršal tov.Tito dnevno povelje, v katerem je ; cvdaril velik pomen Rdeče armade in to posebno v osvobodilnem boju zatiranih narodov In njo dal zr vzgled našemu bodočemu delu in borbi cPo celi Jugoslav: ji. so na predvečer te ob -letnice goreli kresovi in se vršili ljudski£ho àie Zavezniki so ustavili dobavo orožja Turčiji s pojasnilom, da bodo odslej pošiljali to orož Je maršalu Titu,grškim in francoskim parti ze. -nom, ki se' že ktivno bore proti skupnemu, sovražniku j med tem pa orožje- v Turčiji, katera se ne pokazuje volje vstopa, v vojno na stran za - ! veznikov, leži irtvo, Bivši kralj Peter II« in zastopniki emigrant j ske vla.cie v Kairu so prispeli v London o C overi- ! jc da. v svrko poizkusov peg?, j an j z : .areala^ 'ri ' t OH e So.februarjr. se je prvič sestal na osvoboje nem ozemlju slovenski arlanent.Na seji, katere se je udeležilo 35 poslancev, sr je raz -pravilalo o odloku drugega kongresa AVNO-jater o drugih, važnih vprašanjih, ki se tičejo nu"c-bcrbe in notranje ureditveFe seji je bila ре slana pozdravna Lrzo javlca mar< ilu tov.Ti tu. Da b.i izvršili domovinske dolžnost, se javljajo pripatniki öiron sveta naši NOV. Tako se je -orijavilo našo vojsko v AloksanOriji 226 bivših mornarjev jn 22 vojakov kraljeve , To namero : 1 je preprečila izdajalska vlada Ica lja Petra JI<», ki je dala vse rcetovoJ ice are tirati i:i odvesti v ^concentracijska. taborišča. To je z o: e t; en finV-p-^.voS. ki dokazuje izda jais ko početje pro lil judske ,аг. jske vlade'1, ka-te.rp jc z odlogom AVITO-ja 1 rv^ubl т ^ vso pravico d u naroda« Proti tem ; bio; inju je vložil naš Vrhovni komandant tov". Ti to' ostri protest. Za nc.šo vojslrc se se ; ri javili tudi naši vo jafci j ki ас xiaV'jejo v e Irsi ki, in sicer o5o\:o številu^ Naši nasprotniki pa z< aščajo .. .koionarne-vrsoe naoih šva-obraneove Poj-vi jr. jo se velike aezertacije in cele skupine stepajo na stran— vojske-To se do. а ja tudi v Sloveniji, leise hočejo piip^n-fki H-ipnikove bande rešiti — vzhodne fronte, kamer hoče _celati 'itler. Posebno veliko teh dezerte^iev je na Hrvatskem kjer pristopijo na. našo stran celi idre di "domo branceV. Katere jo nis.V M «fcxvalió poslati v Nemčijo ir. nato Hitler na vzhodno fronto. Iz Londona je gcvoril general Sinovie, ki je poveličeval našo NOV, ter povdaril, da je edino naša vojska narodna vojska, ki se bori proti okupatorju za svoj narod.Čestital je k uspe šni borbi partizanov in v svojem voru želel-Čimveč jih uspehov. Velik odmev je imel ta governed srbskim narodom, pri katerem ima u^led še od beograjskega puča. V Iloskvi je govoril tov.Sinič, ki je napa - dal Dražo Kifcpjlpvičr. kot narodnega izdajalca.; asj' je še enkrat ob ve stilò. 6 6-1 ave è tovarn in prebivalstvo ob važnih objektih,in železniških križiščih., da se nfcr.iudoiaa izseli, ker bodo zr-vezni ki svojo letalsko aktivnost na* feritori j j Jugoslavije še povečali > Bavn tako je ±-lo so naši n -C-Ii jUwi'.li Ö sovražnike in zaplenili 1 brzostrelko,E pu. Ki, lis-ale z municijo, 4 borih e in о т. o,. Dne 9»II.je paticla III,, -t »länir ..la tr m.:'cr-::.atv.rsko с з ta jo v L'essati« 'л'*" Ji bil u rb hiši v ' - tori de je nahajal štabo-lici je „Pori' en je t"r „ pcat^je je ime .o z г posledico r.stnvitev у s*, h obratov v Lescah ; A nji i za okupator ja važne tov. verig,ki izdeluje-e;0.c... je Dne l^.JI.je desetin- ITj. jat Л z z -Ce \r:' bi napadla oaebni avto,ubi 1 a. • S3 ; a igi j a, šofer ja in sprani jevale а p а tsl ko rani la • A\ bo je z£,i :. d 1. Dne 15.11. je 3 lin. с et* n- .rdla na blejski po-' s t n j i policijo j ai je r--» zkl <: ale. nun 1 -ci jo iz vagona..! с na; je veekr-t J-peljal rezilni ?vtu ranjence. Isti dan zvečer ji p*trqlr "ue .eie 2.!- žt,alp s fosforjem oklopni voz železniške str že.Oklopnjak je er 1 ca 5 min . I Dne 16.II.je 1.min.cete minirala žel.progo >ned^ Kranjem in "k.Loko,ter iztiril i tovorni vlak.Hoz i tih j e bilo več j® število v; j gonov.Freuet je bil prekinjen 9 ur. ; Dne 17.11. je , a.trcle X.bpt «■! .11 .1 I in Dne UV.IIp je l.ninerska četa razrušila progoin miniral? tcVoVlak ned postajama Pod -nart - Kran j .Uničenih in v Savo prevr-ženih je bilo več vagonov,pronet paust evi jen en danvNr p^ratku so se minerei spoprijeli z 'sovražnikom, k i seje nah- j ai v bližini' in mu prizedej^-li izguba. Dne I. III. je sovr žnik v j-čini' So nož prodrl. nr pedrocje III,bat.Njegov .ehret „je* bil usmerjen pre.;o polške planine proti sv. Aai.ürt'1jen je bil prepozno o bvešČen,da bi nogel napasti sovražnika pri naprec ovan ju prč p*~ so nje» ove pptrole „ ričtfkovale povratek na vseh, prelazih»kc se jo so/-гžnik vračal po dolini ZpvroniO'-' proti Mosten, je izvr šilr nanj nrped nrse. zaseda ceotojeea iz 4 tov.Z nočnim ernten ja prestravila celo kolono,ki у - -nične zbežale« Oficirji so silno kričali,ter s toža-vo zbrali moštvo nr položaje ,^'aoi so 3 nad ben spremenili svoj položaj in 20-pe t napadli iz bokr.Sedpj sovražni o-ficirji kljub divjemu kričrnju nisour speli obdržati red in sovražnik je bežal ter se us o a vil jele })ri rezervar- ; ju 2: r vranic e,, je - v.el s4 gumo kil tja*K^di 'irlo, t-vilnooti n'ši niso no gli nadaljevati zasledovanje i: pri dlih zapleniti orožje.Pri cen napadu, in boju sc je izk zal tov.Cvetko kot i/vre-je:: mitral jezeč in izn- jaljiv to j ree Dr: 3. III. je bilr rirppder.a od Ne. ice v in domobrancev L.cete I. botri j ona .M :*. estro, ter taktično dobro vodeno Vrbe je iz- j vršila umik pred sovražno \ loojo in nu prizadejala težke izgu'e,ooein jee sana utrpela .nalfeiikv.stne.jj', .-iplinira-nc začržrr.je v.i:, neoboroženiii no -vincev ciobr- taktika tov, komand i и 1 ja jo iz nenrdnpga n^prd* ,pripravi j enega po izd г j i prinesla četi lep uspeli, j Dne 6.III.je patrola 2 öets I.bat. nrpadla sv-razno železniško patrolo med.post?jama C k. Loka - C-or. v ■» s , He t oče Sovražnik so je rr zbežal••i.iadi ue&lo se ni ino Lo ugotoviti nopeh, Duo S.III, je močno sovrežm kolon.-, krcnilj Šk*Loke po blage и e p 11 pro o j Brc •• znj.qi.Jz I.bet.Je bila po. lana nasproti potrdi 7 nož.kri brežnici je . zadela na sbvražnlko > kateri je kil. o-bleČen v bele h; ? je in dobro koim-fli-• renkte-:: je nase preje opazil in pričel s tv "i 1 j rt j « I * š i so tr..oj .odgovori -k li in 0' zadržali cKod üor'oo je prispe jLf>. .voaoc in povečfli ^ritišk ne sovražnik .T- cl jt. umaknil, o a-nour-noEi bojiurndl^ str à v а sovražn .k^ , več je bilo r njenih.7 bor» t r>P se ie od- likoval toy.LenardiS jo porrtvovf Dno Г- pre vir ren*. oc 1 с pftroia 1 rete I,Ьг ' „nг òt- I Dri- j I Cne Dnu len i г., jö ci j« . Уе^чо Scvr.-žne železniške pa troie ni bilo ,privozil pa .je osebni of to,ki j-- napedla-vOb povratku je pt> rušila t j menjavanju nudilo obilico Čtiva tovarišem po e- • dinicah in izzivalo medsebojno tekmovanje«, V tem pregledu je potreba predvsem r Zfcla -siti,da je 3 minerska četa izdalo svoje glasilo z nasloven. 0j Triglav moj don;;.T časopis je razveseljiv dokaz,d~ je tudi tr edinica začela os^ečati kulturnemu izživljanju tovarišev ve-;jo pažnjo .Zastavi jeno delo je trel a vzdržati, ter e« lepe stopnjevati. »Cj Tirplcv noj dorn vseouje čl-nke:]' počitku', Tov. Jože pade v z:sedo,Minerska fkeija,Kje tiči svoboda jc peseл prav tako turi tovari šu Sraki v spomin. K počitku, je napisal tov.I v»n, To je opis Iz taborišne:.a življenja v času pred spanjem.Pisec na larvo opazuje lepoto domrče zemlje,potem soar zadrži pri pogovori li у-А s li h in čustvih to - j vari še v. Mestoma le o pripoveduje, ^ru^od pa melo Klecne.Zr prvi poskus p: je cel sestavek lepo, j ter hvaležno obdelan.Verjetno bi koristilo, ее bi ;:f- pred o i j - v o kak tovariš preči tel ino pozöril nfc Šibkejat strani. Tov.Ježe pada v zasede1, j£ napisal SI vko.Gpis je zelo priniercnza žepni aSOpis in je pisec zn^l do, осек ob; oviti t*ko,da se r~ vidi nevoren položrj borca in njegov« spretnost.Vse p: je aljivo razgibane, ter upamo,da pri minercih tov.Slavku nebo znanj kalo snovi za bodoče sest Vke.Tov.^rrnoelj jo c; is"l ,;i:ic.e:c ' : a.kc:';*o?7o je vo-ni dopis kakr- ^i-.i nora obstojati г* ve "ko akcije etìii.ioe» Ce Y ri V-s še nimate vojnega dopisnika petam ae ^ tovariš sam predstavil.kje tiči sve' o<. »., .pv pesem,ki jo je n-pi« 'I Čižčk.lri e i *a. j t - jš-ni je potrebno pi^cs opozoriti na vse n' i. v te i ì pri porcr i la,ki s' '.o j it'napis«-li v kult ar. ih pregledih G-or.partizana.Isto vcxjr tudi z r. ,ra $.0 peeem.I. obliki in izdelki čast. iьг iripou-iii..10 ž- , . štedite s prpiriem ir. pilite na obe sortni.-' '.jivk Vam m--njk in ...-vodila z г. izdajanje žepnih Časopisov prepei ite. Kov smo in G as J' I ovo с str šc ."fouisa, hi bi se jih ';0t'knili.Droh,ki j .1 šle, - nek Prešeren j i s trditvi jo,d- ji- 8*..ole. \\ lival na Prešerna, d r.i pel samo z«-l JuM jenih, je* ли j brž• : tu l z mcnja.'c s C o.- om.Smele j s bil Prešerr.u 1- diu^ L\.il:.Tov. Stan: ini. -k .lepo napreduj ..t* .01 ■ elovce »giaöilG 2.\.ir:.ceto Jo n" r'zmore..... v. -ki stopn.i.L> neredek bo rr vtli.cn .Fri aun*rji 'viiki,co ni:. t.- cìobrwf.a Liv.. ;r ' .:r j?, p: i porot i.o,- se O.r -fite le; ih črk in «pustite slikanje,ki sk^ro c-s..IC. i vr š ud • rov.Veka ni več pri V>s in to sr. pòzru- , Ica.*: or se he dr. prikriti, с a Gorski in 1 ?o ai sta Ijhl г š'l.Zruo p* tie t O Öi.i-, £ tr' kos *zfcolJŠuJtfc' -'rugo pp opustite» l.!itir,;i ir kulturni Večeri s^ s- z? ostili. L'.lasti t v.òt-ns v Il.bat.2r r ji lepe uspohc.Ce bo; o vv' tr-nr..k delali ,v odo iz an ovi ,ki jih sa ..ii hcf' • Večno 1 »i. j o sestavljati a portu s Toda. s osel r.j vnemo so nrm je lotiti " c jnog a dopisništva«T»% dp šc .ii ,ki n-^ no '^ola.jou-,vl e dr. o vi 0 i n e. Г ч \ci i ? .10 s с . kr с ni ka l L ne 2 o. d с o . 1.. 1. s me o kr riki p r / i . i spregovori li in izdaji nalogo vpeljati jo ir. j: stalne voditi .?r,?i hir sc òlovek riti z ave пи vrednosti in ; e. olmeti kronike.l'ode, се pora -šlimc,dr niti Vb-'io stoletje ni m- dogodkov, kot jih doživi ! ano mi, se moramo vprašati -li r.r j h; mc tisti ml t nozi,ki suo izreöili pozrfci častno brr .c- našega naroda in njegovih h^..-о ' Tс посте biti! Oogovrrimo si s popolno kroniko, Zgpdoyin^a nIj^Jtdcta : HitlcV sc -je n~voY£Jrl životi; zato jo pro- ; sil Göriri&r , ria j gp ustreli. Gering je pc kratkem cklevrnju z veseljen napravil»krnor"du'posi jedno usluge. T^ko jo Delfo prinrha pred nebes к- vr'ta. ^v.Peter g" nrlo prenctri in povpraša Ldc je in kje so njCftCVe z.';:luge? Dolfe se rr.zkor .ei in začne: „^ccinil scia nunski nnrud ii gr osrečil,ćvi;:nil n £*kv«,r dei-vca in ršil Evropo pru'.ì boljžcviako л-varnostjoV £v,Potqr za' je z Ь1 г ve in brž pedlje angel? nrj so prey« ••rio- če je vse ;:a /es? Angel so vine ir. a^r.i-v, kr : I^r-ci trp*., 1' kuto ckuoa jc,kolne jc. . . j ее r-zV.uri Deir». , „Ali nisi bivi i>sopisov?K Po ? CLi_ po želji : If- "pri r'vc^cV Hitlerjevega godu je bil' nr posebno željo slr.ljcnca povabljena v glavni bt n filr-skr igralka Z^rrh Lornder, kateregl^s je ftehrerju posebno všcc. K? "prrš.°n,1e pevke knj ur» j mu za с je si je- izbral ono: Ich weiss, es nur s ein ..'une ei gcschcfcn. .. ./j'z cn ču- dež se norf- z^vèìti./ ć> čudi.t" noce biti. N-zrJ k čopiču: Prve Kitler jeve knjige Ik in K nj.Г nihč- več ne čita. tu i je V':r:je. - pisrtolj Gàia 611, dr. spiše novo iz polj- na katerem Jc boljdoua. Donisi il sc Je nrslev: Zurück zun Pinsel /na -zrj к ömiču. V hitlerjrnskih krogih jc vest o ten vzbudila velike z^nin^nje saj bo pleskarstvo v bšiznji bodočnosti zelo vr-žn- ci rt , ki j se jo b-do skušali posluževati vsi naciji. IV^nkr ; Кгкзпа r"zlikr Je ned UcmÖijc in Indij,? Vsa Nemčija str-.dc z- enega/ Hitlerja / Za vso Indijo str da eden /Ghindi /. n=ssssssa*srac3sssas*e. . . ssssse=3cc=sssasc Tova ri šoia in eitateljen v pojasnilo. Radi tehničnik ovir s. :o zaidejo er s: i sa zakasneli. Dr nekoliko zamašimo nastale, nez^žclJono vrzol sno izdali et. 7 in ù.