V soboto Ž. AVGUSTA ob 9 uri: VELIK KONCERT ZINKE MILANOVE v dvorani Asociación Filantró-pica “La Argentina”, ul. RODRIGUEZ PESA 361, v korist JUGOSLOVANSKE NARODNE OBRANE* - Radi tega koncerta se odpoveduje “DIVJI LOVEC” ki ga je imel “Slovenski dom” vprizoriti istega dne v Armenski dvorani.
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1561	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Ne. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
cesar59 - 3667^■ AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 25 DE JULIO (JULIJA) DE 1941 Núm. (Štev.) 26 Bs. Aires. >		POSAMEZEN IZVOD: 10 etvs.
80.000 naših ljudi postrelianih in obrnili v Jugoslaviji
VKLJUB STRAHOVITEMU TERURJU, KI GA IZVAJAJO OKUPACIJSKE OBLASTI, SE V SRBIJI, BOSNI, ČRNI GORI IN DRUGOD NADALJUJEJO BOJI PROTI SOVRAŽNIKU IN *USTAŠKIM IZDA JALCEM — POTRJUJE SE VEST, DA STRELJAJO NEMCI STO NAŠIH ZA VSAKEGA NEMŠKEGA ALI USTAŠKEGA VOJAKA — 15.000 JUGOSLOVANOV SO NEMCI, BOLGARI, ITALIJANI IN
PAVELIČEVI USTAŠI OBESILI
Iz Jugoslavije prihajajo nove vesti o strahovitem preganjanju našega naroda. Okupacijske oblasti in Pavelicevi ustaški razbojniki izvršujejo nad Srbi, zavednimi Hrvati in Slovenci taka grozodejstva, da jim je v zgodovini človeštva mogoče iskati primera samo v postopanju najbolj barbarskih hord nad podjarmljenimi narodi in, v sedanjosti, samo v zverinskem “iztrebljevanju” poljskega naroda, ki so ga Nemci s svojo tevtonsko temeljitostjo skrbno organizirali ter ga neizprosno izvajajo.
Fotografije obešencev, ki smo jih objavili v prejšnji številki našega lista, so le bleda slika onega, kar se danes dogaja v naši domovini. Z vprav sadistično naslado prelivajo sovražniki našega naroda njegovo kri, ki v mnogih krajih teče v potokih.
Streljanje Hrvatov
Kakor drugače ni bilo mogoče pričakovati od ubijalca, ki je namesto zaslužene kazni dobil oblast, je Pavelič začel divjati nad hrvaškim narodom, ki ga kot izdajalca in pip-danca globoko sovraži. Ustanovil je celo vrsto koncentracijskih taborišč, -v katere spravlja predvsem hrvaško inteligenco, vidnejše predstavnike hrvaške kmetske stranke in vplivnejše kmete, ki se mu zde nevarni. Tako koncentracijsko taborišče je tudi v Kesestincu pri Zagrebu. Ker postopajo ustaši v takih taboriščih z jetniki huje ko z živalmi, je v Ke-restineu prišlo do vstaje. Kakor izgloda ,so jetniki napadli svoje mučitelje, jih razorožili in pobegnili. V Zagrebu so se ustaški'razbojniki hudo prestrašili, ko so prišle do njih vesti o tem dogodku. Pavelič je brž spravil na noge vso svojo policijo, ustaške tolpe in Kvaternikovo vojaštvo, obenem pa je tudi zahteval pomoč od Italijanov. Začel se je velik lov ter se je končno Paveličevim biričem in njihovim italijanskim pajdašem posrečilo poloviti vse pobegle jetnike.
Pavelič je dal vseh teh sto Hrvatov takoj postreljati.
Te vesti si ni izmislila protitotali-tarna propaganda, kakor bi mogel kdo misliti, marveč jo vsebuje uradno poročilo “vlade svobodne Hrvaške”, objavljeno 15. julija v Zagrebu in razširjeno po vsem totalitarnem tisku.
Takšno strahovlado je vpeljal Pavelič na Hrvaškem, takšno “svobodo” je prinesel hrvaškemu narodu!
V Čakovcu so obesili 22 kmetov
Iz Čakovca prihaja vest, da so okupacijske oblasti dale obesiti 22 kmetov, ker so se predrznih protestirati, ko so jim odpeljali zadnje krave iz hlevov. Okupacijske oblasti so hotele s tem prestrašiti ostalo prebivalstvo, da se ne bo upiralo, marveč bo mirno gledalo, ko bodo
iz hiš odnašali še zadnje vrečice moke in zadnje kose slanine. Ropanje se nadaljuje po vsem okupiranem ozemlju in sovražnik ne odnaša samo živil, marveč tudi vse ostalo, kar se mu zdi količkaj vredno.
Smrtne obsodbe
V Beogradu je bilo 20. t. m. ustreljenih 28 oseb, obtoženih, da so poškodovale telefonske in brzojavne napeljave. Dva dni prej pa so Nemci postreljali 18 Beograjčanov, katere so obdolžili, da so širili idejo osvoboditve Jugoslavije izpod nemškega jarma.
Tudi v Obrenovcu so te dni spet pokale puške. Deset meščanov, obtoženih sabotaže in protinemške propagande, je bilo obsojenih na smrt in takoj ustreljenih.
Prišlo je do več ur trajajočih bitk v samem Beogradu, v Bosni in Črni Gori, posebno pa še v bližini Beran in v južnem delu Srbije. Kampanja znaka “V”, ki pomeni vero v zmago zavezniškega orožja, se brž širi po vsej Jugoslaviji. V noči od srede na četrtek se je na neki bolgarski postaji ustavil vlak, prihajajoč iz Niša; vsi vagoni so imeli velike črke “V”, narisane s kredo.
Tako poročajo iz Ankare, turškega glavnega mesta, kamor morejo danes še prodreti vesti prihajajoče iz zasedenih držav na Balkanu. O-semdeset tisoč naših rojakov je že postreljal in obesil krvoločni sovražnik, vkljub vsemu pa se narod še zmerom neustrašeno bije za svobodo. Tak narod ne;more propasti! Tak narod bo ostal Vkljub vsem preganjanjem, vkljub vešalom in kroglam !
Prišel bo dan poravnavanja ra-
drugod
Gospič, katerega so Italijani milosino sedaj poklonili “Svobodni”
Pretresljivo poročilo
Ameriškemu listu “The Nev York Times” poročajo iz Ankare sledeče:
Po poročilih, ki so jih dobili tukajšnji inozemski vojaški krogi, se gveriljska vojska srbskih četnikov nadaljuje v Srbiji, Bosni in raznih delih Južne'Srbije in drugod, vkljub brezštevilnim smrtnim obsodbam in aretacijam, ki so se že izvršile, in čeprav so Nemci povsod razglasili, da bo ustreljenih sto Srbov za vsakega Nemca ali hrvaškega vstaša, ki bo padel od komitaških krogel.
Zadnji večji komitaški napad se je izvršil proti Balanoviču, 50 kilometrov severozapadno od Kragujevca, ko je 200 borcev, pod poveljstvom častnikov, iznenada naskočilo okupacijsko posadko. Ivomiti so ob tej priliki dobili v svoje roke več ko eno tono municije in živil, kar so odnesli s seboj. Posrečilo se jim je umakniti se spet v gore in niso pri tem imeli prav nobene zgube.
Mnogi zatrjujejo, da so Nemci in vstaši pomorili že več ko 80.000 Jugoslovanov. Po informacijah, ki jih imajo diplomatski krogi, je velika večina teh žrtev bila ustreljena ,obešenih pa je bilo od 15.000 do 20.000 oseb.
Vkljub vsemu temu se odpor širi.
čunov in naš narod bo po pravici terjal zob za zob, oko za oko, glavo za glavo! Gorje tedaj onim izvrševalcem nemškega barbarstva in ustaškim morilcem!
. Mussolini v stiskah
časopisne vesti zagotavljajo, da je Mussolini zaprosil Hitlerja za novo konferenco. Obrazložiti mu hoče, da je položaj v Italiji, kjer primanjkuje vsega, kar je za življenje potrebno, vsak dan hujši, da so se vsa upanja v hitro zmago Nemcev nad Rusi razblinila, da so začeli Angleži že odštevati Italiji njen “pravični del” z bombardiranjem italijanskih mest, da bo v tem pogledu vsak teden hujši in da on, Mussolini, res več ne ve, kaj bi storil. Nekateri trdijo, da se fašistični mož že ukvarja z mislijo, kako bi Angleže zaprosil za mir. Zelo verjetno je, da bo to storil, ko se bo popolnoma prepričal, da bodo Nemci vojno zgubili, če pa Mussolini misli, da bo s takšnim korakom ohranil Italiji zemljo, ki jo je po zadnji svetovni vojni ukradla Slovencem in Hrvatom, potem dela račune brez krčmarja. Naša zemlja bo spet prišla v naše roke! Nobena zvijača in nobeno pretvarjanje ne bo tega preprečilo.
Angleži so sprožili proti Nemčiji “živčno” vojno. Po radiju in drugih propagandnih sredstvih so začeli v po nemški vojski zasedenih deželah širiti znak “V”, ki naj poveže vse one, kateri verujejo v zmago zavezniškega orožja nad totalitarnim barbarstvom. Kampanja je imela izreden uspeh ne samo v zasužnjenih državah, marveč tudi drugod po sevtu. Še v Buenos Airesu, ki je daleč proč od bojnih polj, naletiš danes ob vsakem koraku na ta novi znak zavezniške zmage.
Za Angleže in mnoge druge narode je črka “V” začetna črka besede, ki pomeni zmago, za nas pa bo ta črka pomenila VERO v zopetno vstajenje naše domovine, ki ga bo prinesla zmaga zavezniškega orožja, in V URO v osvoboditev vseh Jugoslovanov izpod tujih jarmov.
Pavelič pošilja Hrvate proti Rusom
Vesti iz Zagreba javljajo, da so prvi oddelki pehote, artiljerije in letalcev, ki se bodo borili proti Rusom, že odpotovali iz Hrvaške. Na postaji se je od njih poslovil Pavelič, katerega je spremljal tudi “maršal” Kvaternik. Izdajalec hrvaškega naroda je pozval hrvaške oddelke, naj se junaško tepejo proti Rusom. Zelo verjetno pa je, da bo Pavelič doživel prav takšno presenečenje, kakor ga je doživel Mussolini: Z ruske fronte namreč prihaja novica, da so prvi italijanski oddelki, ki so jih Nemci poslali proti Rusom, takoj zbežali na rusko stran in se tam priglasili kot v jetniki, izjavljajoč, da se za Hitlerja ne bodo tepli.
Čemu pa to?
Pavelič je ustanovil ustaško milico, v katero bodo morali vstopiti vsi dečki od 15 do 18 let starosti. Bue-nosaireško nacistično glasilo javlja, da bo ta milica služila Paveliču za zatiranje štra.jkov in za čuvanje “svobodne” Hrvaške. Zanimivo je, da bo moral vsak član milice priseči, da ne bo nikomur razodel, kar bo videl in slišal tekom izvrševanja svoje službe. Čemu pa. takšna prisega? Odgovor na to vprašanje pač ni težak: Milica bo morala preganjati nasprotnike Paveličevega režima, pobijati jih, zažigati jim hiše, trpinčiti in uporabljati pri tem vsa mogoča sredstva. In razumljivo je, da morajo takšne stvari ostati tajne. Zato bo vsak položil takšno prisego. Če je ne bo držal, bo pa glavo zgubil.
Totalitarni pastir
Gospoda Margottija ni treba predstavljati našim bralcem. Predobro ga poznajo. To je tisti goriški škof,
Rusija priznala jugoslovansko vlado v izgnanstvu. Dr. Milan Gavrilo-vič, katerega vidimo spredaj na sliki je ponovno poslanik v Moskvi
nevredni naslednik blagopokojnega Sedeja, ki je ves svoj vpliv vporab-ljal za to, da je slovenski jezik izganjal iz slovenskih cerkva ter neusmiljeno preganjal vse one poštene slovenske dušne pastirje, ki so v skladu s Kristusovim naročilom hoteli svoj narod učiti v njegovem, slovenskem jeziku.
Ta nevredni Sedejev naslednik se je te dni spet enkrat proslavil. Ves totalitarni tisk je 21. t. m. prinesel poročilo, da je Margotti imel v Gorici pridigo ter da je božji hram oskrunil s sledečimi besedami: “Italija se je priključila protiboljševiški fronti z navdušenjem in z vero, ki je navdajala v srednjem veku križarje. Italijanski vojaki so pripravljeni žrtvovati svojo kri za zmago kulture nad temnim poganstvom in barbarstvom. Kakor so nekoč voditelji Cerkve proslavljali in blagoslavljali križarje, ko so odhajali na Vzhod reševat Kristusov grob, tako pozdravljamo in blagoslavljamo danes italijanske legije, ki skupno z zavezniki ' odhajajo v boj z namenom, da razbijejo tisto ogromno ječo, v kateri ječi ruski narod, oropan pravice, da svobodno izpoveduje svojo vero. Zato prosimo vse verne katoličane, naj dvignejo svoje prošnje do Boga, da pokloni zmago braniteljem Novega reda in pravice. Rimske legije "bodo na ta način izvršile dvojno veliko nalogo: rešile bodo civilizacijo in zaščitile vero”.
Nekoliko kilometrov vzhodno od Gorice, kjer je ta totalitarni Anti-kristusov pastir govoril take besede, morajo slovenski duhovniki čistiti stranišča hiš, v katerih so se nastanili predstavniki Novega reda; redovnice, ki so vse svoje življenje posvetile ljubezni do bližnjega, mečejo ti totalitarni “reševalci vere” iz tihih samostanov na ceste; v Srbiji s posebno naslado obešajo pravoslavne duhovnike; v Mariboru javno proglašajo, da poznajo enega samega boga — Hitlerja!
In za take barbare, preganjalce katoliške Cerkve, naj bi verni katoličani prosili Boga, naj jim dodeli zmago! Takšne “pridige” je menda res zmožen samo Margotti! Ali se ta goriški škof ne boji, da ga bo pobožala božja roka?
Dr. Krek v Londonu
Jugoslovanska vlada je prenesla svoj sedež v London, kjer se nahaja tudi kralj Peter. Posamezni člani vlade prihajajo sedaj polagoma v prestolnico Velike Britanije, kakor jim prometne zveze dopuščajo. Dne 21. t. m. je prispel v London, v spremstvu bivšega urednika “Slovenca” dr. Kuharja, tudi minister javnih del dr. Miha Krek. Minister brez portfelja g. Snoj in bivši poslanec Gabrovšek sta na poti v Severno Ameriko, v misiji, katero jima je poverila naša vlada.
Počastitev spomina Paderewskega
r
V ponedeljek 28. t. m. ob 6.30 popoldne 1)0 v 'Colonu velika prireditev v počastitev spomina velikega pi.janista, državnika in prijatelja Jugoslovanov, pok. Paderewskega. Proslavo priredi buenosaireška poljska kolonija, ki vabi tudi vse Jugoslovane, naj se je udeleže.
Sodobno srednje-veštvo
Ko so v osmem stoletju Franki ustanovili in širili svojo državo po srednji Evropi, so njihovi^ vladarji radi takratnega pomanjkanja denarja plačevali svoje poveljnike z zemljišči. Vsa lastnina v osvojenih deželah je namreč pripadala kralju, ki jo je deloma obdržal, deloma pa razdelil po “zaslugah” med razne veljake, katerim je dodajal še državne službe, častna mesta, odlične naslove itd. Na ta način ,je nastal fevdalizem, ki se je razširil po vsem takrat znanem svetu in ostal v Evropi več kot tisočletje v veljavi ter obstoja več ali manj še danes po nekaterih delih Azije.
Mnogo bojev in mnogo žrtev je bilo treba, preden so kmetje, ki so obdelovali zemljo, postali tudi njeni upravičeni lastniki ter pričeli z lju- i beznijo orati njive, prepojene z nji- ' ho.vitn znojem in njihovo krvjo.
Danes, po tisoč letih, postopajo Nemci, potomci istih Germanov kakor Franki, na isti način. Iz Poljske, Češke in sedaj še iz Slovenije imamo poročila o razlaščanju dosedanjih kmetov-lastnikov in nastavljanju Nemcev. S temi razlaščenimi kmeti bo ta ali oni nemški fevdalec spet prišel do “svojih ljubih podložnikov”, ki mu bodo obdelovali “njegova” zemljišča zastonj, za kar naj bi poskrbeli z biči v rokah razni valpti. Na tak način bi bilo tudi zadoščeno “starim pravicam”, po katerih toliko vzdihujejo ljudje “Novega reda”. In, kakor so Franki, tako bi tudi današnji oblastniki, če zmagajo v sedanji vojni, poskrbeli, da se tak “Novi red” razširi po vsem svetu, da>bi tako bila “osrečena” vsa ljudstva.
Trdno pa smo prepričani, da totalitarne “novoredne” sreče ne bomo deležni in da se bo tevtonski poskus ponovne uvedbe fevdalizma klaver-no izjalovil.
I. P.
Nekaj v premislek
“Bili smo enganjirani”, mi je dejal rojak, s katerim sem se po daljšem presledku sestal in se, kakor je
navada, pogovarjal o sedanjih dogodkih. Je to eden tistih naših ljudi, ki vedno povdarjajo, da se no dajo od nikogar voditi za nos in podcenjujejo naša društva ter prezirajo naš tisk. Zaljubljen vase, je gledal na vse s tistim pomilovalnim pogledom, kakor se gledajo manjvredni ter duševno nerazviti ljudje. Tudi se je imel stanovsko za tako zavednega, da mu najbolj radikalno slovensko društvo ni bilo dovolj levičarsko in protifašistovsko, a preziral je na splošno vsako našo družbo. Nič čudnega, če je bil stalen gost neke nemške plesne restavracije ter bil kar ponosen na Lo, ko je petkratno preplačeval vsak kozarec naročenega piva. Če pa ga je slučaj zanesel v kakšno slovensko družbo, je sitnaril čez vse in povsod videl same oderuhe. Ko sem ga zadnjikrat videl, bilo je to ob znanem zloglasnem paktu, za katerega se je zelo navduševal, je rohnel: “Sedaj bodo videli kapitalisti!... ,Še malo časa — potem...”
Podobnih lahkomiselnih in lahkovernih, Tomažev je med rojaki več in ne bilo bi vredno omenjati jih, če bi njihovo gobezdanje ne bilo večkrat škodljivo za skupnost. Brezmejna nadutost in domišljavost ter smelost v besedah takšnih ljudi vpliva, včasih tudi na razsodnega človeka. Saj je znano, da je naša izseljenska družba mnogokrat sledila onbmu, ki je dosti in glasno govoril, in imela vseh vrst pomislekov proti pametnim in poštenim ljudem. Zato je dandanes toliko “enganjiranih” in razočaranih, ker so sledili kričačem ter podcenjevali vsako stvarnost in resnost.	s*!
Krivi tega pa so nemalokrat tudi bolj stvarni in zavedni rojaki, ki večkrat pritrjujejo ali molče odobravajo podobnim “učenjakom” ter se vdajajo njihovemu vplivu. Marsikateri naš človek se boji sodelovati pri tem ali onem našem društvu radi pikanja in zbadanja zabavljačev, in marsikdo, ki rad čita ter bi se naročil na ta ali oni naš list, ne stori tega, ker se boji zasmehovanja te vrste teroristov, ki jih bode v oči naš tisk in predvsem še “Slov. list”.
Da, ta naš list! Tu se šele prav pokaže vsa neresnost, ki so je zmožni take sorte ljudje. Najdeš ga, hi ni nikdar dal niti stotinke za list, a si usoja dajati navodila in razlagati, kako bi moral biti pisan. Tu treba pripomniti samo to: če bi hoteli pisati list tako, da bi ugajal takšnim ljudem, bi morali brezdvomno mnogokrat “ enganjirati ”, kar ne more biti namen resnega in poštenega lista in tudi ne more biti želja resnih čitateljev. Vsak treznomisleč človek ve, da list ne more ugajati vsem, ker vseh slovenskih glav je tuka.j nekaj tisoč in misli vseh teh glav se pač ne dajo oblikovati po kakšnem kopitu, kakor si mdgoče predstavlja ta ali oni čevljar.
Toda dovolj o teh izgubljenih članih naše izseljenske skupnosti, ki jih je njihova zaverovanost v vse, kar je tujega, že mnogokrat preverila in jih še bo! Kar križ čeznje! Od takšnih ne more naše izseljeni-štvo in naš narod ničesar pričakovati.
Je pa, hvala Bogu, v naši izseljenski skupnosti ogromna večina treznih, prevdarnih in zavednih rojakov. Nanje smemo računati, nanje se smemo obračati. In tem rojakom v premislek bom povedal sledeče:
Iz zadnje številke “Slovenskega lista” smo videli, da je v domovini zatrta vsaka svoboda, pozaprto izo-
GIBANJE PARNIKOV
V sredo je prispel v naše pristanišče španski prevoznik “Gabo de Hornos ’ ’.
Pripeljal je ta parnik čez 600 potnikov, med katerimi je največ beguncev: Poljakov, Francozov, Belgijcev in Židov.
Prispel .je tudi severnoameriški potniški parnik “Uruguay” s 300 potniki.
HIŠNE PREISKAVE V NEMŠKIH DRUŠTVIH
V torek popoldne je preiskovalna komisija preiskala prostore v katerih delujejo nekatera nemška društva.
Preiskala je prostore na 25 de Mayo, v poslopju Banco Germánico de la América del Sur in v ulici Alsina, hišo štev. 1250.
Vobch krajih je zaplenila komisija razne dokumente in prijela več nacistov.	-	(
Preiskave bo komisija nadaljevala.
Notranje ministrstvo je izdalo v četrtek navodila, kakor tudi mere, ki je treba poduzeti proti tem, ki de-luejo proti argentinski ustavi in demokraciji.
NOV GROB V DOMAČEM KRAJU
Meseca marca je umrl v Trstu ! Anton Keber, star 50 let, doma iz Bukovice pri Gorici.
Pokojni Keber je stric naših rojakov Kebrov v Buenos Airesu.
Pokojnik zapušča poleg omenjenih nečakov, v domovini še ženo, eno hčer in dva sina ter več sorodnikov.
Naj bo pokojniku lahka domača zemlja, preostalim pa naše najiskre-nejste sožalje!
braženstvo in uničen naš tisk. V domovini naši ljudje nimajo več besede. Vprav zato je dolžnost nas, izseljencev, da dvignemo tukaj svoj glas. Ne glas pijanega kričača, mar-več glas treznega, razsodnega moža. j Tak glas morejo, dvigniti naše orga-jnizacije in naš tisk. predvsem “Slo-i venski list”. Zato je dolžnost vsakega zavednega rojaka, vsake zavedne družine, da podpira naše organiza-. cije in podpira naš tisk s tem, da se | nanj naroča, da redno plačuje naročnino, da še kaj doda zraven in da vpliva na svoje znance in prijatelje, da tudi oni tako store. To so male žrtve za posameznika, za skupno stvar pa so velikega pomena in so v današnjih časih neobhodno potrebne.
Rojaki, na delo!
Vsak, kdor se danes umika v kot, je dezerter! Današnji dogodki zahtevajo od vsakega moža, da stori svojo dolžnost v polnem obsegu! Danes, ko vihti sovražnik nad našim narodom svoj krvavi bič, se moramo izseljenci združiti v trdno skupnost, kei' samo tako bomo mogli storiti za naše brate in sestre vse, kar je v naših močeh!
I. P.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah- obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
er r amus Suknje Obleke
i POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37 - 4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci:
Markov Ljuba iz Petrovgrada. Stanuje bajé v Buenos Airesu, ulica Olavarria, v kateri pa hišna številka ni znana.
Gebel ali Gobel Stjepan iz Putin-ca. Javil se je zadnjikrat iz Valentin Alsine, ulica Curupaytí 1140.
Milinovič Blagoje iz Markovca. Odpotoval je v Argentino 1938 leta s svojim sosedom Savo Milinovi-čem, selo Markovec, občina Bijela, srez Daruvar. Iskani se ni iz Argentine nikjmur javil.
Zupančič Franc iz Dolskega, srez Ljubljana. Izselil se je 1927 leta. Javljal se je do leta 1937 iz Buenos Airesa. Pošto je prejemal Bco. Ho1 landés.
Rukavina D. Ante.
Nišic Šime iz Preke.
Marinkovič Vasa iz Malih Grabi-čan, siez Koprivnica. Leta 1935 je prejemal pošto na l^co. Boston, Florida 99, Bs. Aires.
Rostaš Miho iz Berhosova. Ne javlja se svojcem od 1928 leta.
Kanjuh Janko iz šida. Tudi ta se ne javlja svojim od leta 1928.
Galatia Helmut iz Ljubljane. Zadnji njegov znan naslov je bil: “Sanatorio’, ulica Talcahuano 106, Bs. Aires.
Čorak Petar iz Hrtovačke. Javil se je zadnjikrat iz Ville Angele -Chaco.
Šerer Bernhardt iz Indjije.
Tomanek Franjo iz Predavca. Leta 1938 se je javil z naslova: Bco. Boston, Florida 99, Bs. Aires.
Levačič Ivan iz Murskega Sredi-šta, srez Čakovec, Hrvatska banovina. Pred kakimi 3 leti se je zglasil iz Buenos Airesa, Avda. Tj. N. Alem 150.
Nižetič Ante iz Selca na Braču. Zkdnji znan naslov je bil: San Martin F.C.C.A.j ulica Torncpiist esq. Falucho.
Šut Stjepan iz Novakov št. 10, občina Ozalj. Leta 1938 je prejemal svoja pisma na naslov:	Av. L. N.
Alem 150. Bs. Aires.
Herbert Vendelin iz Indjije. Zadnji naslov je bil: ulica Hidalgo 1647 Bs. Aires.
Popič Ivan. Zadnji njegov naslov: ulica Ing. Huergo 1370, Dock Sud.
Cikovič Mirko.
Če bi kdo od rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, da ga sporoči poslaništvu.
I F O T O G R AFIJA |
¡ “LA MODERNA” ¡
I VELIK POPUST PRI | FOTOGRAFIRANJU %
V
Ne pozabite
I FOTO “LA MODERNA”1
|	S. SASLAVSKY	|
p Av. SAN MARTIN 2579 g | Telefon: 59-0522 - Bs. jíUres |
POZIV
JUGOSLOVANSKIM VOJNIM OBVEZNIKOM
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poziva vse Jugoslovane, vojno ■obveznike od 18 do 40 let starosti, torej vse, ki so se rodili med 1901. in 1923, da se takoj javijo Kraljevskemu poslaništvu, bodisi osebno ali pismeno, in da sporoče svoj sedanji naslov.
Buenos Aires, 14. julija 1941.
Kralj, poslanik: CANKAR, 1. r.
Jugoslovanska radio ura
Prenos jugoslovanske radio ure se vrši vsako soboto od 6.45 do 7.15 ure zvečer, na radio postajo L S 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte prenos!
$
MAŠA ZADUŠNICA
V ponedeljek je bila zadušna maša za pokojnega Antona Hočevar, ki je bil ubit povodom nemškega bombardiranja v Beogradu in za pokojnega Ferdo Gradišnika, ki je padel za domovino pri Kumanovem.
Maša, katero je opravil naš izseljenski duhovnik Janez Hladnik, se je vršila v cerkvi sv. Roze.
Cerkvenega opravila se je udeležilo veliko število jugoslovanskih izseljencev, med njimi je bilo tudi precej Slovencev. Gotovo pa bi bilo naše število večje, čebi bili o maši obveščeni, saj je bil pok. Hočevar zelo dobro znan tudi med nami.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A M OIL O VIO ' de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od IG do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Krojačnica ‘Gorica' Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
VELIK SHOD
Najboljšo postrežbo dobite v f KROJAČNICI	I
LEOPOLD UŠAJ | Cene zmerne - Delo prvovrstno ;
GARMENDIA 4947	j
La Paternal Buenos Aires I



priredi o priliki rojstnega dne in polnoletnosti kralja PETRA II. dne 6. septembra t. 1. v dvorani ASOCIACION FILANTROPICA “LA ARGENTINA”, ulica Rodriguez Peha 361, Odbor “AMIGOS DE YUGOESLAVIA” v proslavo kralja in naše države.
V odboru “Amigos de Yugoeslavia” so sledeče osebe:
Dr. MARCELO T. DE ALVEAR, bivši predsednik Republike in lider U.C.R. — MARTIN NOEL, prof. vseučilišča in narodni poslanec za prov. Buenos Aires — Ing. JULIO A. NOBLE, bivši narodni poslanec in predsednik “Aerokluba” — Dr. GUILLERMO EDUARDO LEGUIZAMON, profesor vseučilišča — Dr. ALEJAN-DRO CEBALLOS, prof. vseučilišča — DR. SILLA MONSEGUR, odvetnik — Dr. PEDRO PALACIOS, odvetnik — CARLOS 0’FARRELL, javni notar — RAUL MIHANOVIČ, arhitekt — RAUL MONSEGUR, odvetnik.
-•..•..•..•..•..t


(Vesti iz organizaciji
Jugoslovanska Narodna Obrana
Osrednji odbor Jug. nar. obrane iz Buenos Airesa je poslal 19. t. m. delegacijo petih mož k pododboru Jug. nar. obrane v Rosario, da se osebno porazgovori glede tesnejšega
.1
sklenilo poglobiti delo tudi po drugih krajih province Santa Fe.
Pododbor v Rosariju ima do se-| daj 60 članov, ki neumorno delujejo. ! Drugi dan, je delegacija posetila Pododbor v Arequitu, kjer je bila lepo sprejeta.
Tudi ta odbor dobro deluje in je pričakovati velikega uspeha. Jugoslovanska kolonija v Arequi-
Odbor Jugosl. Nar. Obrane v Boliviji
sodelovanja. Delegaciji je načeloval glavni tajnik Narodne obrane iz Buenos Airesa g. arh. Viktor Sulčič.
Delegacijo je sprejel tamošnji naš konzul g. Rubeša z drugimi člani pododbora.
Pododbor in delegacija so nato imeli skupno sejo, na kateri se je razpravljalo o podrobnosti delovanja pododbora v Rosariju ter se
tu je številna ter je bila delegacija iznenadena tako kakor v Rosariju nad velikim rodoljubjem in agilnostjo cele kolonije.
Delegacija Osrednjega odbora iz Buenos Airesa je ob tej priliki obiskala tudi druge naše kolonije in je računati, da se v najkrajšem času ustanove še drugi Pododbori Jugoslovanske narodne obrane.
škem hramu, “Colonu”, se je od nas hotela posloviti s tem, da priredi koncert v tako plemenit in rodoljuben namen.
Koncert se začne ob 9. uri zvečer in vstopnina je taka, da se ga more vsak vdeležiti: rezervirani sedeži po $ 5.—, navadni sedeži pa po $ 1.—.
Našim rojakom pač ni treba posebej priporočati, naj se tega koncerta udeleže. Dovolj je, če jim povemo, da bo pela Zinka Milanova, ena najboljših sopranov v današnjem svetu, in da bo pela za Narodno obrano.
Zato smo gotovi, da bo udeležba naših ljudi velika in kličemo vsem Slovencem iz Buenos Airesa in okolice: Nasvidenje v soboto 2. avgusta zvečer na koncertu!
Po sporedu bo prosta zabava s plesom.
Prireditev “Divjega lovca” je odložena
Na prošnjo J. N. O. je Slovenski dom prireditev “Divjega lovca”, ki bi se imela vršiti 2. avgusta, odložil. Vršila pa se bo ta v najkrajšem času, kar naj blagovolijo rojaki in rojakinje vzeti na znanje.
Proslava II letnice društva “Triglav”
Slov. D. D. “Triglav” vabi vse cenjene rojake in rojakinje iz Rosa-rija in okolice, vse Slovence in Jugoslovane sploh, na proslavo 11. obletnice ustanovitve društva, katera se bo vršila v NEDELJO, dne 27. JULIJA t. 1. v društvenih prostorih, v ulici Gral. Mitre 3924.
S proslavo se prične ob 9 uri zjutraj in bo trajala ves dan. Ob 12 uri bo kosilo, ob 13 uri pozdravni nagovor, ob 14 uri sledi tekmovanje do 15, dalje prosta zabava in ples.
Udeleženci bodo imeli med dru-
Koncert Zinke Milanov
Prihodnjo soboto bo v dvorani Asociación Filantrópica “La Argén-
| tina”, ul. RODRIGUEZ PEÑA 361, | koncert naše odlične operne pevke | ge. Zinke Milanove v korist Jugoslo-j vanske narodne obrane. Naša odlična sopranistka, ki je s tako velikim uspehom nastopala v sedanji sezoni v naj večjem argentinskem umetni-
Odprite HRANILNI RAČUN v naši Banki, čeprav s samo $ 5.— za začetek.
Pride dan, ko bodo Vaši otroci potrebovali nekaj prihranjenega denarja za svojo izobrazbo in blagostanje!
čimprej ko se odločite za hranjenje, temprej boste imeli več možnosti, da prihranite večjo vsoto, da se ta vaš trud bolje posreči, Vam nudimo lep nabiralnik!
Posetite nas!
SKRBITE ZA BODOČNOST
VAŠIH OTROK!
gim priliko slišati tudi naše slov. pesmi.
Vstopnina: prosta.
Opomba: V slučaju slabega vremena (dežja) se vrši nedeljo pozneje.
Odbor
G. Kuljic organizator Nar. Obrane v Arequitu
Vseslovanska šolska akademija
Češkoslovaško Kulturno Društvo “Komensky” vabi na prvo VSESLOVANSKO ŠOLSKO AKADEMIJO, katera se bo vršila v nedeljo 20. julija ob 16 uri pop. v ulici Venezuela 3979, pod pokroviteljstvom “češkoslovaške šolske Matice”.
Na akademiji bodo sodelovala: češko, poljsko in Podpormo društvo Slovencev iz Villa Devoto.
Vstopnina: Moški $ 1.50, ženske $ 1—,
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Caricin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 236 Sedaj so vladali v prestolnem mestu general Fleming in njegovi tovariši.
Ana je živela že skoraj dve leti na kraljevskem dvoru v Berlinu, dokler se ni naposled Avgustu posrečilo, da je nagovoril pruskega kralja, da ma je izročil svojo varovanko.
Ana .je zaman protestirala. Zdelo se je, da sluti, kaj .jo čaka po vrnitvi v domovino.
Pod močno stražo so jo pripeljali najprej v neko majhno mestece, kjer je morala čakati, da so bila pogajanja med Avgustom in pruskim kraljem končana.
Tudi sedaj je bil Rajmond Helm še vedno z njo, toda edino, kar je mogel storiti zanjo, je bilo to, da je pazil na njeno življenje.
Važno listino, ki mu jo je Ana izročila, je čuval na svojih prsih kakor svetinjo.
Avgustovi ministri so začeli Ano znova nagovarjati, da bi jim izročila kraljevo obljubo.
Lepa grofica pa je bila tako ogorčena, da je odločno zavračala vse takšne predloge.
Nekega dne je kralj Avgust zapovedal — pruski kralj pa se temu ni protivil — naj postopajo z Ano Co-sel kakor z ujetnico...
Prav nič ni koristilo, da je Rajmond Helm sprejel vojake in častnike z mečem v roki.
Kakor bi trenil so ga premagali, po nalogu kralja Avgusta pa so postopali z njim viteški.
Da, mladi poročnik je smel še nadalje ostati poleg lepe ujetnice.
Ana je bila torej ujeta.
Tako so ,jo pripeljali v dvorec Nossen, kjer je morala ostati močno zastražena celih šest mesecev.
Kralj se je še vedno nadejal, da bo premagal kljubovalnost te ponosne žene, ki je imela nekoč tolikšno o-blast.
Toda vse je bilo zaman.
Naposled je napočil dan, ko je
morala lepa grofica Ana ponovno sesti v potovalno kočijo in obdana od dvajsetih oboroženih vojakov nastopiti pot.
To je bila zadnja vožnja grofice Cosel.
Pripeljali so jo v star in močan dvorec Stoljen v gorovju, kjer je dobila svoje stanovanje v stolpu.
Dvorec so stražili vojaki, katerim je poveljeval človek, ki je bil kralju vdan z dušo in s telesom, —-.tako je postala Ana kraljeva ujetnica brez vsake svobode.
Ko je prispela v Stolpen, so ljudje obhajali Božič.
To je bil zanjo zares žalosten dan. Ko je zagledala temne sobe starega stolpa, se je lepa in tako ponosna grofica onesvestila.
Zbulila se je iz omedlevice, tedaj pa sta se je lotila nepopisna jeza in obup.
Hotela je skočiti z okna visokega stolpa, hotela si je razbiti glavo ob starih zidovih in so morali res paziti, da ni izvršila samomora.
Nesrečnica se je počasi malo pomirila, toda zdelo se je, da je zblaznela.
Bila je stara komaj trideset šest let.
Lepa je bila kakor nekoč — vse trpljenje, ki ga je preživela, ni škodovalo njeni lepoti.
Iz svoje strašne osamljenosti je začela zopet pisati pisma kralju Avgustu, ki pa jih je pometal v ogenj, ne da bi jih sploh odprl.
Ko je grofica Ana prispela v Stolpen, je baron Lotvendahl zaplenil vse, kar je posedovala v prestoliei vse palače, ves nakit in denar, kolikor so ga našli.
Avgust jo je vsega oropal.
Dejal je, da bo ta nakit in denar, ki so ga našli, spravil za Anine otroke.
Otroke .je dal kralj dobro vzgajati.
Grofici Ani je pustil za potrebe življenja tri tisoč tolarjev na leto, pa tudi mladi Rajmond Helm je smel še vedno ostati pri svoji gospodarici.	*
Čeprav je kralj prav dobro vedel, kako vdan in zvest je Rajmond grofici Ani, ga vendar ni odstranil iz njene bližine.
Ana je nekolikokrat poskušala, da bi pobegnila. Rajmond ji je pri tem skrivaj pomagal, — toda beg se ji ni posrečil.
Poveljnik dvorca je moral s svojim lastnim življenjem jamčiti za jetnico.
Tako so niinevala leta.
Ana se je počasi pomirila s svojo bridko usodo.
Toda to je bilo samo navidez.
Njena neustrašenost ni nikoli izginila, vedno je premišljevala o novih načrtih za beg, pogovarjala se je z Rajmondom, ki je večkrat prihajal k njej.
Skupaj sta kovala načrte za beg.
Stvar pa ni bila tako lahka.
Tedaj pa — osmo leto njenega jetniškega življenja — se je zdelo, da se ji je nudila ugodna prilika za beg.
Rajmond Helm se je dolgo skrivaj pogajal z neko tujo vlado, kjer1 so bili pripravljeni, da bi se zavzeli za pozabljeno kraljevo ljubico, ki se je še vedno izdajala za drugo soprogo kralja Avgusta.
Ta tuja vlada je torej pristala, da jo sprejme na svoj dvor, odrekla pa je vsako sodelovanje pri izvršitvi bega.
Ana in Rajmond sta morala biti izredno potrpežljiva in previdna, če nista hotela, da bi njuna namera propadla.
Naposled je prišel dan, ki je bil primeren za b^g.
Že nekaj dni je deževalo.
Bilo je oblačno in pod varstvom noči sta Ana in Rajmond lahko pobegnila.
Rajmondu se je posrečilo, da je odprl izhod iz Anine temnice s tem, da je ponoči kopal, vrtal zid in jemal kamenje iz njega, podnevi pa je skrbno skrival svoje orodje.
Ta ozka odprtina je vodila v prastaro kapelico, od tam pa ni bilo težko priti v park in do težkih vrat,
od katerih je Rajmond imel tudi ključ.
Poveljnik, general Wellen, neki starejši in neoženjeni mož ni niti slutil, kaj se pripravlja.
Ob teh samotnih večerih je pre-mnogokrat sedel z Rajmondom Hel-mom v sosedni sobi in kvartal z njim, ali pa mu je Rajmond pripovedoval kakšne stare pripovedke.
Častnika mu je priporočil sam kralj.
Tako je bilo tudi nocojšnji večer. Rajmond se je z grofico o vsem dogovoril.
Mladi poročnik je nameraval toliko časa ostati v Stolpenu, dokler se grofici ne bi posrečilo, da bi odšla čez mejo.
Poskrbel je za zanesljivega koči-jaža, Ani pa .je dal orožje, da bi se lahko branila v slučaju potrebe.
Ker je precej močno deževalo je straža odšla v majhno hišico poleg ograje, vojak pa po navadi ni pazil na to, kaj se dogaja na bližnji cesti.
V	Stolpenu je odbilo na stolpu deset.
Rajmond je sedel s poveljnikom k mizi, da bi si preganjala čas s kvartanjem.
Podčastnik je prinesel pol ure - pozneje ključe različnih vrat, ki jih je moral kontrolirati.
Pred to uro pa bi bila morala grofica oditi iz stolpa.
Z Rajmondom se je že prej poslovila.
Rajmond jo bo pozneje previdno mahnil za njo.
V	bližnjem gozdu jo je čakala kočija s hitrimi konji, razen tega pa tudi vodnik.
Wellen je bil danes zelo slabe volje.
Morda se je jezil na grdo vreme. Rajmond Helm je nekolikokrat umolknil med pogovorom, stari poveljnik pa je nekolikokrat obrnil glavo proti vratom.
— Vrag naj me vzame — zamrmra stari poveljnik — toda po vsem se mi zdi, da lazi neka pošast nocoj okrog tega dvorca in išče svojo žrtev.
Kaj mislite, gospod poročnik? Rajmond Helm je ostal popolnoma miren.
Samo nasmehnil se je in odgovoril :
—	Človek, kakršni ste vi, gospod poveljnik, se najbrž ne bo bal pošasti. Toda nocojšnja noč je zares strašna. Veter tudi nad streho, straža se mi kar smili.
—	Ah, kaj, služba je služba. Nikomur bi ne svetoval, da bi jo zanemaril — zamrmra Wellen.
In zopet sta začela kvartali. Rajmond Helm je postajal z vsakim trenutkom bolj nemiren in razburjen.
Če se ni kaj pripetilo, se je Ana nahajala že izven dvorca Stolpena.
Zopet je veter strašno zatulil in stresel bkna, general Welen pa je treščil karte jezno ob mizo.
—	Za vraga, nemorem najti miru. Pa moram le pogledati, kaj dela grofica — vzklikne stari poveljnik.
Rajmond prebledi.
Če bi stari poveljnik izvršil svojo namero, bi predčasno odkril Anin beg.
—	Mar nočete prepustiti meni naporne poti v stolp? — vpraša mladi poročnik.
Wellen.ga čudno pogleda.
Ta pogled je zadel častnika kakor ostro bodalo.
Nato pa zmaje general z glavo.
—	Ne, poročnik Helm, danes se bom sam podal tja — zamrmra general.
Predno pa je starec zapustil sobo, se zunaj nenadoma oglasi neki čudni ropot.
Nekdo potrka na vrata, nakar stopi v sobo podčastnik, ki je pravkar prišel iz svoje nočne službe.
Bil je zelo razburjen.
—	Gospod general — lepa stvar! — vzklikne on popolnoma proti vsem predpisom. Grofica je hotela pobegniti! V zidu se nahaja odprtina !
Pobegniti je hotela skozi kapelico in skozi drevored.
Jaz pa sem njen beg še pravočasno preprečil. (Nadaljevanje)
SLOVENSKI LIST
Britansko oporišče Malta
O Malti smo v našem listu že obširneje pisali.
Ker leži ta važna angleška točka prav posebno v želodcu Italijanom, zadnje čase tudi Nemcem, in jo zato pogosto obiskujejo s svojimi letali, hočemo podati našim čitate-ljem še nekaj pojasnil.
Nekako sredi črte, ki si jo mislimo potegnjeno od Gibraltarja na Ciper, leži to znamenito otočje Malta, ena izmed najvažnejših opornih točk na poti iz Londona v Indijo. Skoro poldrugo stoletje je to otočje središče britanske moči v Sredozemlju in čuvar važne poti na Daljni Vzhod. Važnost te točke so pa že davno pred Britanci spoznali vsi pomorski narodi stalnega, srednjega in novega veka. Zato je morda ni točke na zemeljski obli, ki bi tako pogosto menjavala gospodarje. Iz pradavnine vemo, da so se otočja najprej polastili Feničani, njim so sledili Grki, ki jih je okoli leta 400 pred našim štetjem izpodrinila afriška pomorska velesila Kartagina. Dvesto let kasneje se pojavijo na otočju Rimljani, ki se vzGrže skoro 700 let. Ne polnih sto let so gospodarili nad otočjem germanski Vandali in Vzhodni Gotje, nakar je zopet zaplapolala nad njim rimska zastava to pot zastava vzhodno-rim-skega cesarstva. Bizantinska oblast se drži skoro 400 let, nje nasledniki so Arabci, v 11. stoletju pa sicilski Normani. Leta 1539 daruje otočje cesar Karel V. viteškemu redu sv. Janeza, ki se je moral pred turško silo umakniti z Roda in Cipra ter je iskal novih tal, kjer bi nadaljeval borbo proti nevernikom. Cesarjev dar ni bil dar nevrednim. Vitezi sv. Janeza so vztrajali na otoku in ob njih hrabrosti se je razbil marsikak napad Turkov in muslimanskih gusarjev severne Afrike. S propadajočo močjo Turčije upada tudi sila malteškega reda, ki je izgubil s tem razlog in povod za svoj obstoj.
Malta je životarila kot nesodobni ostanek preteklih časov in general Bonaparte se je leta 1798 na svojem
pohodu v Egipt mimogrede polastil otoka, kar je na Angleškem vzbudilo silno ogorčenje. Dve leti nato so britanske sile zavzele Malto, da vzpostavijo zakonito stanje in ostale so tam do današnjega dne. Napoleon jim je dokazal veliko važnost otočja.
To je v kratkih besedah zgodovina otoške skupine, v kateri so glavni otoki Malta, Gozzo, Comino in Cominotto. Otočje je oddaljeno 100 km od Sicilije, 325 km od Afrike, meri 316 km2 in ima 225.000 prebivalcev. Tla so suha, skoro kraška in prerede komaj one črede koz in ovac, ki so poleg ribištva glavni vir dohodkov preprostih Maltežanov. Podnebje je subtropsko in bi omogočilo dobro poljedelstvo, ako bi otočje ne bilo tako suho in kameni-to. Razen tega trpi gospodarstvo zaradi zastarele uredbe kolonata: kmetje so najemnici veleposestnikov, ki žive v mestih in se tam ba-vijo tudi s trgovino in obrtjo.
Prebivalci so po poreklu pestra mešanica vseh narodov, ki so kdaj gospodovali nad otočji. Malteščina je v osnovi arabski jezik, močno pomešan z italijanskimi besedami, zlasti z izrazi, ki se tičejo uprave, trgovine in pomorstva. Zanimivo je, da se v katoliških cerkvah Malte, — 90% prebivalcev so katoličani — molijo k Alahu, kajti ta beseda se je ohranila v malteščini.
Uradni jezik je angleški, za občevanje z narodom je prejšnji guverner lord Strickland postavil malte-ščino, kar je vzbudilo silno nevoljo med onimi, ki so italijansko usmerjeni. To so pred vsem meščani, ljudje inteligenčnih poklicev in priseljenci.
Glavno mesto je La Valetta, ki jo je ustanovil veliki mojster reda sv. Janeza Francoz Jean de La Valette ]. 1566. Isti mojster je sezidal tudi prekrasno katedralo nadškofije, vladno palačo in mnoge utrdbe, ki so stoletja kljubovale naskokom
Turkov in afriških gusarjev. Mesto ima 50.000 prebivalcev, je sedež nadškofa, ima svojo univerzo ter velike delavnice za manjše vojne ladje, dalje obširno bolnico, za britansko vojaštvo skladišča, doke in druge naprave, ki jih mora imeti to važno oporišče. Otočje je bilo do nedavna kronska kolonija, po vojni pa je dobilo statut dominiona. Vlado izvršuje senat 17 članov, katerega sklepe pa mora potrditi britanski guverner.
ITALIJANSKE OBLASTI V ZASEDENIH KRAJIH ZAHTEVAJO PRIJAVO ŽIVIL
Italijanske oblasti so izdale na prebivalstvo krajev v Sloveniji, ki so padli pod Italijo, poziv, v katerem zahtevajo, da mora vsaka hiša prijaviti ves živež, ki se v hiši nahaja. Kdor ne bo prijavil, skrival ali dal netočno prijavo, bo obsojen na dosmrtno ječo, ali kaznovan s smrtjo.
Povsem razumljivo je, da bodo ljudje poskušali marsikaj zakriti, ker se prav dobro zavedajo, da je lakota neizogibna. Lahi pa, katere itak že tare grozno pomanjkanje, pa bodo hoteli imeti živež, zato je čisto gotovo, da bo marsikak naš človek prišel v ječo, če ne bo še kaj hujšega.
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
..•..•..•..•..•..«..i
»..•..•..•..•..•..•..«..•..•m«.

Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se! Ana Chrpova j
Slov. babica
dipl. v Pragi in 15s. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires


Krojačnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom še priporoča
Peter Capuder
Rio Bamba 879, Bs. Aires
ZA NAŠE GOSPODINJE
PRAKTIČNI NASVETI
Nepremočljive plašče in jope Ope-reš doma in jih spet storiš nepremočljive, če jih doma izplakneš z raztopino vodika in vode.
Obledeli blagovi dobijo spet svoje lepe barve, če dodamo vodi, kjer jih izplaknemo, malo galuna in ne je-siha.
Kljuk, kovinskih tablic in podobnih kovinskih predmetov in svetlih delov štedilnika ti ne bo treba tolikokrat čistiti s kakim tozadevnim sredstvom, če jih vsak dan dobro obdrgneš z navadnim časopisnim papirjem.
Lestvice se ne spodmikajo, če jim spodaj podložiš gumijaste ploščice iz starih obročev od koles.
Sajaste madeže odpraviš z rok, če jih obribaš s citronovo lupino.
Kako odpraviš različne madeže?
Najlažje odpraviš madeže takrat, ko so pravkar nastali. Zato je treba, da se brž spraviš nad nje. Imeti moraš krpico istega blaga in pa čistilno sredstvo. Odpraviš pa:
Mastne madeže odpraviš z vročo vodo, če blago to prenese, sicer pa s kašo iz bencina in magnezije ali krompirjeve moke. S to kašo pomažeš po madežu, pustiš nekaj časa na blagu, in čim se bencin razpuhti, se beli prašek izlahka skrtači iz blaga. Če se madež še pozna, je treba to še enkrat ponoviti.
Madeže od piva spraviš iz svile z vodo in s špiritom, iz drugačnega blaga pa z mlačno salmijakovo vodo.
Krvavi madeži izginejo, če so še
sveži, če jih izpereš z mrzlo vodo. Potem izpiraš blago še z mlačno salmijakovo vodo. Če je blago občutljivo, namažeš madež z goščo iz vode in krompirjeve moke ali škroba. Goščo pustiš za čas na blagu, potem zmeneaš in izpereš- s čisto vodo.
V DAR DOBITE

Veliki zavod “RAMOS MEJIA” Vene reas
na vsakih 6 slik, ki stanejo od ! ni	i •	i >t
3—6 , lepo sliko v barvah. I ? ¡biOVCnSiil StaVDCUlk Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
Facundo Quiroga lözo
U.. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50- 0277
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA’’
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJTJČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJEN JE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPHCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensk- *3 me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
R i v a d a v i a 307 0
PLAZA ONCE
Cerkveni vestnik
27. jul. Mašo na Avellanedi za Utirijo Bočkor.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Alojzija Humar.
Molitve na Paternalu.
3.	avg. Maša na Paternalu za Ivana Mermoljo; zapel bo tudi žalni zbor.
Ob 12 uri pri sv| Rozi za Julijo 1 lammer.
Molitve na Paternalu.
Nekateri, rojaki so bili kaj radi neprijazni v svojih sodbah nasproti slovenski duhovščini, češ da ni narodna... Menda sedaj ne bodo več tako sodili, ko so zvedeli za bridko preganjanje, katero ,je zadelo v najhujši meri ravno duhovščino in verske stvari v Sloveniji, kakor smo zvedeli iz pisma, katerega glavne misli je objavil Slovenski list. Pismo v celoti pa boste lahko či-tali v Duhovnem Življenju, ki izide v naslednjih dneh .. .
Nekateri pa pravijo: “Kje je Bog, ki take stvari trpi”....
Tisti, kateri vedo tako, kot nas sveta vera uči: da je Bog pravičen sodnik, ki bo plačal vse, kar kdo dobrega stori in tudi kaznoval vsako-hudobijo; kdor ve, da je začetek popolne božje pravice šele s smrtjo ; v življenju pa smo na preskušnjo postavljeni, da se izkažemo zveste ali nezveste Očetu, ki je v nebesih... Mi, ki vemo to, razumemo da je vsako trpljenje očiščujoči ogenj, ki čisti človeštvo pred zablodami, v katere pada, kadar se ljudem predobro godi... Oni pa, ki se Boga spomnijo le tedaj, kadar so v nesreči, in še tedaj samo zato da bi jih On iz nesreče potegnil, pač nimajo pravice, tožiti Boga. Svojim zvestim in dobrim pa tudi v času največjega-trpljenja daje veliko tolažbe.
V sedanjem teškem času torej skušajmo razumeti, da je vzrok vse te velikanske nesreče ravno v tem, ker so ljudje hoteli živeti brez Boga in zato tako daleč padli. . . Slovencev, svojega zvestega naroda pa Bog ne bo zapustil, in bo Marija čuvala nad njim kljub temu, da je zaklenjeno njeno svetišče na Brezjah, kjer stoluje “Kraljica Slovencev”.
Janez Hladnik
Slov. Babica
I FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
| Diplomirana na Univerzi v 1 ? Pragi in v Buenos Airesu I t Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer ?■ 1 LIMA 1217 — BUENOS AIRES f
U. T. 23 - Buen Orden 3389
-»•«■••••••■¿»•«»i
TALLER DE CARROCERIAS
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” — Tapeciran j e — Pre vlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1293 Quilines

ef
□i 1 Is
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
Homigón Ann ado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Tisoče krasnih motivov za
VEZENJE
namiznih prtov, prtičev, namiznih tekačev, posteljnih blazin, rjuh velikih in malih za zibelke, rute, spodnje perilo, jopice, Imamo na razpolago našim cenjenim odjemalcem katere prosi-itd. “SISTEMA ENTNER” za odtis na kakršnokoli platno, mo, da nas obiščejo, brez vsake obveznosti, da si izberejo vzorce, ki so jim všeč in nam jih naroče za odtis na platno, ki nam
ga izroče.
Cía. Laborarte
CARLOS PELLEGRINI 62, I. nadstropje — BUENOS AIRES U. T. 37 - 2247