Katoli&k cerkven list.
Danica izhajtv 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. <10 kr.. \ tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dne\i zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XVIII.	V Ljubljani 20. velikega travna 18(55.	List 15,
Spomini h potovanja r Rim.
Spisuje Dr. Janez Zlaloust Pogačar. 15. Lateran. Cerkev sv. Križa v Jeruzalemu.
Ker je lateranska bazilika poglavitna cerkev keršanstva, je tutli njen kapitel nad vse druge povišan. Zavoljo take imenitnosti so si celo mogočni dežclski oblastniki želeli imeti mesto med laieranskimi kanoniki. Tako sc znajde v kapitelskcin koru nasproti papeževemu sedežu sedež za francoskega vladarja, kteri se prišteva lateranskiin kanonikom. Kralj Henrik IV je po svojem spreoberiijenju k katoliški veri lateranskcmu kapitelnu v dar podelil vsakoletne prihodke Klariaške opatije v Agiiiski škofii. V znamnje hvaležnosti kapitel rojstni dan svojega svetlega souda obhaja s slovesnim duhovnim opravilom, kakor se je ravno pretečenega 20. aprila godilo vpričo francoskega poslanca.
V zakladnici lateranske bazilike se kaže miza, na kteri je Jezus postavil zakrament svojega presvetega rešnjega telesa in svoje rešuje kervi, kos škerlatnega plaj-ša, s kterim so ga bili vojaki ogernili, košček gobe, ktero so mu podali z žolčem in jesihom napoje o, kupica, v kteri so bili neverneži svetemu evangelistu in aposteljnu Janezu strup podali, košček njegove suknje in verige, s ktero ob-težan je bil iz Kfeza v Rini peljali, čudežna glava sv. mladenča in spričevavca Pankracija, in še marsiktera druga svetinja, priljubljena katoliškemu sercu.
Ker so bile pod cesarjem Konstantinom Velikim vse pred pravice škofijske cerkve od svete Pudencijanc na late-ransko baziliko prenesene, jc pervi keršanski cesar zraven nje dal zidati tudi kerst no kopel; ima skorej velikost kake srednje cerkve. V sredi jc obširen voden kotel; toda bogastvo zlata in srebra, s kterim ga jc gorečnost Koii-etantinova prepregla, so že davno divjaške Ijudstvc odnesle. Papeži so dali v poznejših dobah stene z izverstniini deli slikarske umetnije vredno olepšati. Na levi straui kerstnega vodnjaka se dojde skoz bronaste vrata v kapelo sv. Janeza Kerstnika, ktero krasijo prelepe mozaične slike. Pod ka-pelinim altarjem so spravljene koščice raznih Jezusovih pri-čevavcev. Bodisi zavoljo teh imenitnih prebivavcev, ali zavoljo sv. Janeza, kterega jc zlobna strast ilerodiade umorila, v to kapelo je ženskam stopiti prepovedano. Ker je kerstna kopel tako rekoč bistven del papeževe škofijske cerkve in je bila posvečena svetemu Jane/.u Kerstniku, se lateranska bazilika tudi cerkev svetega Jaueza v Lateran u imenuje.
Tik lateranske bazilike se razprostira lateranska palača, sozidana v sedanji obliki po povelju Siksta V. V njej po skoz več stoletij papeži stanovali, zdaj pa je tii ustanovljen slavljeni muzej, v kterem so pod Gregorijem XVI razstavili muogoverslne starine podobarske umetnije in zani mive oijuate slike italijanskih umetnikov.
Xa obširni prostorii pred cerkvijo popotnik sterme gleda devetindevedeset čevljev visoki obelisk, kterega sta Konstantin in njegov sin Konstant pripeljala i/. Kgipta. Divjaški sovražniki so ga bili poderli iu zlomili; šc le pogumni Sikst V ga jc otel iz nakopičenih razvalin, ukazal sosta-v:ti in povišati na zdanjem častitem mestu.
Na severnem kraju lateranskcga terga je glasoviti triclinium, lo je, obednica, ktero jc dal narediti papež Leon III iu olepšati s slikami, ktere tujci še zdaj občudujejo. V svoji palači so papeži imeli več takih obednic; služile so lako imenovanim obedom ljubezni (figa/me), ktere so papeži delj časa v resnobnem in treznem duhu obhajali ohianovaje z njimi spomin nu pervo cvetje keršanske bra-tovske ljubezni.
Zraven obednicc so svete stopnice (Scaln suntn), namreč tiste stopnice, po kterih jc mogel nas Gospod Jezus iti ua visoko plan, s ktere ga je Pilat razdivjauemu ljudstvu pokazal rekoč: ..Glejte, človek.'" Te stopnice, kdaj oblivanc z Jezusovo presveto kervjo. štejejo osemindvajset stapenj i/, belega marmorja; vsak pobožen romar jih na kolenih premeri. Xa verhu jc kapela, ki se z« ve presvetiše — Sancta Suncforum — zavoljo mnogih častitljivih svetinj, ki sc tu hranujejo. Nazaj se zamore iti po dvojnih stopnicah, ki so na levi in desni svetih stopnic napravljene. Vsa ta vravnava je plod verlc delavnosti $ikst£ V. Bodite mi tudi iz daljne domovine mnogokrat pozdravljene, svete stopnice!
Pred nekaj leti sta tu memo šla dva tujca i z Francoskega, eden kristjan (llussičrcs). drugi Izraelec. Kristjan se memo grede odkrije, rekoč: ..Bodite pozdravljene, svete stopnice!'4 Izraelec se mu na t» glasno iu zasraml|ivo po-smeja. „Nikar se ne snicjajle,44 mu pravi kristjan. ..kmalo pojdete po njih na kolenih." Prerokba se je »polnila; Alfonz Ratisboiinc, — tako je bilo Izraelcu ime, — jih je čez nekaj dni na kolenih počastoval in s solzami hvaležnosti za gnado keršanstva rosil.
Ne deleč od lateranske bazilike, v znožju cskvilin*kega griča, tik mestnega obzidja, na samotnem kraju, je cerkev sv. Križa v Jeruzalemu. Oskerbujejo jo zdaj dominikani. Začetek te ccrkve sega v čase ccsarovanja Konstantina Velikega. Ko jc v zuamnju Zvcličarjevega križa zmagal iMakscncija, je hotel temu odrešivnemu zuamnju vso mogočo čast skazati. Njegova mati Helena sc jc torej podala v Jeruzalem, da bi ondi našla pravi kriz Gospodov. Ko ga ji jc Bog dal najti, jc en del presvetega lesa in šc druge dragocene svetinje prinesla v Rim. Predragi zaklad je želel cesar na spodobnem mestu hraniti, tedaj je na svoje stroške dal zidati cerkev, ktero je posvetil sv. papež Silvester. V spomin sv. Helene, Koiistau-tinove matere, se je bazilika Helenina, po Scsorijano-vem poslopju pa, na čigar mestu je bila postavljena, Sc-sorijanova imenovala. Zdaj se navaduo zove cerkev
„sv. Križa v Jeruzalemu." Razun velikega kosa Kristusovega križa je namreč sv. Helena iz Jeruzalema v Rim prinesla precej persti a Kaivarije, kdaj napojene z Jezusovo rešnjo kervjo. Spravila jo je v kapelo, kjer so bile tudi hranjene druge svetinje; odtod ne je ta kapela in potlej cela cerkev imenovala po mestu Jeruzalemu.
Pod veliko cerkvijo je kapela, posvečena sveti cesarici Heleni. V njej se hrauuje znamenit kos presvetega križa, dva terna h Kristusove ternjeve krone, en žebelj, s kterim je bil Zveličar na križ pribit, en konec vervi, s ktero je bil o bičanju na marmorni steber privezan, in nekoliko gobe, ktero so mu bili z žolčem napojeno podali. Razun naštetih predragih svetinj se tu znajde šc drugi žlahten zaklad, namreč deščica, na kteri so vrezane in z rudečo barvo zalite besede: „Hiesvs Jvdaeorvm \azarenvs rexu — ,,Jezus Nazareški kralj Judov." Le pri besedi ,,Jvdaeorvm1, dveh poslednjih čerk manjka, ker je zjedljivost časa jih zglodala. Novozidano cerkcv sv. Križa je bil cesar Konstantin Veliki z neizrekljivim bogastvom v zlatu, srebru in žlahuih kamnih okinčal; en altar je bil iz čistega 250 liber težkega zlata. Pa vse te dragine so že davno zginile, zloba roparskih divjaških ljudstev jih je uplenila. V teku dolgih stoletij jc bila ccrkev večkrat popravljena in prena-rejena. Posebne zasluge za njeno prenaredbo in olepšavo si je v petnajstem stoletju pridobil kardinal Peter Meudoza, titular sv. Križa. Ravno njegovi delavci so I. 1492 o ometanju sred cerkve na verhu oboka zadeli na neko votlino in v njej zasledili dve pedi dolgo svinčeno skrinjico, terdo zaperto, z marmorno ploščico pokrito, na kteri so bile vpisane besede: „///<* est tifulns verne crucis" — „To je napis pravega križa." V skrinjici je bila zares za ped dolga deščica z gorej omenjenim napisom, na eni strani malo zjedena. Niso dvomili, da jo je sv. Helena na tem visokem kraju dala hraniti. Ko se je ta najdba razglasila po mestu, jc vse vrelo k sv. Križu. Tudi papež Irioceuci je prišel tje in zapovedal, naj se deščica zopet nazaj v skrinjico položi in le o velikem godu častite bazilike na velikem altarju pod oknom v počeševanje izpostavlja. — Pod cerkvenim tlakom, popravljenim po povelju Kvgeuija IV, je tudi vloženo mnogo kamnov, ki so bili prineseni s Kaivarije. — Presveti ostanki, kterim nar veča čast dojde po kralju marternikov. so v častitljivem svetišu obdajani s ko-šicami brezštevilnih vitezov, ki so se svojemu poveljniku poenačili s prelivanjem svoje kervi. Svetost kraja, na kterem tu romar stoji, vse čutje, vso dušo globoko prevzame, dasiravno moje oči niso bile tako srečne, da bi bile vidile nar svetejši zaklad. Domiuikani, varhi tc cerkve, ga niso mogli odpreti, ker so ključi do njega hranjeni pri kardinalu D1 Andrea. titularju sv. Križa, in sc le na posebno prošnjo izročujejo, ktero na dotičnem mestu izreči pozneje nisem imel priložnosti. Stokrat iu stokrat pa sem pozdravljal v svojem sercu priljubljeno shrambo, ki varuje sveti les, na kterein je Jezus tudi zame rešnjo kri prelival.
Pogovor oel posta.
(Dalje.)
Vradnik. I.e kaj malega tedaj menite, da bi to bilo, kar nam cerkev zastran posta veli; meni saj se ne zdi tako. Naj bi bilo že kakih pet ali bodi si tudi deset postnih dni v letu, bi se že toliko ne ustavljal, toda tu ste jih celo dolgo versto našteli, da je vse v resnici komaj zapomniti mogoče.
Kupce. Tu imate prav, gospod, tudi jest terdim, da jc vsem tem raznoverstnim postom zadostiti za pošteni iu zdravi želodce prevelika in pretežavna naloga, prederznem se tudi še dvomiti, da bi bil dobiček v primeri s težavo, ki nam jo cerkcv s postno zapovedjo nalaga.
Kat. duhoven. Spoznati je, gospod, da ste tergo-vec, ker reč kar urno cenite po dobičku in obrestih, ki
bi vam jih donašati imela, ravnaje morebiti po znanem in mnogim priljubljenem vodilu: „Was krieg' ich dafur." — Zvenkljajočega dobička nam post res ne donaša, in ako bi ga, in bi post, kakor n. pr. obligacije, denarno veljavo imel, o kako urno, z veseljem in brez mermranja bi se ga ravno tisti poprijeli, ki zdaj naj bolj zoper postno zapoved vpijejo in jo neprenesljivi jarem imenujejo! Takim se ne zdi preveč in pretežavno celih 365 dni v letu za minljivo blago, premoženje in čast se truditi in ubijati, pogosto v stiskah in skerbeh živeti, ki jim jed in spanje pri-studujejo; le ako velja cerkvi pokornim biti, za dušni prid kaj storiti, le to bi bilo odveč in nepotrebno! Kolika zmota iu duhovna mlačnost! Da je post za vsacega bolj ali manj težaven in zopern, to vam rad poterdim, sicer bi tudi post ne bil; sej je tudi telesno zdravilo večidel neprijetno ia grenko, in vender ga radi vživate, ako velja telesno o-zdraveti; kako da bi se branili Ic dušnega zdravila, ki smo ga vsi brez izjeme jako potrebni? Kajti vsem je hudo iu grešno poželenje prirojeno, in vedno smo vsi v nevarnosti pasti in grešiti, zakaj, „kdor stoji, pravi apostel naj gleda, da ne pade" (I Kor. 10, 12). Namesto tedaj zoper post mermrati in postni zapovedi lahkomišljeno se ustavljati, bi mogli, ako nam je naše zveličanje kaj mar, velikoveč cerkvi za njeno materno skerb hvaležni biti, da je postno zapoved tako modro vravnala, da nas pogosto med letom v lastnem premagovanji vadi in nam podaja krepko in skušeno orožje v roko, da bi premnogim sovražnikom našega zveličanja zdatno v bran postavili se mogli.
Cerkev s postom gotovo nikogar nc želi terpinčiti ali mu neprenesljiv jarem nakladati, temuč ona post zapovedo-vaje ne zahteva in ne želi druzega, kakor to, da bi verni, ravnali po Jezusovem nauku: „Kdor hoče moj učenec biti, naj samega sebe zataji" (Mat. 16, 24.), ter se zvesto poprijemali tega po obilnih skušnjah vselej poterjenega sredka, in bi ložej premogli grešno nagnjenje krotiti, slabost in poželjivost mesa devati pod pokoršino duha, za storjene grehe se pokoriti in prihodnjih tem ložej se varovati, bolj in bolj v dobrem se vterditi in tako vredno skerbeti za svoje zveličanje.
To, lejte! je splošnji namen vsacega posta. Zraven tega pa ima Cerkev še pri vsakterem poslu svoje posebne blage namene.
Zapovedovaje nam n. pr. se o petkih mesnih jedi zder-žati, hoče da naj to spolnujenio v hvaležni spomin Kristusovega britkega terpljenja in smerti, ki jo je ta dan prestal iz ljubezni do nas in za naše odrešenje, in želi da bi se s tem malim premagovanjem saj nekoliko vdeležili Njegovega tolikega terpljenja in se pokorili za grehe, zavoljo katerih je On toliko prestal.
S postom v preddnevih nekterih praznikov pa sc nam je pripravne storiti za vredno premišljevanje in obhajanje imenitnih skrivnost, v kterih spomin je cerkev te prazuike postavila.
S kvaternim postom je sklenjen namen, da naj bi verni po zgledu aposteljnov in pervih kristjanov vsak letui čas pričeli v spokornein duhu, za storjene grehe se pokorili in hvalili I)»ga za dobrote, ki nam jih deli v vsakem letnem času. Navada je tudi, da v enem teh kvaternih tednov škofje mašnike posvečujejo, in cerkev želi, da bi verni s postom iu gorečo molitvijo Boga prosili, naj jitn da dobrih iu vnetih duhovnih pastirjev.
V adventu naj bi s postom, molitvijo in tihim, treznim življenjem pričeli novo cerkveno leto, in se k temu ne samo vredno pripravljali na veseli praznik Kristusovega rojstva, temuč tudi v spominu na Njegov drugi prihod ob sodnjem dnevu s strahom in trepetom delali za svoje zveličanje. Ogledovali naj bi se na sv. Janeza Kerstnika, Odrešenikovega napovedovavca, ki se je ostro postil v puščavi, in vedno v spominu naj bi imeli njegove resne besede: „Slorite vreden sad pokore, zakaj sekira je žc drevesom
na korenino nastavljena, in vsako drevo, ktero ne obrodi dobrega sadii, bo posekano in v ogenj verženo." (Mat 3, 8. 10 ) Nekdaj je cerkev tudi kristjanom zapovedovala ravno tako kakor za veliko noč, da naj v tem času prejmejo zakramenta hv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, in želi tudi zdaj. da naj vsi spoved in sv. obhajilo opravijo.
Naj imenitnejši in poglavitni post v kat. cerkvi pa je stirdesetdanski post. Ravno v tem času obhaja cerkev spomin naj iinenitnejsih skrivnost nase sv. vere, spomiu namreč britkega terpljenja, smerti in častitljivega vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Spodobi se tedaj iu je vernih dolžnost, pravi sv. papež Leon (_Se»-m. 10. de Quadr.), da se ne samo z molitvijo in milošnjo, ampak tudi z daljini postom pripravni in vredni storijo, te naj veči skrivnosti premišljevati in vredno njih spomin obhajali. Cerkev tadi vsem vernim veleva, da naj v tem času spoved in sv. obhajilo vredno opravijo; želi, da naj bi se z ostrim postom pokorili za svoje grehe, hudo poželenje in grešne strasti premagovali in krotili, v tihi samoti, odločeni od posvetnega šuma in veselic, svoj dušni stan pregledali in se tako spodobno in vredno pripravili na prejemo teh ss. za-kramontov. Ob enem naj bi verni v tem času posnemali izgled svojega Zveličarja, ki e je tudi 40 dni postil in (ako ludi saj desetino svojega življenja Bogu darovali; zakaj „40danski post,'* pravi sv. papež Gregorij (Hom. 16 in Evang.), je deseti del vsih dni celega leta; naj bi tedaj kristjani saj s to desetino ostrega posta se pokorili za grehe, s katerimi so skozi celo leto Boga žalili."
Iz teh blagih vzrokov in namenov, lejte, je cerkev razne poste postavila in zapovedala. Za tega del pa jc bila tudi postna zapoved v katoliški ccrkvi zmiraj v naj veči časti in veljavi, zlasti pa 40danski post, in kristjani pervih časov in do enajstega stoletja so ta post, kakor sem že opomnil, obhajali s toliko čudapolno gorečnostjo, pokoršino in ostrostjo, da je sedanja postna zapoved v primeri z nekdanjo ostrostjo v resnici prava mervica imenovati. Zakaj samo 40 dni se postiti, se penim kristjanom večidel ni zdelo zadosti, temuč pričeli so svoj ostri post že 70 dni pred Veliko nočjo, od koder ima tudi nedelja septvagezima svoje ime, in celi ta čas se niso le samo mesa in mesnih jedi in vina zderžali, ampak tudi vsega, kar je z mesom v dotiki, n. pr jajc, mleka, masla itd. Skoraj sploh brez vse izjeme, bodi si imenitni, bogati ali revni in priprosti, se ves dan niso otešali, azili so še le po Holnčnein zahoda svoje borno kosilce, kruh, sočivje, sadje. Ob enem ho se skerbno ogibali vsega posvetnega šuma in tudi pripušenih nedolžnih veselic; v tihi samoti, v pobožnem premišljevanju, v molitvi, v dobrih delih iu zvestem spolnovanju svojih dolžnost so Bogu služili. In tako ni bilo samo v pervih časih keršaustva, ampak tudi še pozneje. Sv. Bernard (•j- 1153) v svojem 3. postnem govoru pripoveduje, da ne saino revni ljudje, ampak tudi kralji in knezi so se o njegovem času postne dni še le po solnčnein zahodu otešavali. Zlasti pa nam je ohranil zgodovinar Nicefor (v 7. bukv. svoje cerkvene zgodovine) neko pergodbo, ki posebno živo kaže in spričuje, s koliko vnemo in nepremakljivo pokoršino so se deržali verni postne zapovedi.
O času cesarja Justinijana namreč je v Carigradu divjala huda lakota. V ti nadlogi nastopi 40danski postni čas. Cesar ukaže v ti sili mesnice odpreti, meso prodajati in za vse prebivavce splošuje polajšanje cerkvene postne zapovedi oznaniti. In kaj menite, kaj se je na to okolišinain primerno naredbo zgodilo? V vsem mestu, pravi omenjeni zgodovinar, se tudi eden kristjanov ui našel, ki bi se bil prederznil postno zapoved prelomiti, in berž ko jc bilo polajšanje oklicano, se je ljudstvo na trume pred cesarsko palačo zbiralo in cesarja s solznimi očnu' prosilo, naj polajšanje prekliče ter starim postavam pusti veljavo. Tolika je bila gorečnost in pokoršina nekdanjih kristjanov, in toliko veljavo je pri njih imela cerkvena postna zapoved. Naj b>
pač sedanji katoličanje imeli le trohico te nekdanje vneme in gorečnosti. Gotovo ne vidili bi jih dandanašnji tropoma toliko polajšano postno zapoved očitno in brez vse vesti zaničevati in preloinovati! (Dalje casl.)
Pridne roke bolj ni ko zlate gore.
Farni cerkvi L—ski se počasnih korakov bliža versta pogrebcev, žalost jim je brati na obrazih in glasno molijo za dušo umerlega; drugače se obnašata mala fantiča, ki bosa in borno oblečena koj za inerličem stopata. Veselih obrazov kremljata beloglavčka, sej revčka ne vesta, kaka nesreča ji je zadela! Sej ne zapopadeta velike zgube: očeta, edino podporo jima neso na pokopališče.
Edino podporo, ker že pred letom so jima na ravno tem pokopališču ljubo mamico v tiho zemljo položili. Tudi takrat nista spoznala očetove nesreče, ki je po svoji ženi žaloval in žaloval, kaj bo počel z neodrašenima otročičema? Pa pomagal je Bog iz prevelike nadloge in dobri ljudje, ki so varovali otročičev po dnevi, v tem ko se je oče marljivo za vsakdanji kruhek trudil: dan na dau razlegala je se njegova sekira v grada.
Ali potihnila je sekira in pridna roka miruje, merzla in mertva je! Možu se je ponesrečilo — nenadoma omahne mogočno drevo iu ga pod gerčavo deblo vjaine. Na pol mertvega so ga prinesli domu in sedaj ga neso k večnemu počitku. — Popolnoma zapuščena sta revčka ua svetu. Marsikomu sta se smilila dečka, ki sta brez domovja okoli tavala; veliko se je govorilo, kako bi se jima pomagalo; — kaj pomaga saino govorjenje! Sorodnikov ni bilo, čakati je bilo treba, da se ju kaka blaga duša usmili. In Gospod, ki oblači cvetlice na polji iu hrani ptice pod nebom, pre-skerbel je tudi revčkoma zavetje!
Imeli so soinenj in prišel je bil s svojim blagom tudi kramar iz bližnje vasi, pošten in premožen možiček. Ta vidi revčka in zve, kako sta zapušena; ..mene je Bog obdaril s premoženjem, si misli, svojih otrok tudi nimam, kaj ko bi enega sabo vzel?" Kar je mislil, je tudi storil. Vzel je starejega, Janez mu je bilo ime, na svoj dom in ga kmalo tudi za svojega sprejel. Se ve, da sta se bratca težko ločila, pa bila jc potreba. Janez se je kmalo privadil novega očeta in nove matere; sej sta pa (udi sker-bela zanj iu ga ljubila kakor lastnega sina.
Mlajemu od začetke sreča ni bila tako jasno posijala. Dolgo se je potikal po vasi, da ga naposled nek oglar v svoj černi koš spravi in v hribe odpelje. Debelo jc gledala njegova žena, ko voz pred leseno bajtico postane iu mladi beloglavček s černega koša pokuka! Mož ji pove, kje je dobil mladega oglarčka in blaga duša se siroteta usmili, akoravno je že imela lastna dva pojedavčka. Dobro delo storim, si misli, za živež bo žc Bog skerbel.
Janezu sc jc pri starem kramarji kaj dobro godilo, toraj je kmalo pozabil bratca, samo toliko jc vedel, da ga je nekdo v hribe odpeljal. Pošiljali so ga v domačo šolo, kjer se jc kaj dobro obnašal. doma pa so ga učili kraina-rije, da jim je kmalo pri kupčiji veliko pomagal. — Nekaj let mine, Janez jc žc popolnoma dorastel, ko stari kramar umerje in nekaj mescev pozneje (udi njegova žena. Zopet je toraj Janez zgubil očela iu mater, zopet jc stal sam na svetu, pa v boljših okoliščinah. Kramar ni imel lastnih otrok, tudi ne kaj sorodnikov; toraj je skoraj vse premoženje s pohišjem vred Janezu ostalo. Postal je sam svoj gospodar. Skonceina je pridno delal, rad molil iu vse mu je šlo srečno spod ro'i. Vaščanjc so ga spoštovali iu ljubili. S k Ta j vsak človek ima k »ko slabost na sebi; ta to, drug drugačne; Janezova uapaka je bila, da je prerad v loterijo stavil. Žc prej jc marsikter prihranjen soldič v loterijo romal, zdaj je bil premožen, kaj čuda, čc hc jc poprejšnja slabost premenila v strast? Vedno si je razkladal sanje in uganjal druge prazne vraže, srečke duhtal
noe iii dan, stavil in — zgubil; še več stavil in — še več zgubil! Lepe deuarcc je tako potrosil, pa ni se mu veliko poznalo, nadomestil je zgubo pri pridni in pametni kupčiji.
Neccga popoldne stopi župan k Janezu v sobo; veselja mu žari obraz, ko ga nagovori: O presrečni človek! Vsakrat si potu naproti hitel, kadar je vzdignjene številke v vas prinesel, samo danes ne, ko si veliko stavo dobil!*4
..Oče župan! nikarte se tako gerdo z mano ne šalite."
,.Bog obvaruj,odgovori župan, „tu beri sam!4'
Resnično! tu so stale 9, 25, 76 — ravno kakor jih je bil Janez stavil. V prevelikem veselji ne ve', kaj bi počel. .,Sej sem vedel, da enkrat morajo priti! Ali vam nisem vedno pravil! Sreča, da sem toliko na-nje stavil!"
To jc bilo vc-elje! L»oma inu ui bilo več ostati, na-preže in ko biisk derdra v mesto. Tu pokaže svoje številke; res. dobil jc! Le nekaj dni je čakal in odšteli so mil denarjev, nenavadno lepo število. Berž povabi znance in prijatle in gostili so sc iu rajali, da je bilo kaj. Število prijatlov se je množilo dan na dan, se ve da Ic tacih, ktere so vabile gostije in kupec dobljenih denarjev! Taki imajo kaj dobi o namazane jezičke in sladkih besed na kupe, pregovorili so tudi Janeza v marsikaj, kar ni bilo prav. Tudi hiša mu je bila preborna, pretesna. Prišli so zidarji, tesarji, mizarji in drugi rokodelci, in v kratkem prejšnjega pohisja skoraj ni bilo poznati. Tudi domača goved, domači konji mu niso bili več po volji, od hiše so mogli, tujih plemen si jc nakupil. Sc celo rcvice pute so mogle umakniti se prešernim šopatim tujkam. Xa kratko: tako je šaril, da jc marsikdo z glavo zmajavši rekel: „če ima ravno veliko, menda ne bo dolgo tako počenjal."
Rcsnico so govorili umni sosedje. Janez se za delo ni več menil, pa tudi za kupčijo malo; naposled ga privadijo tovarši tudi igre. pri kteri je, sc ve da, neizrečeno zgubljal. — tovarši -o ze skerbeli za to. Iz igre se porodi prepir, preklinjevanjc, časih tudi pijančevanje in božji blagoslov beži od hiše. Zbežal jc ludi tukaj.
Vedno bolj in bolj so pošli denarji; mislil je sicer, da mu jih nadomesti loterija: stavi iu stavi, več in več, pa le zgubi. Prejšnja lotcrijna sreča mu je bila v pogubo. Že začne dolgov si nakopavati, celo zemljišča prodajati, kos za kosom; -- naposled so ga tožili iu hiša bi bila mogla na bobenj priti. Te sramote ni hotel gledati, neko noč pobegne. Kam " nihče ui vcdil. Poprašujcjo, iščejo ga, pa le ga ni (koner nasl.)
.Vi.Histoljstvd uioUfcvo.
t konec.)
Kakosat odpustike dobivajo ndje molitevnega apostoljstva?
I.
Po aposioljskcm odpisu 26. svečan a 1861 zado-bivajo bratje in sestre apostoljstva popolnoma odpustek:
1.	\ dan, ko so v apostoljstvo sprejeti. — 2. V praznik Jezusovega naj sv. Serca in ncomadežane.ra spočetja Marije I lev ce. - 3. En petek vsacega mesca in se en drug dan, kterega si vsak izvoli. Za pridobitev l c li odpustikov je treba imenovane dni spoved in sv. Obhajilo opravili, eno očitno cerkev obiskati "t .....li moliti v n a n: en sv. Očeta.
2.	S t o dni odpustikov pa je dodeljenih za vse
molitve in dobre de|a, ktere vodja bratovšine v začetku vsacega mesca udom priporoči.
V*i ti odpustki se zamorejo oberniti tudi za duše v vicah.
Po pridruži vnem pismu 8. mal. travna 1861 pa, ki je apostoljstvo molitve združilo z materjo bratovšino v cerkvi „della Pace" v llimu, zamorejo udje apostoljstva te-le odpustike zadobivati:
Popolnoma odpustike.
1. V dan sprejetja. — 2. V praznik Serca Jezusovega, ali pa naslednjo nedeljo. — 3. Pervi petek vsacega me^ca in tudi še ob enem drugem dnevu mesca, kakor si ga kdo izvoli; (odpustek pervega petka se da tudi na pervo nedeljo prenesti.) — 4. O smertni uri, kdor z resničnim kesanjem grehov ime Jezus kliče saj v sercu, ako ne premore več z besedo.
Opomba. Za pridobljenje ravno imenovanih odpustikov pod st. II ni potreba, da bi se mogle v cerkvi opraviti molitve v namea sv. Očeta, ki se tirjajo pri vsih popolnoma odpustkih.
5.	Popolni odpustki so še te-le praznike: 1. Čistega spočetja, 2. rojstva, 3. oznanovanja, 4. očiše-vanja, vnebovzetja. — Ob tih-le praznikih svetnikov: Vsili svetnikov, vsih vernih duš dan; v praznik sv. Jožefa; ss. apost- Ijnov Petra in Pavla; sv. Janeza in sv. Gregorija Velikega ( \ 2. sušca). Pri teh pa je pogoja, da molitve za odpustike se morajo opraviti v bratovski cerkvi.
6.	Ob 6 petkih ali 6 nedeljah pred praznikom Jezusovega Serca, kdor obiše cerkev, kjer se praznik Serca Jezusovega obhaja in ondi opravi molitve za odpustike.
7.	Tisti, kteri so v bratovšini vednega češenja, dobijo popolnoma odpustek v dan, kteri jim je odločen, ako ta dan okoli ene ure časa kako pobožno vajo opravljajo (molijo, premišljujejo, bero . . .), kerstno obljubo in svoje druge dobre sklepe ponovijo, pa v kteri koli očitni cerkvi v namen sv. Očeta molijo.
Za pridobljenje teh odpustikov je treba tiste dni tudi spovedi in sv. Obhajila.
Nepopolni o d p u s t i k i.
1. Odpustek 60 dni za vsako dobro delo. 2. Odpustek 7 let in sedemkrat 40 dni ob 4 nedeljah pred praznikom Jezusovega najsvet. Serca. 3. Odpustiki rimskih štacijonov v dan pred Božičem iu tiste 3 dni po Božiču, ob predpražnikih (vigilijah) in osminah Velike noči in Binkošt; sv. treh Kraljev dan, v god sv. Marka; vsak dan velikega posta, križevega in kvaternih tednov, ob adventnih nedeljah, kdor tiste dni bratovsko cerkev obiše in ondi v namen sv. Očeta moli. 4. Odpustek 7 let in 7krat 40 dni z ravno tistimi pogojami ob manjših praznikih Matere Božje in aposteljnov. 5. Odpustek 7 let in 7krat štirdeset dni tistih 9 dni, ki so pred praznikom Jezusovega Serca, kdor obiše cerkev, v kteri se ta praznik obhaja.
\ si ti odpustiki se zamorejo oberniti za duše v vicah.
Po apostoljskem odpisu 21. pros. 1861 so poslednjič vsim udom dovoljeni še ti-le popolni odpustiki, ako vsak mesec četert ure pred sv. Hešnjim Telesom molijo, tla bi vtolažili jezo razžaljenega neskončno pravičnega Boga in sicer: I. Tisti dan mesca, kteri jih za to opravilo zadene, ali kterega si za to božje češenje sami izvolijo. 2. Veliki četertek. 3. Ob smertni uri, kdor skesan saj v sercu ime Jezus kliče, ako z besedo več ne more.
Dobrota, ki jo bodo udje apostoljstva gotovo hvaležni sprejeli, je še ta, da se prav posebno vdelež-vajo vsili molitev, dobrih del in zasluženj več duhovnih redov in družb. To vdeleževanje so jim veliki predniki zadevnih redov s pismom zagotovili.
Molite v.
O večni Oče! dovoli mi, de ti Serce tvojega pre-Ijubljenega Sina Jezusa Kristusa tako darujem, kakor
se tebi to božje Serce pri vsih sv. mašah na altarju samo daruje. V edinosti z vsimi njegovimi vošili, občutki in nameni ti darujem tudi vse zasluženja, darove in gnade naše nebeške Matere in Kraljice Marije, vsili angelov, svetnikov in izvoljenih. Kavno tako tebi darujem vse svoje lastne misli in želje, besede in djanja, terpljenja in niolitve današnjega dneva. Vedno zedinjen z naj svetejšini Jezusovim Sercem hočem danes delati, moliti in terpeti. O sprejmi vse to kakor dar češenja in zahvale, sprave in prošnje, kterega želim opravljati tvojemu Božjemu Veličastvu. Posebno pa naj bo vse to dar prošnje za razširjanje tvoje časti, za poviševanje svete Cerkve, za spreobernjenje nejevernikov, nialikovavce v, krivovercev, razkolnikov in grešnikov. Enako naj bo ta dar za o lira njenje in vterdovanje nedolžnih, pravičnih in umirajočih, za reševanj«- ubogih duš v vicah. Meni pa dodeli milost, de v ponižnosti, pohlevnosti, poterpežljivosti, pokoršini, čistosti in vsih čednostih se zmiraj bolj in bolj vpodobim naj svetej-šemu Sercu tvojega večnega božjega Sina, in de taisto ljubim in ljubim neprenehoma. Amen.
Spoznavano, ljubljeno, hvaljeno, stavljeno, češeno in poveličevano bodi vselej in povsod božje Serce Jezusovo in neoinadežano Serce Marije Device! Amen.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
\a vekomaj, amen.
S tem pozdravom je vsakikrat sklenjen odpustek 100 dni. (Papež Sikst V 1587.)
Molitev.
Večni Oče! darujem Ti predrago Kri Jezusa Kristusa v zadostovanje za svoje grehe, in za vesoljne potrebe svete Cerkve.
Kdor to darovanje pobožno moli, zadobi vselej 100 dni odpustkov. (Papež Pij VII 1817 )
Popravek. V poprejšnjem spisu namesto ,,čez poldrugi milijon krivovercev" itd., beri: veliko milijonov krivovercev in razkolnikov itd.
10gied po SiorensKetn in dopisi.
Iz Ljubljane. Bogoslovski učenik preč. gosp. dr. Len. Klofutar, ki je I. 1862 dal na svitlo ,,Commen-tar. in K va ng. S. Joannis," kolikor smo slišali, ima zopet razlago sv. Matevža iu sv. Marka že do čistega, sv. Luka pa tudi skorej dokončano. V spodbudo k branju teh tehtnih spisov naj povemo, da učeni dr. Veith v svojem delu .,Die Anfange der Meiischenuclt," Wien 18G5 str. 38. g. Klofutarjevemu komentaru prav častno spričevanje daje, ter ga imenuje posebno učeno iu jasno delo („ein durch Erudition und Klarheit sehr ausgezeichuetes Werk"). Veri in vedi v pospeh je želeti, naj bi kmali zopet nov zvezek tega dela beli dan zagledal.
Iz Ljubljane, V pervem občnem zboru slovenske Matice ll. t. m. jc bilo po slovesni sv. maši zbranih do 130 udov. Zraven čverstih ogovorov predsednikovega namestnika g. dr. Vončiua in mestnega župana g. dr. Kosta, so se skazovali še mnogi drugi, iu prijetno je bilo slišati in viditi, kako tudi pravice našega milega domačega jezika obveljavajo čedalje bolj. Zastran raznih nasvetov se je vidilo, da mora veči del še poskušnja razodeti, kaj bode bolje in primeruisi; torej se je malo novega sklenilo; glavno nalogo bo imel reševati odbor. Tudi zastran uasvetvauih vstanovilnih prumemb jc po g. Terstenjakovem predlogu ostalo za zdaj vse pri starem, ali morebiti bolje rečeno, pri novem, češ, naj skušnja pokaže, kakošne bodo potrebe, eej se lahko še zgodi. Čudno pa je. da so nekteri časniki dr. Vončinov predlog enačili z nekako škofijsko cenzuro! Potem takem bi bila tudi n. pr. judovska cenzura, ako bi kako društvo reklo, da zoper judovsko vero
ne bode nič pisalo. — V odbor so izvoljeni naslednji p. n. gg.: dr. Toman, bar. Zois Ant., dr. J. Blcivveis, dr. Etb. Kosta. Terpinec, dr. Vončiua, dr. J. Zupanec, dr. J. Zl. Pogačar, profesorja Lesar in Marti. dr. Vojska, prof. Vavru, Levstck, Praprotnik. mil. prošt ljubljanski g. Anton Kos, Iv. Vilhar — v Ljubljani. Zunanji: Tcrstcnjak, mil. škof Dobrila, P. Kozler, vit. Miklošič. Cegnar. dr. Ilazlag, dr. Ser-nec, posl. Cerne in Svetec, dr. Kočevar, gr. Barbo, vit. Gariboldi, prof. Jauežič. Cigale , dr. Vošnjak, Vinkler, dr. Ulaga, prof. Kocijančič, dek. Grabrijan, M. Pire. Ilaič, Majar, dr. Dominkuš, prof. Erjavec. — Bog daj gg. odbornikom dobrega duha iu Matici obilen blagoslov v dušni in telesni prid slovenskega naroda!
Iz llrezji na Korenskem. 8. vel. travna. J. M—r. Sprejmi, predraga Danica! nekaj verstic iz našega zavoljo nove božje poti že deleč znanega kraja iu naznani svetu Zjutrej zgodej današnji dan sc jc začela množica shajati iz bližnjih fara k naši mali cerkvici, v kteri jc stranski altar posvečen Marii pomočnici, in se jih jc toliko našlo. kolikor še nikoli ne pomnimo. Mislil boš, d<agi bravec, zakaj? Naj ti ob hitrem povem. Prišel jc bil dan, ob katerem so sc namenili naši sosednji bratje v daljno Ameriko preseliti sc, ako bi si mogli tam boljšega kruha služiti. Prišli so torej ljubo Mater Božjo za srečno popotvanje prosit. Zbralo sc je bilo zraven ljudstva tudi toliko gg duhovnov, da sc je bralo II ss. maš. Pri dveh ss. mašah so tudi gorjanski pevci prav gladko iu i/.verstno peli, posebno mi je dopadla zadnja pesem ^Češena Mati iu Kraljica t, ker j«; pet možak pervi glas. Človek bi si takega harmoničnega petja na kmetih ne mislil. Med sv. mašo so v. č. g. fajmošter iz jeseniškega llovta sereno ginljivo pridigovali. priporočcvali svojim farmanom iu drugim, da naj si prijatlov za daljno pot poišejo, ohranijo ljubezen do Boga in bližnjega; scrc-nost so dajali za tako dolgo iu težavno pot, jim tudi težo popisovali, kateie se imajo bati v daljni Ameriki. Naj boli ginljivo jc bilo viditi, kadar so svojm farmanom za stovu škapulirje na vrat obešali iu jim obljubili, če bo kateri želel, še v daljno Ameriko ua svoje stroške jdt jim poslati. Priserčno je bilo gledati, koliko ljubezen so imeli prečast gospod pastir do svojih ovčic. ki mi sc ua drugo pa.-o podale. ) V Celovec je prišla z Dunaja opomba do deželne sodnije, naj sc £g. vradniki učijo slovenskega jezika. < Slo%. » — Tudi v Ljubljani jc predsednik deželne sodnije blag dr. Lušin vse avskultante poklical iu jim naročil, da ua| st pridno učč slovenskega jezika, pa nc Ic govoriti, ampak tudi pisati. (Nov. j
Iz (norice, 7. majnika, A. P. — Bela nedelja je bila za Kanalce vesel dan. Ze na vse zgodaj iu pa tudi nektere dni poprej jih je spominjalo veselo zvoiijeuje in grome če streljanje na posebno slovesnost. Peli so namreč novo mašo čast. g. Andrej Makarovič. bogoslovce čc-tertega leta. Niso želeli pri tej priložnosti imeti očitne slovesnosti. pa pregovarjanj od svoje radodarne zlalttc, v zaupanju tudi na dohro-erčiiost svojega dekana, preč. gosp \Volf-a. in misleči, kaki spodbudljiv vpliv da imajo take očitne opravila do mladih sere šolske mladeži. so kaj slovesno svojo pervo daritev Bogu darovali, česar se nikdai kesa I i nc bodo; in mi, ki smo bili pričujoči, jim bomo vedno hvaležni. Med velikim številom prijateljev so jih bili ludi pevci iz bogoslovja počastili s svojo nazornostjo Njih izurjeno petje se je krepko razmcvalo, nc samo po ccikvi med sv. mašo. ampak tudi po gosp. d« kanovi prostorni dvorani med obedom pri bogato in krasno obloženi mizi. Ko bi nc bili domači pevci že poprej za pelje vneti vneli so jih gg. hogoslovci gotovo pri tej priložnosti. Pii-jetni letni čas, vgodoo vreme iu pobožuost farmanov je bila toliko ljudstva skupaj zbrala, da ga je moglo komaj tretjina v šc precej prostorno cerkev. Ce so žc zunaj ostali
•) Dopisi voelej ljubi in dragi.	Vr.
tožili, da niso mogli v cerkvi biti, tožili so posebno tadi zato. ker niso mogli izverstnega ogovora slišati, kterega ho imeli verli mlad duhovnik in rojak c. g. M. Škodnik. Dasiravno nova maša Kanalcem ni uič kaj nenavadnega, ker dvajset duhovnov, še živih, je izredila; vendar ta dan jim tako hitro iz spomina izginil ne bo. Mladeneč jim je namreč pel novo mašo, kterega posebno čislajo.
Iz Laškega terga, 10. maja 1805. — Ljuba .Ranica!" Povej po svetu, koliko tudi pri nas hvaležni ljudje pravega bogaboječega in domoljubnega mašnika častijo in slavijo. Gospod Matija Arzenšek, skozi šest let pervi kaplan našega terga, je postal župnik št. ropertskc fare nad Laškim; in kakor smo se od ene strani veselili te novice, nas je od druge strani tudi žalost obhajala, ker smo vedili, da moramo zgubiti preblagega mašnika, gorečega dušnega pastirja in milega prijatelja. Naše pevsko društvo, ki se je še le pred kratkim začelo, toda že krepko napreduje, mu je 30. aprila zvečer napravilo prekrasno serenado, pri kteri se jc tako milo prepevalo, da je bil poslavljeni gospod ves ginjeu in presunjen, ko je izrekoval zahvalo za to čast, ktere sc v svoji ponižnosti ni vrednega štel.
Ponedeljek, 1. maja, je bil slovesno vmesten v naši farni cerkvi po prečast. nadžupniku in dekanu našem gosp. Zuža-tu. Naša velika cerkev je bila ljudi vsa napolnjena in natlačena. Pri prijaznem njemu v čast pripravljenem kosilu so bili pričujoči tudi mil. gospod opat Celjski, naš slavnoznani gospod Davorin Terstenjak, obilno drugih sosednjih mašnikov. naš okrajni predstojnik in nekteri teržani. Go-pod nadžupnik so njegove zasluge za Laško faro v lepi uapitnici omenili in mu obilno srečo vošili v novem stanu. — V torek predpoldau so prišli vsi učenci in učenke tretjega razreda naše izglcdne šole, kterim je bil posebej iz-versten katehet, ter so mu lep spominek darovali, ki so ga kupili z lastnimi prihranjenimi denarci. Ena šolaric mu je izročila prekrasno vezan šopek cvetlic, ter naslednjo pesmico dekiamovala:
Milo žalujem, bridko tožujem. ker bom zgubila in se ločila
Od učitelja dobrega. I-epe darila bi Vam delila; Pa kaj bi dala. ko sem še mala.
In še nimam nič svojega? Pa če tud' mala, nekaj bom dala, Prosim, sprejmite, ne zaverzite
Jloj'ga dara, ki Vam ga dam. Trojno darilo naj Vam bo milo: Za podučenje. izobrazenje
\enec zalivale dajemo Vam. Ste nas vodili, zglede delili Zmir ljubeznjivo. resno upljivo: Bodemo vedno ljubili Vas. Ker ste dajali in nam (.kazali Dobrega silno in čez obilno.
Bomo molili vsi za Vas: Da bi ohranil Bog Vas in branil Vsake nezloge. vsake nadloge.
Da bi srečni bli vsaki čas! Živili dragi učenik blagi. \edna zahvala, bo se Nam dala Za vse dobrote do nas!
Popoldan je prišla bridka ura ločitve. Mnogo terža-nov in teržank ga je spremljalo še dalj časa naprej, in na kraiu terga je bil postavljen lep slavolok z napisom: ..Bog Vas ohrani!" in otroci v redu postavljeni so s solznatimi očmi, žalostnim sercem in tužnim glasom zavpili enoglasno: ..Zahvalimo za vse dobrote! Zivio!" Zadnji pozdrav, in odisel je častiti gospod. Mi pa smo sc ginjeuega serca vernili v mislih:
Potovanje vedno je življenje vsacega.
Brez mirti od zibke pa do groba hkdnega.
Kar jc danes ljubil, mora jutri zapustiti.
Tukaj ni obstanka; vsi se moramo ločiti.
Prijatelj greš. prijatelj greš, prijatelj greš;
Pa pozabiti nas nc smeš!
Žalostno je seree, mokro od solza oko,
Glasi slabi, ker jih zdihljeji zapirajo; Kdo bi ne žaloval, kdo bi dans ne jokal milo, Danes, ko nas zvesto serce bode zapustilo?
Prijatelj greš, itd.
Pa tolažba ena tužno še serce hladi,
Glas krepča in nam solznato oko suši: Da bo ta ločitev le telesa razdružila. Pa ljubezni zveste ne bo nikdar spremenila.
Prijatelj greš, itd.
In zatorej zdravo, mili, drag' prijatelj nas!
Bodi srečen, srečen kamorkoli se podaš! Pa v tej sreči svoji hrani vedno nas v spominu. Sej tud' Ti nam ne boš nikdar iz spomina zginil.
Prijatel greš, itd.
Nedeljo, 7. t. m., je bilo slovesno vpeljevanje novega g. fajmoštra, jedernala pridiga čast. g. Davor. Terstenjaka, in velika pe;ta maša. Tudi tukaj so pokazali sosednji gg. duhovniki iu Laški teržani, da so g. Ma(ija-ta res iz serca ljubili; zakaj niso se zbali težavnega pota na visoki hrib; prišlo jih je bilo v obilnem številu, da so pomagali prestavljati častni dan Matijetov.	Dr. Š.
Iz Amerike.
Iz Krovinga, 8. mal. travna, pišejo prečast. gospod Fr. Pire. Misijonski denar, ki ste mi ga naznanili v raz-veselivnem pismu 19. sveč., namreč štirdeset napoleonov in pol, je res dospel in precej mi ga je pošta izročila. Plačal sem zato poštnih stroškov 6 dolarjev in 60 centi-mov v papirji. Odločil sem od tega denara 5'/2 napol, za prečast. mil. škofa Baraga in 10 avstr. cekinov za preč. misijonarja g. Čebula, kar se jima bo poslalo z bližnjo priložnostjo, iu prejeli bote prejeinno poterjenje. Ostali znesek, 540 frankov, pa sem razdelil v štiri enake dele: Pervi del je obernjen v splačevanje dolgov za potrebe doma in v cerkvi; drugi del, 130 fr., sem odinenil poslati preč. gosp. Ituh-u, ki že čversto dela v indijanskem misi-jonu pri Venebegočič-jezeru; 3. del, 135 fr., pa sem izročil preč. g. Zužek-u, ki tukaj dan na dau otroke uči iu o mojih izhodih v mojo zadovoljnost opravlja misijon Kroving. Poslednjo čelert, 135 fr., sem oitmenil ko pripomoček k zidanju nove cerkve v Kroviugu, da ta milostni dar mojih ljubih darežljivih rojakov ostane neminljivo dobro delo za Božjo čast in v bližnjega zveličanje. Serčna hvala mojim ljubim misijonskim prijatlom za dobrotne darove v prid mojih indijanskih misijonov; molil bom zanje, naj jim Bog mnogotero poverne na zemlji in v nebesih vekomaj povra-čuje. Dalje naznanujejo prečast. gospod zahvalo misijonski dobrotnici K. iu pa zadovoljnost zastran 154 fr. denarja, ki je bil lani poslan gosp. bogoslovcu Plut-u, da je mogel čez morje v Ameriko; on je zdaj že mašnik iu je v mal. travnu obiskoval nemške misijone, ter prav koristno delal, mesca majnika pa je imel priti v indijanske misijone v pomoč prečast. gosp. Pircu. Nadalje pišejo:
Ko sem bil predzadnjo zimo v Ljubljani, se je več družinskih očetov pri meni glasilo ter razodevalo, da žele v Ameriko se preseliti. Zavračeval sem jih na boljši, mirne čase; zakaj tujec, ki ni deržavljan, ne more od vlade nič zemlje dobiti na posodo ali pa zastonj, le samo od osebnih posestnikov utegne kaj drago kupiti. Če se pa pri okrožnem vradu precej naznani za dcržavljana, zamore 160 oralov zemlje na več let dobiti v najem, in pozneje plačevati po 1 'j dolar za oral ; ali pa zamore tudi zastonj dobiti 80 oralov dobre zemlje. Toda deržavljan je od 21—45. leta zavezan k vojašini; ne pa taki, ki ni deržavljan.
Ker je bila undan južna vojska v 3dnevni bitvi čisto potlačena in premagana od severne, je miru kmali in zanesljivo pričakovati; torej je naj boljši čas za vselivce in naj bi se precej v Ameriko preselili. Kdor tedaj na Kranjskem revno ali nezadovoljno živi, pa zna dobro delati in vendar tudi ima za stroške, utegne s postavnim izselivnim
listom precej semkaj se podati. Popotvanje za odrašenega človeka stane nekaj čez 200 gl. a. v., za otroke pod 12. letom pol manj, dojenci so pa prosti na železnici in parobrodu. Lepa deržava Minesota ima se veliko praznih okra-jiu z dobro in prav rodovitno zemljo. Zraven Indijanov imam tudi nemške in francoske misijone opravljati in v obsegu svoje obširne jurisdikcije bi za mogel napraviti še več prav dobrih misijonov na izverstni zemlji.
Ako se kje čedna družba pobožnih Kranjcev odmeni k izseljenju in nascljenju po mojih misijonih, bi jim pokazal dobro deželico, kjer bi si s pridnostjo iu delavnostjo za-mogli napraviti prav drage posestva in bi imeli prijetno domačijo; napravili bi slovensko duhovnijo s slovenskim duhovnim pastirjem.*) Ako naselci pred koncem rožnika semkaj pridejo, si zamorejo še raznih sadežev nasejati, in v kimovcu žeti, zakaj tukaj setev sploh v dveh mescih dozori.
Frančišk Pire, katoliški misijonar, s. r.
Maj Je hej novega po širokem svetu f
Razgled po svetu. V ,.Katol. Kirchztg.4* v novem Jorku čast. gosp. misijonar Pire vabijo tudi Nemce po Ameriki, da uaj se naselujejo v njih novi misijon v ,.Kith Priirie44 in „Ottentail Lake" ua Minesoškem. — Po Lin-kolnovi umoritvi severni močno kričijo zoper jugovce, nekteri bi jih radi kar zmlinčili. Posebno ,.republikanci4* in nekteri „predikanti44 so razkačeni. Andrejče je mogel nekega republikana zaverniti, rekši: .,Zdi se mi, da sem bolj republikanec, kakor pa ti!" Sardinski poverenik Vcgezzi, ki je nalogo lepo rešil z Kim rn, da dobijo osamotene škofije zopet svoje pastirje, se je bil potem vernil v Torin, zdaj pa se ima zopet podati v Kim, »la se reč končno do-ženc. — Pisma iz Londona za gotovo uaznauujejo, <la novi vestmuusterski vikši škof bode dr. Manning. — Pravijo, da franc. vojvoda Persignv, ki je bil undan na Laškem iu tudi pred sv. Očetom, je živo rotil namestnika Kristusovega v Napoleonovem imenu, naj se ne na«iba na stran severne zveze, ki je očitno zoper Napoleona lil. iu da je obetal hribe in doline od strani Napoleonove. Sv. Oče pa so dali razumeti, da je Napoleon delal vse preveč obljub, ki se pa niso spolnile, iu poslednjič so naravnost rekli, da se ne zanašajo na nobeno zvezo ra/.un na zvezo sv. Cerkve z Jezusom Kristusom, ker odveč so saoii poskusili, kako resnične so besede sv. Duha: Malcdictus, <| u i con-f i d i t in ho m i ne. (Unila.) — Saboto pred 1. majnikom je prišel v Torinu na svitlo časnik mesečnik ,.11 C u o r d i M ari a,44 ki ga močno hvalijo. Velja neki samo dve liri na leto. —
V Levovu je umeri rutinsko katoliški duhoven Jan Kovalski v 102. letu svojega življenja. Sc stoletuik je opravljal vse dolžnosti duhovskega stanu. (lllas.) — Smarnice se obhajajo tudi v Zagrebu v cerkvi sv. Katarine, v cerkvi usmiljenih sester iu v kapeli nadškofijskega semeniša. (Katol. List.) — Cč. oo. jezuita llasilč in Doljak sta to leto imela ljuški mi-ijon že na dveh krajih zagrebške nadškofije, v stari Gradiški in v Kutini, na obeh krajih z naj boljšim vspehom. (Kat. L.)
•) Znano jc, da je ravno undan žc odrinilo 51 tJorenccv proti Ameriki. Ce so ravno v Minesoto namenjeni, nam ni znano?
Najberže. da. Svetvali hi pa slovenskim novim naselcem v Ameriki to-le: Naj sc derzijo skupaj, kolikor je le moč, ter naj obranijo svojo domačo b»-sedo. kakor drugi narodi, ki sc ondi naselujejo. Deželico, kjer bodo. n.ij bi imenovali ..novo Slovenijo," perva vas ali mestiee . ki utegnejo sčasoma vstanoviti. naj kličejo ..novo Ljubljano;** tudi drugim na-pelbatn naj dajejo slovenske imena iz domačih krajev, n. pr. Kranj, Selo, (j rad itd. Cez v>e nar bolj naj pa hkcrbč, da ostanejo dobri katoličani, lepe navade naj seboj v Ameriko vzamejo, zanikarnosti pa naj popot\ajc v morje potope. Vr.
V Ljutomerici je 26. u. m. umeri ondotni vikši pastir Avg. Jcrn. Hille v 80. letu svojega življenja. „A I i naj mar še dalje ostane stena med protestanti iu k a t o I i čan i ?*' — to njegovo delo kaže, kako keršansko serce ga je poživljalo (BI. a. T.)
Te dni je bil v Parizu gosp. Lamoriciere, znani papežev vojvoda; prišel je bil k pervemu Obhajilu svoje pervo-rojene hčerke. To je lepo.
General Lamariiiora, predsednik ministerski, je bil šel gledat v Florencijo priprave za slovesnosti pesnika Dante-ta, in se je v Torin povernil. Pravijo, da grede v Florencijo je mermral versticc:
Per me si va nella Citti dolente. Per me si va nell' eterno Oolore, Per me si va tra la perduta gente.
To je namreč napis, ki ga pesnik prilastuje uad peklenske vrata:
Skoz mene gre sc v mesto žalovanja. Skoz mene gre se v večnost tugovanja. Skoz mene gre med ljud preklinovanja'
Ni pa misliti, da bi bil Lamarmora s temi vcrsticami meril na sedanje čase. tudi nc na pravo cvetlično mesto (to namr. pomeni Florencija), ampak ua mesto rovarstva. (ITuita.)
JMetl in petin•
Mavtarstvo iu včliki teden.
Človek, zlasti mladeneč s svojo vero po svetu gredoč. gre v hud boj, in veliko jih jc premaganih. Posebno pa občno znana pritožba, da mladenči z višjih učilis se le prepogosto vračajo neverni domu. Ze tol več strani s« nam dohajale naznanila, kako se nameri, da jih tudi taki usta zapeljujejo. ki je pred Bogom in deržavo njih ua svetejši dolžnost, jih v veri iu s tem v čednosti potetdo-vati. Sklicujejo se taki ua ,.novošegiio zavednost** (moder-nes Bevvu-stsein), ki ga jim narekva njih mesenost iu sovraštvo tlo katoličanstva; — apelirajo ua um, ki vender vsak človek ve. da tudi naj prostejšega plevela ua poti d< korenine ra/.lagati ne ve! ..Gospodje! razmotajte si sam vozel;4* — ..pustimo temo njim, ki temo ljubijo!" Tacih govoric se je že dosti prežvekvalo, in napadalo sc je nc-omadežauo spočetje, vstajenje od smerti itd. Taki mesc-neži tajč vse čeznatorno. dasiravuo tudi iz uatorc le ene same proste bilke na poti ne narediti nc do čistega razlagati ne morejo; [ta se tudi le za eno samo bilko uad blato v duhovni svet povzdigniti ne zuajo. Taki. se vt si nc morejo misliti, kako bomo sod nji dan vsak v svojem telesu vstali, ako n. pr. glava na bojišu ostane, se roki v morje potopi, drugo truplo ua pokopališu segnijc. ak< sc drobci drugemu truplo vlastijo itd. Sej tudi nt morejo umeli, kako iz enega zerna njih sto izrasc, pa sc zat«' vender le zgodi.
Kdor sc navadi s laciiui lučicam vedno le v blišob. hoditi, mu lahko slabo prihaja, če včliki teden v temin cerkev, v temen božji grob stopi. Lahko, da ga neprijetne misli obhajajo, kadar vidi nepreterganc ver.ste vernih brez števila, ki od cerkve do cerkve romajo iu v molitv. vtopljcni kleče pred sv. Ilešujim Telesom, ktero je na»i podobo v grobu ležečega Zveličarja izpostavljeno, lahko da ga serce boli. kadar sliši kosti pretresajoče Jeremijev.-žalovanje iz čistega gerla prepevati. Nar bolj pa ga mora rudcčica obleteli, če je vidil v dvomi kapelici včliki petek znamnje križanega Zveličarja razodevati iu kuševati.
Glej versto dvornih častnikov v zlatu, pleiueiiitasev raznih dežela v svoji domači obleki, ministrov iu dvornih kauclarjev, višjih predstojnikov deržavnih vradnij. vsakorš-nih junaških moz, ki si jih moreš misliti, ki so v vojski ostareli in sivi postali, in so le orožja vajeni; glej za tem; versto vojvodov resno, veličastno stopati Njegovo veličanstvo
presvitlega ccsarja in ob desnici cesarico brez blišečega kinča, le h temnim križcem krog vratu obešenim, v dolgem čeruem oblačilu, ki ga majhna blagorodna fantiča deržita, pred podobo Križanega pa spustita; glej Nju veličanstvi trikrat pasti ua kolena in znamnje zveličaiija kuševati; glej, kako to z nepopisljivo spodbudnostjo opravljajo tudi oče Njih veličanstva iu vse uaštcto spremstvo! So pač resnične besede sv, Krizostorna: „To znamnje smerti je bolj častilo, kakor kraljeva krona; zakaj cesarji si krono z glave po-lože in križ v roke vzamejo?" — O križa moč prečudna! Tralisti Domine ad Tc omuia et cum tota die expandisses manus ad populum non crcdcntem et contradiceutcm Tibi, confitendae majcstalis tuae seiisum totus mundus accepit.
Pač si se, mladeneč! to vidivsi lahko vprašal: ,,Kdo je ta, pred kterega podobo sc zcruljsko veličastvo vklauja? t e je le človek, zakaj ko glavo nagne sc soincc temni, poka skalovje, sc tresejo zemlje podlage, ljudstvo prestrašeno teika na persi iu stotnik neverni spričuje: Itesnično! ta je sin lložji?" Kes da, Sin Božji je; smert čez njega nima moči; ..ab«orpta est inors in vietoria" je napis ua božjem grobu v drugi dvorni kapelici. Spomin zmagovavnega vstajenja od smerti se povsod s primerno slovesnostjo obhaja; če pa jc kak slabovernež kdaj mogel prostorček dobiti. da je to vidil v cesarskem poslopju, sc pač ne čudim, da mu ta slovesnost misli meša. Zares pretresljiv trenutek je, kadar v. č. opat sv. Rešuje telo vzdigne in ,,Surrcxit" zapoje ter nadaljuje množica dečkov s čistimi glasi kakor sreberni zvončki svojo angeljsko harmonijo. Občuduj petje, ali dragoceno cerkveno opravo, ktera jc bila pred 14 leti za petstoletnico dvorne kapelice napravljena in je 8(1.000 gld. veljala; občuduj zla(o na versti bliščečega spremstva, ki o taki priložnosti častne rede iu svoje bogastvo v vsi obil-nosti razkazuje; poklekni, ko vidiš Gospoda vojskinih trum, spremljanega od Njih veličanstva in Njih s svitom diamantov obsijane miloslljive sopruge, med četami raznih polkov, med trobi ntanjem in streljanjem zunaj po-lopja nastavljenih vojakov! Vse to ii glasno bije na ušesa, da ne more biti gola šaloigra, keršauski svet sc morebiti vendar le ne moti, rla bi tvoje priljubljene misli znale tudi Ic besede tvojega serca, ne pa tvojega uma bili. To ravno pa ti je neprijetno; zalo se bojiš velikega ledna, ker vidiš, da resnica slavno zmago obhaja, — resnica, ki ti je tem v spačeno serce iu bruno tvojemu po seicu zverženemu očesu.
Ni divno. kar je turški diplomat Sadik-efendi djal nekemu katoličanu : .Mi rrousulmani ne umetno obnašanja katoliških deržav. Da proti staiiskc in gieške oblasti papeža napadajo in znižujejo, to je jasno od tod. ker njegovo oblast ta|e in jo išejo razdjali. Kako pa da tisti, ki njegovo oblast priznavajo in so ji po dolžnosti in pravici podverženi. tako častitljivega starčka neprestano znepokojujejo, terpinčijo in preganjajo, akoravno jim jc le dobro delal, ga naj večega dela njegovega posestva oplenijo, ga v njegovem lastnem stolnem mestu kakor obloženega iu vjetega imeti zamorejo: — to naš um presega . . . Musulmanska politika jc dandanašnji bolj keršanska, kakor pa politika katoliških vlad.— To bi se moglo pa reči tudi zastran druzih, n. pr.: ..Mi mnsulmaui ne umemo katoliških časnikov, pesnikov iu sploh mnozih katoličanov . . . Ako protestanti, judje . . . napadajo papeža, kloštre, duhovstvo, čednost itd., to ni čudno; ali tega ne umemo, da tudi vi, sinovi katoliške Cerkve, delate tako nespametno, neusmiljeno, divjaško, zopernatorno !•'
Miratk oca*Hiee.
Iz prijazne roke smo dobili rokopis: Svnopsis chrono-logiac Carnioliac et Crbis Labaeeiisis ex Dno. a Thalberg, ki obsega marsiktere zgodovinske zaznamke naše dežele in ljubljanskega mesta od I. 1222 pred Kristusom pa do 1711
po Kristusovem rojstvu. Kaka drobtinca iz tega starega dela utegne marsikomu mičua in podučna biti. Take-le reči pripoveduje n. pr.:
L. 2731 od začetka sveta in 1222 pred Kristusovim rojstvom na spomlad je bila vstanovljena Emona, sploh (latinsko) „Labacum," po nemško „Laybach," po laško „Lu-biana" ... Na dalje sc nekaj besed ne more brati.
Pred Kristusom 552 in ko jc bila Ljubljana 670 let stara, je bila ustanovljena Višnjagora (Weixelburga) na Dolenskcm, tri milje od Ljubljane.
Po Kristusovem rojstvu.
Leta 44 je sv. Peter poslal v Oglej (Aquileam) sv. Marka, ter ga postavil pervega škofa tega slovečega mesta.
L. 49. Sv. Marka si je pred svojim odhodom v Rim izvolil v Ogleju naslednika Hermagora Germana, v čednosti slovečega moža.
L. 50. Kranjsko, trikrat srečno, se že v začetku sv. Cerkve poji z mlekom pravoslavne vere (v pravem pomenu), ktero ji toči sv. Ilermagora, njegov apostelj. (Verjetno znamnje, da je bil sv. Hermagora Slovenec, ter mogel ljudstvo učiti v njegovem domačem jeziku. Vr.)
L. 70. Pravijo, da ob tem času je mati cerkev oglejska v pervo dajala ljubljanski cerkvi njene škofe.
L. 107. To leto je za Kristusa kri prelil in palmo mučenstva prejel sv. Ahacij, kranjski pomočnik, z 10,000 drugimi ua gori Ararat v Armenii.
L. 252. Sv. Maksim, ljubljanski (emonski) škof, mestni pomočnik, je častitljivo kri prelil za Kristusa v Asisii na krajnski meji pod Optimom prokonsulom.
I.. 256. Sv. Maksimiljan v Celji evangelij Kristusov oznanuje in jc ondi škof postavljen. (Dalje nasl.)
Teržaskega škofijskega lista 4. zvezčič obravnava vprašanji: An dari potest dispensatio jejunii naturalis in fidciibus et saccrdolibus? iu pa: De confessioue generali;
—	priporoča „Manuale sacerdolum Josephi Schneider S. J., in šmainično opravilo, ter našteva pet za to pripravljenih bukev: Maria i m m a c o I a t a ... Roma 1854.; - Mois de Marii a f usage des Seminaires. Pariš 1833. Dcutsch v. Juug, Schaffhausen 1853; Hollrigl Magnificat; II rnese d i Maggio — Trieste -- Herrmansdorfer 1864; Šmarnice Marije Device, 4. letnik — v Ljubljani 1865. Pridjana je pesem: Ad B. V. irieunte Majo: ,,Mater ct Virgo, speciosa gcinma itd.
Lčniiorttke spremembe.
V Ljubljanski škofii. G. Fr. Bergant, mestni duh. pom. v Kamniku, gre za administratorja na Vojsko, in g. Jan. Zagorjan, novoposv ečencc, za duh. pom. v Dragatuš.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce G I o b o d o I c e. G. M. N. 1 gld. Iz št. Gotharda 2 gld. — Neka dobrotnica 1 gl. — Al. M. 50 kr. X 2 gl.
Za pogorelce na Vcrhu. G. M. N. 1 gl. — Neimenovan dobrotnik 1 gl. sr. — Iz št. Gotharda 2 gl. — X. 5 gl. — Neka dobrotnica 1 gl. -- Al. M. 1 gl.
Za pogorelce v M e h o v s k i fari. G. M. N. 1 gl.
—	X 1 gl. — Neka dobrotnica 1 gl. — Al. M. 50 kr.
Za m i s. g o s p. P i r c a. G. St. Sr. 10. gl. — Dobrotna roka 1 gld.
Za otročjo bolnišnico. G. St. Sr. 5 gl.
Pogovori z gg. flopiaavavei.
G. Tr. v št. Vinc.: Prav tako. — G. Ant. 81. na H.: 20 kr. oilveč. Vam ostane za prili. leto.