___fßmßMßä wMß$- i
St. 43- V "•	.•	■ M»r:.Hof, 17. »pril- UHl*. ,	f-y»t*rife If.
Izhajajo vaste torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Pò pošti se'list ne pošii.a
Nalèmn junaku!
Ljubljenec in rešitelj obmejnih! Slovencev ge - j neral Rudolf Maister obhaja dames svoj godovni dan, ■ Ves slovenski rod ;na jezikovni meji, posebno pa $e.j Slovenci v Mariboru, bomo slavili generala - Mai strgaj kot svojega rešitelja. General Maister je bil tisti, kiw| je z odločno roko strl nemško ., okrutnost in • je pre T prečil s svojim vrlim vojaštvom, dia divje nemške in : madžarske tolpe niso udrle v naše slovenske livade med Muro in Dravo in niso uničile naših sel, kakor se je to žal zgodilo na Koroškem, 'Mariborski in vsi drugi Slovenci na naši jezikovni meji bomo. Boga v vročih molitvah prosili, da nam ohrani našega ljuta-1 enea zdravega in srečnega' med nami.
Sprejmite, gospod general* k Vašemu imenda -nu, ki ga slavite prvokrat v Vašem slovenskem Mariboru, vroče naše čestitko in srčna voščila vsega Vam udarnega in hvaležnega slovenskega-ljudstva na ; naši meji l Živeli ^
8i«»vei ci! Slovenke !
Dobili smo sledeči poziv::
Govorite na trgu in v trgovinah samo sloven-
ski!
Nemke so 'sklenile, da Jim 'morate prodajali Vaše pridelke v nemškem jeziku. Ne pustite se sramotiti od Nemcev, katere redite Vi s svojimi žulji!
Vi ste gospodarji na svoji zemlji!
Prepričajte Nemce, da so oni l|e Vaši gostje, ki bi brez Vaših pridelkov morali lakoto poginiti. Ne ponižujte se pred njimi! Dajte jim občutiti, da je
Maribor naš,
da so Vas dolgo dovolj imeli za hlapce in dekle, da so Vašim otrokom iz dušo in sjma a silo in zvijačo trgali tisti mili slovenski je^ik, katerega govbriti .jih je Še danes sram.	;
Učite jih'zdaj Vaš materni jezik spoštovati!
G'o v or i t e z. Netmci samo slo ve n s ki!
Kdor Vas noče razumeti, naj gre v Gradec ali na Dunaj! Ne posnemajte tistih, ki spačeno nemščino poučujejo sami sebei pred Nemci, -To so hlapci Nemcev, to so naše izdajice. -Glejte, da v vrstah, teh izdajio ne vidimo in nè slišimo nikogar Vas — za vedne ‘Slovence, Vas poštene Slovenke!
i. J . i ; ■	' -	Narodna Obrača,
Kr vda česana Viljema — njegova
prelja in "doli čbe.
Pariški list „Matin“ z- dne 7. aprila t. 1. piše: Komisija odgovornosti je izročila svoje delo;'1 njeni zaključki so predloženi mirovni konlerenci, katera ima določati Zakl lučki imajo skupni namen, da ,se bivši cesar Viljem predstavi sodišču, ker pričajo, da,„ViIiem II.“ ni samo odgpvoren, da je izbruhnila vojna, temveč tudi, da se je bojevalo s tako grozovitostjo.
Besede, katere je bivši cesar spregovoril pred ali med vojno in to očitno, so kot tožbe z;a pravdo j pred svetovnim sodiščem. Tukaj navedemo nekatere izmed teh besed z določnim dnevom in okoliščinami, f kadar so bile izgovorjene. Potrjujejo premišljeno po-! četje, hinavščino m besno krvoprelitje obtoženca.
a,} Če me izzivajo, pridem v; Francijo, 'Anglija I jse. lahko postavi nasproti nam lin uniči Hamburg. A [azjia bodem narekoval mir y Parizu, (.Besede od maja 1905 v IStrassburgu g. drz. pravjdnDu Zorn de Boulaoh v, Elsaiß-Loreni.)... |
b)	Gospodje, ali ste videli, kakšen je naš položaj v javnosti. Torej, suhi smodnik, nabrušeni meč, pogled v, naš cilj, stegnjeno mišičevje, d©U s pesimisti! (Govor dne 26/ oktobra i'305'pri .otvoritvi kipa: „Moltke.“)..
c)	Naj stopijo vsi proti nam;, mi .smo pripravljani. (Govoril (ine T3, VI. 1908 v Döberitz.)
i	d) Mi drugi, pospešujmo pred vsem vojaški duh, .
|i> da nikdar ne "omahne naše orožje. Predstavljajoč ;Si,. j da sem orodie Najvišjega, brez dzjra, na; dnevno mb . j. Šl enje, jaz grem svojo pot. (Govoril, dne 25. avg. j 1,908 vi Königsbergu.)
e)	Zavzemite -Pariz in umrjite! (Povelje. četaJh
v Belgili dne 80, VIII, 1914.)	't>
f)	Jaz s|em orodje Najvišjega! Jiaz. sem. njegov, | I meč in njeglov namestnik, dlorje in smrt vselra^ ki sp
i zoperstavijo moji volji! Gorje in. smrt tem, M de.pri-,, j poznajo moje odposlaništvo! Da vsi sovražniki Nem- | ! čije poginejo.,,(Govoril četam na severu dne 13, šep-I tembra 1914.)	^	,1,
<,	- g) Ce ste primorani zapustiti ,Pol(isko,' ne/pri
zaneste ne mestu ne hiši;; naj bode gola žemlja pod ■vašimi allagami., (Četam na severu meseca japiiarja
1.1915,j), / :	-,	B&iMìè
h) Francija je trn mojega življenja; odločeno I m- njeno uničenje, (Govor social, poslancem; dne 1-** oktobra 1915.)
ì) Po tej, vojski si ne dajam dopasti nobene nepravilnosti od Združenih držav. (Govoril ameriške -mu poslaniku Gerardu, oktobra 1916.)
j)	Imej zagotovilo, da tvoja odstranitev je samo začasna*. 'Železna nemška pest te bo spet spravila na prestol, iz katerega te ne sme nihče izgnati. Nemško orožje kakor tudi njenih zaveznikov te bode mašče -vaio nad vsakomur, kdor bi se roparsko dotaknil tvpje osebe. (Brzojav grškemu kralju Konstantinu v juniju 1917.)
k)	Vrnem se ravno iz upostošene Francije. Tam se razumi, kaj se je prizaneslo „an Vaterland.“ Komur je oslabel pogum, naj si ogleda to pustinjo. Končal bo tarnati in zadovoljen bo z usodo Nemčije. (Govoril mestniemu svetu v Aix-la-Chajpelle dne is. maja 1918.)
||| Sit venski Železničarji odklopili JJ
štrajk.
Nemški in spcijaldemokraški železničarji so hoteli uprizoriti splošen štsejk' nai slovenskih progah južne železnice,. V ozadju so stali vsenemšlđ voditelji in Lahi.. Voditelji rdečkarjev in Nemcev so bili' plačani s tujim denarjem. Dasiravnq je dež. vlada privolila v enkratni nabavni prispevek in 100% zvišanje plače, vendar so še rdečkarji in Nemci hujs -kali; naprej. Naši vrli slovenski železničarji so 'videli da jim nasprotniki nastavljajo zanjko in so odklonili štrajk. Kot odkritosrčni prijatelji delavqev in železničarjev priznavamo: da si ti ljudje res zaslužijo, boljšo plačo. Kako'more n. pr. delavec na progi, ki ima temeljne plače samo K 2.50 ter dobi sedaj vsega skupaj na dan samo K 7.50, preživeti sebe in svojo družino ! A železničarji so sprevideli, da je zda.i nemogoče crisòliti vlado ali južno železnico do izpolnit-ve vseh zahtev. In iz ljubezni do svoje nove domovine so vrli slovenski železničarji sklenili, da še sedaj vkljub rdeči In nemški hujskariji ne pojdejo v štrajk.
Dne 15. aprila zvečer se je vršil v maribors -kem Narodnem domu velik shod slovenskih železničarjev, Udeležilo se ga je okoli 1000 železniških u-službencev. Zborovanje je vodil'tòvaéiS Jarh. rO; položaju je poročal poslanec tovariš Kejžar. Govornik je povdarjal, da bi štrajk železničarjev bil v šedaj-nem trenutku usodepolen za Jugoslavijo. Italijani bi takoj z veliko silo zasedli naše kraje do Trbovelj, a oa severa pa bi skušali' udreti Nemci v ^ugoslsvijo. Slovenski železničarji ne smejo prodati sedanji red la nered. Sedaj uživajo naši železničarji po vsem svetu velik ugled, ker vzdržujejo lep red na železnicah, kakoršnega ni skoro nikjer na svetu. Ce bi pa sedaj nastal štrajk, bi se ogrožala s tem eksistenca vsega prebivalstva. Rdečfcarjem, in nemškim želez-ličarjem, ki niso zadovoljni z razmerami v Jugoslavi, je pot v Nemško Avstrijo vedno odprta. Naj le »reda. Glede prehrane bo kmalu bolje. Ministrstvo ;a prehrano je prevzel naš najboljši mož dr. Koro -fec (viharni klici: Živijo dr. Korošec!). Kmalu se I
bodò še druge r’azmere obrnile na bolje. Radi tegja-potrpljenje !
Nato so še govorili železničarji Cesaree, Rog-IiČ, 'Slamovšek, Verli, Medvešek ijj Rajh, Roglič je povdarjal, naj bodo zboljšanja plač in hrane deležni' samo oni železničarji, ki res delajo. Kdor ni prise || gel naši državi naj ne dobi naših priboljškov. Izdajalcem ne skorjice jugoslovanskega kruha. Te bese-de so izzvale vihar navdušenega pritrjevanja.
Zbor je sprejel resolucijo; y kateri izjavljajo slovenski Železničarji med drugim, da enoglasno oto-soj'ajjo vjsak nepremišljen korak in, da sé na noben način ne udeležijo stavke, ki so jo propagirali naši narodni nasprotniki,
Shod sta 'Šb pozdravila zastopnik generala Rt’ Maistra, kapetan Skala, in urednik Žebot v imenu [ slovenskega ljudstva.
Kot prijatelji slovenskih Železničarjev želimo-nadim . vrlim železničarjem obilo uspeha vi njihovi: borbi za svoj blagobit:
Izdajica.
Tov. Fric R»jh je ob konca shoda Itebzničar jev dne 16. t. m. ▼ Narodnem doma poved»! zs »Labko noč« sledečo povest:
V najlepšem kroja sveta je bivala mnogobroj^ ra družina siečno in zadovoljno. À nevošijiv so s<d jo je kot razbojnik napadel, oropal, s« žgal domovje in ubil bi vse, da je ni rešil v naihujš-dii sorodnik. Ta jim je ponudi! pomoč, da si zgr» dijo aov dom. Vsi se skrbno ia marljivo popri, mejo dela in nov dem raste kot iz.tal: edea zidal dragi orje, tretji oči, četrti vozi: vsem gre delo veselo izped rok.
Naenkrat pa skoči tisti, ki vozi razburjen pred gospodarja rekoč: »Če me ne oblečeš in ne nasitiš takoj, ne maram naprej' pomagati pri zgradbi novega doma. Gospodar ga tolaži^ naj počaka, da i o delo oplodilo.
A voznik ni hotel več voziti in prišel je drag, cabežljiv sc sed in odpeljal na svoj dom trod in 1 delo rodbine. Rodbina pa je proklinjala voznika in gì zvala »Izdajica«.
Rasas aiovis«-, •
Generalu Maistru so se danes obl priliki' nje^ govBga godu med 11, in 12. uro poklonila zastopst va vojaških oddelkov, predstojniki in drugi zastop -niki uradov ter odposlanci mariborskih Slovencev in vseh slovenskih organizacij. — V častniški obednici se je vršil opoldne skupen vojaški obed, katerega so» se udeležili tudi zastopniki podčastnikov in moštva.
Aprovlzacija Maribora. Danes in prihodnje, dni prodajajo v mestnih prodajalnah živila za Velikonoč... Splošino gre hvala, da je sedaj aprovlzacija,vse drugače urejena, kakor pod nemškim gospodstvom,,. Lto-dje so dobili po znižani ceni line bele moke, Špeha
masti, prekajenega mesa, ja.;-c, sKapjkjorìa in še jtàjjf drugega. Vladni komisar dr. Pfeifer si je pridobil srpa vseh treznomislečih prebivalcev, ker je oskrbel Mariboru dovolj živil. Splošna hvala gre tudi o gospodu Šoštariču, ki vodi mestno proda,jjain)o e,a 'Stolnem trgu in o g- Jakobu Pr&aic, ki ima vodstvo mestne prodajaln© v baraki na Glavnem trgu. S takim nepolitičnim delovanjem si bomo Slovenci pridobili sr-©a vseh, ki trezno mislijo, S hujskači, ki neprestano rovarijo, pa takoj čez mejo! — Delavec.
Slov. katoliško-narodna delavska organizacija v Mariboru se lepo razvija. Katoliško delavsko društvo in skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze bosta skupno delovali. Kmalu bo začela poslovati pla-čilnica za moški in ženski odsek. Društvo ima svoj sedež v dvorani v Flosarjevj ulici 4. Delavci, delavke, kuharice, sobarice, dekle, hišniki,: sluge in vsi drugi služabniki in služabnice, pristopajte k društvu. Društveno vodstvo posluje vsako nedeljo dopol dne od 9 do 12. ure v gofej omenjeni dvorani.' Društvo bo skrbelo tudi za gmotno podporo svojih čla -nov. Udje bodo dobili podporo za slučaj brezppsel -nosti, bolezni in onemoglosti-, pomagalo sie bode čla- j nom v slučaju nezgod in se bo prispevalo k pogrebnim stroškom. Društvo bo tudi posredovalo za službe in delo ter bo v slučaju potrebe poskrbelo članom brezplačno pravno pomoč. 'Strnimo Se v naše katoli-ško-narodne organizacije!
Okrajni šolski svet mariborski je ime. y sredo sejo, ki je trajala celo yjpozno noči Šlo se je za' va-žne spremembe glede šolstva v mariborskem okraju.
Novi'šolski ogledi v mariborski okolici. Za šolskega ogleda na'šoli v Studencih je imenovan železniški uradnik Fr. Jarh, na šoli v Pobrežju stavbenik Iva i Sonenvald iz Pobrežja, na šoli. v Radvanju nadučitelj Anton Hren iz Studencev In na Tez-ni pa nadučitelj Ivan Tomažič iz Maribora.
Velik rop. Včeraj popoldne se je v neki hiši v Parkovi cesti izvršil velik vlom. Neznani storilci so vlomili v stanovanje nekega majorja in so odnesli-zlatnine v vrednosti nad 100,.000, K, Major se je po,-noči pripeljal iz Zagreba in je takoj odkril :vlo.m.
Sami zagrizeno nemški in nemčurski nastav -lienei so d trgovini Mihelič ^ Gosposki ulici, Le-ti Judje so tako drzni, da še na izrecno zahtevo nočejo govoriti slovensko in se celo posmehujejo Slovencem, ki ne znajo ali nočejo govoriti nemški. Ali za -take nemške naduteže ni zdravila?	j
Frangeževa trgovina z želežjem v Gosposki u-iioi je dala te dni nalašč napraviti kričeč nov nemški napis. Ko je nek kmet opozoril poslovodje travine, zakaj Še sedaj delajo samonemške napise, se je le-ta obregnil po tevtonsko: „A bos, Marburg is a deutsche StodtJ“ -In naši Judje še kljub temu trumoma zahajajo v Frangeževo trgovino,
Nedostatek. Železniški tarifi-so zvišani za 200 odstotkov. Dobro! Gudimo se pa, da je n. pr. na ma-ribbnifem glavnem kolodvoru v jutranjih urah, ko jo naval potujočega občinstva zelo živahen, odprto samo'eno okence za predajo voznih listkov. ‘Mnogi, ki
bi se no nujnih opravkih radi odpeljali, ne dobe prtu voča®no voznih listkov in se morajo podati v želez -niški voz brez voznih listkov, kjer, morajo plačati občutno denarno globo ali pa neprostovoljno odložiti vož/njo V interesu železnice in potujočega občinstva bi bilo, da se odpravi ta nedostateki in bilo bd takoj konec m-ogih razburljivih prizorov, 'M si© odigraval-,io na našem glavnem kolodvoru,
Dr. Kramar o razmerju med Nemci in Cehi. Ministrski predsednik dr. Krapi apr je imel z nekim pariškim časnikarjem razgovor, v katerem Te med drugim izja,vil: Cehi bodo z 2 ali S milijoni Nemci na Češkem živeli na podlagi absolutne pravice, Nemci bodo uživali vse pravice, mi pa zahtevamo od njih samo dvoje: prvič, da so dobri državljani,'ki priznavajo n'alše zakone,, in drugič, dia se ne vmešavajo v pravice čeških, manjšin, ki Jih Nemci sklepajo/ Miss--lim, da to niso neizpolnjive zahteve.
Plebiscit v Pečuhu. Iz 'Ogrskega‘poročijo, da bođb tekom tega meseca izvedli v Pečuhu plebiscit, da se izjavi prebivalstvo o pripadnosti k Ogrski ati za zedinjenje s kraljestvom SHS. Pravico do glaso-, vanja ima vsak 241etni moški, ki biva v. Pečuhu od oktobra 1918. Glasovanje je tajno. Komisija, ki bode Vodila glasovanje, bo obstojala iz dveh madžarskih in dveh srbskih članov s francoskim predsednikom,
Anarhija v Monako vem. Iz Berolina poročajo dne 16. aprila: Zastopnik Časopis:’a, ki je pred kratkim zapustil 'Monakovo, poroča, 'da vlada tamkaj popolna anarhija. Prodajalne živil in druge trgovine ' so zalviorjene. Splošna- 'Stavka je izbruhnila povjsod/ : Dr. Lewin ima ' imprestare govore' na razburjeno množico. Boj za glavni kolodvor in poslopja jv soseščini je zadnjo noč zopet izbruhnil. ; Špartakovci rek-: virirajo živila po h:šah,
Zemeljske ostanke prvin jugoslovanskih mučenikov ‘Zrinjskega in Franko, ana bodo Hrvati dne
26.	aprila slovesno prepeljali iz Dunajskega Novega. Mesta v Zagreb. Posebni 'vlak bo stal delj časa v Mariboru. Mariborski Slovenci, spo&Jmimo slovesno prva jugoslovanska mučenika. Tudi ob drugih po stajah od Špilja do Brežic naj se ljudstvo pripravi za slovesen sprejem.
Di. KoiiŠiC, a-äs piciranje*alni mimsier prid* no pometa. Uredil je ministrstvo tako, da bo reB če'ovaio v blagor ljndstva. Nezanesljive uradnike, k» so se dali podkupiti in ki so pomagali spravil»1! dragocena živila iz Jugoslavije na Ogrsko, v N>’ nSko Avstrijo io Italijo, je odstavil in jih da! pt sobno po Hrvaškem večje Število zapreti. Prosto u, ovino, ki je donatala velike dobičke Židovom, »•> ijalcem cen in veriznikom, je nhinil. Obljnbil , da bo oskrbel posebno za naše obmejne kraje V olj živil. Kakor je pričakovati, bo delovanje F« hranjevalnega ministrstva uplivalo tndi na cene j i| bodo iste sigurno padle, ker vojni dobičkarji in j »j,* o ti ne bodo smeli več tirati cen kvi&ka. Želimo šema voditelja pri njegovem tradapolnem dela to nebaškega blagoslova.
Tihotapstvo v Marenberga, zlasti s konji, se je važvilo. Vsem menda prednjači marenberški tM;k in posestnik Jolij Wrentschar, ki spravlja kar & čebelo konje čez demarkacijsko črto. Pa ne «u no konje, ampak tndi govejo živino. Tako je . ideji teden preteklega meseca naznanil, da na «v b i iz hleva okraden voi, prodal pa ga je baje »m za drag denar kupca iz Nemške Avstrije. — Upamo, da bodo naše oblasti vendar enkrat z vso iro gostjo preprečila tihotapstvo v sovražno Nem ško Avstrijo.
Fellingerhof je v zlata se blesteč napis na pri rtavi znanega bivšega restavratorja in velikega I Jemca Fellingerja ob okrajni cesti v Karr niči pri Maribora. Ljudje se radovedno povprašujejo kako dolgo Se bo Mestai ta izzivajoči napis v naši na rodno pobujeni Kamnici ? Proč e raznimi »Hcfi« in »Beimi« n» naši zemlji!
Boljševizem v Italiji. Boljševizem sa v Kal ji razširja vedno bolj Vsied vedno bolj naraščajoče Hi revolti cijon&rnega gibanja je odstopil ficančni uin is ter Meda. Italijanski vojaki se izjavljajo, d? i>i v slučaja nove vojne pri prvem Etreia, ki. b padel, vrgli orožje od sebe. Socialistom v Italiji,
ki zahtevajo socialno republiko, S3 p?idiužili tndi trilčki socialist Talijanska kraljeva rodbina je pripravljena na b*g iz detele
Revizija prenočišč v Maribora bi bila Dajno pdtrebna. Razni sumljivi elementi, večinoma toji pre kupci pom jo ta tedne in mese e 'S* preno čišča. pošteni obiskovalci M.ribora pa morajo brvz strohe prezebati na c« ati Večkratna brezobzirna revizi»« bi to zlo vsaj omejila
Zamenjalec trne pelerine v ka arni Ce drai »» še enkrat opozarja, da zamenjeno pelerino takoj izroči, kjer jo je * z sl. ^ Fr. Pirc.
, Prekajeno svinjsko meso dobijo str n ke z dra žinskimi kartami HA 1, HA. 2 in HA 3 v petek, dne 18 t. m. v mestni pred jalni na Stolnem trga kr s c«r kilogram po 20 K.
Poverjeništvo za socijalno skrb orzdoje od 15 aprila dalje od 8. ore dopoldne do 2 or : popoi dne nepretrgoma Vložišče je odurto od 8 do 12. ore dopoldne. St rar ke se sprejemajo ob delavnUm c.d pol iti s—12 ore dopoldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob tcikh, čeirtkih in sobotah ui 10.—12 are dopolin*.
PANORAMA ä
Maribor, Grajski trg 3.
Do Rondeljka sveier
Življenje in frt»lj@rtje Jezusa Kristusa.
Cene: Od asti 50 vin, vojaki in mladina 30 vin , učenci 20 vin.
Odprto ie od V29. do V28 zvtier.
Posestvo, 14 oralov. bli20 Mar b >ra se takoj proda. Vpraša se pri Jožefa Nov&k, Tržaška erst« 5, Maribor.	17
Gospod išče StaftOVMHie s brano. Potadhe na apravništvo.	775—19
Za razna
*■ steklarska dela je
se priporoča .
•Jar.ez Dežmsr, M ribor
Kerne nlica Št 6	^
Pohištvo,
spalne lobe, jedilne in gerp ske Bobe, kubinjsta oprt* n, podloiki, modioci, otimale, spalni ia dekoracijthi divani, portelje, omare, mize in stoli iz mehkega iu trdega lesa, ieletne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, i železnega in tapeciranega pob'ätra v vsakem -■lega od proité do najfia. isvräitee po j»ko n:ttih cenah.
pri tvrdki za pohištvo, K AREL P REIS,
Maribor, Stolni trg 4* r\'tf \ 86(>
Jvoboden ogledi	Canlki zastonj I
MARIBORSKI BIOSKOP
pr. hotelu »Stadt Wien.«
Od erède, dne 16 —18 aprila 1919.
O adopolna žen#«.
Drama v 6 d j tujih. V guarnì nlogi Mttrljn Carmi
in druge podobe.
Predstave Se vrše vsaki dan ob pol 6. in 7. uri. — V nedeljo ob pol 3., 4. ob pol 6ih in 7. uri.
Učenca *z P Stene liše sp ejrrp F ntc Zaidar;
■ kivsč za i^delohtiji* flor g n kovaškega t rodi» pobrešks erti*- 3 Mir bor	16'