Quid nunc, sis za PTT promet Ljubljana?
Po vseh peripeti jah ob spre-jemanju srednjeročnega na-črta razvoja PTT prometa za obdobje 1981 — 1985, po mukotrpnih sestankih, na ka-terih smo usklajevali različna stališča — vendar nikoli po-polnoma uskladili — po neš-teto začetih akcijah pa na ža-lost nobeni dokončani (izje-ma: Vevče —¦ Zg. Kašelj) uporabniki še vedno ne vemo, kako bo pri nas z razvojem te-lefonije v tem srednjeročnem obdobju. In to pri sprejetem srednjeročnem planu razvo-ja! Ali pa morda srednjeročni plan le ni bil sprejet v skladu s statutom in poslovnikom sisa za PTT promct Ljubljana? A pustimo formalno plat spre-jemanja         srcdnjeročnega
plana razvoja na 2. seji skupš-činesisazaPTTpromet Ljub-ljana, čeprav ne mislimo, da je nepomembna. Bolj kot to nas skrbi uresničevanje sred-njeročnega plana in — kot jc razbrati iz zapisiiikov — smo vsaj tu izvajalci in uporabniki enakega mišljenja. Vendar se sprašujemo, ali je bilo res po-trebno, da je prišlo do te si-tuacije.
Slabe izkušnje z realizacijo pretcklega srednjeročnega plana nam porajajo dvome tudi v rcalizaeijo sedanjega, kajti izvajalci so ponovno pri-pravili plan, ki se bo težko vklopil v našo družbeno stvarnost in bo najbrž pokle-knil že na prvi stopnici —! re-publiški skupnosti za cene. Očitno stojijo v tem sisu dele-gati na realnejših tleh pa so uvideli, da tako astronomsko povečanje cen telefonskih priljučkov ni v skladu s stabi-lizacijskimi napori naše druž-be. Vendar, ali je bilo res po-trebno, da je prišlo do nave-dene intervencije skupnosti za cene, ki po nepotrebnem poraja vtis anarhije v naši družbi ter sproža kup vpra-šanj v zvezi z delovanjcm de-legatskega sistema? Ali scdijo
v skupnosti za cene »pamet-nejši« delegati kot v skupno-sti za PTT promet? Čemu ves trud delegatov sisa za PTT promet pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega plana razvoja, ko koncev konec skupnost za cene določi bistveni del celotnega plana. tj. ceno telefonskega prik-ljučka in impulza ter s tem iz-niči srednjeročni plan sisa za PTT promet? Kje je v tem primeru tncsto in vloga orga-niziranih subjektivnih sociali-stičnih sil? In še in. še.
Na dlani je, da v tej igri nekdo nj dobro opravil svoje naloge. Krivca po vsej verjet-nosti ne bomo poiskali, ker je prijetneje času prepustiti, da zaceli rane. Vendar te cene počasi, a vztrajno povečujejo apatičnost v delegatskih klo-peh, kar vsekakor ni v skladu s proklamiranimi cilji naše družbe. In za uveljavljanje tch ciljev v praksi je nekdo odgovoren! Verjamem. da je udobneje in manj boleče na raznih konferencah spreje-' mati nešlete sklepe. katerih namen naj bi bil pospešitev nadaljnjega razvoja samou-pravljanja. Vendar je to pri-bližno tako, kot če bi gasili požare z besedami in ne z vodo.
Vsi vemo, da se z besedami ne da kaj dosti pogasiti. ln tu smože pri gašenju požara. Pa sem se spomnil lanskega po-žara v Javnih skladiščih. Ta-krat je mestni izvršni svet zahteval odstop vodje gasil-ske brigade zaradi slabega vo-denja gašenja. Ali je res po-trebno, da začnemo ukrepati šele po požarih? Ali ne bi bilo bolje in manj boleče to storiti že prej?
CVETO BAŠELJ
PRIPIS UREDNIŠTVA
Seveda smo pismi puslali območnemu sisu za ptt pro-met Ljubljana in čakamo na odgovor. Objavili ga bomo, čim pride.