OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 24, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 16
J^ovi GROBOVI
^UIS LIPANJE
Snoči okrog 9:30 ure je na-gloma preminil za srčno hibo poznani Louis Lipanje, star 67 stanujoč na 763 E. 185 St. oina je bil od Trsta, odkoder J® prišel v Ameriko okrog leta 900. Zadnjih 23 let je vodil Pivnico na 761 E. 185 St., pre-^ dolgo let na E. 61 St. ni ass Ave. Bil je član društva '^veland št. 126 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Anto-rojeno Korošec, sina Louis ^ l^čer Dorothy, v stari domo-sestro Caroline Fabčič ter ^ ko sorodnikov v stari domo-i? Južni Ameriki. Pogreb ^si iz Grdinovega pogrebne-17010 Lake Shore
RUSS
PRANK
smo včeraj poročali, je v ^ preminil v nedeljo zve-ob 9:45 uri Frank Russ, Stanoval je na bil ("^Grokee Ave. Rojen je ^Gvelandu ter je delal zad-
du	pri Glascote Pro-
Inc.
zapušča žalujočo so-Bvo, rojeno Ott, hčer očeta Thomas, brata Edward ter štiri še-" Alb' "Josephine Wess, Mrs. P^tro, Mrs. Mamie Ra-
m Mre IJ„I__n______i___T-.
greb
JUGOSLOVANSKI PARLAMENT JE ODOBRIL REVIZIJO VOLILNEGA ZAKONA ZA VOLITVE 26. MARCA
BEOGRAD, 23. jan.—Jugoslovanski presidij je danes na izrednem zasedanju izbral 26. marc za datum novih parlamentarnih volitev, pred tem pa je parlament odobril revizijo volilnega in davčnega zakona.
Na osnovi revizije volilnega
Mrs. Helen Branning. Po-^:45	v sredo zjutraj ob
ga	August F. Svetkove-
iSg^^^^'^^nega zavoda, 478 E.
9. ^ Help na Neff Rd. ob ^alvar	na pokopališče
^^dušnica
bo'^brl	ob 7:30 uri se
rijg ^ ^ zadušnica v cerkvi Ma-V	na Holmes Ave.
gi Primoža Sulen ob dru-rod^i njegove smrti. Soda	prijatelji so vabljeni, opravila udeležijo.
DomaČe vesli
Dr
odsoiea Ave!^' Kern, 6233 St. Clair sporoča, da odide iz v	teden dni. Vrnil se bo
v četrtek, 2. februarja.
^uiral
graduiral iz Collin-boy . Shšole Richard M. Pod-Mrs	družine Mr. in
Podboy, 15250 ore Blvd. — Čestitamo!
®®ja Sansa šl. 48
1(1 zastopniki in posa-ani so prošeni, da se
Seja	osmih ae vrši letna
M. dn ■ 48 SANSa V Slov. Urad^i^" "a Waterloo Rd. Vsi
"Ha/o';
^obifa .
."J® asesmenla
^ Slov' ^ društev, ki zborujejo Ave. ' domu na St. Clair telt pobirali asesment htri ° \ J^esec v sredo, to je ^®^er Ob 6. do 8. ure.
zunanji
PRI STALINU
®ka	23. jan.—Moskov-
^%niia ^	je danes na-
'•^inistg' ^ kitajski zunanji En-lai obiskal so-P^'^niijerja Stalina, s Je imel daljše pogovore
zakona bodo lahko kandidirali za kateri koli urad tudi kandi-datje, ki jih ni odobrila Ljudska fronta, toda morali bodo na peticijah zbrati 100 podpisov volilcev.
Po prejšnjem zakonu je sicer teoretično bila omogočena kandidatura tudi ne-vladnim kandidatom, toda ker se je od njih zahtevalo, da postavijo državno listo kandidatov, je praktično njihova kandidatura bila nemogoča. Z revizijo volilnega zakona je bila odstranjena ta ovira.
Predsednik parlamenta Vladimir Simič je v diskusijah glede revizije volilnega zakona rekel, da je vlada že dovolj močno utrjena, da lahko dovoli takšno revizijo.
Število poslancev je tudi bilo zvišano in sicer od 364 na 444. Tako bo na vsakih 40,000 prebivalcev izvoljen po en poslanec, medtem ko sedaj po en poslanec zastopa 50,000 državljanov.
O reformi volilnega zakona je pred. glasovanjem govoril tudi zunanji minister Edvard Kardelj, ki je izjavil, da je ta reforma nadaljni korak v razvoju socializma in da bo preprečila oživi j an je "kontra-revolucionar-nih elementov v Jugoslaviji."
Revizija davčnega zakona pa je bila izvršena, ko je parlament odobril, da reorganizira sistem starostne penzije in socialnega zavarovanja. Po starem zakonu se je od plač državnih uradnikov in delavcev odvzelo 11.5 odstotkov za dohodninski davek in socialno zavarovanje. Po novem zakonu je dohodninski davek ukinjen, država pa bo arispevala celotno vsoto za starostne penzije in socialno zavarovanje.
Z revizijo davčnega zakona 3odo največ pridobili državni uslužbenci, industrijski delavci, kmetje v zadrugah in obrtniki. Zakon ne krije neodvisne kmete.
Na osnovi revizije davčnega zakona bodo plače "socialno koristnih državljanov" znižane za 9.1 odstotek, toda ker je ukinjen dohodninski davek in prispevek za starostne penzije ter socialno zavarovanje v skupnem znesku 11.5 odstotkov, bodo dejansko "socialno koristni delavci" dobili 2.4 odstotkov več kot pa so prejemali doslej.
Premeščen iz bolnišnice
Mr. Joe Henikman iz 19860 Ormiston Ave., ki je bil poško-van v avtni nesreči, ter je bil odpeljan v Collinwood Clinic bolnišnico, je bil sedaj premeščen v Crile bolnišnico v svrho nadaljnega zdravljenja. Ob tej priliki se zahvaljuje vsem sosedom in prijateljem za vso pomoč v nesreči in za obiske ter darovalce krvi. Zdaj prosi prijatelje, da ga obiščejo v Crile bolnišnici, Parma, Ohio, kjer so obiski dovoljeni vsaki dan od 2. do 3.30 popoldne ter od 7. do 8. ure zve čer. Upamo, da bo kmalu popolnoma okreval!
V	VELIKIH MESTIH ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA
COLUMBUS, 23. jan.—Urad za brezposelnostne podpore je danes naznanil, da se je zadnji teden število prosilcev za podpore sicer znižalo v mnogih lokalnih uradih, toda v osmih glavnih uradih se je precej zvišalo. Število brezposelnih se je posebno zvišalo v Clevelandu, Cincinnatiju, Akronu, Cantonu in Daytonu, znižalo pa se je v Columbusu, Toledu, in Young-stownu.
V	ARGENTINI ZATIRAJO NEODVISNE ČASOPISE
BUENOS AIRES, 23. jan. — Paranski časopis La Causa je danes naznanil, da bo prenehal izhajati, ker mu vlada diktatorja Perona ni odobrila zaloge papirja. Včeraj je tudi opozicijski časopis Tribuna de Rosa-rio naznanil, da bo prenehal izhajati, medtem ko je katoliški dnevnik v Parani naznanil, da bo odslej tiskan le na štirih straneh. A^kupno je zadnje čase Peronova vlada pod pretvezo preiskave o proti-argentinskih aktivnostih zatrla 70 časopisov.
MRS. ROOSEVELT DOBILA NAGRADO
NEW YORK, 22. jan. — Mrs. Franklin D. Roosevelt je danes dobila nagrado v znesku $500 zaradi svojega prispevka pri pobijanju verske in plemenske ne-tolerance. Nagrado ji je odobrila Irving Geist Foundation, ki je sklenila, da je v dnevni časnikarski koloni "May Day" Mrs. Roosevelt nastopila proti vsem oblikam diskriminacije in neto-lerance.
PASTOR NI ZADOVOLJEN S TRUMANOVIMI IZRAZI
BOSTON, 23. jan. —Bapti-stični pastor Rev. Thomas E. West je včeraj ostro kritiziral izraze, ki jih predsednik Truman uporablja v svoji govorici, posebno ko je za bivšega državnega tajnika Jamesa Byrnesa uporabil izraz "damn". Pastor je opozoril, da je predsednik že pred več mesecev prejel proteste iz vseh krajev dežele, ko je uporabil v govorici pošastno opazko (S.O.B.), toda pričakovanja, da se bo takšnih opazk vzdržal, se niso uresničila.
V
INDONEŠKO MESTO V ROKAH UPORNIKOV
JAKARTA, Indonezija, 23. jan. — Neuradna poročila pravijo, da so indoneški uporniki, katere vodi bivši nizozemski armadni častnik Westerling, zavzeli mesto Bandoeng, na za padni Javi. Vlada je izjavila, da je položaj resen. Proti upornikom bodo nastopile tako repu blikanske kot nizozemske čete.
MADŽARSKI BEGUNCI NAPADLI LEGACIJO
BERN, Švica, 23! jan.—Uradniki madžarske legacije so danes naznanili, da je skupina madžarskih proti-komunističnih beguncev napadla poslopje legacije s kamni in pomarančami. Begunci so razbili več oken.
Toma Babin je izgnan v Poljsko
NEW YORK, 23. jan.—Včeraj je s poljsko ladjo "Batory" zapustil Zedinjene države bivši ata-šej jugoslovanske, ambasade Toma Babin.
Proti Babinu so ameriške oblasti nastopile 8. junija, ko so ga hotele deportirati v Jugoslavijo, ker po svoji ostavki ni bil več smatran za uradnega predstavnika jugoslovanske vlade.
Babin in organizacija za zaščito tujerodcev so se dolgo borili proti deportaciji v Jugoslavijo. Babin je zagotavljal, da bi bil usmrčen, če bi se ga poslalo v Jugoslavijo, ker je v tekočem sporu med Kominformo in jugoslovanskimi voditelji podprl Kominformo.
Bivšega atašeja jugoslovanske ambasade so gnali tudi na zasliševanje pred kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti, ki ga je označil za "stalinovca."
AMBASADOR ALLEN DOSPEL V BEOGRAD
BEOGRAD, 22. jan. — Novi ameriški ambasador v Beogradu Geprge V. Allen bo v sredo izročil svojo poverilnico predsedniku jugoslovanskega Presidija dr. Ribarju.
Včeraj je Allena, pozdravil in mu izrazil dobrodošlico jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj. Pričakuje se, da bo Al-lena kmalu sprejel tudi jugoslovanski premijer Tito.
PREMOGARJI SO ŠE VEDNO NA STAVKI
PITTSBURGH, 23. jan.—Di-striktni voditelji UMW niso uspeli, da bi vse premogarje nagovorili, naj se vrnejo na delo. Kljub navodilom Johna Lewisa, ki je zadnji teden ukazal stavku-jočim premogarjem, naj se vrnejo na delo,. ga je le kakšnih 37,00 od 90,000 stavkujočih pre-mogarjev ubogalo.
POLJSKA PREVZELA KONTROLO NAD "CARITAS"
VARŠAVA, 23. jan. — Poljska vlada je prevzela kontrolo nad katoliško dobrodelno organizacijo "Caritas", ker se je baje ukvarjala z aktivnostmi, ki nimajo nobene zveze z dobrodelnostjo. Obenem je bil aretiran tudi neki katoliški duhovnik, ki je zlorabljal sklade organizacije za politične namene.
TEŽKO DELO
CHERTSEY, Eng., 23 .jan.— Kakšnih 11 bolničarjev se je danes izmučilo predno na operacijsko mizo položili 25 let starega Ernesta Evansa. Evans, ki je visok 8 in pol čevlja, tehta 434 funtov.
Predsednik Truman zahteva, da se zviša davke za eno milijardo in zniža davke na luksuzne predmete
AMERIŠKI TANKI POSLANI NA FORMOZO
TAIPEH, Formoza, 13. jan.— Danes so ladje pripeljale 75 ameriških tankov, s katerimi se nameravajo kitajski nacionalisti žoperstaviti komunistom, ko bodo slednji v bližnji bodočnosti verjetno izvršili invazijo.
V	prihodnjih dnevih diktator Čiangkajšek pričakuje nadalj-nih 200 ameriških tankov. Med tanki se nahajajo tudi težki tanki tipa M-8.
HISS JE KRIV
NEW YORK, 22. jan. — Porota je včeraj spoznala bivšega visokega uradnika Algerja Hissa za krivega v dveh primerih lažnjivega pričanja. Hiss je bil obtožen, da je vladne skrivnosti izročal samopriznanemu bivšemu vohunu Wittaker Chambersu, ki je delal za Sovjetsko zvezo.
Na prvi obravnavi proti His-su ni bilo sklepa porote. Vlada pa ga je ponovno obtožila. His-sovi odvetniki so naznanili, da bodo vložili priziv.
V	obrambo Hissa je danes nastopila Mrs. Rooseveh, ki je izjavila, da je Hiss mogoče kriv lažnjivega pričanja, da pa nikakor ne verjame, da je res bil vohun, kakor ga je obtožil Chambers.
Mme. ČIANGKAJŠEK ŽELI SVETOVALCE
TAIPEH, Formoza, 22. jan.— Soproga Čiangkajšeka je danes zaprosila Zedinjene države, naj pošljejo kitajskim nacionalistom tehnične in vojaške svetovalce za borbo proti komunistom. Izjavila je:
"Vaša vlada pravi, da se bori proti komunizmu. Tudi mi se borimo. Zakaj, torej, ne pošljejo koga, da bi nam pri tem pomagal?"
Mme. Čiangkajšek, ki se skupaj s svojim soprogom nahaja na seznamu kitajskih vojnih zločincev, je izjave podala ameriškim časnikarjem.
Prispevki
V	veseli družbi prijateljev v Maples Tavern, katero vodita John in Albina Mršnik na 30200 Euclid Ave., Wickliffe, O., je naš zastopnik John Renko nabral vsoto $6,00 za March of Dimes kampanjo, ki je sedaj v teku. To je letna kampanja za zbiranje denarja, s katerim se pomaga in nudi zdravljenje osebam, ki jih zadene otroška paraliza (polio).
V	zadnjem izkazu prispevkov v našemu uradu, se je pomotoma izpustilo vsoto pri imenu Mrs. Jennie Debelak iz 19210 Arrowhead Ave., ki je darovala $5 za Cancer Society v spomin pokojnega Kari Smerdel.
Mrs. Anna Eberwein iz Madi-sona pa je darovala $2 (ne $1) za slepe otroke.
linijski voditelj pravi, da bi sen. R. A. Taft zmagal
INDIANAPOLIS, "22. jan. — Predsednik Brotherhoodof Teamsters (AFL) Daniel J. To-bin je danes v unijskem glasilu objavil članek, v katerem pravi, da bi senator Robert A. Taft sigurno zmagal v Ohiju, če bi se volitve vršile jutri.
Tobin je rekel, da Taft vodi zelo živahno kampanjo, medtem ko med demokratičnimi voditelji ni enotnosti. Po njegovem mnenju demokrati v Ohiju nimajo sedaj dovolj močnega kandidata, ki bi se lahko uspešno zopersta-vil Taftu.
"Ce bo Taft zmagal v Ohiju leta 1950, bo nedvomno postal najmočnejši kandidat za pred sedniško nominacijo na republikanski konvenciji leta 1952. Toda bil bi predsedniški kandidat, katerega pa bi se najlažje porazilo," je izjavil med ostalim To bin, ki je tudi okrcal demokrate, ker niso uspeli, da bi se preklicalo Taft-Hartleyev zakon.
WASHINGTON, 23. jan.—Predsednik Truman je danes poslal kongresu predlogo za nov davčni program, na osnovi katerega bi se znižalo prodajne davke za luksuzne predmete, zvišalo davke za korporacije, posestva in velike darove za eno milijardo dolarjev ter zamašilo vrzeli v davčnem zakonu.
V svoji posebni poslanici je predsednik poudaril, da so nujno potrebna znižanja "luksuznih davkov" na listkih za tovorne vlake, železnice in buse, telefonske medmestne zveze in telegrafske račune, kovčeke, ročne torbice itd.
Kar se tiče vrzeli v davčnem zakonu, je Truman poudaril, da se z pretiranimi davčnimi izjemami največ koristijo "oljni in rudarski interesi."
"Na osnovi teh izjem se je velik odstotek dohodkov oljnih in rudarskih imovin leta in leta izognil davkom," je izjavil predsednik v svoji poslanici.
Dalje je predsednik priporočil revizijo davkov na posestva in darove, da bi prinašali več dohodkov in bili bolj pravični. Opozoril pa je, da bo vetiral vsako predlogo za znižanje davkov, če se istočasno ne bo nadomestilo zgube vladnih dohodkov.
Vsvoji poslanici je predsednik omenil nekaj primerov, kako se velike korporacije in oljne družbe izogibljejo davkom radi vrzeli v sedanjem davčnem sistemu. Tako je med ostalim omenil, da so se producenti filmov n njihovi visoko plačani igralci skušali izogniti davkom z ustanavljanjem začasnih korporacij,
ko pa so izdelali le eden film, so te korporacije razpustili. Omenil je tudi primer nekega lastnika oljnih vrelcev, ki je imel $5,000,000 letnih dohodkov,
kljub temu pa je v dobi petih let plačal le $100,000 davkov.
Z zahtevo za zvišanje davkov za eno milijardo se je predsednik Truman umaknil od svojega lanskega priporočila za $4,000,-000,000 novih davkov. Takrat je kongres v celoti zavrgel njegova priporočila.
S sedanjimi dohodki v znesku $37,300,000,000 bo vlada v deficitu za nadaljnih $5,500,000,000.
Ta deficit je posledica izredno visokih izdatkov za oboroževanje in zunanje progarme.
ČEŠKI DUHOVNIKI ZAPRISEGLI LOJALNOST
PRAGA, 21. jan. — Uradna češkoslovaška agencija je danes naznanila, da je večina nižje duhovščine položila lojalnostno prisego ljudski republiki Češko slovaški. Med ostalim je lojalnost prisegel tudi tajnik praškega nadškofa Berana.
Češki in slovaški duhovniki se ravnajo po novih navodilih škofov, ki so jim dovolili, da lahko prisežejo lojalnost republiki. V začetku so se škofje viharno zo-perstavljali vladni zahtevi, toda bitko so zgubili.
NOVA BOLGARSKA VLADA
SOFIJA, 20. jan. — Bolgarski parlament je včeraj odobri novo vlado, ki jo je sestavil premijer Vasilij Kolarov. Za zastopnika premijerja je bil imenovan Vulko Cervenkov, za ministra zunanjih zadev pa Vladimir Poptomov.
CEHI PRAVIJO, DA AMERIKA ŠČIT! ZLOČINCE
PRAGA, 19. jan. — Češkoslovaška vlada je danes obtožila ameriške okupacijske oblasti v zapadni Nemčiji, da so odklonile izročitev več kot 150 nacističnih vojnih zločincev, ki bi se morali zagovarjati na čeških sodnijah.
Češkoslovaška zagotavlja, da so Američani spremenili svojo zono Nemčije v "prava nebesa za nemške vojne zločince."
Medtem pa so ameriški predstavniki v Pragi izjavili, da češkoslovaška vlada uradno ni nikoli zahtevala vojnih zločincev.
DE GASPERIJU GROZI RESNA KRIZA
RIM, 21. jan. — Čistka italijanske vlade se je danes spremenila v resno vladno krizo, ko so liberalci in desničarski socialisti obvestili krščansko-demo-kratskega premijerja De Ga-sperija, da ne bodo sprejeli pozicij v njegovi novi vladi. Do nesoglasja med njimi je prišlo, ker krščanski demokratje skušajo vsiliti novi volilni zakon, ki bi prizadel manjše politične stranke. Italija je sedaj brez vlade že devet dni.
URAD POSLANCA V VATIKANU JE ZAPRT
RIM, 21. jan. ■— Urad, ki ga je imel v Rimu osebni poslanec predsednika Trumana v Vatikanu, Myron C. Taylor, je bil da-.les zaprt.
Poklicni diplomat Državnega oddelka Franklin C. Gowen, ki je bil Taylorjev pomočnik, je izjavil, da so ga poklicali v Washington na posvetovanja.
MATI SE ZAGOVARJA ZA UMOR OTROKA
CINCINNATI, 23. jan.—Policija je-danes zaprla 30 let staro Mrs. Drusello Penn, ki je obtožena, da je umorila svojega 13 mesecev starega sinčka. Na zasliševanju je mati izjavila, da je zaprla z roko otrokova usta, ker je jokal.
"Ko sem dvignila roko, se otrok ni več gibal," je izjavila Mrs. Penn.
BOLGARSKI PREMIER UMRL
SOFIJA, 2^. jan.—Vasilij Ko-arov, bolgarski ministrski predsednik, je danes umrl po daljši bolezni.
Kolarov je bil imenovan za ministrskega predsednika preteklega julija, po smrti znanega bolgarskega voditelja Dimitrova. Leta 1926 ga je tedanji bolgar: ski režim obsodil na smrt, toda Kolarov je zbežal v Moskvo in se po končani drugi svetovni vojni vrnil v svojo domovino skupaj z Dimitrovom.
BULLITT PRI FRANCU
MADRID, 19. jan. — Bivši ameriški ambasador v Moskvi William Bullitt je danes obiskal španskega fašističnega diktatorja gen. Franca.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	................$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ______________________________________5.00
For Three Months—(Za tri mesece) , ......., ______________________3,00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_______________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________i.
For Three Months—(Za tri mesece) .....................
$10.00 .. 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
VEROVŠEK PODA "VOLKODLAKE"
ZNANOST POSVEČENA SMRTI
Od vseh znanosti najbolj naglo napreduje znanost posvečena smrti in uničevanju. Cilj te znanosti je, da reši vprašanje, na kakšen način bi se dalo usmrtiti čimveč človeških bitij in opustošiti čimvečja površja naše solzne doline.
Pred kakšnimi sedmimi leti so na London deževale nacistične V-1 raketne bombe. Sledile so jim izpolnjene V-2 raketne bombe, ki so navdajale prebivalce Londona z grozo in obupom. To je bil produkt znanosti. Dve leti pozneje sta na Hirošimo in Nagasaki padli dve prvi atomski bombi in V-1 ter V-2 raketi sta se umaknili kot zastarelo orožje množičnega uničevanja človeštva, kajti žrtve V-1 in V-2 raketnih bomb so cenili na tisoče, žrtve prvih A-bomb pa na desettisoče.
Toda znanost, posvečena smrti se ni ustavila. Mrzla vojna med vzhodom in zapadom jo je celo pospešila, kajti takšna znanost najboljše cvete v apokaliptični senci vojne in bližajočih se vojn. Izpopolnjena A-bomba, preiskušena na Bikinih, je baje desetkrat učinkovitejša od prvih dveh A-bomb, kajti izvedenci cenijo, da bi bila v stanju usmrtiti do 500,000 ljudi.
Pa tudi pri A-bombah se znanost ni ustavila. Zadnji teden je bilo naznanjeno, da bo vlada kmalu odobrila raziskovanja, katerih cilj je, da se izdela hidrogenske bombe, ki bi po izjavah znanstvenikov bile tisočkrat učinkovitejše kot jio sedanje A-bombe. Takšna bomba bi uničila vsaki sled življenja v polumeru do 500 milj. Z nekaj takšnih bombo bi se lahko uničilo eno celo deželo.
To blazno oboroževalno tekmo, mrzlično tekmo, da se izpopolnjuje in najde nova in nova smrtonosna orožja opravičujejo s potrebo, da se zaščiti "svobodo in demokra cijo," da se ohrani to našo "krščansko civilizacijo" pred nevarnostjo "ateističnega komunizma."
Toda kakšne izglede ima svoboda in demokracija ter la naša krščanska civilizacija na svetu, kateremu grozi popolno uničenje?
Za razumna bitja je samo po sebi umevno, da je znanost smrti že davno prekoračila tisto razvojno črto, ko bi se jo brezpogojno moralo vkleniti v jekleni jopič in ji docela onemogočiti, da bi sproščena ne začela izvrševati misijo, zaradi katere se je rodila. Toda kdo more govoriti o razumu pri tekmi, ki je sama po sebi blazna?
Kot pravijo poročila, je predsednik Komisije za atom fko energijo David Lilienthal priporočil predsedniku Tru-manu, da obnovi pogajanja s sovjetskimi voditelji, predno se odloči na usodepolni korak in odobri znanstvena razis kovanja za produkcijo hidrogenskih bomb. Lilienthal se Je celo sam ponudil, da bo osebno šel na pogovore s sov jot -skim voditeljem Stalinom. Tgda kot izgleda, ta razumna priporočila ne bodo vpoštevana.
Nekaj let je minilo, da so Zedinjene države, edina dežela na svetu, ki pozna skrivnosti atomske energije in ki je v stanju, da producira atomske bombe. Znanstveniki pa so svarili, da bodo tudi sovjetski znanstveniki pronašli to skrivnost, kar se je tudi zgodilo. Vsi upi, ki so bili polagani v atomsko bombo in vsled katere so Zedinjene države imele prednost v mrzli vojni s Sovjetsko zvezo, so splavali po vodi. Toda namesto, da bi prav dejstvo, da tudi Sovjetska zveza pozna skrivnost atomske energije, sprožilo nove napore za prepoved uporabe atomskega orožja in uničenje obstoječih i^alog A-bomb, se je pahnilo v nova raziskovanja —da se iznajde sq bolj, tisočkrat, desettisočkrat, učinkovitejšo orožje. S hidrogenskim bombami mnogi zagovorniki nebrzdanega oboroževanja, ki že itak silovito'obremenjuje ameriške davkoplačevalce, upajo, da bodo ponovno tlobili prednost nad Sovjetsko zvezo, prednost, ki je bila docela izgubljena, ko je predsednik Truman lani naznanil, da se je v Sovjetski zvezi pripetila atomska eksplozija.
Kot poudarjajo znanstveniki, se Sovjetsko zvezo ne more prekositi niti s hidrogenskimi bombami. Sovjetski znanstveniki so prav tako v stanju izdelati hidrogenske bombe kot so ameriški. Torej kaj? Kopičiti smrtonosna orožja, jih izpopolnjevati, tratiti ogromne vsote denarja v edinem upu, da bo zmaga pri tej tekrni na strani Zedinje-nih držav? To je jalov up, ki lahko vodi samo v totalno vojno, v totalno uničenje človeštva. Edini up je, da se prej ko mogoče sklene sporazum ne samo za prepoved uporabe atomskih bomb, pač pa za splošno uničenje vseh zalog lega pošastnega orožja in znano^U vrne njeno resnično poslanstvo -da deluje za blaginjo in napredek človeštva!
Dramsko društvo Verovšek bo podalo lepo socialno igro v nedeljo 19. februarja na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. To lepo social- i no dramo v treh dejanjih je spi- j sal dr. Alojzij Remec. Igro "Vol-1 kodlaki" je uprizoril prvič gledališki kolektiv iz Ptuja 6. junija 1946 no množičnem sestanku slovenskih internirancev na Bor-lu. Bori je bil za časa nemške okupacije lager za internirane slovenske spodnje Štajerce.
Igra je stvarna in vsebuje dogodke, ki so se v resnici odigrali v pivi dobi okupacije leta 1941 v vasi v bližini Ptuja na spodnjem Štajerskem. "Volkodlake" bi se v resnici lahko tudi imenovalo tragedija Seršenove rodbine.
Anica Sršenova je bila mlado dekle, jako izobražena in bila pred nemško okupacijo uslužbe-na na poštnem uradu kot pošta-rica. Bila je zavedna Slovenka, zaročena z miadim študentom univerze, Ivanom, s katerim je tudi imela sinčka Petrčka. Ker je Ivana dohitela vojna, je bil poklican v Jugoslovansko armado in tako sta morala počakati z ženitvijo.
Ivan je bil zaveden Slovenec, ko je okupator zasedel brez boja spodnjo Štajersko in ko se je Jugoslovanska armada črez noč, brez boja razpadla, je Ivan spoznal sramotno izdajo svojih "generalov in narodnih voditeljev" ter se je skril pred Nemci. Pričel je takoj z organiziranjem odpornih edinic, partizanov, skrival se je pri zavednih Slovencih po gozdu in grapah.
Onega usodnega dne, stara mati Anice, Meta, se je igrala v tihi izbi z vnučkom Petrčkom, se je Anica pozne večerne ure vrnila od dela na pošti. Dobila je uradni ukaz za predajo urada in vseh listin in blagajne pošte. Okupator je že nastavil svojega župana, slovenskega nemčurja-izdajico, kvislinga Fric Zajška. Komaj je Anica vstopila v domačo sobo, se potom radio sliši ukaz: "Achtung, achtung—an ale unterschtajerischem baurn und arbeiter. Unzer fuehrer Adolf Hitler hat dem chef der zivilvervaltung in der Unter-schtajeimark iberrajter di parole gegeben; machen sie mir dizes land vider deutsch—Heil Hitler." Anica je ta ukaz od heren-folks že občutila v strahu . . . Kaj sedaj?
Zunaj je lil dež. Oblečen v civilno obleko in ogni jen v dežni plašč se je Ivan povrnil k Anici in svojemu Petrčku samo za kratek obisk. Zopet ga mora vzeti hitro tiha noč, da ga gestapo z Zajškom ne zasledi, ker za njim so že poizvedovali. Ivan, ko zazna, da je na Aničinem domu vsaj začasna varen, razodene sVoji zaročenki tajnosti: "Slovenski narod se bo postav^ s puško v roki proti nasilnemu okupatorju. Za sedaj so čete še male, toda iz dneva v dan njihove vrste naraščajo.. Partizani so se odločili: 'bolje častno umreti v boju za svobodo svojega naroda, kakor pa biti uničen zavedno, suženj tujca'."
Kric Zajšek-izdajalec in novi okupatorski župan, je vneto po-izvedoval za Ivanom in v nadi, da ga s svojimi prijatelji gesta-povci ujame pri Anici, za enkrat šf ni imel sreče. Ko so gcstapov-i'i pod vodstvom Zajška vdrli v Sršenovo hišo, jim je Ivan tako rekoč ušel izpred nosa, vzela ga jo temna noč. Zajšck, ki se jej hotel postaviti, prikupiti Nem-1 cem in dokazati, da je on z dušo j in telesom za "novi red," je zno-1 sil svoje maščevanje nad Anico in sinom Petrčkom ter staro Me- j to. Mučil in pestil jih je tako j dolgo, da je spravil mater v blaz- i nost—skočila je s Petrčkom v j
vodnjak in se pri tem mali ne-dolžneš ubil pri padcu, ona pa je bila rešena po sosedu, staremu Kopšetu. Anico je dal zapreti v "lager Bori" in v tej kempi za "suženjske zavedne Slovence" se je nahajal tudi sin starega Kopšeta. To je storija prvega dejanja "Volkodlakov."
V drugem dejanju Zajšek hoče obrniti vso tragedijo Anice, Petrčka in stare Mete na mater in hčer, češ znorela je stara co-prnica—njena hči jo je navdala z uporniškim duhom, ni hotela biti pokorna "novemu redu," ni hotela pripoznati, da je "samo en firer in en narod," gospodar naroda in slovenske zemlje. Zajšek ošabno pride v hišo Sršenovih, da bi hišo legalno zavzel za svoj županski urad. Da bi okupatorju pokazal, kako je njihov in uraden, je imel za priče ge-stapovce in občinsko tajnico.
Ukazal je svoji tajnici, da vse predmete m hišno opremo zapiše in da mora dati v zavod blaznih staro mater Meto, kar v teh svojih ukanah bi tako rekoč z vzroki imel svoj novi občinski urad, hišo in maščevanje, za ka terega je hrepenel nad Sršeno vimi, bi bilo dopolnjeno. Mučil in pestil je Meto, videč da je v groznem obupu živčno zbolela, hotel je zato tudi pričevanja od soseda Kopšeta, češ: podpisati moraš, stara baba je znorela, in jaz kot zvest in pošten novi žu pan ji hočem le dobro—v urno bolnico, v lager, odkoder ni več izhoda, mora iti.
Mati Meta, videč v kaj jih je spravil Fric Zajšek—se vsem nakanam upre, pljune izdajici v obraz in mu dokaže, da gre rajši v smrt, kakor pa bi se dala vreči iz svoje hiše. In v tem Zajšek da ukaz: na pokopališče za zid z njo. Krogla v glavo je konča la življenje uporne matere.
Tretje dejanje: dva pogreba, Petrčka in matere Mete. Anica je dobila usmiljeno dovoljenje, da se je za en dan povrnila do mov iz lagerja, na pogreb matere in sina. Zajšek si je dal hišo Sršenovo že preurediti po svoje, na steno, kjer je visela prej slika Slovenke v iepi noši slovenskega naroda, je dal obesiti sliko svojega firerja, na prostoru, kjer je prej bila slika vseh Sršenovih, visi "uradni ukaz"—"Be kantmachung-hirbei wuerden 8 Aufruehrer getoete. So wird in zakunft jede auflehnung be-straft. Obvestilo. Pri tem je bila osem upornikov ubitih, tako bo v bodoče kaznovan vsak upor.
Na svojem domu, le trenutno, je Anica imela priliko se tiho pomeniti s sosedom Kopšetom o usodi sina in matere. Želeč izvedeti, kaj je z iiiaterjo, kje je njen sinček Petrček, ji Kopše razodene tragedijo. Le mali žarček upa se sveti—sosed razodene Anici, da se njen Ivan s četo partizanov nahaja v bližini. Pripravljeni so na udar, tik pred pogrebom sinčka je govoril z njimi. Strašno se bodo maščevali nad Zajškom in njegovimi črnimi pajdaši.
"Jaz sem star, tudi mene imajo že v rokah in na poti sem v Bori ... Vi, inladi, dočakali boste svobodo in pravico, kaj nas stare čaka, vedi Bog."
Ihteče ga prosi Anica, da naj ji pove, kaj on ve o njeni materi. Starček odgovori:
"Ne izprašuj, moli zanjo . . ."
Na vasi, zunaj, se zaslišijo streli brzostrelke. Anica plane vprašujoče h Kopšetu: "Oče, kaj je to? Kaj je to, prišli so. Naši so prišli, zavriskaj duša ti veselo, rešeni bomo!" V sobo plane Zajšek, za njim preplašeni gesta pove i, hočejo se skriti pred maščevanjem, toda prepozno, prepozno. %e se vidijo cevi naperjenih pušk partizanov sko-
zi okna, pred vrati se pojavi Ivan s tovariši, en pok, dva, trije... Zajšek in črna volkodlaka ležijo v mlaki svoje krvi. Anica objame svojega Ivana s vprašanjem: "Kam sedaj? Kaj bo?"
Ivan jo poljubi; " Zmenoj, z nami tovariši greš v hosto, v boj za svobodo slovenskega naroda."
Zberejo se tovariši, glasno za-doni pesem "Nabrusimo kose" in hrabra četa se pomika iz vasi, preko gričev in planin. V gore gre četa hrabra. Za spomin za seboj pustijo v hiši Sršenovi na steni sliko svojega voditelja, kjer je preje visela "svastika." Zmagovito se kaže trobojnica, belo-modra in rdeča s petokrako zvezdo. Smrt fašizmu—svoboda narodu!
To je kratek opis te socialne
drame "Volkodlaki," v kratkih treh dejanjih. V vlogah nastopijo; Anica Sršenova, Frances Godnjavec; Meta, njena mati, Eva Coff; Petrček, Aničin sin, B. R.; Ivan Poljanec, Aničin zaročenec, visokošolec, Frank Ko-kal; Martin Kopše, Sršenov sosed, Andy Božič; Fric Zajšek, kvizling-okupatorski župan, Joe Godec; tipkarica v občinskem uradu, Mary Božič; prvi gestapo vec, Vinko Coff; drugi gesta-povec, Frank Završnik, partizani, pevci, kvartet zbora Jadran.
Igrovodja Joe Godec.
V imenu dramskega društva "Verovšek" prosim vas, rezervirajte si to nedeljo 19. februarja za poset te igre. Ne bo vam žal!	Joe Godec,
15920 Corsica Ave., Cleveland 10
S POTA
likor more. V tej zadevi ostanem pri svojem, ne sodim ne tega in ne onega in grem naprej po svoji začrtani poti. Ne oziram se na desno in ne na levo in ne delam nobenih kupčij s svojim prepričanjem!
V letu 1949 nisem veliko dopisoval. Le nekaj malega. Medtem sem pa zbral nekaj zgodovinskih spominkov, med katerimi so Baragova pisma v nemščini, dalje Pirčeva, Buhova itd. Na željo nekega zgodovinarja sem napravil kopije teh pisem, med katerimi je v lepi slovenščini tudi pi^r:o svč^r-ka in prvaka G. Mnogo spisov je v Cipeva ind"-^nšMni.
Taki so moji spomini ob moji dvainosemdesetletnici.
Matija Pogorele.
I
Zdi se mi, kakor da je bilo komaj včeraj — namreč 28. aprila 1893, ko sem prvič prišel v ta kraj, kjer danes v mirnem zatišju obhajam svoj 82. rojstni dan, v bolnišnici. Na tem prostoru, kjer je danes bolnišnica, je bila leta 1893 še prazna pustinja in tam, kjer je danes glavna pošta, v kateri imam predal za pisma in časopise, so bili parobki, ostanki pragozda.
Večkrat, kadar grem na pošto, srečam starega znanca. Ko sem bil prvič tukaj, je ta mož prodajal časopise in vložke (sandwiches) v vlaku med Du-luthom in Elyjem. Danes že pokojni rojak, ki je imel trgovino na Edyju, mi je takrat kupil od tega moža sendvič, s katerim me je zelo razveselil. Kasneje sva dostikrat pri kozarcu pijače govorila o tem. Z omenjenim znancem, črncem, sva se pozneje videla v Towerju, Minn. Z vsemi temi, domačini in tuje-rodci, smo se dobro razumeli.
V teku teh dolgih let od takrat do sedaj sem inael tukaj zvezo z mnogimi našimi prvaki, med katerimi so bili prvi misijonarji i n pionirski farmarji. Spomini na te rojake so shranjeni v moji zbirki spominkov. Ta zbirka, katero sem dolgo vrsto let skupaj spravljal, je komaj še do polovice pregledana; niti sam ne vem več, kaj vse vsebuje.
Danes bi bilo na mestu vprašanje; ali moj mili slovenski narod upošteva zbirke te vrste? Kaj sem dobil od svojega naroda? Kako so se izražali in se še izražajo o moji zgodovinski zbirki rojaki z verske in neverske strani? Naj izostane moj odgovor za danes, je pa vse zapisano v mojih spominih.
Lahko povem le toliko, da so opravljivci moje zbirke napravili veliko škodo naši zgodovini v Ameriki in to me boli.
Zadnje čase je bila osebno pri meni dvojica in me nagovarjala, naj se potolažim in pozabim, kar je bili). Povedal sem dvojici, da je težko pri srcu človeku, ki ve, da nam že bije enajsta ura pa naši ljudje še vedno bredejo v zmedi in neza-upnosti; še vedno imajo predsodke proti onim, ki dobro mislijo in hočejo. Jaz sem vedno rad pomagal onim, ki so delali na tem, da se ohrani naša tukajšnja zgodovina. Ko' je dobri svečenik J. Trunk pred dolgimi leti zbiral gradivo za svoje veliko delo "Amerika in Amerikan-ci", sem mu dal mnogo podatkov. Kasneje, ko je KSKJ izdala obširno zgodovinsko knjigo, sem tudi pomagal — dasiravno jp takrat nekdo, (ki ni več med živimi), rekel; "Matija piše bajke!" — "priznanje" sem pa dobil na koncu predgovora knjige na prvi strani. Pokojni Zavert-nik je bolj častno postopal z mano, ko sem dal nekaj malega za njegovo knjigo "Ameriški Slovenci", katero je izdala SNPJ. Dal mi je pošteno priznanje. Toliko mimogrede.
S))omini se kopičijo pred menoj. Na primer', ko je razstrel-ba v premogorovu v Primeru,
Colo., ubila večje število naših rudarjev. Na pokopališču v Tri-nidadu stoji spomenik nad skupnim grobom teh žrtev. Težko to zapišem, toda — ta spomenik je moje delo. Med prvo svetovno vojno je kosila morilka "flu". V Helperju, Utah, je pokosila več rojakov. Kupil sem večji prostor na pokopališču za skupen grob. Naj počivajo skupaj, sem rekel. Itd., itd.
Vsa ta leta , ko se je to godilo, sem pa slišal in čital opazke: "Kaj boš ti! ... Kdo pa si ti? ... Mi! Mi bomo, mi! Mi smo mi, mi! ... "
Še nekaj spominov. V času, ko je po prvi svetovni vojni Avstrija propadla, je bil pri raz-strelbi ubit neki "pečlar", ki je zapustil precej denarja. Njegovi I ožji prijatelji so rekli, da je bi-I lo okrog $3,000. Avstrijo je ta-1 krat zastopal švedski konzul. Neki koristolovec se je pridružil konzulu in poskrbela sta, da je bila "pečlarjeva" dedšči-na poslana njegovi sestri v stari kraj. Iz Washingtona sem izvedel, da je sestra dobila le $500. Vprašal sem prizadetega, I kako je s to stvarjo, on pp, se I je odrezal: "Jaz že imam svoje, I ti pa še išči ..." Imel sem na-i slov osleparjene sestre. — V I teku prve vojne so se spopadli i Italijani in Slovenci v neki na-I selbini in v spopadu je bil ubit I neki Bojak. Namesto Italijanov so pa bili Sloveici tirani pred sodnijo in vsi so drago plačali. Neko naše človeče, ki ga je najela družba, katera je ščitila Italijane, je pričalo proti lastnim rojakom. Italijanski konzul ga je pohvalil: "Dobro si delal za nas!" — Te žalostne dogodke omenjam zato, ker me še danes boli, ko sem videl naše ne-značajneže, kako so se okoriščali na račun svojih rojakov, sami so se pa vedno bahali v vseh onih slovenskih časopisih, ki so hoteli tiskati njihove samohvale: "Mi smo mi .. , "
Pri naših podpornih organizacijah gre že težko za nove člane. Mladi so v velikem številu zraven le toliko časa, dokler starši plačujejo zanje. Dogaja se tudi to, da bi nekateri mladi uradniki najraje veri pometali stare člane. Mladina ljubi le svoj šport in za drugo se ne zmeni.
Težave so tudi z zbiranjem skladov v koristne namene. Spominjam se, ko smo zbirali za stari kraj med prvo svetovno vojno. Nekateri so bili naravnost nasilni. Kolikokrat so meni očitali; "Koliko si pa ti dal za to in ono?" Po zadnji vojni ni bilo nič boljše. Naj rečem le to, da je tudi danes mnogo takih, katerim je njihova osebna slava bolj pri srcu kot pa reveži v starem kraju. Sreča je, da so v manjšini, škodo pa le delajo. Tako je neka oseba obiskala Slovenijo in videl sem v "Prosveti", kjer je pisada med drugim o mojih sorodnikih, kaj so govorili o meni, od koga dobivam pisma in kaj vse sem že poslal tja. Naj tista oseba ne skrbi zame! Vsakdo naj gleda zase in svoje in jim pomaga ku-
Domača zabava v SDD
še enkrat rad videl, kako sonce gor g^e, kako mesec bi videl in zvezde hlešče.
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk in Ženski odsek Slovenskega delavskega doma, priredi domačo zabavo v dobrobit za slepo mladino ali nabavo "orglic." To bo v soboto 28. januarja v Slovenskem delavskem domu. Pri* četek ob 6. uri zvečer.
Vabimo vse prijatelje od blizu in daleč. Vstopnice k večerji se dobijo pri članicah krožka št. 1, ali če pokličete KE 2723 ali KB 2173. Želimo, da si prej rezervirate ystopnice, ker tako bomo vedele za koliko pripravit večerjo in koliko sedežev in miz.
Ta večer bomo imeli "Floor show." Torej, ne pozabite: zabave bo za vse. Vživali boste kakor še nikoli tako. Prijjeljite tudi vaše prijatelje, ker s tem boste pomagali nam ženam, da čiiK preje završimo kampanjo orglic in osrečimo slepe sirote v stari domovini.	M. Vidrich->
Gobavec je napadel zdravnika
V dunajski bolnišnici je neki gobavec grške narodnosti napadel zdravnika, ga opraskal P" , i obrazu in v obupu kričal- j "Ozdravite me, ali pa me ubij" | te!" Zdravnika so iztrgali iz go-bavčevih rok, bojijo pa se, da je gobavec okužil.
Brezposelnost v zahodni Nemčiji
Število brezposelnih se je ^ zadnjem mesecu povečalo za 70,-947 ljudi. Skupno število brezpO' selnih v zahodni Nemčiji znaša 1,387,513. Največ jih je na Spod' njem Saksonskem, na Bavarskem in v Schleswig-Holsteinu.
ZGUBILO SE JE PSA
bclc in rjave barve; star 3 imel je črn pas in 1949 licenco S;; 3001. Odzove se klicu "SkippY'j Nazadnje so ga je videlo v okol"^' E. 65 St. in St. Clair Ave. Kdor f!« najde, je prošen, da Ra proti gradi vrne na naslov 1418 E. 41 5'' ali pokličite HE 2105.	_____
IŠČE SE ŽENSKO,
ki bi na svoj dom vzela perilo ^ . pranje in likanje.
Pokličite MRS. ANTONIA SCHIEBRL
425 E. 156 81., KE 3219
HIŠE NAPRODAJ
V slovenski naselbini v .Collj"' woodu imam naprodaj sledeče hi®®'
Za dve družini, 4 sobe in kopaj"
niča za vsako družino, klet
fornez. Cena
$9,600'
Hiša za dve družini, 4 sobe in palnica za vsako družino, forneZ/ garaži. Se lahko lakoj vseUj*' Cena	$11,00"'
Hiša, ki se lahko rabi za ono '!' dve družini; 10 sob, 2 qaT8%' Cena	$14,70"'
Vse le hiše so v jako dobre"'* slanju.
MAiT PETROVlCH
realty KE 2641
wv£sr /N as. savmss
24. januarja 1950.
ENAI^OPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Tavčar:
VRNITEV
Jelovo brdo! Ravno pod Ble-Sošsm tiči ta vasica. Tu sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Zato Me vse sili nazaj v rojstni svet tja me bo sililo, dokler me bodo nosile noge.
Mehki spomini so me objema-ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Stari naš Blegoš je začel kazati svoj obraz, a tik njega čepel okrogli Koprivnik; izza i^jega se tako radi privlečejo cmi oblaki.
« Hotel sem sesti pri poti v šumečo resje ter se zagledali v plešasti Bregoš, če me morda ®e pozna. A pri potu sta že se-ela dva. čepela sta v resju, po-obna kupu nesreče, kakor dva omlačena snopa.
^ož je pokazal z roko na Ble-goš. "Lep je," je obrnil svoj iz-®iučeni obraz, "in če je bil člo-^ek šestnajst let notri, se ga onaaj nagleda." Zagledal se je , Začelo se mi je svitati, bi bil ta človek. Dolgi za-Por mu je razoral lice in izpadli %u lasje.
Nekaj je govorilo naše go-^°^je le o tem, kako sta se ko-Skalar in gruntar Kalar tr-j ^ ^ zaradi njivice, kije bila beračeva, pa je hotel boga-po njej vlačiti les iz svoje-gozda. Končno je zmagal v ^^avdi kočar. Bogatin je besnel, enino sem se spomnil, kako se sta se ,v nekem
fobov
JU na Blegošu srečala, se
JOIN
the march of
dimes
11 12
19 20 21
HEffl
FQUNDAIinw
FOR INFANTILE PARUYSIS
spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil.
Spet je ječal: "Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika, ne Mladega in ne Starega vrha." Iztegnil je koščeno roko: "Vidiš, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, «ekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil! Njegov brat je pričal. Skrit za grmom je hotel videti,, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je storil in šestnajst let mi je ukradel!"
Dotlej šimnova žena Luca ni bila spregovorila. Imela je jokajoč, stepen glas. "Toliko sem vekala," je zastokala in njene oči so bile v resnici podobne studencu, kakor zgubi v poletju vodo, "toliko sem vekala, ko so mi moža' odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me ni vzel na delo. Dobro leto potem je umrla špelica — od stradanja! Toliko sem vekala." Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse "veka", tako otrok v zibelki kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji moža vzeli in ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano sem in tja, prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je govorila. Vse to jo je delalo smešno, ali ravno ta smešnost je nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri prisojeni materi Luci.
"Tako je umrla tudi Špelica. Pa še tružice mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci niso imeli nobene pravice! — Zjutraj je umrla in povem vam, da od stradanja! in povem vam, da od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila spravila, kakor so
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Človeku spodobi. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jabla-novih vejic sem položila k njej, da je šla v cvetju od doma, Povedati morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb in nedolžen otrok, ko nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!"
Nekaj časa je vzdihovala, nato je še dostavila: "Ali brez pogrebcev moja Špelica ni ostala.* Ko je pripeljem pod Malen-skim vrhom do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pred seboj, pa ti jo primaha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj od mene je skočil na pot. Prav nič se ni bal mojega mrt\jega otroka. Sredi pota je sedel, prav čudno je mahal z ušesi in si mel z nožico ku-štravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to je izginil v bukovje, a potem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogreb-ca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" Še mnogo mi je potem potožila Luca. "Zdaj imam moža," je
dodala tiho, "doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje."
Obmolknila je in me kimaje gledala. Vsaka črta na upadlem obrazu je trepetala, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi I jima kaj posodil. Res smo nato pri Posevčniku na Malenskem vrhu nakupili moke in drugih stvari. Pri odhodu je trgovec omenil, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo danes domov. Pa smo vendar odrinili.
Približali smo se prvim hišam. Slišali smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: "Živ ne pride v vas! Ce je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!" V prvi vrsti je divjal Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah.

Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela, "Moli, Luca!" je za ječal Šimon. Krčevito je tiščal vrečico z živežem k sebi, snel črni slamnik z glave, z desnico je začel delati velike križe čez potno čelo. Oglasila se je molitev o Kristusovem trpljenju; stepeni glas kimajoče Luce je presegel vpitje množice. Razoglav sem korakal za onima, ko sta v silnih stiskah iskala pomoči pri njem, ki je nekdaj trpel za solzni naš svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegošem je zatonilo sonce in senca je legala po krajini. Kakor jok je bilo slišati Luce skrhani glas: "Ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil." Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani odrešenik s svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila križ z njim!
Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so izginili. Zadnji je odstopil še Kalar, vile je treščil na tla pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše
več. Ostal sem sam sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči in še iz dalje se je čul jokajoči Lucin glas. "Ki je za nas križan bil." Tako sem prišel tisti večer na Jelovo brdo.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik

How about this "Net" for you and the family?
It's never a day too soon to start saving automatically with U. S. Savings Bonds.
They net you $4 for every $3 you invest—after 10 years. They form the perfect protection for the family and yourself.
Join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're not on salary, ask at your bank about the equally convenient, equally profitable Bond-A-Month Plan I
Automatic saving is
sure saving-U. S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This is &n official U.S. Treasury ac/verf/semenf— ' •
prtpATed under auspices of Treasury Department and Advertisingi Council
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^ ^ačrt je bil slab
'Nadaljevanje)
mu je odkrival ti-katerem prej "lu vstajal vse '^U je	"čmi. Hkrati pa se
vsega, toliko je 1bi moral po-V,	Tu je bila Ev-
kak	jc bila drugač-
v	jo je predstavljal
mu jo kazali na primerjal z drugi-
To
»amo kos sveta, ki ^ jfi b?	od treh strani,
svet zase, tu so bile
države, in tudi te države so bile drugačne, kakor se je on učil o njih. To je bila zaključna veriga posebnega življenja, kjer se jc ta trenutek nekaterim redkim izredno dobro godilo, ko niso vedeli, kako bi zapravljali denar in dobrine, ob istem času [)a je stradalo v brezdelju na milijone ljudi. Prav tako je bilo z Ame-I iko.
Amer iko je oče gledal po tem, da HO si nekateri tam nabrali lepo bogastvo, tako na priliko njegov sin Marko. Tam je bila zakladnica denarja in kruh in vsega, kar si človek poželi. Zdaj pa je tu stala pred njim Ameri-
ka, ki je bila vsa drugačna, kakor je sklepal po Markovih besedah prej in zdaj po Matijevem pripovedovanju. Tam so živeli Rokefellerji, Fordi, tam so bile milijarde na kupu, ob istem času pa je tam stradalo na milijone ljudi, ko so bogatel sežigali žito in kavo, da bi dvignili cene, namesto da bi se tisto dostojnrt uporabilo.
Ta svet, o katerem je pripovedoval Matija, ni bila tista šolska obla, ki jo je človek lahko dvignil v roke, jo zavrtel in so svetovi plavali mimo tebe, in si videl samo, da je morja neznansko več kot zemlje.
A zdaj s to zemeljsko oblo delajo velike stvari. Množice, ki so počivale do zdaj, se prebujajo. Prihaja človeška pomlad. To bo pomlad milijonov, bednih in teptani h, ki se niso mogli po vzpeti do sonca. Življenje stoletij gre na videz v velikih vijugah naprej,, toda na sr-odi vsega je nit,
ki vodi do te pomladi. Saj ne gre za brezdelni raj na zemlji. Gre nasprotno za nekaj docela drugega, za možnost življenja, širokega življenja, za tistega, ki je bilo doslej globoko pod ravnino.
0Č2 vsega tega ni natančno razumel, toda za vsem je slutil nekaj velikega. In zdelo se mu je, da se je njegov majhen načrt K tem zbližal, da, celo strnil. Potem pa je mislil na najbližje, na okolico.
Tu je vse tako, kakor je bilo. Razdelili so zemljo in so mislil, da so s tem napravili veliko dobrino. Toda Marko je že zdavnaj slutil, da se s tem svet ni premaknil daleč iia[)rej in da bo nekoč zopet padel tja, kjer je bil.
"In zakaj?" je vprašal druge krati, "ljudje nočejo, da bi bilo tako, da bi bilo dobro?"
"Zakaj?" se je Matija nasmehnil, "kdaj so pa ljudje hoteli, da bi jim bilo dobro? No,
ljudje so že hoteli, da bi jim bilo dobro, toda hkrati so hoteli, da bi nekaterim bilo slabo. Ljudje bi radi lepo živeli, v brezdelju. To je mogoče, vendar samo za nekatere. Za vse ne. Nekdo mora delati. Ako bi vsi delali, se delo razdeli in pride na posameznika manj, kakor zdaj, ko samo nekateri delajo."
Počasi je oče razumeval še globlje stvari: tisti, ki imajo mnogo, vendar ne morejo dopustiti, da bi se jim to odvzelo in se dalo vsem. In to je bilo jako razumljivo.
Počasi je doumel vse to. Matija je vedel o tem pripovedovati. Matija je postal zopet središče, a ne vse hiše, temveč samo njegove delavnice, kjer sta delala on in Tinček. Prihajali so drugi ljudje in tudi ti so se spuščali v razgovore. Ti so ugovarjali Matiji, toda Matija se je v teh letih, kar je bil zdoma, moral izbrihtati: nikomur se ni vdal,
temveč je nazadnje vsakdo nje-1 mu podlegel. Nihče ni mogel nikamor več.
Marku je to ugajalo. Zopet je vzljubil tega svojega fanta, tega nekdanjega revolucionarja.
"Mi," je odvrnil fant, ko je stari nekoč to prfhesel na' dan, "smo zn^li samo razbiti, in še to ne pošteno, tako kot bi morali. Najmanj pa smo znali potlej naprej graditi. Takrat bi moral kdo priti, ki bi prijel za vajeti in vodil vse skupaj dalje."
Potem je nekdo pripomnil, koliko ljudi so goklali v Rusiji. Tudi na to je Matija vedel odgovoriti. "V vojni," je dejal, "je padlo enajst milijonov. In kdo je dal te poklati?"
Nekoč pa sta z očetom spregovorila tudi o Cehakovi Marjeti, o nekdanji Matijevi ljubezni, in o otroku.
"Kaj je bil tvoj otrok?" ga je zdaj vprašal oče naravnost.
"Ne," je dejal. "Sama mi je
priznala, Markov je bil, toda ona je hotela, mene."
"Ali si še kdaj govoril z njo?" se je oče začudil.
"Ko sem bil delavec v tovarni, je prišla za mano," je pripovedoval fant. "Štiri leta sva skupaj živela. Potem pa je odšla z nekom dalje. Sprva je bila dobra, pozneje pa se je docela zmešala. In morda je bolje tako.— Zdaj že, ko sem se mislil vrniti, mi je pisala, če lahko pride zopet k meni."
"I^a ni prišla?"
"Odpisal sem ji, naj le ostane, kjer je. Jaz je več ne potrebujem.—Se bo že preživela. Kako —to ni važno. Ljudje živijo na različne načine, samo da gre dalje."
Tudi zdaj je oče nekaj mislil. Kako hladno govori o teh stvareh, je občutil. "Jaz pa sem mislil, da vse to ni tako preprosto."
(Dalje prihodnj-ič)
France Bevk:
REBEKOVI SE SELIJO
(Nadaljevanje)
"Kaj boš postala? Zdravnica?"
"Ne. Kuharica."
Ded se je široko zasmejal.
"Zakaj se srrtejete?" je vzkliknila vnukinja malce zadeta, tudi ona med smehom. "Zakaj se smejete? Ali mi ne verjamete? Res, res res!" In je ko j napela drugo strunico. "Stari očka, saj ne boste sami tu ostali," je predla in mu z roko segala v sive lase*. "Tu vas bo strah. In nam bo tako dolgčas. Res. Z nami pojdete, ne? Stari očka!"
Starec jo je pogledal. Prebri-sanka! Priliznjenka! Smuka se okoli človeka kot zna le ona in prede kot mačica. Ni si tajil, da mu je bilo to dekletce od vseh otrok najljubše. Kljub mladosti je bilo tako zelo podobno njegovi rajni ženi. No, da — saj ga je tudi Slavka imela rada, zmeraj se je obešala nanj. Morda ji bo res težko brez njega ... Ta misel mu je prijetno božala srce.
"Bomo videli," je zamomljal. "Bomo videli."
Otroku ni mogel več reči "ne", a tudi še ni mogel reči "da". Saj še v njem ni bilo do konca jasno, kaj bo storil v
zadnjem trenutku.
*
V nedeljo je bila Tonca z otroci vred že zgodaj na nogah. Vsa baraka je bila vržena v prek. Na mizi, na podu, na klopeh, povsod so čakah kupi posode in razne ropotije.
Prišel je Filip malce zaskrbljen, a vendar nasmejan. Tedaj je tudi stari Rebek prilezel iz svoje kamrice. Bil je nedeljsko opravljen, s klobukom na glavi, celo palico je imel s seboj, kakor da se je odpravil na daljšo pot.
Sin ga je skoraj izzival s svojim zvedavim pogledom, a on toliko, da ga je oplazil z očmi.
"Ali naj pospravimo tudi vaše reči?" ga je vprašala Tonca z tesnobo v glasu.
"Pusti kot je!" je dejal odrezano in stopil čez prag.
Odšel je na grič in sedel na velik kamen pod košatim grmom. Sključen se je z obema rokama oslanjal na palico, ki mu je segala do brade.
Po cesti iz doline sta prihro-pla dva kamiona in se ustavila pod klancem, štirje fantje, ki jih je Filip riaprosil za nosače, so med glasnim smehom prihajali po bregu. Tonca jih je s steklenko žganja pričakala pred barako in jim točila. Pili so in v mladostni razigranosti zbijali šale.
Stari Rebek je na videz ravnodušno opazoval, kako romajo po klancu do kamiona omare, postelja, miza in klopi. Ljudje, ki so pravkar prihajali od maše, so se ustavljali in gledali. Nekatere je bila prignala radovednost prav od fare. Morda je kdo pričakoval razburljivih prizorov, krika in hudih besed. Ozi rali so se po starem Rebeku, ga opazili pod grmom in ga drug drugemu kazali. Ko se le nič po sebnega ni zgodilo, so nekateri odšli, drugi pa so vztrajali do konca.
Matija je medtem preživljal največjo srčno stisko. Za vse na svetu bi bil rad ostal, a mu je ves teden zorelo in do konca dozorelo spoznanje, da je to nemogoče. Imel je dovolj časa, da se je s tem sprijaznil v svoji notranjosti, kakor se človek slednjič sprijazni z vsako, še tako bridko izgubo. Toda težje kot oditi mu je bilo priznati svoj poraz pred sinom, kaj šele pred ljudmi. Da bi le našel primemo besedo, s katero bi utemeljil svoj predomislek! Vsaj Filip, da bi še enkrat stopil do njega, ali Tonca, ki jo je prej le iz trme zavrnil! Slavka, da bi znova zapela tisto o starem očku . . .
Dejal bi, da se je tako odločil njim na ljubo. Tako pa je kot zavržen in pozabljen sedel pod grmom. Kako bi mogel kar tako — na vsem lepem? Prehudo bi mu ranilo ponos.
Kazalo je, da so že vse blago odnesli do ceste. Fantje so zopet stali pred barako in pili žganje. Govorili so o njem, zakaj vsi obrazi so se obračali v breg pod grm.
Tedaj se je stari Rebek s sunkom dvignil, kakor da se je z muko odtrgal od tiste zemlje. Počasi, opiraje se na palico, je odhajal proti baraki. Obraz mu je bil kot shrepenel, z vso silo je zatiral občutke. Bilo mu je nerodno, da so zijali vanj kot v prikazen; obhajala ga je taka jeza, da bi jih najrajši s palico.
"Naložite še moje," je rekel zamolklo, ko so se mu oči ustavile na snahi.
Težek pogled se mu je nato uprl v sina, ki ga je gledal s toplim nasmehom.
"Oče, saj sem vedel ..." je hotel Filip nekaj izjecljati.
"Nič nisi vedel!" mu je oče rezko odsekal besedo in stopil na klanec.
"Kam pa greste? Počakajte! Saj se bomo peljali."
"Saj lahko hodim. Kaj ne poznam poti? Bom že našel."
Nihče več ga ni zadrževal.
Bil je že daleč na cesti, ko je za njim priropotal prvi ka-mijon. Izognil se mu je in gledal za njim, ki je izginjal v prahu. Drugi kamion se je ustavil tik njega. Med blazinami sta sedela sin in snaha z otroci.
"Očka, peljite se z nami!" je začivkala Slavka. "Stari očka!"
Ni se več upiral. Tu ni bilo vaščanov, pred katerimi je hotel obvarovati vsaj vnanjo obliko odhoda. Potegnili so ga na avto in ga posedli medse.
Na obeh straneh ceste so se vzpenjale porasle strmine, ki so oklepale grapo in zapirale pogled. Iznenada se je zopet prikazal hrib s Prilesjem. Stari Rebek je z očmi poiskal dom. Da, tam ... na griču . . . Koliko let je preteklo od takrat, ko je prvi Rebek sedel na tisto pusto zemljo! Zdaj zadnji odhaja. Naj se je še tako krotil, so se mu le zameglile oči in mu je drobno zatrepetala spodnja čeljust.
Tudi Filip in Tonca sta se ozirala v hrib. Brez solza, z nasmehom, a vendar s senco zaskrbljenosti. Kakšni bodo dnevi, ki jih čakajo tam spodaj? Otroci pa se niso ozirali nazaj, ampak v dolino, kjer se je njihovim smejočim se očem odpiral nov svet in novo življenje.
(Konec)
1,722,000. brezposelnih v Italiji
Italijansko ministrstvo za delo je objavilo podatke, iz katerih je razvidno, da je bilo v mesecu oktobru v Italiji 1,722,000 brezposelnih. V mesecu oktobru je bilo registriranih 30,000 več brezposelnih kot meseca septembra.
V ENEM LETU JE ZRASEL GIGANT
še. julija 1946 so bile njive in travniki. V avgustu pa se je lice popolnoma izpremenilo. Par minut od tramvajske proge na ljubljanskem polju je čez noč zaživelo. Začeli so graditi prve objekte "Litostroja" — prve jugoslovanske tovarne hidravličnih strojev, ki bo obenem največja te vrste v srednji Evropi. Nove hidrocentrale po celi Jugoslaviji so narekovale čim hitrejšo proizvodnjo raznih turbin. "Litostroj" jih danes iz deluje za vse!
Na pobudo takratnega mini stra za industrijo Slovenije tovariša Franca Leskovška so začeli domači strokovnjaki z načrti in pripravami. Naloga ni bila lahka, saj v predvojni Jugoslaviji ni bilo gigantov, težke industrije, katere izgradnja je danes osnovna postavka v petletnem planu. In vendar so zgradili vzor tovarne. Objekti so najmodernejše, posebne konstrukcije, kjer je glavni nosilec preša in ne podporni stebri. S tako konstrukcijo se je prihra nila 3.000 ton železa in prostornosti dvoran ne ovirajo stebri
Že pri pripravljanju terena za postavitev prvega objekta -livarne so pomagali Ljubljančani s prostovoljnim delom. Procesije so prihajale vsako po poldne na gradilišče, in to tudi pozimi. Tako je bila že leto po začetnih delih — 2. septembra 1947 prižgana prva kupolna peč, napolnili so prve kalupe. Na to otvoritev je prišel tudi tovariš Tito, ki je na ta način še enkrat pokazal velik pomen graditve naše težke industrije.
V petletnem planu je napisano : "Uvesti proizvodnjo turbin." Leta 1951 napraviti 4,000 ton hidravličnih strojev. Največji del te proizvodnje zagotoviti v tovarni "Litostroj" v Ljubljani." Zato je bilo treba kar naj bolj pospešiti izgraditev ostalih objektov. Tako danes že s pol no paro obratuje modelama, livarna, obdelovalnica in montaž ni oddelek. Zgradbe jeklarne, velikega skladišča so že pod streho in bodo v prvih mesecih 1950 že služile svojemu namenu. Gradijo pa še veliko kovač-nico, pleharno in druge pomož-
Wihter-Prooi Trick
Wise mothers know that when Baby's at the drooling stage, it's a good idea to give special attention to his chin to prevent chapping. In order to ward off reddening chap, pat baby lotion on the youngster's face, smoothing a generous quantity on his chin. This fragrant white emulsion of pure bland oil and water with lanolin and an antiseptic added helps protect rose-petal skins from windburn and chapping. It's good on Baby's hands and wrists, too, before vinter outings.
LETNA DELNIČARSKA SEJA
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na 20713 Recher Ave.
se vrši v
nedeljo, 29. januarja 1950
v domovih prostorih Pričetek ob 2. uri popoldne
Prijazno se vabi društva-delničarje in posameznike delničarje, da se gotovo udeleže tega letnega zborovanja
STANLEY PLUTH, tajnik
ne objekte. Tovarna, je higienič-na in najmoderneje urejena. Dimniki brez dima v "Litostroju" so bili novost za Jugoslavijo. V svetlih zračnih prostorih se delavci z nasmehom spominjajo kakor vse drugače je bilo njihovo razpoloženje pred vojno v zadimljenih in temnih delavnicah. Najmodernejše naprave za organizacijo dela pomagajo, da teče delo hitreje in z manjšimi napori.
Današnja stvarnost v Jugoslaviji narekuje čim hitrejšo izgradnjo tovarne, istočasno kar največjo produkcijo. Tako danes v "Litostroju" s polno paro producirajo in gradijo obenem. Ker so države ljudskih demokracij odpovedale vse trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, morajo jugoslovanske tovarne že z obstoječo zmogljivostjo nadoknaditi vse ono, kar bi morale te države poslati. Zato v delavnicah in na gradiliščih "Litostroja" mrgoli zavednih in požrtvovalnih delavcev in strokovnjakov. Zato bo leta 1951. "Litostroj" na 1,000 kv. m površine ponos prve Titove Petletke.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 11115 N#ff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom z* naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI K!0T NOVI. ako jih oddaste t popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrslno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.
Ali ste Diabetic?
Vi bi morali vedeti če ste Prihranite si stroške zdravnika
in bolnišnice.
To je vaše zdravje-Obvarujte ga. Vi lahko preiskusite za SLADKOR V SEČU v privatnosti vašega doma. Pošljite ($1.00) en dolar za popolno piA-TEST opremo. Pišite danes na
The Dia-Test Co.
Dept. 15—68 W. Washington St. Chicago 2, 111.
v BLAG SPOMIN
sedme obletnice prerane smrti našega ljubljenega soproga in očeta
PAUL OBLAK
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 24. januarja 1943.
Kako si, bleda smrt, nemila, ki nam si kruto ugrabila predragega soproga in očeta.
V spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas za zdaj in v večni čas.
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY OBLAK, soproga PAUL, sin; MIMI STIBIL, hči in njiju družine
Cleveland, O., dne 24. jan. 1050.
PRIMEREN POPUST DOBITE ZA VAŠE STARO POHIŠTVO ZA SPREJEMNICO
STAKICH FURNITURE CO.
Quality al a Price - Easy Tcims
IVanhoc 8288
16305 Waterloo Read
JAMES D. STAKICH
t|Bl!!lPlll|»|ll|»|iip|li|.ili!lM-ilJ«lii|»llli«iiii»iiiiBiiii.ii ilaliilaliilaliilBliiLliilBliiWliiLI,ilal„|J„|a{„|JJil4f,
Z.astopniki ^^Enakopravnosti"
Za St. clairsko okrožje:
JOHN REN KG 1016 East 76th Street
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 4457
Za nevvburško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 8029
imillWmiillllBmiBrillBllifllllljlltlHifHllBtiiiamian
ililiililiililiililiililiililiilflliililiililiililiililiilaliilUi
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri oče
1900
KARL SMERDEL
Zatisnil je svoje mile oči dne 1. januarja 1950.
Pogreb se je vršil dne 4. januarja iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebo vzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer \ smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 14. aprila 1900 v vasi Vas pri št. Petru na Krasu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Anton in Amalia Krnc, Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Widgoj, Mr. in Mrs. Anton in Louise Cinkole, Mr. in Mrs. Joseph in Albina Korbar, Mr. in Mrs. Silvester in Frances Ježek, Mr. in Mrs. Frank Rote in družina, družina Kaluža, Mr. in Mrs. Luka Trček, Mr. in Mrs. John Trček in družina, Mr. in Mrs. Frank Terček in družina, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, st., Mr. in Mrs. Joseph Stražišar, družina Mr. in Mrs. J. Rebolj, Mr. in Mrs. Joe Ogrinc in sin, Mr. in Mrs. A1 Nemec in hčerka, Mr. in Mrs. Schultz in družina, Mr. in Mrs. Hoge, Mr. in Mrs. Galanle, Mr. in Mrs. Seresteney, Mr. John Terček, Ed in George, Mr. in Mrs. L. Florjančič, Mr. in Mrs. Mahovlič, Mr. in Mrs. Nosen, Mr. in Mrs. Stupica, Mr. in Mrs. Tanko, Mr. in Mrs. Mavrich, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Ster, Mr. in Mrs. Cichon, Mr. in Mrs. Paulich, Mr. in Mrs. Weber, Mr. in Mrs. Rodatz, Mr. in Mrs. Fitzthum, Mr. in Mrs. Olesender, Mrs. Sterlekar, Mr. Pezdirz, Mrs. Mochan, Mrs. Barton, Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Miller, Mr. Kalsic, Mr. in Mrs. Cetina, Mrs. F. Hočevar, Mrs. Verbič, The Maintenance Men of Steel & Tube, C. 1. O. Local 1179, Steel & Tube Division Republic Steel Co., delavci Local 1179 Steel & Tube, društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 ABZ in društvo Kras št. 8 SDZ.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Joseph Widgoj, Mr. in Mrs. Matt Role, Robert in Dorothy Koenig, Mr. in Mrs. Luka Terček, Miss Josephine M. Terček, Mr. in Mrs. Val Grill, Mr. in Mrs. Rudolph Skerl, Mr. in Mrs. Joe Konchan, Mrs. Mary Terček in hčerki, Mr. in Mrs. Anthony Nachtigal, Mr. Ignac Novak, Mr. Jack Tomazin, družini Terček, E. 156 St., Mr. in Mrs. John Kaušek, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. A1 Arko, Mr. in Mrs. Joseph Stupica, Mrs. D. Abby in hčeri, Mr. in Mrs. Fred Hribar, Mr. in Mrs. John Virant, Mr. in Mrs. Nemec. Mr. in Mrs. Klemenčič, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, Mr. in Mrs. Mike Skrjanc, družini Trepal, Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Louise Vidmar, Mr. in Mrs. R. Pust, Mrs. A. Perry, Mrs. Josephine Kline, Mrs. Frances Zulich, Mr. in Mrs. Frank Gorjanc, Mr. Silvester Rolih, Mrs. Mary Anzlovar, Mr. in Mrs. Mike Morrel, Mr. Joseph Alich, Mr. in Mrs. Max Želodec, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole Jr., Mr. Frank Terček in družini, Mr. in Mrs. Chas. Terček, Mr. in Mrs. Joseph Milner, Mr. in Mrs. E. Miller, Mr. Frank Trepal ml., Mr. in Mrs. Aucin, Mrs. Frances Brill, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. E. Nachtigal, Mr. John Struna, Mr. in Mrs. Frank Kovach, M*. John Kovačič, Mr. in Mrs. Trtnik, Mrs. Rebolj, Mrs. F. Leskovec, Mr. in Mrs. Wm. Bečaj, Mr. in Mrs. Steve Barton. Mr. in Mrs. F. Kočevar, Mrs. J. Laurich, Justine Pekol, Mr. in Mrs. Val Habjan, Mrs. Mary Zust, Mrs. Antonia Suster, Mr. in Mrs. John Kozel, Mr. in Mrs. John Kaluza, Mrs. R. Mihevc, Mr. in Mrs. Podrzay, Mr. in Mrs. A. F. Benzin, Mrs. Mary Jereb in Olga, Mr. in Mrs. A1 Zupančič, Mr. in Mrs. Stan Yeraj, Mr. Rudy Donat, Mrs. Mary Ausec, Mrs. Helena Kaučič, Annamae McGlynn, Mr. in Mrs. Elmer Nachtigal.
Hvala tudi sledečim, ki so darovali v gotovini: Mr. in Mrs. Lou^s Florjančič, Mr. in Mrs. John Kaušek ter Mr. in Mrs. Max Želodec. Za knjižno kampanjo az Jugoslavijo pa so darovali: Mr. in Mrs. James Kožel in Progresivne Slovenke.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. Ziegler, Mr. John Kaušek, Mr. C D Evans, Mr. A. Baltos, Mr. J. H. Sanc, Mr. Henry Trepal, Mr. J. W. LaWad, Mrs. Joseph Strazisar, Mrs. Frances Cinkole, Mr. Joseph Terček, Mr. Adolph Rebolj, Mrs. Frances Zulich, Mr. Elmer Nachtigal, Mrs. Ruth Hribar, Mr. John Trček Mr. Ahacy Prezelj, Mr. John Rebolj, Mr. Leonard Schultz.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem onim, ki so ga sprejmili na zadnji zemeljski poti na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto: Mr. Joseph Koporc, Mr. John Sedej, Mr. Luka Terček, Mr. Tony Kirn, Mr. Anton Baraga in Mr. Anthony Rudman.
Našo zahvalo naj sprejme Mr. August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Cimpermanu za tolažilne obiske na domu in v bolnišnici kakor tudi za opravljene cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče.
Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo sosedje in prijatelji za obiske v bolezni ^er za velikodušno vsestransko pomoč v bolezni in ob smrti. Sprejmite tisočero zahvalo za vaš trud.
. ^ko se je Izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog in oče! Odšel si k Bogu, da prejme« iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si storil dobrega v življenju. Tvoje truplo pa p^iva v hladni zemlji, a hiša je prazna in pusta. Zastonj Te iščejo naše solzne oci. Odšel si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir.
Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo na kraju večnega veselja in blaženstva—nad zvezdami!
Počivaj v miru—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY, soproga CHARLES in JOSEPH, sinova DOROTHY, sinaha VICTORIA, vnukinja
MRS. AMALIA KRNC, MRS. JENNIE WIDGOJ, MRS. LOUIS CINKOLE, MRS. ALBINA KORBAR, MRS. FRANCES JEŽEK, sestre V stari domovini zapušča dve sestri,
v Braziliji pa dva brata.
Cleveland, Ohio, dne 24. januarja 1950.