a knjižnica
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
S seje UO ZP
Ljubljana, 21. februarja — V uvodu seje upravnega od-lora združenega podjetja so bila podana izvajanja sklepov prejšnjih sej, ki so še ; vedno aktualna. V poročilu o problemih v «Mikronu«
- Prilep ista bili nakazani dve alternativi, vsekakor pa prevladuje mišljenje o čimprejš-ni sanaciji tovarne. Dokler pa ne "bodo razčiščena osnovna vprašanja, ki so finančnega in tehnološkega značaja, ni moč predvidevati nadaljnjih smernic v obravnavanju stališč.
Likvidacija . »Avtomacije« Ljubljana je v tekočem postopku. Likvidacijski odbor je predlagal kritje izgube s strani podjetij — ustanoviteljev, po določanem ključu oz. po kriteriju enakih delov.
Integracija »Iskra« in RIZ Zagreb je v fazi postopnega proučevanj^ oz. razčiščevanja proizvodnega programa in finančne situacije obeh podjetij. Naslednja seja UO ZP bo v posebni točki dnevnega reda o tem razpravljala, zato bomo o tem kaj več.
' pisali v naslednji številki.
V poročilu o proizvodnji za leto. 1967 je bilo rečeno, da je bil plan proizvodnje izpolnjen z 85,9 %, če pa prištejemo še realizacijo ZZA, se to razmerje poveča, na 87,4 %. Proizvodni plan so izpolnile '»Elektromehanika« Kranj, »Instrumenti« O toče ter servisni in montažni sektor PSO. Spričo težav in problemov, ki so jih imele posamezne organizacije, je mimo nekaterih subjektivnih slabosti in nediscipline moč reči, da lanske rezultate v celoti lahko smatramo kot zadovoljive.
Organizacijska problematika in politika podjetja »Iskra«, ki jo proučuje posebna skupina strokovnjakov (team), je bila predložena po predhodnih posvetovanjih s predstavniki republiških in zveznih političnih organov — v obravnavo UO ZP, ki sodi, da je treba pri sprejemanju stališč in predlogov upoštevati vse tiste elemente, ki naj zagotovijo postopno prehajanje na nove organizacijske oblike, pri tem pa je.', treba kot primarni pogoj zagotoviti dejansko spoštovanje j principov tržnega koncepta tn optimalne gospodarnosti, ^Organizacija higiansk-o-teh■ ničnega varstva (HTV) je' bila na podlagi sklepa UO ZP z dne 8 11. 1967 izvedena v. vseh proizvodnih organizacijah. Vsekakor je treba obstoječa prizadevanja jemati kot začetek v uvajanju pred-
pisov in ukrepov,- ki naj zmanjšajo odstotek nesreč na najmanjšo mero in zagotovijo nadaljnje izpopolnjevanje HTV sredstev in predpisov v konkretnih primerih.
Kot poseben problem se pojavlja v nekaterih tovar nah vprašanje perspektivnega programa. Obstaja mnenje, da je očitna odstonost dolgoročnih koncepcij in rezulta-
tov tržne raziskave. Glede na akustika« v Kranju razsežnost podjetja in njego-
Pri kontroli našega 16 milimetrskega kinoprojektorja v montažnem Oddelku obrata »Kino-
vo vlogo v jugoslovanskem gospodarstvu se kaže čedalje večja potreba po uvajanju marketing-sisteira, pri katerem ne gre toliko za ugotavljanje obstoječih potreb tržišča, kolikor za načrtno uvajanje in navajanje potrošnika na masovno uporabo artiklov, ki pridejo prej ali slej v sfero artiklov življenjskega standarda.
V prijavah novih izumov predzadnji v Evropi
Komisija Za industrijsko lastnino pri odboru za napredek znamke tu pa pomen razvodih razvoj gospodarstva je imela pod predsedstvom profe- nega in raziskovalnega dela, sorja dr. Stojana Pretnarja svojo 6. redno sejo na repub- da bodo naše gospodarske liski gospodarski zbornici. Po objavi v Gospodarskem organizacije raziŠi-rile svojo vestniku z dne 13. 2, 1968, so bile na seji komisije povedana dejavnost na tem področju tehtna mnenja-in dejstva o tej dejavnosti.	(servisi '. znamka , tudi v. ter-
ciarni dejavnosti). Pri tem
Samo še v Albaniji pri- Pri zveznem	.pod&rtmt. rraŽLi&o, med
Po poročilu o investicijski javijo manjše število paten- uradu v Beogradu, ka-tereg^ _,ra^ojmm;. <telom •• .in razisko-izgradnji v ZP »Iskra«, ki je	tov oziroma izumov. Ce. pa	polževa	administracija. . vse
v glavnem, 'končano, so člani	primeriamo število prijav s	spodbuja	naše izu-
UO izrekli nekaj bmehj o številom prebivalcev - smo gfttK» fel 1962 registrirali
ki zahteva jasneI -m odločne . „T	s	pa le se l(S4, kar1 po-mem,
ukrepe. Ker bo o tem v po-	Madžarskem dobi patent- bomo	kmalu na	repu teh
sobni točki dnevnega reda	ni urad štirikrat toliko pri-	nološkesa razvoia	v svetu
razpravljal UO na naslednji jav na milijon prebivalcev, v seji, bomo o tem drugi teden Bolgariji so imeli leta 1966 izčrpneje poročali.7	1077 prijav, pri nas pa 865.
Franc Križnar prejel Kajuhovo nagrado
V- prostorih kluba poslan- sama raven predloženih tek-cev v Ljubljani so 21. febru- stov, predvsem pa naš vse
arja podelili letošnje Kaju- bolj kritičen odnos tudi do yse- premalo uveljavlja prahove nagrade založbe »Borec« partizanske literature, je omo- ve blagovnih znamk, saj so za najboljša dela s. tematiko gočii ■ žiriji, da se je držala narodnoosvobodilne vojne in kar najstrožjdh kriterijev, delavskega gibanja. Žirija, ki
nološkega razvoja v : svetu. Tako so v Bolgariji v enakem obdobju registrirali 180 patentov, v . Grčiji, 922, . na 'Madžarskem 345, v Avstriji 1184, v Švici 6174 (vse, te dežele imajo precej manj prebivalcev kot Jugoslavija), da pa velikih držav sploh ne
valnim delom, ki so jo na seji komisije Zabeležili.: takole:.: ,.
Razvojna dejavnost je. sestavni del vsakega procesa industrijske dejavnosti in je hkrati oblikovanje, ki spreminja ustaljeni proizvodni proces, obliko proizvoda in podobno, ter je neposredno vezano na proizvodnjo.
Raziskovalna dejavnost, ki prav tako ni sama sebi namen, kot se še marsikje mi-
omenjamo, med katerimi vo- sli, pa je usmerjena v iska-
di v številu prijav Sovjetska zveza pred ZDA in Japonsko.
Prav tako naša industrija
nje novih procesov, je bolj analitična oblika dela, ki pa mora biti prav tako sestavni del gospodarskega razvoja in se gibati v smeri ,ki jo diktira gospodarstvo in še posebej industrija.
Med petimi nagrajenci je prejel drugo nagrado za knjigo spominov pod naslovom
Pri razvojno-raziskovalnem delu pa so na seji. komisije še posebej poudarili - nujnost spremljanja raziskav in raz-
je delo ocenjevala, je imela pred seboj 14 rokopisov romanov, povesti, novel ter več izrednemu tekstov memcarrfega značaja in eno znanstveno delo. 2e
jih . leta 1986, prijavili vsega 191 (r-registered) v primerjavi z 20.000 prijavama v Nemški zvezni republiki , ali z 51.000 na Japonskem. Ta-»Ne vdaj se, fant« — France ko bo komisija za industrij- vojnega dela drugod po sve-Križnar, zaposlen v nabavni sko lastnino čimprej skupaj tu, kajti z dobro organižka-službi Iskrine tovarne »Elek- z Zvezno gospodarsko zbor- nun centrom tehničnega dh-tromehanika« Kranj.	nico prijavila studio o indu- kumentacije bomo lahko pri-
■ Strokovna žirija, ki je-na- strijski lastnini ,kajti večina hranili marsikatero razisko-grajena dela ocenjevala, je gospodarskih • organizacij o valno ali razvojno delo, -ki so bila mnenja, da je Križnar- tem nima. prave predstave, -ga drugod v. sveitu že j izvršili,
jevo pričevanje ob prvih za- T	.
,,	„ 4	, j -.	- Iz poročila dr. Stojana
motkih partizanske dejavno- _ - -	■	.
¿ti 1941. leta na Gorenjskem" Pretnarja o seji Jugoslovanih pozneje o trpljenju v Be- s^ga združenja za zaščito gunja-h in nemških taboriščih - industrijske lastnine-, je. bito smrti- — pretresljiv dokument „ razvidno,. da je treba 'to or-o trnovi poti mladega -fan-ta ganižačijo čimprej okrepiti z skozi- najhujše preizkušnje .novimi aktivnimi' člani, . da zadnje-vojne. .Odlika Križnar- še .bo la^hko bolj uveljavila levega pisanja je predvsem'v Mko. doma lcako-r .tudi v tuji-
njegovi ¡izjemni objektivnosti ni-	na kaznih med-
.	-. • •• . V v;	narodnih . posvetovati uh ko-
m neposrednosti doživljanja.|J upoštevajo. Tudi v : Tovarišu Francu Križnarju, p03ameznib strokovnih :'sve-članu kolektiva »ISKRA« , k' uspehu
čestitamo!
in se tehko bolj osredotočili na -konkretne domače proizvodne probleme.'
Pri nas je. raziskovalno delo še -vse premalo' povezano z gospodarstvom' in dostikrat zaprto v okvir, enega, od številnih inštitutov ter. povzroča itudi ogromne stroške. Za. ’pridobitev ene - patentne pravice naj primer smo -pora-, bili v, Jugoslaviji 382.000 dolarjev, : pri cera-er.je bito za-
m 11	.1 posl enih pri 'raziskovalnem
■fih . pri Republiški - zbornici ¿je[u (takšno je namreč pov-iskrepo bodo člani' Rcmišijepojasnle- -pr^je) 196 raziskovalcev, vali vlogo' kategonie indu-
strijske , lastnine, .blagovne
(Dalje na 2. strani)
O TOVARNI GOSPODINJSKIH APARATOV »MIKRON« V PRILEPU
Izrednim težavam botruje tudi sproščen uvoz raznih gospodinjskih aparatov renomiranih tujih podjetij
Tovarna »MIKRON« v Prilepu — morda marsikdo niti ne ve — je ena izmed tovarn združenega podjetja Iskra, ki je nekako pred 6 leti začela z delom. Tam je stekla proizvodnja električnih gospodinjskih aparatov, to je nekdanji proizvodni program tovarne elektromotorjev v Železnikih. Vsa ta leta se tovarna bori z velikimi težavami, predvsem objektivne narave, ki ji onemogočajo, da bi s svojo proizvodnjo dosegla takšno akumulacijo, ki bi ji zagotavljala pokrivanje vseh obveznosti, kakor tudi kolikor toliko jasne perspektive.
Ker o njenem delu, problemih in težavah naši bralci vedo le prav malo, se je naš sodelavec obširno razgovarjal z ing. Francem Vršnakom, ki je s svojo !j skupino zadolžen za pripravo programa za sanacijo.
Prav ko j s ta presnova pro-
V tovarno »Mikron« v Prilepu, kot že rečeno, je bila pred približno šestimi leti prčnešema proizvodnja gospo dinjskih aparatov iz tovarne v Železnikih. Tovarni je bilo treba dati ustrezen proizvodni program, ki'je tedaj zajemal gospodinjske stroje in male kolefctorske elektromotorje.
Tovarna naj bi bila predvsem Analizator tovrstnih izdelkov, tesno navezan na širok krog kooperantov tako ha področje Prilepa, kakor tudi okolice. Temu ustrezno je bila tudi opremljena in bi verjetno, pa čeprav tu ni bilo kdo ve kakšne industrijske tradicije, po začetnih težavah, počasi začela normalno poslovati, ko njen začetai proizvodni sortiment ta čas ne bi bil že precej zastarel in tehnologija takšna, da ni mogla zagotoviti ugodnega plasmaja njenih izdelkov na tržišču. K vsemu temu so svoj delež prispevale tudi težave s številnimi kooperanti, zaradi nerednih dobav, pogostokrat tudi neustrezne kakovosti delov, skratka — premagovati je bilo treba vrsto takšnih problemov, ki so že vsak zase pomenili težavno nalogo.
Glede na to, da izdelkov iz prvotnega, proizvodnega programa praktično ni bilo mogoče več plasirati, ker niso ustrezali niti po svoji obliki, niti po funkcionalnosti in ne po ceni, je bilo treba nujno in temeljito prenoviti celotni proizvodni program. Ta naloga v letu 1965 ni bila majhna, niti lahka, kajti razviti je bilo treba nove izdelke v čim krajšam času, vsekakor pa najkasneje v tem letu.
Žal zaradi premajhne razvojne tradicije na tem področju, pa morda tudi zavoljo prešibkega strokovnega sestava, je razvoj novega proizvodnega asortimenta in njegovo osvajanje v proizvodnji potekalo prepočasi. Ko bi bila proizvodnja novo razvitih gospodinjskih aparatov stekla v enem letu, bd se ti izdelki na trgu prav gotovo učinkovito uveljavili, saj bi lahko tovarna tedaj izrabila trenutno konjunkturo. Potrošniki so na široko povpraševali po takih izdelkih, osvajanje proizvodnje pa je bilo odločno prepočasno.
izvodnega programa šla proti koncu in bi se morali poka -zati sadovi prizadevanj tako delovnega kolektiva, kot tudi vseh tistih, ki so čvlagali svoje znanje in izkušnje v nove izdelke, pa je prišel odločilen udarec tovarni. Tedaj je z gospodarsko reformo prišlo do občutnega zmanjšanja predaje on še do sprostitve uvoza gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem trgu. Vodilne tuje firme, ki so na tem področju še davno prebolele podobne začetne težave, so tako rekoč čez noč s temi svojimi izdelki preplavile naše tržišče in jasno — novi izdelki tovarne »Mikron«, čeravno ličnejšiod nekdanjih, bolj uspeli glede na njihovo funkcionalnost in po svoji ceni dosegljivi širokemu krogu porabnikov, so obtičali v zalogah.
Povsem jasno — tovarna v Prilepu tega ni pričakovala in se tako tudi ni mogla znajti v nastalem položaju, kaj šele, da bi se lahko uspešno zoperstavila pogubnemu razvoju dogodkov na tržišču. Edino kar je preostalo, je bila prodaja z dodatnimi rabati trgovski mreži, torej po občutno nižjih cenah. Trgovska mreža pa je zaradi stimulacije pri prodaji uvoženih odklanjala izdelke tovarne »Mikron«, saj je bila zaradi svobodno krojene marže bolj'zainteresirana za prodajo uvoženega blaga.
Svoje je pri tem prispeval tudi prehod iz enotnega na združeno podjetje, ko so njegove organizacije pretežni del nalog prevzele nase, prejšnje skupne službe pa po spremembi, tudi niso bile več v stanju tako operativno posegati v pospeševanje delovanja tovarne. Vodstvo tovarne samo ni bilo dovolj operativno in se je še vedno preveč naslanjalo na pomoč strokovnih služb.
Nove težave so tovarno stiskale vse močneje. Majhen, skromen in nereden je bil priliv sredstev'od tako šibke prodaje z visokimi rabati. Tak položaj je izključil vsakršno akumulaitivmost tovarne, na široko pa odprl pot poslovni izgubi v preteklem letu in kopico novih, zelo
težko rešljivih problemov.
Tako kritičen položaj tovarne v Prilepu je sprožilo vrsto razprav in razgovorov na vseh ravneh in je končno 16. januarja privedel do razgovorov zastopnikov ZP Iskra, tovarne in najvišjih gospodarskih in političnih predstavnikov Makedonije. Na tem sestanku, kjer so položaj vsestransko ocenili realno, so zavrnili idejo, ki se je porodila pred časom, naj bi tovarno likvidirali. Tak ukrep -bi seveda imel tako ekonomske, kot fu di druge posledice, zato je bilo na tem sestanku sklenjeno, da je treba tovarno »Mikron« v Prilepu ekonomsko in- programsko sanirati in rešiti nevzdržno vprašanje njene likvidnosti. V ta namen je bila formirana posebna skupina, ki naj bi- čim prej poskušala najti možnosti za sa nacijo tovarne.
Sanacijski program naj bi zlasti rešil naslednje naloge:
1.	vprašanje nelikvidnosti tovarne,
2.	vprašanje pokrivanja izgube v letu 1957 in predvidene izgube v tekočem leitu,
3.	vprašanje odložitve od plačevanja obveznosti iz dosedanjih investicij ter
4.	vprašanje programske sanacije tovarne.
Z drugimi besedami — najti je treba nov proizvodni program, ki ga bo možno ugodno plasirati na tržišču iri bo tako 'zagotavljal pokrivanje starih obveznosti, obveznosti iz naslova investicij za uvedbo novega proizvodnega; programa ih normalno poslovanje tovarne v naslednjem obdobju.
Glede na obstoječi tržni položaj je očitno, da s sorti-mentom. dosedanjih gospodinjskih aparatov vsega tega ni mogoče doseči, zato. stoji imenovana .skupina pred zelo težko rešljivim problemom, kakšen proizvodni program najti za tovarno v Prilepu, kar pa je v pretežni meri pogojeno tudi-z odnosi zunanjih faktorjev do teh problemov.
Vsa in edina upanja so sedaj uprta v možnosti, da bi v tovarni »Mikron« v bodoče proizvajali . asinhronske motorje za Stabilne gospodinjske stroje, kot na primer za hladilnike in pralne stroje. ZP Iskra ima namreč z dvema velikima proizvajalcema takšnih strojev dolgoročno kooperacijsko pogodbo za dobavo takšnih motorjev.
Tovarna »Mikron« bi se na ta način specializirala na proizvodnjo malih enofaznih asinhronskih motorjev, za kakršne v državi še ni specializiranega proizvajalca.
Na tej možnosti zdaj skupina, ki je bila formirana na sestanku 16. januarja, dokončuje osnutek sanacijskega programa za prilep sko tovar-
no. V kratkem bo tako znano, ali bo sanacija tovarne na tej osnovi v celoti možna ali ne, kajti tu je spet vrsta problemov' in nejasnih vprašanj, zlasti pa je važno vprašanje, ali bi nova proizvodnja zagotovila tolikšno akumulacijo in bi bila tudi dovolj stabilna, da bi tovarna slednjič prebrodila sedanjo krizo. Pokriti je iz nje treba vse že zapadle obveznosti, doseči likvidnost tovarne, hkrati pa zagotoviti tudi redno vračanje sredstev za investicije, ki so potrebne za uvedbo nove proizvodnje po tem sanacijskem programu.
Razglabljanje v tem trenutku, kako se je tovarna »Mi-
kron« razvijala in kako je bila vse doslej reševama n. jna problematika, nima nikakr-snega smisla. Rešitev za tovarno je ie v hitri in učinkoviti akciji, zato je želeti, da bi bile ugotovitve skupine strokovnjakov, ki jim je naložena izdelava osnutka sanacijskega programa kar naj-bolj ugodne in bi na osnovi nove proizvodnje malih enofaznih asinhronskih motorjev tovarna »Mikron« slednjič ujela ekonomsko uspešnejši korak v mirnejšo in lepšo prihodnost.
O	ugotovitvah v osnutka, sanacijskega programa pa prihodnjič.
-C,
jHi	■
Mešalnik »Galeb« prilepske tovarne
»Aparati« Ljubljana;
Uspeh, ki obvezuje
Zaključni račun o preteklem poslovnem letu obravnavamo in sprejemamo običajno ob tem času, ko smo v novo obdobje že zakoračili s krepkim korakom. Tako se nam ob 'razčlenitvi in oceni
,vajo predvsem na dobro gospodarjenje, saj se vsi zavedamo, da lahko osebne dohodke delimo le iz ustvarjenih 'sredstev s tem, da tudi za tekoči in jutrišnji dan zagotovimo potrebne dinarje za enostavno in razširjeno re-
je nedvoumno vplivala odločitev, da smo pred začetkom leta 1967 prenehali z izdelavo TV stabilizatorjev, ki so imeli v strukturi cene dokajšnjo udeležbo gradiva v primerjavi z RB2, kjer je ve-poslovmih uspehov prejšnega čji vložek dela majhen od-obdobja nehote bolj ali manj stotek gradiva, in nekoliko produkcijo, vsiljuje tudi primerjava s te- boljša stopnja akumulativno- Najslabši uspeh pa je bil kočim delom, prav gotovo pa sti.	dosežen v preteklem obdob-
nas uspehi ali neuspehi, ki	V	preteklem letu ugotavlja-	ju	v vezavi sredstev in	se
jih kaže bilanca, obvezujejo,	mo	tudi zelo ^ugodne rezul-	na	tem področju res ne mo-
da vsa svoja hotenja in na- tate na področju izvoza na- remo pohvaliti. Dejstvo je, pore usmerimo k boljšemu	ših	izdelkov^ in s tem tudi	da	je na slabše obračanje	in
poslovanju in še večjim uspe-	prve resnejše korake- za	na	večje povprečne zaloge	in
hom, kot smo jih zabeležili vključevanje v mednarodno razredih 3 in 5 vplivalo pred-ob zaključku obdobja enega delitev dela, saj^ imajo peka- vsem nedoseganje postavfje-leta.	teri posli obeležje konftinui- nih planskih nalog, toda to
Poslovni uspeh po zaklju- rane akcije. Pri tem je pose- ponovno dokazuje, da bomo enem računu kaže v Tovarni bno razveseljivo dejstvo, da morali najti odgovarjajoče električnih aparatov v osnov: smo. občutno povečali izvoz metode in instrumente, ki vse tiste znake, katere smo na konvertibilno področje, bodo nihanja na tržišču z ni-ugotavljali že ob obravnavi dočim je bilo povečanje iz-in sprejemanju trimesečnih voza na vzhod in na podro-obračunov. V celoti smo čla- čje kliringa le v malenkostni kolektiva lahko zadovoljni, ne mporastu. Tako srno uspe čeprav letnega načrta po fi- li doseči aktivo v odnosu iž-zičaem obsegu proizvodnje voz — uvoz in S.i s tem; V po-	_
nismo dosegli, prav tako pa polnosti zagotovili kritje vseh prej jo b’bnao tudi uspeli reje' tudi faktor plačane reali- potreb na tržišču zahoda: in Siti. Pošebnio obdelavo pa za-zacije izpod odstotka, katere- vzhoda.	. 7 hteva vezava sredstev' pri
ga smo v načrtu predvideva- Pri osebnih dohodkih smo kupcih in v zalogah gotovih lir Tako ugotavljamo, da je zabeležili porast za 5 % s tem, izdelkov. S tem problemom produktivnost merjena s ko- da smo dosegli povprečni me- se doslej še nismo resneje ličnikom med fizičnim obse- sečni 'Osebni dohodek 935 N gom dokaj spremenjene siru- din. Ti dohodki so bili vskla-kture proizvodnje in med šte- jeni s planiranim delilnim vilom zaposlenih1 delavcev, si- razmerjem iv dohodku, kjer cer padla za 9,4 % v primer- smo namenili 73,1 za ose-, javi s.planom, da pajje isto- bne dohodke in 26,9-%. za ' časno za 8,6% . porasla ekonomičnost, če primerjamo po siovne. stroške s celotnim dohodkom. Na takšen rezultat
Proizvodnja ZP v januarju			
Tovarna	Plan	Izpolnitev	%
	v 000 N din	v 000 N din	
Elektromehanika	18.842	18.553	98,5
Elementi	5.809	6.269	107,9
Avtomatika	4.554 •	3.147	69,1
Sprejemnik)	6.476	2.172	33,5
Aparati	3.735	2.858	76,5
Avtoelektrika	8.577	7.705	89,8
Elektromotorji	2.180	2.017	92,5
Naprave	2.190	1.127	515
Elektronika	666	699	105,0
Kondenzatorji	3.412	1.889	55,4
Instrumenti	1.370	l.-)09	102,8
Polprevodniki	1.500	1.529	101,9
Usmerniki	600	519	86,5
Mikron	1.250	420	33,6
PSO	1.116	968	87,4
ZZA	3.618	2.625	72,6
SKUPAJ PODJETJE	65.895	53.906	81,8
hanji v proizvodnji in obe nem v oskrbi z reprogradrvi čimbolj vskladili in postavili v sočasnost. To je sicer velika in zahtevna naloga, toda prej. ko bomo vanjo zagrizli,
srečali, toda zaključek poslovnega leta nam daje tudi na tem področju zahtevne in od: govbme naloge — in verjetno
»Instrumenti« ©toče
Lanski proizvodni plan presežen za 5,9 odstotkov
Otoče, 19. februarja — Na po. učinku pa 160. Kvalifika-11. redni seji DS so predvsem cijska struktura zaposlenih razpravljali o zaključnem ra- ni 'najboljša, predyš£mapa bo čunu za leto "1967 in spre- treba urediti interne kvaJifi-membi pravilnika o delitvi kacije, ker doslej večino de-OD.. šef finančnega sektorja lavcv prikazujemo kot nekva-tov. Niko Truhačev, ki je na- lifičirane, čeprav so se priu-
vzočim tolmačil zaključni račun, je med drugim dejal:
. »Lani smo poslovali v,,precej neugcfdnih pogojih, .. ža-
bo to področje temeljna smer radi znatnega znižanja plana akcij-vjetu 1968. Pri tem. pa prenosnih in precizijskih in
sklade. Utrditev tega razmer- ne" bo šlo samo za operativ- krumentov ter precejšnje ne-ja in ...njegovo dosledno upo- --	...	. .	*■	•
števanje pa je prav gotovo eden od elementov, ki vpli
V prijavah novih izumov...
čevali za določeno delo pol-kvalificiranih delavcev Planirane osebne dohodke smo sicer nekoliko presegli, vendar šo v skladu š povečanjem proizvodnje
Obratnih sredstev nam, še vedno primanjkuje. Pri vezavi obratnih sredstev nam največji problem predstavljajo kupci, kjer je faktor obračanja 2,19. Pri obračanju
(Nadaljevanje s 1. strani)
medtem ko so na industrijskem. zahodu porabili 82.000 dolarjev, z vsega 10 raziskovalci.
Zato je v tezah novega republiškega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti' poudarjeno tudi načelo javnosti, ki mora vedeti, kako in zakaj trošijo v raziskovalne namene porabljena sredstva, predvsem če še troši 59 milijard ,ki so jih lani v Jugoslaviji porabili v ta namen, racionalno, in seveda kakšni so rezultati. Samo raziskovanje v Jugoslaviji je namreč. predimenzionirano in več pozornosti je treba posvetiti delu,, ki lahko da hitrejše in bolj konkretne rezultate, kar je pri uresničevanju gospodarske reforme še kako potrebno.
"P .i?!?vanie ..tekoče nastalih gativne razlike pri .Izvozu, situacij temveč za dolgoroč- Lanska proizvodnja je zna-nejše, predvsem programske šala 17,620.462 din oz. smo za rešitve, ki bodo edine lahko 5,9 % presegli predviden pro-na tem področju dale/stalne izvodni plan.
in . efektne rezultate.	število zaposlenih iji dose- sredstev v tovarni pa bi !a-
Organi samoupravljanja in gio planirane višine, ker smo hko nekoliko popravili obra-vodstvo tovarne bodo morali računali na. višjo proizvod- Čanje polizdelkov., dočim je tudi V celotnem programu njo, ki jo je zagotavljala PSO. Obračanje materiala precej svojega dela dati isti pouda- Zaradi Znižanja naročil neka- odvisno od nabavnih pogo-rek. Kajti le z enotno, premi- terih vrst- instrumentov, so jev, ki pa. se izboljšujejo, rečju privedli na rep lastnega	šljeno in vztrajno akcijo	bo-	samoupravni organi sprejeli	Za	nedovršeno proizvodnjo
tehnološkega razvoja v Evro-	mo lahko uspeh tudi v	bo-	sklep, da se poleg zamenjav,	Smo	se na strokovnem kole-
pi. Eden med njimi je prav	doče zagotovili' in s tem	ure-	prihodov iz JLA in poklicnih	giju	zmenili, da bi bilo do
sničili obveze, s. katero	nas	šol, sprejema novo delovno	t>r0	izdelati interni normativ
poslovni uspeh v letu 1967 silo le na izredno nujna pno- za faktor obračanja, ker je zadolžuje..	sta delovna mesta. V režiji za določene dele predpisan
razvojnega in raziskovalnega dela ter osvetlili, vse tiste vzroke, ki so nas na tem pod-
gotovo neupoštevanje in slabo nagrajevanje izumiteljev.
Priredil P. G.
je bik) plačanih 161 delavcev,
Lepo priznanje
Magister — diplomirani ljubljanski elektrofakulteti. elektroinženir .— predavatelj Za študijem na fakulteti je na Elektrofakulteti, eden vo-; v izredno kratkem času kon-čtdpih strokovnjakov za pod- čal tretjo stopnjo —. magi-ročje mikrovalov v Zavodu straturo v ZDA. Kljub zape-
ljem nagradi: »Avtor je v svojem izvirnem delu navedel razloge zaradi katerih se ne strinja s teorijo 0’Nedla in ostalih avtorjev o prilago-
za avtomatizacijo.	ljivim ponudbam visokih ho-	ditvi signalov simetrični
Tako lahko predstavimo	norarjev in bližnjemu dokto-	(zrcalne) frekvence v mikro-
inž. Jožeta Vugrinca danes.	ratu Se je vrnil domov in	valovnem mešalniku. Po ma-
Pred dobrimi desetimi leti,	zdaj nadaljuje znanstveno	tematični obdelava problema,
je bilo, ko je, je prišel dro-	delo na področju mikrova-	je avtor podal tudi praktične	jeno znižanje	plana	in	nega-
ben fantiček iz skrajnega se-	lov.. -	rezultate, ki jih je dobil pri	livne	razlike	v	izvozu.	Deli-
^	_	.verovzhoda : Slovenije na ■ Pred dnevi, natanko. 22. fe- realizaciji diodnega mešalni- tveno razmerje med osebni-
Člani navedene komisije so Srednjo tehnično šolo v Ljub- bruarja letos mu je Komisija ka, karakteristike mešalnika mi dohodki in skladi je bilo
čas staranja. Rezultat vseh prikazanih faktorjev je ta, da material, ki ga dobimo v tovarno, in ga nato predelamo v dokončni izdelek, dobimo plačan povprečno po 267 dnevih. V tem času pa moramo plačati material, razdeliti osebne dohodke in poravnati tudi vse ostale obveznosti.
Pri izračunu celotnega dohodka je razvidno povečanja materialnih stroškov, na katero je vplivalo že prej omea-
predlagali tudi, da je treba pojem raziskovalnega in razvojnega dela obdelati v skladu s predpisi Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, kjer so to že jasno določili M- kar uporabljajo v večini evropskih držav. Hkrati pa bodo pojasnili najširši, jugoslovanski javnosti pomen
ljano. Njegovo odlično spri- za. telekomunikacije . pri (faktor šuma) so v razredu doseženo s 76,2 : 23,8, kar ja čevalo mu je pomagalo, da ETAN (Jugoslovanski komi- karakteristik nehlajenega pa- skladno s predlogom samo-
so ga vpisali v šolo. Tu se je začela njegova pot, ki ga je vodila v elektrotehniko in elektroniko. Že tedaj je kazal .izredno nadarjenost za logično razmišljanje in ljubezen do stroke.
Po končani srednji šoli je napore podvojil — služba v
te za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko) dodelila nagrado za njegove znanstvo
rameterskega ojačevalnika
želja za znanjem, marljivost in skromnost, vse te
_ JMjBB ■ .	,, lastnosti so mu pomagale do
ne ugotovitve na temo »Vpliv _____	, -. s ,,	,
šiMmim mSm	teSa- da je P°stal sposoben
zaključitve zrcalne frekvence pri diodnih mešalnikih«.
Raven njegovega dela najbolje ilustrira obrazložitev
tedanjem IEV in študij na omenjene komisije k pode-
znaastvanik in pedagog in ga vodijo še k višjim ciljem.
K zasluženemu iskrene čestitke!
upravnih organov za korekture delitvenega dohodka.
Delavski sivet je bil v razpravi soglasen z mnenjenf upravnega odbora, da je zniževanje stroškov več kot nuj-: no. V dokaj živahni diskusiji je DS potrdil zaključni račun priznanju za leto 1967 v predlagani ob-' liki.	ABC
Na vprašanja odgovar ja tov. JOŽE ŽIŽEK, dipl. ekonomist in direktor našega zastopništva ISKRA ELEKTRONIK,
Handelsgesellschaft m. Id. H.,
Od kod nepričakovani pre-okret, da ima »Iskra« več svojih predstavništev v inozemstvu?
Dokler je bilo možno manjkajoče devize za uvoz. reprodukcijskega materiala in opreme zagotoviti tako ali. drugače po administrativnih kanalih in torej mimo primernega .povečanja , izvoza, predstavništvo na tujem ni bilo neobhodno “ potrebno. J/ibžno' je bilo čisto dobro izhajati zgolj z zvenečimi diskusijami in deklaracijami o potrebi povečenega izvoza, dviga delovne storilnosti ipd.
Tov. Jože Žižek, direktor našega predstavništva v Stutt gartu
Danes, ko sta poleg drugega izvoz in različne oblike vključevanja gospodarskih organizacij v mednarodno delitev dela prerastla v potrebo; so inozemska’ zastopstva našega podjetja v deželah, s katerimi že imamo ali nameravamo imeti intenzivne ‘zunanjetrgovinske stike, enako potrebna, kot na primer prodajni in nabavni sektor dor ma.
inozemska predstavništva sp eden izmed nujnih, prej pozitivnih dejavnosti in prej poznih kot prezgodnjih ukrepov za soliden obstoj in perspektivo ZP ISKRE.
Kakšna je na splošno vloga inozemskih predstavništev, posebej v primeru ZP ISKRE. Ali gre že sedaj za rentabilno zadevo, ali pa zgolj za investicijo na daljši rok?
Če pod splošno vlogo predstavništev razumemo predvsem tiste karakteristike, ki sq. lastne vsem predstavništvom gospodarskih organizacij v zamejstvu, ne oziraje se na njihova ožja strokovna področja, se splošna vloga predstavništev odraža predvsem v številnih pozitivnih posledicah neposrednega, načrtnega in kontinuiranega zastopanja koristi matičnih podjetij na zunanjih tržiščih, ki so za posamezne gospodarske organizacije znatnega pomena, Biti stalno navzoč, pomeni imeti možnost tržišče stalno spoznavati, z obstoječimi in potencialnimi poslovnimi,
Stuttgart.
partnerji hitro in po potrebi kontinuirano vzdrževati stike, pomeni imeti možnost takoj š-nje intervencije itd. Poleg te-: ga Vse to prispeva k potrebnemu vzdušju sigurnosti in zaupanja • med inozemskimi poslovnimi partnerji in ma-tičmm podjetjem.
Vloga oz. pomen inozemskega predstavništva za naše podjetje se vsaj delno zrcalita . že v odgovoru na prvo vprašanje. Dodal bi le, da za ;.vrednotenje vloge in pomena posameznih ISKRINIH predstavništev velja i— kot pri vseh predstavništvih — izhajati iz programa, to je narave in obsega nalog, ki so bile posameznim predstavništvom zaupane. Od tega, kakšne in kolikšne naloge posameznih predstavništev in od osnovnih delovnih pogojev, ki Smo jih predstavništvom zagotovili, je ,v mnogočem odvisno -tudi »ali gre že sedaj za ekonomično zadevo, ali pa za investicijo, na daljši rok«?
Sicer pa moramo tudi v zvezi z vprašanjem ekonomičnosti in rentabilnosti zastopstev najprej jasno opredeliti, če mislimo na ekonomičnost in s tem na uspešnost poslovanja posameznih zastopstev v odnosu do podjetja in ustanov ZP ISKRE, ali imamo v mislih zgolj finančni rezultat posameznih zastopslev, kar pomeni, odnos med izdatki Za njihovo ustanovitev in dosedanje delovanje na eni, ter njihovimi neposrednimi dohodki na drugi strani. V tem drugem primeru gre poleg drugega verjetno za vprašanje, če se predstavništvo že sedaj samo vzdržuje ali ne?
Omenjenih dveh aspektov ekonomičnosti in tedaj uspešnosti inozemskih predstavništev nikakor ne gre zamenjavati. To niso zastopstva, ki so sama sebi namen, temveč so del podjetja v inozemstvu. Podobno tudi njihove ekonomičnosti in rentabilnosti ne gre vrednotiti drugače, kot skozi rezultate in koristi, ki jih imajo tovarne in ustanove od predstavništev. Drugače povedano: v prvi vrsti torej gre za vprašanje, če se predstavništva tudi neposredno vzdržujejo sama.
Ilustrirajmo: predstavništvo posluje ekonomično, kakor hitro vrednost neposrednih in posrednih oz. takoj vidnih in zagotovljenih perspektivnih koristi, ki jih je (v danem obdobju) doseglo predstavništvo za tovarne in ustairiove ZP ISKRE — presega izdatke za ustanovitev in poslovanje predstavništva. Stopnja rentabilnosti oz. rentabilnost pa je seveda v toliko večja, v kolikor ugodnejše je razmerje v prid zagotovije-r.-r.-n koristim podjetja. Sledi torej-, da je ekonomično poslovalo ali posluje tudi predstavništvo, ki v obravnavanem obdobju z
lastnimi (neposrednimi) dohodki ni povsem krilo izdatkov za poslovanje, v kolikor istočasno vrednost koristi, ki jih je zagotovilo podjetju (na primer 20,000.000 din), očitno presega vrednost negativne razlike med izdatki in dohodki predstavništva (na primer 5,000.000 din).
. Skratka: ni bistveno kako
—	neposredno ali posredno
—	se izraža ekonomičnost oz. rentabilnost poslovanja posameznega predstavništva, temveč' je 'bistveno ali je ali ni ekonomično za podjetje.
Omenjeno formalno razliko med neposredno in posredno izkazano ekonomičnostjo poslovanja inozemskega predstavništva sem ' smatral za potrebno prikazati predvsem zato, ker bo neposredno ob ravnavanje vprašanja ekonomičnosti poslovanja predstavništev utegnilo zavesti k, napačnim sklepom. Omenjano doslednejše obravnavanje ekonomičnosti pa je na mestu tudi zato, ker je praviloma za prvi. dve. leti oz., še. posebno za prvo leto obstoja našega, predstavništva -nedvomno uspeh, če nam poleg v.rste nemalih težav, s proizvodnjo za izvoz ter dalje spričo potrebnega izboljša nja organizacije ZP ISKRA in .neizogibnih začetnih težav, vključno skromne finančne
osnove predstavništva, malo rie pri vseh inozemskih predstavništvih, uspeva že v obravnavanem začetnem obdobju njihovega obstoja, zagotoviti ekonomično poslovanje.
Pri tem naj nas — kot z drugimi besedami že povedano — ne moti, če se ekonomičnost kaže posredno ali neposredno, saj je poslovna politika podjetja lahko iz vrste razlogov izrecno v interesu, da to ali ono inozemsko predstavništvo izkazuje ekonomičnost ali rentabilnost zgolj po-sredno.
In končno naj v zvezi • s tem vašim vprašanjem dodam še j aisen odgovor glede našega predstavništva v ZR Nemčiji: že sedaj gre za ekonomično zadevo!
Ali nam lahko poveste v grobih potezah kako funkcionira naše predstavništvo v Stuttgartu?
Naše predstavništvo v. Stuttgartu ima sektor za izvoz in sektor za uvoz. Težišče delovanja predstavništva je kajpak vseskozi na pospeševanju izvoza. Prav tu naj dodam, -da smo v okviru predstavništva, ob, koordiniranem sodelovanju z Nabavno organizacijo končno začeli intenzivnejše uresničevati v preteklosti tolikanj preudarilo zamisel, da je v cilju opti-
malnega pospeševanja izvoza koristno in nujno povezovati izvoz z uvozom v tem smislu, da pri poslovnih partnerjih, od katerih kupujemo, skušamo v kar naj večji meri tudi prodajati. Saj smo na temelju pregleda naših izvoznih možnosti in hkrati uvoznih po-treb na tržišče ZR Nemčije v okviru predstavništva ter dalje z aktivnima operativnimi posegi tako v smeri izvoza kot uvoza, končno zagotovili potrebno vsebinsko jn , organizacijsko enotnost nastopanja, ki je predpogoj za doseganje optimalnih izvoznih rezultatov.
V zvezi z organizacijo in oblikami poslovanja našega predstavništva’ v Stuttgartu! bi bilo seveda še marsikaj povedati, posebno ob prizadevanjih, ki jih je predstavništvo vložilo,, da bi dosegli prepotrebno koordinirano nastopanje na tržišču- ZR Nemčije po izvozu. Saj je znano, da so bile in da bodo še predvsem izvozne pa tudi uvozne poti naše »ISKRE« dokaj pestre, hkrati pa ne vedno tudi najbolj primerne oz. koristne za podjetje kot celoto. Vendar o tem in o konkretnih rezultatih delovanja predstavništva po izvozu in uvozu, kdaj drugič več.
Po: Informatorju
(M. Ljubič)
Iz dela osnovne organizacije ZK v tovarni »Aparati«
mm
Osnovna organizacija v tovarni električnih aparatov je na svojem letošnjem sestanku pregledala dosedanje izvrševanje sklepov in kritično ocenila delovanje sekretariata v preteklem obdobju. Posebno točko dnevnega reda je posvetila odnosu ZK do mladih in mladih do ZK. S tem" je obravnavala-, sklepe, sprejete na četrtni konferenci savskega naselja, kamor smo vključeni. Poseben poudarek smo dali seveda tistim sklepom, ki se nanašajo na probleme, s katerimi se srečujemo v odnosu do mladih v proizvodni organizaciji. Pri tem smo morali ugotoviti' da bomo morali v bodoče z večjo odgovornostjo analizirati življenske probleme mladih, kajti le’ če bodo mladi v našem delu videli^ uresničitev svojih živi jenskih interesov, bodo zainteresirani za delo v organizaciji in se bodo vanjo zavestno vključevali, ZK pa bo lahko pomladila svoje vrste in dosegla kontinuiteto svojega revolucionarnega poslanstva. Zato morajo biti vrata osnovne organizacije mladim širše odprta, kot so bila doslej v naši zavesti pa načelo, da se v organizacijo ni. težko vključiti, težko pa je v njej obstati.
Poleg problemov mladih je osnovna organizacija obravnavala tudi poslovnik aktiva ZK združenega podjetja. Vsi
člani so sicer poudarili^ da bo v bodočih akcijah potrebno več sodelovanja in enotnih akcij, vendar se za predvideno organizacijo niso navdušili. Zahtevali so predvsem ekonomsko reševanje enotnosti v ZP, v sedanji ali novi organizacijski obliki ISKRE, kasneje ■ pa bi prišla na razpravo samoupravna in drui-berio-pplitiona preformacija, kot logičen zaključek rešitve
prvega dela programa,- ; Zato tudi predlaganega poslovnika niso sprejeli in sklenili, da v sedanjem obdobju povezujemo svoje delo preko sekre-. tarjev osnovnih organizacij v ZP, kot je to bilo doslej, po statutu pa smo tako ali tako vezani na četrtno konferenco na teritoriji in so za organizacijo obvezni sklepi sprejeti ■ na tem forumu.
L.
»Elektromehanika« Kranj— Ana Zevnik (desno) in Nataša Žalec pri preizkušanju vodotesnosti poljskih telefonov V obratu ATN
Iz našega Zavoda za avtomatizacijo
Še vedno premalo poznana dejavnost laboratorija za aplikacijo plastičnih mas in zaščito sestavnih delov
Se v okviru oddelka za uporabnosti drugih plastičnih sestavnih delov, kar je prav razvoj kondenzatorjev v nek- snovi, saj je v proizvodnji iz tako zelo pomembna in ko-danjem IEV je bil 1. 1954 leta v leto naraščala potreba ristna naloga, ustanovljen laboratorij za po uporabi plastičnih snovi. Kot reč	šest klanski
zaščito kondenzatorjev' z Laboratoriju torej m manj,- kolaktiv rešuje pomembne umetnimi smolami. V ta na-, kalo nalog, katere je uspešno naloge jn opravlja obsežno men so v njem začeli upo- reševal in tako pomagal to- deIo- čaprav ima za t0 svo]e. rahljati nove-vrste umetnih varnam da so po tej poti delo - skromne tehnične smo!, epoxydnih m pobe- prihajale do ustreznih mate-' možnosti. Oprema ki jo »terskih, pri čemer pa se je rialov pn svoji proizvodnji. imajo na ra?po^ je prav
zares minimalna, dokaj za » stareia, pičla in malone neustrezna za zahtevne naloge. Toda ob vsem tem tej pešči-■ ci predanih in prizadevnih ne manjka vztrajnosti in dobre volje, in odtod kljub vsemu delovni uspehi, na katere so i lahko zares ponosni. Seveda razvoj laboratorija in njegova pot do vseh teh vidnih rezultatov ni bila tako kratka in enostavna, kot smo jo tu v nekaj besedah skušali prikazati. Ni manjkalo težav, ovir, pa včasih morda tudi nerazumevanja, a kolektiv se je zagrizel v svoje naloge — ne brez uspeha in z vso požrtvovalnostjo in vztrajnostjo.
V pbslednih letih so v laboratoriju za aplikacijo pla stičnih mas in zaščito sestavnih delov rešili že dolgo vr-
Tako poteka laboratorijska impregnacija statorja
Na tej improvizirani naprav, zatorjev
Glede na dosedanjo uve-lja-sto koristnih razvojnih nalog vitev laboratorija za aplika-in opravili številne usluge ta- cijo plastičnih mas in zaščito ko za naše tovarne, kakor sestavnih delov tako doma tudi za širok krog. drugih kot v svetu je razumljivo, naročnikov, k. se vse pogoste- da gg ¡g drobceTli
Meritve viskoznosti umetnih smol
,je in z zaupanjem obračajo za pomoč, nasvete in usluge na ta 1 laboratorij ZZA.
Čeprav nekako že tri četrtine Iskrinih tovarn sodi med naročnike uslug tega labo ratorija, bi bilo prav, da po
...h,,j. ...	. .	.	.	vemo še preostalim, da jim
izkazalo, da so le-te široko čeprav je danes dejavnost kolektiv tega laboratorija uporabne tudi za druge na tega laboratorija izredno .si- nudi vsestransko pomoč in mene. Laboratoriju se je s roka in vsestranska, šteje ¡usluge, ki so jim iz dneva tem kaj-kmalu	odprlo	široko	njegov ; prizadevni delovni	y dan .v proizvodnji: bolj po-
področje; -	saj "	je	-s'-	svojimi1	kolektiv komaj šest, strokov-	trebile. In tudi s temi tovarno dobro podkovanih članov,	nami bi laboratorij vzp-oslavii	vsaj	tistih	razvojnih	nalog
ki zaiizato in z neverjetno	solidne poslovne Stike, kakrš-	ki	jih	je.	laboratorij	v	letih
voljo neprestano, razvijajo in ne ima z vsemi tistimi dose- svojega obstoja uspešno sre-iščejo nove poti, bodisi pri darajimi naročniki, najsi bd v Šil “in . za usluge mnogim na razširjanju uporabnosti pla- okviru združenega podjetja ročnikom; resda ni prostora stičnih snovi, ali. pri zaščiti ali zunaj njega..	v listu. Zadovoljiti se mora
uslugami koristil (kmalu vsem oddelkom tovarne.
pa vendar, . tolikanj - pomembni ' kolektiv tudi izredno dobre poslovne zveze izven meja naše države. Nenehno izmenjujejo izkušnje s strokovnjaki,“ red-' no -iin vestno pa zasledujejo tudi vse izsledke s teh področij v svetu, ker težijo za tena, da bi bili vselej na’ ¡tekočem z novostmi, kr si jih želi tudi naša industrija.
Za podrobnejše naštevanje
.Pomemben uspeh laboratorija je bil dosežen pri razvoju in; uvajanju (novih. postopkov pri zaščiti papirnih in v svptovno' znanih proizvod-drugih vrstah .kondeinzator-jev:. Dosežki na' tem -področju ?b bili takd uspešni,- da je laboratorij dobil tudi inozemska priznanja, vsi pa so bili tudi patentirani.
Štiri leta po ustanovitvi laboratorija so. razvili epoxyd-no - oblivno maso, katere dpttej. ni uspelo razviti - niti Piah epoxy smol. Proizvodnja kondenzatorjev je dobila novo tehnologijo in nove materiale, kar je bil ’ponovno velik uspeh . laboratorija, rudi po nastanku današrije-Ea Zavoda za avtomatizacijo Je laboratorij deloval samostojno, vendar pa v tesni po-ilg z razvojnimi laborato r>iis za-. sestavne -dele, zlasti kondenažatorje. S področja, -..
®a katerem se' je uveljavljal v prvih letih svojega deiova-
nazširit -*e	dejavnost Šestčlanski delovni kolektiv laboratorija za aplikacijo plastičnih snovi in zaščito sestavnih'
ua tudi na raziskave delov, ki s skromnimi možnostmi in opremo vendarle posluje zelo uspešno
preizkušajo zaščito konden-
mo ,pač le s skromnim zapisom in ugotovitvijo, da''. je; delo' tega laboratorija želo' obšežno, pomembno in tudi piodno in se'kot tak vsa leta tudi.sam vzdržuje.'
| Seveda bi mu zelo koristila boljša in sodobnejša oprema, s katero bi nedvomno laže in hitreje prihajal do rešitve zapletenih ' razvojnih nalog, prav tako pa bi, če bi se njegovih uslug posluževale •v pobu meri vse. tovarne v zaposliti še nove strokovne ZP Iskra, moral laboratorij' sodelavce.
Dokaz za upoštevanje strokovne - ravni in . doseženih uspehov tega laboratorija ZZA je tudi' v tem; da mu je — čeprav farma CIBA doslej tega ni delala, -uspelo Spraviti 'tja na strokovno prakso kar -štiri štipendiste. Zanimivo pa je pri tem, -da so v --tovarni CIBA, z njimi nadvse zadovoljni.- Zelo plodno je pa sodelovanje labora-t torija za aplikacijo plastičnih mas in zaščito sestavnih delov tudi. znotraj samega Zavoda za avtomatizacijo povsod tam, kjer se njihova bogata dejavnost srečuje z dejavnostjo drugih laboratorijev m oddelkov., -
Skratka pomembnost tega laboratorija je vedno večja in vedno večji delež,'ki ga laboratorij daje našim tovar-; 'nam z Uvajanjem nove tehnologije itn novih materialov za proizvodnjo; Ob ' vsem tem, bi.marljivemu delovnemu kolektivu želeli' še nadaljnje uspehe, predvsem' pa dovolj naročil'in . s tem' možnosti za 'izpopolnitev rij ihove-. laboratorijske opreme, ki bi . jim nedvomno n/udila še boljše pogoje za nadaljnje delo.
-JC-
Poolimpijski razgovor z dr. Jožetom Gogalo
Vsekakor je v začetku letošnjega februarja vzbudila no ne kaže, da bi prišlo do veliko pozornost ljubiteljev športa 10. olimpijada v večjih sprememb v reprezen-Grenoblu, ki je jugoslovanskim smučarjem in hoke- tanci. Morda-bi 'se utegnila jistom prinesla nepričakovano lepe uvrstitve v naj- dogoditi izmenjava enega ali močnejši mednarodni konkurenci. Ker marsikdo ne največ dveh igralcev z mlaj-ve, da je bil dr. Jože Gogala, vodja splošnega sek- širni. Vsekakor pa čaka našo torja ZZA ob tej priložnosti tudi vodja naše hokej- reprezentanco prihodnje leto ske reprezentance, smo mu zastavili nekaj vprašanj že težja in bolj odgovorna v zvezi z olimpijado in uspehom naših hokejistov naioga, saj se bo v B sku-na njej.	p
ini svetovnega prvenstva po-
Kakšhi so vaši splošni vtisi igrali na vse m brez posebne Merila z nevarnima ekipama a 10. olimpijskih iger v Gre- treme. Uspeh naših hokeji- obeh Nemčij, Poljske, Romu-nobiu? "	sto-v v Granoblu je vsekakor nije, Norveške, Avstrije in
Sodim, da so bile letošnje torej bil nepričakovan, zato Italije. Fantom bomo morali zimske olimpijske igre v Gre- pa tembolj razveseljiv in po- pač zagotoviti vse možnosti nobiu doslej organizacijsko memben.	za soliden trening in števil-
najpppolnejša in riajkvalitet- Ali je računati na kakšne na tekmovanja z dobrimi na-nejša prireditev. Imel sem bistvene spremembe v ekipi, sprotniki, svoj delež pa bodo priložnost sodelovati tudi na ki se bo prihodnje leto v B prihodnje leto gotovo prispe-prejšsnji olimpijadi v Inns- skupini svetovnega prvenstva vali tudi vsi ljubitelji hokeja, brucku, pa tudi na vrsti dru- borila v Ljubljani?	ki bodo vzpodbujali naše vrle
gih kvalitetnih mednarodnih Na to vprašanje je težje fante v hali Tivoli, prireditev, vendar Greooble odgovoriti, vendar pa tremut-	si-
je bil po organizacijski popolnosti prav gotovo višek.
Odlično je bilo poskrbljeno za bivanje reprezentanc v olimpijski vasi v Granoblu.
Tu je bilo na voljo 3-000 postelj predvsem za drsalce, umetnostne in hitrostne, kakor tudi za hokejiste. Zdaj
Primeri;	we iam		
1 I IIIIU8 ji proizvodnji	AVu JUH« ZP1SI	57- 1968	
	1967	1968	
Tovarna	Izpolnitev	Izpolnitev	%
I	v 000 N din	v 000 N din	
|| Elektromehanika	17.416	18.553	106,5
| Elementi	5.570	6.269	112,5
|j( Avtomatika	3.667	3.147	85,8
||j| Sprejemniki	2.308	2.172	94,1
|||i Aparati	3.394	2.858	84,2
II Avtoelektrika	7.740	7.705	99,5
HI Elektromotorji	1.075	2.017	187,6
||i Naprave	759	1.127	148,5
|f[ Elektronika	675	699	103,6
|f[ Kondenzatorji	2.105	1.889	89,7
ji Ir Instrumenti	1.435	1.409	98,2
Polprevodniki	899	1.529	170,1
i|j Usmerniki	990	519	52,4
!||i Mikron	—	420	—
[||1 PSO	943	968	102,7
ill! ZZA	3.762	2.625	69,8
Sit SKUPAJ PODJETJE	52.738	53.906	102,2
troske za izmet in popravilo ne smemo zanemarjati nR^pa
Povsem natančno ni inogo- lavcih, vendar moramo kriv- To narekuje še nadaljnji po-če izraziti, da je stroškov za do za škodo obravnavati za rast kvalitete. S tem ni re-
izmet malo ali veliko, vendar so tolikšni, da se lahko
vse enako.	čeno, da je potrebna enaka
Izmet in popravilo sta od- kvaliteta pri vseh delih. Upo-
bo tu študentsko naselje. Tei- nad njimi zamislimo. Ce to visna tudi od zahtevane kya- šteVati je treba tudi stroške,
mavalci so bivali vsak v svoji Vsoto primerjamo v »Elektro-sobici, dovršena pa je bila mehaniki« za leto 1967, lahko tudi prehrana, saj je bilo v ugotovimo, da znatno preše olimpijski vasi 8 velikih je- ga enomesečne neto osebne dilnic in vrsta samopostrež- dohodke. Druga primerjava nih kuhinj s širokim izborom pa nam kaže, da bi za ta hrane. Posebno moram po- sredstva lahko kupili 50 sre-hvaliti organizacijo prevozov, dnje velikih stanovanj. Ra-kajti olimpijska tekmovanja zumljivo je, da se ta strošek so se vrstila .na različnih me- povsem ne da odpraviti, se stih, med seboj oddaljenih pa lahko znatno omeji oz. tudi do 40 km. Nikjer pa ni zmanjša. Z večjo zavestjo bilo kritično vprašanje pre- vseh, ki lahko vplivajo na voza. Zares odlična organi- zmanjšanje izmeta in po-pra-zacija!	vila bi prihranili znaten del
Kot vodja jugoslovanske sredstev. Če vemo, da-z manj-hokejske reprezentance ste širni stroški večamo doho nedvomno zelo zadovoljni z dek, lahko sklepamo, da z ne-
litete. »ISKRA« si je S syo- ki pogojujejo najbolj opli-jimi proizvodi že pridobila medno rázmerje s kvaliteto, sloves za ustrezno, kvaliteto.	- F. F.
njeno letošnjo uvrstitvijo?
Ker smo pred odhodom v Grenoble izvedeli, da je eki-
potrebnimi stroški manjšamo osebne dohodke in sklade.
Zmotno je gledanje na ta
pa Poljske odpovedala ude- proble da je sedanje-sta-leszbo na olimpijadi, sem sam .	.	.
v sebi upal, da se bodo naši ^omtost gospodarjenja, hokejisti v B skupini morda Vzroki za nastajanje teh stro-uvratili na 2. mesto. Že to je škov so zelo > različni. Med bil dokajšeo optimizem, ven- njimi je dokaj čisto subjek-dar na kaj več pač nihče ni tivnih. Analiza kaže, da se računal. Po tekmi z ekipo vrednostno dosti izmeta dela Japonske in nato z Avstrijci, prav pr; izdelkih, ki so dragi, se je v mam vzbudilo rahlo To narekuje večjo pazljivost upanje celo na 1. mesto, če-
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO LJUBLJANA. Linhartova 35
RAZGLASA več proštih delovnih mest za INŽENIRJE STROJNE STROKE
I.	in II. stopnje v upravi tovarne in obratih
Pogoj za sprejem:
1.	inženir strojne stroke II. stopnje z. najmanj 2-let-no prakso v proizvodnji in znanjem vsaj enega svetovnega jezika
2.	inženir strojne stroke I. stopnje z najmanj 3-letno prakso v proizvodnji in znanjem vsaj enega svetovnega jezika.
Interesentom za prosto delavno mesto tovarna ne more nuditi stanovanja,
OD po Pravilniku o delitvi OD tovarne, oziroma po dogovoru.
Razglas velja do zasedbe prostih delovnih mest. Ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko soc. oddelek tovarne, Ljubljana, Linhartova 35, do vključno 15.3.1968.
bo štela 11 članov
Sindikalna organizacija v Aparatih in njeni smučarji so se z navdušenjem odzvali vabilu na zimske športne igre ISKRE, ki bodo . 2. 3. 68 v Kranjski gori.
Čeprav he pričakujeom vrhunskih rezultatov, smo se po pravilu za sodelovanje na olimpijskih igrah držali načela, da je predvsem važno sodelovati, čeprav he zmagaš. Ekipa, ki jo je tovarna prijavila, šteje 11 članov .in predvideva tekmovalce v vseh skupinah, razen v prvem tekmovalnem razredu.
Da pa bodo vsi udeleženci teh iger iz naše tovarne to srečanje na belih poljanah ohranili v najlepšem spominu, bo vsak iz ekipe na startu pre jel skromno darilce, katero mu bo poklonil predstavnik 10 sindikalne podružnice obe-nem z željo, da bo tudi na tekmovalni stezi dosegel čim-lepši uspeh.
L.
prav doslej še nikdar nismo
tam, kjer lahko preprečimo
zabeležili zmage nad nevar- ve^° škodo. Izdelavm časi nimi Romuni. Tudi borba z Pa morajo biti | postavljeni Norvežani ni kazala biti lah- tako, da ni možen izgovor ka, medtem ko nas Francija za izmet. End od človeških ni skrbela. Odločilna je bila slabosti je v tem, da običaj-torej tekma z Romuni, zato no za skupne zadeve ni ta-je bilo pred njo in ob nje- kega interesa in skrbi kot nem začetku med našimi fan- za osebne, ker se ne kažejo ti precej nervoze. O tem pri- v direktni obliki. Malomaren ča tudi sam potek tekme, ki odnos do nastajanja stroškov je iz minute v minuto kaza- škoduje posamezniku kot kola drugačno lice. Po 6. golu lektivu. Pozitivna oblika od-Albina Felca je naša morala pravljanja slabega dela j-e v seveda narasla in potem je veliki meri dosežena z našlo do konca vse kot nama- grajevanjem po kvalitetni zano. Še ko so Japonci pre- normi. S tem dosežemo bolj-magali s skromno razliko go- šo kvaliteto in tudi manj iz-lov Francoze, smo bili že ikar meta. Žal, pa je s to stimu-gotovi, da je prvo mesto v lacijo zajeto le manjše šte-B skupini naše, pa četudi vilo delavcev. Bolj neprije-bj z Norveško tekmo izgubi- ten, a v marsikaterem prime-
li. Morali bi izgubiti s 7 goli ru potreben ukrep pa je, če	.	  I	HHi	._..
razlike, a naši fantje so se	mora škodo obravnavati ko-	Tov. Ivan Ravnahrib (3. od leve), vodja sedlarske delavnice v tovanu	»Elektromelia
izkazali tudi to pot in tekmo	misija za obratno škodo.	Kranj, se je pred kratkim poslovil in odšel v zasluzeni pokoj.	Prek	uredništva
celo .odločili v svojo korist.	Res je, da je krivca najlažje	upokojenec zahvaljuje sodelavcem za pozornost in dobre zelje	In zeli vsemu ko	e
če kdaj, so to pot zares za-	ugotoviti pri neposrednih de-	čim več uspehov
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
15. SEJE UO 21. 2. 1968)
© Upravni odbor združenega podjetja sprejema na znanje poročilo o neizvršenih sklepih organov upravljanja ZP iz mandatne dobe 1966/67 in iz sedanje mandatne dobe do 10. seje UO ZP ter je jc nekaterim neizvršenim sklepom sprejel dodatno naslednje sklepe:
a)	Glede problematike podjetja MIKRON Prilep mora biti upravnemu odboru ZP do 20. 3. 1968 predložen dokončen predlog sanacije MIKRONA s celotnim rentabi-litetnim izračunom in vsemi obveznostmi, ki iz te sanacije za ZP ISKRO izhajajo.
b)	Predlog analitske ocene delovnih mest z rezultati testiranja v Avtomatiki Pržan se mora predložiti v obravnavo samoupravnim organom ZP z namenom, da se priporoči organizacijam kot enotna metodologija v združenem podjetju.
c)	UO ZP sprejema na znanje, da predlog aneksa k pogodbam o pravicah in dolž-ZP ISKRA, kateri je bil s strani UO ZP (8. seja dne 11: 10. 1967) posredovan v razpravo delavskim svetom organizacij, ni več aktualen, ker ga je sprejelo le 5 organizacij ZP.
® UO ZP sprejema na znanje oceno izvršitve plana proizvodnje, prodaje in nabave za leto 1967.
Problematika, ki se pojavlja v zvezi z realizacijo plana proizvodnje za leto 1968, bo obravnavana ob priliki razprave o srednjeročnem planu ZP in zaključnem računu za leto 1967; takrat naj se vabijo na sejo tudi predstavniki bank in republiških upravnih organov.
@ UO sprejema na znanje poročilo o poteku investicij do zaključka leta 1967 in o nalogah za leto 1968 s pripombo, da je treba intenzivno delati na tem, da bo večina investicij, ki so v teku, zaključena najkasneje do junija 1968, v celoti pa do konca leta 1968.
® UO ZP soglaša s predlogom o organizaciji službe za kvaliteto v okviru združenc-Sa podjetja s pripombami komisije za organizacij sko-kadrovska vprašanja kot sledi:
Naziv »služba kontrole kvalitete« naj se spremeni v »služba za kvaliteto«.
elan Strokovnega odbora naj bi bil obvezno tudi predstavnik PSO.
V zvezi z organizacijo s na za kvaliteto bi bilo trebno predvideti naloge di, kar zadeva preventiv posegov v samo kontrc Problematiko (spoštovz standardizacije, kvalit tehnična dokumentacija).
Morda bi bila umestna uvedba delovnega mesta »inšpektor«, ki bi opravljal te preventivne posege.
UO ZP zadolžuje organiza-cijsko-kadrovsko področje, da izpelje organizacijo službe za kvaliteto najkasneje do 30. 4. 1968.
® UO ZP sprejema poro čilo o organizaciji varstva pri delu v združenem podjetju ISKRA s pripombo, naj organizacijsko-kadrovsko področje prouči možnost postavitve odgovorne osebe v okviru ZP za koordinacijo dejavnosti varstva pri delu med organizacijami ZP.
© UO ZP preklicuje rokovnik za obravnavo organizacijskih sprememb v ZP ISKRA in zadolžuje generalnega direktorja, da nadaljuje priprave v takšni obliki, kot je bilo poročano na seji UO in da se izdela enoten predlog organizacijskih sprememb za razpravo po kolektivih do 15. 3. 1968.
@ UO ZP soglaša z dopolnitvijo pogodbe o poslovnem združenju RUDIS Trbovlje v tem smislu, da se 4. členu te pogodbe doda nova 8. točka, ki se glasi:
»v okviru poslovnega združenja se med člani in združenjem odstopajo devizna sredstva za skupno plačevanje, odprodajo in za posojilo med obrati v tujini.«
, Ta dopolnitev se predlaga v dokončen sprejem DS ZP.
© UO ZP imenuje kot člana upravnega odbora RUDIS Trbovlje tov. ing. Leopolda HODE JA, Tovarna polprevodnikov Trbovlje in tov. ing. Draga PODLOGARJA, PSO. Biro za avtomatizacijo železnic namesto dosedanjih članov ing. Leona Štirna, ki ni več v delovnem razmerju s Tovarno polpre vodnikov, in Alojza Vidmarja, ki je prezaposlen z drugimi deli.
© UO ZP soglaša s spre membo pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki je bila sklenjena 30. 6. 1967 med ZP ISKRO Kranj in Počitniško skupnostjo ISKRA, in sicer, da se drugi odstavek 6 alinea v I. točki — »Počitniška skupnost lahko odtuji ali pa nabavi nova osnovna sredstva in po predhodnem soglasju DS ustanovitelja« — spremeni in se v novi obliki glasi:
»Počitniška skupnost lahko odtuji ali nabavi nova osnovna sredstva po potrditvi sveta Počitniške skupnosti s tem, da še prej pismeno obvesti ustanovitelja, razen za odtujitev ali nakup nepremičnin, za kar je potrebno še izrecno soglasje DS ustanovitelja.«
Sklep se predlaga DS ZP v potrditev.
® UO ZP predlaga DS ZP, da v skladu z določilom 3. odst. 115. člena Temeljnega zakona o podjetjih imenuje razpisno komisijo za imen» vanje direktorja organizacije: Tovarna orodja, Ljubljana,
Stegne v naslednjem sestavu: Tišler Viktor — Instrumenti, Otoče in Tomo Pogačnik — PSO, Ljubljana.
® UO ZP predlaga DS ZP, da imenuje komisijo za primopredajo poslov med dosedanjim in novoimenovanim direktorjem tovarne Avtomatika, Pržan v naslednjem sestavu:
Ančik Mitja — predsednik, pravna služba ZP, Beravs Anton Avtomatika, ing. Prinčič Pavle Orodjarna.
Za druge organizacije zaenkrat ni potrebno imenovanje primopredajnih komisij, ker obstaja možnost, da se sedanji direktorji prijavijo na razpis in ostanejo še nadalje direktorji v isti organizaciji.
SKLEPI 8. zasedanja DS
(19. 2. 1968)
© DS sprejema poročilo centralne inventurne komisije o izvršenem popisu materialnih vrednosti za leto 1967 in predlog upravnega odbora o načinu razknjiženja ugotovljenih viškov in manjkov.
DS se v celoti strinja s priporočili upravnega odbora tovarne za izboljšanje poslovanja.
® DS na predlog UO odobrava izredne stroške v znesku 844.029,52 N din in izredne dohodke v znesku 268 tisoč 247,08 N din.
® DS tovarne elektronskih naprav sprejema zaključni račun za leto 1967 z naslednjo delitvijo celotnega do-
teku leta 1968 porabijo takole:
—	v sklad skupne porabe 150.000,00
—	za dokončni obračun OD
za leto 1967	300.000,00
Sredstva V višini 120.000,00 ostanejo začasno nerazporejena.
DS sklene, da se sredstva, razporejena na neobvezni rezervni sklad, prenesejo iz računa neobveznega rezervnega sklada na žiro račun in uporabljajo kot obratovalna sredstva do dne porabe v smislu predhodnega sklepa. DS sklene, da se sredstva razporejena na sklad skupne porabe, do nadaljnega uporabijo kot obratovalna sredstva do višine, kot to zahte-
SKLEPI 15. seje UO
(16. 2. 1968)
® Pri obravnavi poslovnega poročila za leto 1967 daje UO naslednja priporočila za uspešnejše poslovanje:
1.	Osnovna sredstva, za katera ugotavljamo, da so nepotrebna, naj se čimprej odprodajo oz, obstoječi spiski nepotrebnih osnovnih sredstev, dopolnijo z naknadnimi ugotovitvami.
2.	UO priporoča odločnejše ukrepe pri odprodaji neku-rantnih zalog, ki bremenijo tako obratovalna sredstva kot skladiščni prostor, tovarne. UO bo v bodoče mesečno obravnaval realizacijo ukrepov pri odprodaji.
3.	UO ugotavlja velik porast zalog gotovih izdelkov, ki vežejo znatna obratovalna sredstva. Ena od osnovnih nalog, ki naj zagotovi normalno poslovanje v letu 1968 je znižanje zalog gotovih izdelkov na nivo, ki ga razpoložljivi viri kreditov dopuščajo. UO bo v bodoče skupno z izpolnitvijo mesečnih proizvodnih planov obravnaval tudi izpolnitev plana prodaje.
© UO imenuje komisijo za izmetni in nekurantni material v naslednjem sestavu:
Milan Pogačar — predsednik, Alojz Cerge.n — član, Silvo Marolt jft član, Jože Colarič — čir'., Rudi Kump — elan.
Komisija ima naslednjo nalogo:
1.	Pregledati mora ves izmetni material in ugotoviti:
—	ali je material dan v izmet neopravičeno in se ga lahko popravi ter uporabi;
—	ali je material možno odprodati;
—	ali se material uniči, ker ni možna uporaba v kakršne koli namene.
2.	Pregledati mora ves za našo proizvodnjo nekurantni material in ugotoviti:
—	ali je material možno odprodati;
—	ali se material uniči, ker ni možna uporaba v kakršnekoli namene.
hodka in dohodka:
1.	celotni dohodek po plačani realizaciji 28,672.099,65
2.	poslovni in izredni stroški
3.	dohodek
Obveznosti iz dohodka:
4.	obveznosti do lastnega rezervnega sklada
5.	obveznosti do skupnih rezerv gosp. organ.
6.	obračunani OD
7.	vračilo izgub (tovarnam ZP in banki)
Predlagana delitev ostanka:
8.	prispevel".
Skopju	60.392,54
9.	za sklad
skupne porabe 310.090,00
10.	za poslovni
17,514.683,99
11,157.325,75
282.952,88
266.614,57 , 5,542.081,57
1,476.049,49
va kritje obveznosti po ZR za leto 1967.
DS se v celoti strinja s priporočili upravnega odbora tovarne za uspešnejše poslovanje.
© DS sprejema predloženi predpis o izvajanju delovnih dolžnosti z naslednjo spremembo:
črta se točka VII — razdeljevanje malice.
@ DS na predlog UO odobrava izvršnemu odboru sindikata tovarne dotacijo v znesku 30.009 N din iz sklada skupne porabe za realizacijo predloženega programa v letu 1968.
® DS na predlog UO odobrava mladinskemu aktivu tovarne dotacijo z znesku 3 tisoč novih dinarjev iz sklada skupne porabe za realizacijo predloženega programa v letu 1968.
sklad	2,649.234,70
11. neobvezni rezervni sklad — začasno nerazporejena
sredstva.	570.000,00
Delavski svet sklene, da se sredstva v znesku 570.000,00 N din, razporejena na neobvezni rezervni .fond po zaključnem računu za leto 1967,. v
® DS na predlog UO potrjuje naslednjo dopolnitev pravilnika o stimulaciji:
Doda Se nov člen, M se glasi:
Delavci, ki so stimulirani po več faktorjih, dobivajo povprečje seštevka vseh faktorjev s tem, da je najvišja možna stimulacija v + 21 % in v — 16 %. S .	|
Obvestilo
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ organizacija
Tovarna orodja, Ljubljana, Stegne
Sporočamo interesentom, da imamo organizirano sodobno opremljeno orodjarno, ki lahko izdela:
—	stance, orodja za stiskanje plastičnih mas, orodja za vlivanje in brizganje, vpenjalna orodja, merilna orodja in specialne stroje ter naprave manjših velikosti;
—	strojne storitve na stružnicah, rezkalnih strojih (tudi kopirnih), brusilnh strojih (za plansko, okroglo, profilno in brušenje strojnih rezilnih orodij), na koordinatnih vrtalnih ter brusilnih strojih;
—	termične storitve: kaljenje orodnih in brzoreznih jekel v solnih kopelih, cementiranje in poboljšanje ter normaliziranje.
Orodja lahko izdelamo po naših konstrukcijah ali pa po načrtih or egi j a naročnika. — Cene izdelkov in storitev konkurenčne, kvaliteta zagotovljena in ugodni roki izdelave.
Šah
Sindikalno moštveno prvenstvo Ljubljane
Pisma bralcev Kratke vesti
Poročali smo že, da v štirih ligah letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane nastopajo tudi štiri naše šahovske ekipe in sicer v I. ligi ekipa ZZA, v II. ligi ekipa tovarne »Avtomatika« — Pržan in III. in IV. po ena ekipa šahistov tovarne »Aparati«. Zlasti uspešno nastopata v močni konkurenci prve lige ekipa ZZA, medtem ko pa v tretji ligi ekipa »Aparati« I.
Od našega poročila do danes sta bili v vseh štirih ligah odigrani 4._ in 5. kodo, v katerih so naše šahovske ekipe dosegle naslednje rezultate:
I.	liga: ZZA : UNZ — služba milice 3:3 (4. kolo) in ZZA: Litostroj 3:3 (3. kolo);
n. liga: Železničar : Iskra »Avtomatika« Pržan 5:0 (1) — (4. kolo) in v 5. kolu: Iskra — »Avtomatika : Komet 3:3; -
III.	liga: Iskra »Aparati« I: SGP Slovenija ceste (4. kolo) 3:2 (1) ter v 5. kolu: Iskra — »Aparati« I : GP Tehnika 4:2;
IV.	liga: Iskra — »Aparati« II : Avtomontaža 1,5:4,5 (4. kolo) in Iskra — »Aparati« II : Karl Jeraj (slepi) 4:2
Vrstni red ekip po 5. kolu je naslednji: v I. ligi deli ekipa ZZA skupno z ekipo UNZ — služba milice prvo mesto z 18,5 točkami, v drugi ligi je ekipa Iskra — »Avtomatika« na 8. mestu z 9. toč-Iskra — »Aparati« I skupno Iskra' — »Aparati I« skupno z ekipo SGP Slovenija ceste na 3. mestu s 17. točkami in dvema prekinjenima partijama; v četrti ligi pa je ekipa Iskra — »Aparati« II trenutno na 6. mestu.
Do konca prvenstva bodo borbe za čimbolj šo uvrstitev naših ekip še hude, saj so letos moči nastopajočih ekip zelo izenačene. — C —
POZDRAVI OD VOJAKOV
Tovariš urednik!
Oglašam se prvič; sem eden izmed mnogih Iskrašev na odslužen ju Vojaškega roka. ♦Najlepše se zahvaljujem za časopis »Iskra«, ki ga redno dobivata in mi je edina vež s podjetjem.
Ker sem odšel drugam, želim da dobivam časopis na priloženi naslov V. P. 7466/4 Beograd. Hkrati iskreno pozdravljam sodelavce i£ tovarne TEN — Ljubljana, posebno sodelavce iz orodjarne. I Janez Tomšič
V.	P. 7466 4 Beograd
Urejeno! Hvala za pozdrav, želimo vam dobro počutje pri vojakih.»
Uredništvo
Obvestilo
IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Komisija za kulturo in izlete pri sindikalni podružnici »Elektromehanika« Kranj je poslala uredništvu v objavo naslednji razpored prvomajskih Setov v inozemstvo, ki jih prireja »Kompas« Kranj:
t ENODNEVNI IZLET:
1.	Kranj, 'Crtriž, Beljak, Baško jezero, Vrbsko jezero, Celovec, Velikovec, Jezersko, Kranj.
—	Cena izleta je 55 N din na osebo.
2.	Kranj, Trbiž, Udine, Čedad, Gorica, Ljubljana, Kranj. — Cena izleta je 71 N din na osebo.
DVODNEVNI IZLET
1.	Kranj, Ptuj, Varaždin, Budimpešta, Kranj.
—	Cena izleta je 230 N din na osebo.
2.	Kranj, Cortina, Benetke, Kranj. —- Cena izleta je 220 N din.
TRIDNEVNI IZLET
1. Kranj, Brenner, Innsbruck, Zürich, Como, Milano, Benetke, Ljubljana, Kranj. — Cena izleta je 360 N din na osebo.
Za enodnevne izlete plačajo prijävljenci ves znesek ob prijavi izleta, za dvodnevne vplačajo ob prijavi 50 N din akontacije, za tridnevni pa po 100 N din akontacije. Stroške za dvodnevni izlet je moč vplačati v dveh obrokih, za tridnevni pa v treh obrokih (mesečna odplačila! j.
Vsak prijavljenec mora imeti veljavni potni list, za tridnevni izlet pa veljavno našo vizo za potovanje v Švico.
V	kolikor se organizira kolektivni izlet, lahko potujejo izletniki na kolektivni potni list, ki stane 200 N din oz. za 40 oseb po 5 N din na osebo. K prijavi je treba priložiti, točno po osebni izkaznici izpolnjeno vprašalno polo in eno sliko.
Pod izredno ugodnimi pogoji prireja Kompas — Kranj v času izven sezone, to je do 1.5.1968 dvodnevni izlet na Dunaj poceni 165 N din na osebo.
V	vseh cenah so pa zajeti prevozi z modernimi turističnimi avtobusi, vse hotelske usluge, organizacija izletov in strokovno vodstvo izletov. Niso pa zajete morebitne vstopnine v muzeje.
Informacije in prijave: za člane kolektiva tovarne »Elektromehanika« Kranj — tajništvo sindikata »Elektromehanika«. Kranj, tel 395. Z 20.. marcem bodo prijave zaključene. !
Komisija za kulturo in izlete pri sindikalni podružnici »Elektromehanika« Kranj
Bliža se kraj vojaškega roka ,zato se lepo zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa »Iskra«, ki mi je bil glavna vez s podjetjem »Iskra«. Zahvaljujem pa se predvsem zato, ker sem le tako lahko spremljal dogodke v celotni »Iskri« in v tovarni. elektromotorjev Železniki ,kjer sem bil prej zaposlen.
Z vsebino časopisa sem zelo zadovoljen, ker v njem dokaj izčrpno pišete- o problemih naše »Iskre«. Kolektivu želim čimveč delovnih uspehov .posebno, pa seveda kolektivu tovarne v Železnikih!
Mihael Bertoncelj V. P.9166-26 Požarevac — Srbija
Hvala za vzpodbudno pismo. Ne pozabite'odjaviti časopis ,ko boste odšli domov. Vojaki .namreč to tako radi pozabijo .dosti bolje tudi. ni s štipendisti.
Uredništvo
Zahvaljujem se za redno pošiljanje glasila. V vojski se imam zelo dobro; rad prebiram glasilo »Iskra«, posebno, če vidim, da so v Iskri dobri uspehi. Posebno me zanimajo uspehi tovarne »Aparati« Ljubljana, kjer sem bil prej zaposlen. Ker sem prišel v »prakomando«, bi želel, da
mi glasilo pošljete na nov naslov.
Prisrčen pozdrav in veliko delovnih uspehov v bodočem poslovanju!
Vojak Anton Zunič
V. P. 1807
Zelenika
Boka Kotorska
Hvala za pozdrave in lepo razglednico. Časopis boste dobili na novi naslov.
Uredništvo
ZAHVALA
Pri odhodu v invalidski pokoj se zahvaljujem upravi /tovarne za nagrado, ki mi je bila dodeljena ravno v pravem trenutku. Odboru ZB iskrena hvala ¿a obisk y času moje bolezni, za denarno pomoč in darilo. Prav tako se lepo zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč in dobre želje.
Ob slovesu se iskreno zahvaljujem vsem delavcem za tovariško sodelovanje in želim, da bi dosegali čim boljše uspehe.	.	.
Ker hitra izolacija iz aktivnega dela neugodno vpliva na človekovo zdravje, bi mi bil tudi zelo dobrodošel časopis »Iskra«, zato prosim uredništvo naj mi ga pošilja na priloženi naslov.
Lep pozdrav vsem sodelavcem obrata »Stikala«!
živorad Vukašinovič
Pripomba uredništva: Uredništvo vam želj čim boljše počutje v pokoju, časopis, ki ga želite pa boste redno prejemali po pošti.
ZAHVALA
.Vsem sodelavcem v obratu »Stikala« se ob smrti moje mame iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti .in denarno pomoč.
Francka Zavri
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu »Kino-akustika« za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Štefka Mrak aEmrnrotESEima»
Jijf
Za pustne dneve je uredništvo prejelo gornjo risbo z naslednjim besedilom: »Z ozirom na nove predpise, bi bilo prav, da bi se za dvig proizvodnje vsaj v letošnjem letu posluževali fakirskih uslug!«
TRANSFORMATORJI Z ALUMINIJASTIMI OBLOGAMI	, j
za majhne moči je izdelala ELTA, tovarna za proizvod* njo transformatorjev in obra-tovnih naprav iz Lodza (Polji ska). Transformatorji so vzbudili zanimanje kupcev, ker so znatno cenejši od transformatorjev z bakrenimi obloga,
ml.
VIDEO TELEFON Z ZASLONOM je izdelala britanska firma Plessey Electronics. Telefon se lahko priključi na specialno mestno omrežje. Aparat sestoji iz konzole, ki vsebuje kamero, zaslon (formata dopisnici) in telefon. Dve stikali'na konzoli omogočata pogovor s sliko ali brez nje. '
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža ’ ANTONA BANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata ATN, tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja in finančno pomoč.
Pavla Ban
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame FARNČIŠKE KOŽELJ se iskreno zahvaljujem - sodelavcem v mali strugami tovarne »Eelektromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Ivanka
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega-dragega očeta
FRANCA GLEŠČICA se iskreno zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici »Iskra« Nova Gorica za sočustvovanje in podarjeni venec.
Emilija Svetina
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame ih' tašče
FRANČIŠKE VOLGEMUT
se iskreno . zahvaljujem vsem sodelavcem TR in montaže obrata ATN, za izraze sožalja,..podarjena venca n> denarno pomoč.
hčerka Joži Košir in snaha Minka Volgemut
ISKRA- glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko k avtomatiko — Urejuje uredili-škj odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov M vračamo — Tisk ln kližejl* *Cp Gorenjaki tisk« Kr«ni