Novo mesto. 15. maia 2012

Leto XI. številka 2
Po nekaj desetletjih je led spet prekril Krko čez in čez. Najbolj adrenalinski so si na Loki celo shodili gaz čez zasneženo ledeno ploskev. Če je burjasta zima oponašala neprijazne razmere gospodarske krize, si je drzen črkopisec privoščil poetični grafit kar sredi Krke (Foto: Marijan Lapajne)
Kdaj in kako do prenovljene mestne tržnice
Mestna občina Novo aiesto se je letos končno odločneje lotila reševanja dolgoletne mestne sramote. ki jo predstavlja zanemarjeno območje tržnice na Florjanovem trgu v Novem mestu. O prenovi tržnice se sicer govori že kar nekaj let.
Pred tremi leti je bil pripravljen in javnosti predstavljen konservatorski program za prenovo tržni-ce> ki ga je pripravil Tomaž Golob iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove-jhje. V njem je bilo zajeto in ovrednoteno širše ob-m°čje okoli tržnice vse od Glavnega trga severno od Muzejske ulice prek Florjanovega in Prešernovega trga do stika z območjem Kapitlja.
Mestna občina je lani decembra izdelala projektno nalogo za idejno zasnovo za prenovo mestne tržnice v Novem mestu s ciljem (citat) »pridobiti najprimernejšo rešitev za funkcionalno in stavbno prenovo mestne tržnice, ki bo obsegala ureditev notranjih prostorov in zunanjih površin z ustrezno prometno ureditvijo peš, tekočega in mirujočega
prometa s površinami za dostavo in intervencijo na področju kareja«.
Žal je v danih razmerah mestni občini za celovito prenovo širšega območja, kot jo predvideva konservatorski program, zmanjkalo moči, predvsem pa denarja. Tako sedanja projektna naloga ureja le površine, ki so v občinski lasti: odprti prostor Florjanovega trga, površine sedanje nadkrite tržnice in parkirišča v njenem na-
daljevanju proti Sokolski ulici ter 1. nadstropje stavbe Glavni trg 25, kjer je v pritličju poslovalnica Ljubljanske banke. Pri tem pa so seveda pomembne tudi funkcionalne navezave na širši prostor (prometni tokovi, povezava z Glavnim
trgom). Občina je na podlagi razpisa k sodelovanju povabila štiri arhitekturne biroje, naj pripravijo idejno zasnovo ureditve, in sicer: Enota, d. o. o., Mo-dular arhitekti, d. o. o., Soba, d. o. o., in Studio Nadaljevanje na 2. str.
Gibanje za staro mestno jedro
Pobuda za ustanovitev Gibanja za staro mestno jedro je bila podana na pogovor-večeru Društva Novo
nem
mesto o zanemarjenem Glavnem trgu 15. februarja 2012 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. V Gi-
Takole so si zamislil prenovljeno tržnico v biroju Soba
banju za staro mestno jedro, ki se je prvič sešlo v prostorih Krajevne skupnosti Center 6. marca 2012, sodelujejo številna novomeška društva, prebivalci zgodovinskega mestnega jedra in širša strokovna javnost.
Gibanje za staro mestno jedro si prizadeva za prenovo zgodovinskega jedra Novega mesta. Prenova je nujna tako zaradi slabega gospodarjenja z osrednjim mestnim prostorom kot zaradi temeljitih gospodarskih, okoljskih in socialnih sprememb v mestu v zadnjih štiridesetih letih. Gibanje razume prenovo kot sklop gospodarskih, pravnih, socialnih, urbanistično arhitekturnih in ekoloških ukrepov za izboljšanje stanja grajenega okolja in življenjskih razmer v mestu za vse kategorije mestnega prebival-Nadaljevanje na 2. str.
Š NOVO 7 z MESTO
O državljanski pobudi Društva Novo mesto
Društvo Novo mesto je 15. februarja 2012 v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravilo dobro obiskan pogovorni večer o vsesplošni neurejenosti ožjega središča mesta in ob tem dobilo podporo tako udeleženih članov kot predstavnikov različnih državljanskih združenj, naj se posebna skupina predstavnikov odpravi k županu na pogovor s stvarnimi predlogi in z zahtevami, da se razmere spremenijo.
Društvo Novo mesto
Mimo tega, da se je oblikovala posebna skupina predstavnikov različnih državljanskih gibanj in zainteresiranih posameznikov, je društvo oblikovalo seznam devetih sklopov trenutno najpomembnejših - tudi medsebojno povezanih - vprašanj, o katerih naj bi tekla beseda, ter župana zaprosilo za obisk in pogovor o njih.
Namesto tega smo naslednji teden (22. marca) prebrali v Dolenjskem listu odgovor župana Alojza Muhiča na javno pismo, čeprav se v Društvu res nobeden ne spomni, da bi kaj javno objavljali na to temo v zadnjem času niti ni bila vsebina pi-
Nadaljevanje na 3. str.
Glasilo Društva Novo mesto Izhaja četrtletno - 15. februarja, 15. maja, 15. septembra in 15. decembra Odgovorni urednik: Marjan Ivan Moškon Lektorira: Nina Štampohar Letna naročnina 5 evrov, člani dobivajo IZZIV brezplačno Priprava za tisk: GRAFIKA TOMI Tisk: TISKARSTVO OPARA
Kakšno staro Novo mSto hočemo
Seznam zahtev in predlogov Društva Novo mesto
Mak,
Prenovljena novomeška tržnica po zamisli biroja Enota
Kdaj do prenovljene mestne tržnice
Nadaljevanje s 1. str.
Pirss, d. o. o., vsi iz Ljubljane. Februarja je občina imenovala tudi ocenjevalno komisijo za izbor najprimernejše rešitve v fazi izdelave idejne zasnove, v kateri so predstavniki mestne občine, Zavoda za turizem, Komunale in Društva Novo mesto kot predstavnika civilne družbe.
Marca je tako na mestni občini potekala predstavitev 1. stopnje idejnih zasnov, na kateri so predstavniki vseh štirih izdelovalcev ločeno predstavili posamezne rešitve. Vtis po predstavitvah je bil dober, saj so vsi štirje izdelovalci pokazali veliko mero kreativnosti. Skoda je, da med sodelujočimi ni nobenega novomeškega arhitekturnega biroja, za uteho pa se kot soavtorica v enem izmed birojev vendarle pojavlja Novomeščanka, arhitektka mlajše generacije Petra Ostanek (Soba, d. o. o).
Kmalu po predstavitvi pa so z mestne občine sporočili, da zaradi optimizacije občinskega proračuna za leto 2012 v tem letu ne bodo kandidirali za uvrstitev projekta na javni razpis, kar pomeni, da se bo projekt upočasnil. Kljub temu pa namerava
mestna občina nadaljevali s pripravo projektne dokumentacije po zastavljenih stopnjah ter do konca tega leta priti do pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Upajmo, da se zgodba s proračunom in razpisom ne bo ponovila tudi naslednje leto.
Vsekakor mora biti z rešitvami idejnih zasnov seznanjena tudi javnost, in to še pred izborom najprimernejše rešitve, ki naj bi jo potrdila ocenjevalna komisija. Sele potem se lahko sproži postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Ker smo že sredi maja, se zdi zastavljeni rok za pridobitev gradbenega dovoljenja zelo optimističen.
Ne glede na pomisleke, ali je območje Florjanovega trga zaradi neugodnih prometnih razmer v današnjih časih sploh še primerno za mestno tržnico, pa ostaja dejstvo, da je s tem prostorom v vsakem primeru nekaj treba ukreniti, saj takšno bedno stanje sredi mesta ne more trajati v nedogled. V tem smislu bi morala biti nova ureditev izrazito večnamenska in prilagodljiva, pri čemer bi bila tržnica samo ena izmed mesto-
tvornih dejavnosti, ki bi se v tem prostoru lahko neprestano dogajale in ki bi v mestno jedro privabile več življenja. Seveda pa je to ob sedanji prometni ureditvi praktično nemogoče. Mesto je organizem, ki lahko deluje le kot celota, in to bo za uspešno prenovo tržnice treba upoštevati.
MITJA SIMIČ
Uvod
Ožje in širše mestno središče Novega mesta sta vse bolj zanemarjena. Medtem ko se druga mesta in središča po Sloveniji pospešeno urejajo, v Novem mestu že 10 let in več ne potekajo nobeni programi. Periferijo bolj ali manj uspešno urejajo nakupovalna središča, mesto pa ostaja zanemarjeno. Ze hitra primerjava investicij, namenjena mestu na eni in podeželju na drugi strani, pokaže sistematično zanemarjanje problemov mestnega središča, ki je bilo in bo ne samo občinsko, ampak pomembno regionalno gospodarsko, poslovno, upravno, izobraževalno, kulturno in športno središče. Videz mesta tega ne odraža.
Zahtevamo in predlagamo, da:
1. MO Novo mesto sprejme letni in srednjeročni program urejanja ožjega in širšega mestnega središča, kamor sodijo staro mestno jedro in nekateri deli mesta (kot na primer Kan-
dija);
2.	v proračunu MO zagotovi stalno postavko »mestno jedro« s potrebnimi sredstvi za začetek rekonstrukcije infrastrukture, cestišča in tiakov oz. pločnikov, razsvetljave ... na Glavnem trgu - skupaj s Komunalo, Elektrom in drugimi, seveda pa naj se vsako leto nameni ustrezen delež finančnih sredstev za urejanje tega;
3.	MO takoj začne urejati vprašanja prometa (tranzitnega in mirujočega) skozi mesto, vključno z izgradnjo parkirnih hiš;
4.	se konkretno začne urejati mestna tržnica in v proračunu 2012 opredeli posebno postavko v ta namen;
5.	MO pripravi program Poletje v mestu, za to določi posebno postavko v proračunu, nosilec bi moral biti Zavod za turizem;
6.	se pri mestni občinski upravi vnovič oblikuje služba za reševanje problemov mesta na čelu z mestnim arhi-
Gibanje za staro mestno jedro
Nadalj. s 1. str.
stva ob hkratnem ohranjanju istovetnosti mesta in njegove kulturne dediščine ter povečanju njegove privlačnosti. Gibanje se zavzema za krepitev stanovanjske namembnosti v mestnem jedru, tradicionalno mešano rabo prostora s kakovostnimi storitvenimi dejavnostmi, socialno raznoliko prebivalstvo, razvito infrastrukturo, primernejšo prometno politiko s poudarkom na peščevih površinah in kakovostno urejeno scensko mestno topografijo. Gibanje za mestno jedro sočasno deluje na dveh enakovrednih vsebinskih sklopih:
❖ na kratkoročnih, finančno nezahtevnih dejavnostih s ta-
kojšnjim učinkom, in ❖ na dolgoročnih, strateško zasnovanih dejavnostih, ki bodo izhajale iz razčlenitve obstoječega stanja v mestu, podajanju strategij, metod in orodij za prenovo mestnega jedra za obveščanje in oza-veščenje javnosti, dejavnega vplivanja na politične odločitve organov mestne občine Novo mesto, vključno s podajanjem predlogov ustreznih formalnih postopkov in denarnih mehanizmov na ravni lokalne samouprave in njihovega vključevanja v prostorske dokumente in vsakoletni proračun mestne občine Novo mesto.
Gibanje za mestno jedro je za potrebe kakovostnejšega usklajevanja dejavnosti
Novo mesto, urejeno in čisto
Pogovorni večer društva Novo mesto in odziv župana
Ne gre oporekati vlaga- Slovenj Gradca in Celja;
njem, ki jih je mestna občina v minulih letih uresničila v mestu. Tudi v prihodnje pričakujemo take naložbe in še mnoge druge, s katerimi bi mestna občina dohitevala večletni hitrejši razvoj podobnih mest v Sloveniji. Tako bi spomnila sedanje in nekdanje svetnike ter župane predvsem na razcvet Škofje Loke, Ptuja, Idrije, Kopra,
prve, da bi v prihodnje razvoju starega mestnega jedra posvetili še več pozornosti, drugim pa, da bi spoznali zamujene priložnosti.
Hočemo in potrebujemo sodobno tlakovan in razsvetljen Glavni trg brez stoječega in tranzitnega prometa ter brez smetnjakov, z dobro označenimi napisnimi tablami, kaj predstavlja zgodovin-
sko in spomeniško vrednost tega mesta.
Zahtevamo, da se o vizualnih ali naložbenih posegih v mestni prostor pogovarjamo skupaj z oblastjo, s kapitalom in z meščani, da skupaj oblikujemo podobo mesta, podobo, ki bo v državi in tujini pritegnila bistveno več znanstvenih, izobraževalnih in turističnih obiskovalcev in ki bo sestavni del predstavljanja Slovenije.
In zdaj vprašanje, koliko ta red stane v današnjih razmerah, ko se vsi izogibajo napornemu delu, zato ker je kriza. Nič ali zelo malo v primerjavi z naložbami, ki jih omenja župan v svojem pismu. Dogovarjajmo se tako o prihodkih kot o stroških mesta, v dogovoru se bodo določili prednostne naloge, najugodnejši čas posegov ter naj cenejši in najkakovostnejši izvajalec. Kaj še čakamo? JOŽA MIKLIČ
med posamezni udeleženci imenovalo ožjo delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki Krajevne skupnosti Center, prebivalci, predstavniki društev, ponudniki storitev v mestnem jedru in strokovnjaki. Naloga delovne skupine je izdelati strategijo delovanja. Gibanje pripravlja nabor kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov ter izvaja ustrezen nadzor nad izvajanjem predlaganih ukrepov. Za svoje delovanje in predlagane ukrepe pridobiva soglasje na zborih krajanov, zborih občanov, javnih predstavitvah predlaganih rešitev, okroglih mizah, razstavah ipd. Širša zainteresirana javnost lahko svoje pobude in pripombe podaja tudi po socialnem omrežju in na spletnih straneh društev in Krajevne skupnosti Center. Naloga delovne skupine je tudi, da vzpostavi most med Gibanjem za mestno jedro, lokalno skupnostjo in pristojnimi službami. Končni cilj Gibanja za mestno jedro je, da splošno sprejete pobude, rešitve in ukrepe posreduje v politično in strokovno preveritev organom mestne občine Novo mesto za njihovo izvedbo oziroma vključitev v prostorske in druge akte lokalne skupnosti.
TOMAŽ GOLOB
tektom, ki bo imel vplivno besedo in nadzor pri posegih v mestni javni prostor in urejanju javnih površin;
7.	se takoj sprejme odlok, ki bo omogočal sankcioniranje lastnikov zanemarjenih objektov in površin, in hkrati ukrepe, s katerimi bo občina (organizacijsko, finančno) pomagala pri prenovi objektov;
8.	se takoj začne celovito reševanje Narodnega doma;
9.	se MO pred sprejetjem za mesto pomembnih odlokov obvezno posvetuje s skupinami predstavnikov civilne družbe in mestnih KS. Prav tako predlagamo, da se pred vsakoletnim sprejemanjem proračuna zaradi popolne odtujenosti odločanja od vpliva ljudi obnovi zbore občanov.
Novo mesto, 29. februarja 2012
Nadalj. s 1. str. sanja - devetih zahtev - poznana širšemu širši javnosti.
Pa nismo bili preveč malenkostni in smo le prišli do župana, ki nas je s sodelavci sprejel 19. marca; ker pa se je vse dogajalo precej na hitro, sva se iz Društva srečanja lahko udeležila le Marjan Moškon in podpisani.
Pojasnila sva namen in razloge zahtev ter posebej poudarila, da teh devet sklopov še zdaleč ne pomeni vsega, kar naj bi se v Novem mestu začelo organizirano spreminjati. Na bolje, se razume! Dobila sva zagotovila, da se na vseh področjih dela, da se marsikje že kažejo premiki, predvsem pa sva dobila obljubo, da nam bodo na vse pisno odgovorili. Pa je od takrat potekel prvi rok za odgovor začetka aprila, tudi tisti sredi aprila, na zadnja vprašanja pa v kabinetu niti več ne odgovarjajo.
MATJAŽ VERBIČ
Da meščane zanima usoda Glavnega trga, je potrdila dobra udeležba na pogovornem večeru Društva Novo mesto 15. februarja (Foto: M. Moškon)
Poslušalci so spremljali na pogovornem večeru predstavitev Boruta Križa na platnu s posnetki z Glavnega trga (Foto: M. Lapajne)
Kako bi občinska uprava reševala mestne zagate
Odgovori občinske uprave in župana na vprašanja in pobude občinskih svetnikov in svetnic.
Društvo Novo mesto razvija sodelovanje z občinskim svetom Mestne občine Novo mesto s pomočjo svetnice Mojce Novak. Pred vsako sejo občinskega sveta in potem, ko je gradivo za sejo objavljeno na spletu, se člani upravnega odbora društva sestanemo z Novakovo in skupno oblikujemo vprašanja oziroma pobude za izboljšanje razmer v mestu.
Letos je bilo v obravnavah na sejah občinskega sveta najmanj osem pobud, na katere sta župan ali občinska uprava že odgovorila. Zanimiva novost čaka Novomeščane °b rekonstrukciji Ljubljanske ceste, ki bo predvidoma opravljena do konca leta 2029.
Prostorski akt za ta poseg v mestni prostor bo občinski svet obravnaval še v tem tromesečju. Marca so svetniki Mojca Novak, Ivan Grili in Malic Vidic na župana in Pristojne organe naslovili vprašanje in pobudo za oživljanje mestnega jedra ier reševanje neurejenih zadev v mestu, ki smo jih obravnavali na pogovornem večeru Društva Novo mesto.
Predlagali smo, naj pripravijo načrt ureditve Glavnega trga in načrte
potrebnih rekonstrucij ter zagotovijo pogoje za dogajanja na njem. O tem naj izpeljejo širšo javno razpravo in v proračunu zagotovijo denar. Občinska uprava je svetnikom sporočila, da že desetletje pripravljajo gradivo in strokovne podlage za oživljanje mestnega jedra. Najprej morajo ustvariti pogoje za ureditev prometa, kar bo izvedljivo z izgradnjo mostu Brod-Sre-brniče.
Na podlagi izsledkov ankete Tomaža Levičarja namreč za promet ni možno zapreti Glavnega trga, ker temu nasprotujejo stanovalci mestnega jedra, tu zaposleni in lastniki lokalov.
Občinska uprava je ocenila, da so vlaganja v mestno jedro obsežna in trajna. Obnovljenih je bilo sedem stavb, del kanalizacijskega omrežja in Kandijski most. Zasebni naložbeniki so obnovili sedem poslopij, tudi naložbe bank v mestne zgradbe niso bile majhne. V mestno jedro so prinesli več prireditev in mesto obogatili s kulturnimi dogajanji Evropske prestolnice kulture.
Nadaljujejo s prizadevanji, da bi Narodni dom postal državni kulturni spomenik. Občinska upra-
va ugotavlja, da je na razvoj mestnega jedra v preteklosti najprej vplivala nacionalizacija, da pa je mesto potem doživelo zlom z denacionalizacijo in gradnjo primestnih trgovskih središč.
Letu 2009 je potekala dopisna urbanistična delavnica za območje mesta in naredili so Konservatorski program, zdaj pa so v obravnavi štiri različice za prenovo mestne tržnice. V delu je razčlenitev stanja na Glavnem trgu in v Rozmanovi ulici. Osrednjo os mestnega jedra nameravajo prenoviti v korist pešcev, invalidov, vozičkarjev, slepih in podobnih. Predvidenih je kar štiriintrideset izboljšav, vključno z novim tlakovanjem nekaterih predelov. Projektna naloga bo zajemala nujne posege v podzemno podstat zaradi zmanjševanja števila parkirnih prostorov in morebitnega postopnega ukinjanja tranzitnega prometa, odvisno od garažnih hiš pod Kapitljem in na obrobju mesta.
Občinska uprava bo v obravnavo načrtov vključila javnost z javnimi tribunami in podobnimi prireditvami. Predhodne razčlenitve so po mnenju občinske uprave potrebne tudi zaradi nekaterih perečih zavajajočih oziroma izkrivljenih razprav o osvetlitvi Glavnega trga, ki
je po njenih ugotovitvah v skladu z normativi, večja osvetljenost pa bi hkrati povzročala preosvetljenost notranjosti poslopij skozi zastrte okenske odprtine in dodatno svetlobno onesnaževala okolje.
Občinska uprava spremlja dogajanje v mestnem jedru ter raziskuje možne ukrepe za oživljanje. Pri obnovi poslopij ni treba plačevati komunalnega prispevka. Lastniki, ki hiše preurejajo, plačujejo pet let za polovico manjše nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glavni trg in Rozmanova sta izvzeta iz posebnega pridobitnega območja. Stanovalci mestnega jedra imajo dovolilnice za parkiranje, njena cena je 65 EUR za vse leto. Parkiranje za dostavo prehrane je brezplačno, lastniki lokalov pa imajo dovolilnice s popusti.
Zanimivo pobudo je podal svetnik Janez Malenšek. Občinski upravi predlaga, da podre hišo na Novem trgu 6 in prostor trži za parkirišče. Pojasnili so mu, da čakajo na odgovor lastnika te hiše, to je Hypo Alpe Adria bank, d. d.
Svetnica Mojca Novak je po dogovoru z Društvom Novo mesto na seji 29. marca dala pobudo za sprejem Odloka o nujnih vzdrževalnih delih na objektih, ki s svojim sta-
njem kvarijo videz mesta. Direktor občinske uprave je v odgovoru navedel, da bi bilo pred pripravo predloga odloka smiselno spodbuditi lastnike in se z njimi dogovarjati o ne-vzdrževanih poslopjih, o oblikah sovlaganja, o olajšavah ali pobotih v zvezi s plačevanjem dajatev občini in nudenju pravne pomoči. Predlaga tudi ustanovitev sklada oziroma proračunske postavke za sovlaganje v prenove objektov. V odgovoru poudarjajo, da so predlog občinske uprave upoštevali v proračunu za leto 2013.
Upravni odbor društva še ni ocenjeval rešitev, ki so navedene v odgovorih. Vsekakor pa je iz njih razvidno, da si Občinska uprava prizadeva za boljše razmere v starem mestnem jedru. V svoj načrt dela pa vključuje tudi tiste pobude drugih okolij, ki jih oceni za primerne. Tudi to je nekaj, še bolje pa bi bilo, če bi ob sprejemanju Odloka o gospodarskih javnih službah, ki ga ima občina v obravnavi, opredelila staro mestno jedro kot javno dobro in zanj ustanovila gospodarski Zavod za vzdrževanje in upravljanje starega mestnega jedra.
JOŽA MIKLIČ
EPK 2012 SE ENA ZAMUJENA PRILOŽNOST
Novo mesto - družabnik Evropske prestolnice kulture
Berem objave o dogodkih v Evropski prestolnici kulture (EPK), navdušujem se nad pestrostjo dogajanja ter raziskujem vlogo in pomen mojega mesta v njej. Tako neznatna ali neopazna je med številnimi producenti, ki so se osredotočili predvsem v Mariboru, kjer resnično presenečajo z iznajdljivostjo, vsestranskostjo in svetovljanstvom. Že sporočila o Življenju na dotik presenečajo tako po obsegu kot po kakovosti in tu želim tiste, ki dogodkov ne spremljajo, opozoriti na posebnosti, ki jih morda niti nismo opazili kot kulturo, pa so njen sestavni del in bi jih lahko povzeli kot vodilo pri oživljanju starega mestnega jedra.
Za zadrugo Dobrina še nismo slišali, toda njeni ustvarjalci so se v EPK - Urbane brazde vključili svoji dejavnosti primerno. Spodbujajo trajnostno lokalno preskrbo in ekološko pridelavo hrane na majhnih tradicionalnih kmetijah. Oblikovali so zabojčke z zelenjavo, jajci, testeninami, kruhom ... in jih ponujajo družinam, ki jim tradicionalna pridelava hrane pomeni tudi ohranjanje kulture bivanja.
Mesta iščejo lokalno identiteto. Da bi ljudje skrbeli za svoje mesto, se morajo z njim poistovetiti, razumeti morajo sedanjost, kar pa je možno le, če poznajo svojo preteklost. V dvorcu Betnava pripravljajo mednarodno konferenco Komu pripada zgodovina? Tuji in domači strokovnjaki bodo opredelili arheološko dediščino in se zavzeli za njeno dostopnost. Tu mimo gre mariborska arheološka pot, ki povezuje točke arheoloških najdišč. Ogledi bodo lahko vodeni, pot bo nadgrajena z informativnimi tablami in strokovno publikacijo.
Zbirajo pripovedke o Mariboru, da bi ljudje svoje mesto dobro spoznali in ga imeli raje. V mestu so kraji, kje so nastajale pravljice, v novih slikanicah jih bo spoznavalo staro in mlado, Maribor bo z vlakcem povezal svoje mitološke kraje in na vsakem bo pripovedka tudi predstavljena.
Komu je v preteklosti mesto zagotavljalo varen dom in ustvarjanje in kaj so ta ljudstva zapustila kot
trajen spomin. V Mariboru so bili to Judje, v Novem mestu morda trgovci, knji-gotržci, Romi ali vojaki. Kaj je ostalo za njimi in kje so danes njihovi potomci? Je ta del zgodovine Novega mesta proučen, spoznan?
Etnološki kulturni dediščini je v EPK določeno posebno mesto. Prekmurci so zaščitili poreklo svojega bučnega olja, Štajerci poznana vina in avtohtono štajersko kokoš, Korošci predstavljajo visokogorske rastline in živali na Peci, rudnike v njej, kralja Matjaža in svoj krajinski park s slikovito krajinsko arhitekturo, rokodelskimi obrtmi, oblikovanjem porcelanastih izdelkov in izdelkov iz črne keramike. Etnološka dediščina so tudi gozdovi Pohorja. Na območju mesta se je ohranilo celo lajnarstvo. V Mariboru so za vse te dejavnosti priredili več mednarodnih rokodelskih delavnic, festivalov, razstav in družinskih piknikov.
Oblikovalci, arhitekti, likovni umetniki in absolventi umetnostne obrtne šole se v EPK predstavljajo z industrijskim oblikovanjem. Skupno potovanje človeka in lesa je ustvarilo bogato dediščino, ki jo občudujemo v kmečkih mizah, okrašenih skrinjah, vhodnih podbojih, vratih in podobnih izdelkih. Združenje rezbarjev in oblikovalcev lesa pripravlja mednarodno razstavo del mojstrov v tej stroki, prav tako pa bodo razstave pripravili industrijski oblikovalci, da bi poskrbeli za zgodovinsko ohranitev izdelkov, ki jim je 'avtorstvo priznaval in občudoval ves svet, kot na primer Kiosk K 67. Na Ptuju bodo gostili udeležence mednarodnega kongresa oblikovalcev svetih plastik.
V Mariboru bo v poletnem času kar pet mestnih odrov (županov, Štajerc, Shakespearov, mladih, judovski in poštni) za raznoliko žanrsko glasbo, obujanje kulturnih prireditev na teh mestih v preteklosti in za druženje meščanov.
Mobilni vodič po mestu je mariborska novost, ki ga prek spletne strani podpira cel spekter različnih sodobnih orodij in tehnologij s platformo Android in iOS, na projektih Severni sij in Ulični strip
W W W. dr ustvo-novo-mesto. si
Včasih so v našem mestu živeli ustvarjalni ljudje. Če danes zadolženi za evropsko kulturno Novo mesto nimajo takih sposobnosti, bi vsaj po njihovih stopinjah lahko pobirali navdih za bolj spodobno udeležbo v tem partnerskem podvigu (na sliki naslovnica priročnika za kulturni sprehod po dolenjski metropoli, ki ga je izdalo Društvo Novo mesto)
pa bodo predstavljena tudi partnerska mesta. Velika pozornost je namenjena nadgradnji resničnosti, kjer je na voljo dodatek za brskalnik layar.
Maribor ni pozabil niti na svoje ustvarjalne posebneže, ki odstopajo od povprečja. Predstavil bo mojstra za šivanje hlač, svoje modne oblikovalce, izdelovalce nakita, kozmetičarke in frizerje, glavni pa bo italijanski tekstilni mojster Luca Missoni. Na uličnih modnih brveh po najprometnejših ulicah Maribora bodo obiskovalci lahko občudovali sodobne modne trende.
Ulični sejem Multi Fur-gula predstavil]a krojače, didžeje, kuharje in mojstra kramarije, neposreden prenos je zagotovil lokalni radio. Umetnik Miroslav Cukovič bo na najožjih mariborskih ulicah ustvaril Mlečno cesto iz žvečilk,
(X"'
O
E
G
S
£
X CA'
5
c_
J3p><
P
O
?>
&
CP
E
P
za starejše in invalide bo zahtevnejše točke mesta društvo Smetomet spremenilo v prijazne osvešče-valne površine, ilustratorka Lila Prap bo na ulice spustila svoje velikanske dinozavre iz slikanic, Sre-če-valci bodo mimoidoče prijazno nagovarjali in širili prijaznost po mestu, na zanemarjenih in zapuščenih površinah Maribora bo umetnik Jože Šubic postavljal svoje instalacije.
Za najboljši scenarij za neposredne posege po mestnih ulicah so razpisali javni natečaj. V serijskem filmu Hišnik Maribora pa bo poudarek na humorju in satiri.
V	Maribor prihajajo eminentni svetovljani in oblikovalci sodobnega javnega mnenja, kot so Thomas Hylland Briksen iz univerze v Oslu, ki raziskuje vprašanja istovetnosti, nacionalizma in globalizacije.
V	dvoru Vetrinje bo potekal kolokvij Deleus in umetnost, na katerem bo-
♦
do francoski in slovenski strokovnjaki preučili prispevke Deleusa v kinematografiji, glasbi, slikarstvu in književnosti. Jan Fabre se bo predstavil kot sodoben inovativen umetnik, kot stvaritelj plesnega sola in s kataloško razstavo.
Preprosto se ne da predstaviti vsega, kar se dogaja v Mariboru. Cel teden bo posvečen knjigi in literarnim ustvarjalcem. V gledališčih ni videti konca inovacijam, kroni glasbenih prireditev bosta večer z Esmo Redžepovo in koncert Laibachov in še in še. Vsebinsko se bo EPK v Mariboru dotaknil vseh ljudi, vseh ulic, vseh zvrsti ustvarjenja. Partnersko mesto Novo mesto je v svoji ustvarjalnosti in inovativnosti ostalo daleč, daleč za Mariborom in spustilo iz rok še eno priložnost, da svetu predstavi svojo dediščino in ustvarjanje svojih meščanov.
JOŽA MIKLIČ
rzzrv
Poštnina plačana pri pošti