«3*%haja
trikratna iedsn: v torek, četrtek, soboto.
u e i three times 7lie* clajj, 7)f urjcU&jy 5cdurdai(.
___GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) s.____ / CHICAGO. ILL., ČETRTEK, n. TANUARTA
THURSD AY. JANUARY, u, 1*23.
LETO (VOL.) IX.
Francozi vkorakali
Nemčij
o.
VKORAKANJE SE TE PRIČELO PRI DUESSELDORFU v NEMŠKO INDUSTRIJSKO OKROŽTE. — VLAKOV VOJAŠTVA SE POMIČE PROTI MEŠTU ESSEN, OD KATEREGA PRVE STRAŽE SO KOMAT PAR MILT.
GOSPODARSKI PREGLED RAVNOKAR MINOLE-GA LETA.
Rerolin. 10. ian. — Glasom n- "veiših poročil iz Essena ie pričelo včcrai popoldne francosko voidštvo vpad a ti v Nemčijo. Prve čete so vkorakale v nemško ozemlje pri Duessel-dorfu. Moč francoskega vojaštva, ki ie vpadlo v Nemčijo se ceni okoli 4=1 tisoč mož. Francozi so se sinoči nahajali le ko-mai 7 milj od mesta Essena, katerega nameravajo zasesti, kot centralo nemške industrije v AVestfaliii. Dohod francoskega Vojaštva se pričakuje, v Essenu v par urah.
Essen, Nemčija 10. ian. — Mestna oblast v Essenu ie sinoči naročila vsem hotelirjem, da nai obveste svoje goste, o prihodu francoskega generalnega štaba. ki ima baie v kratkem dos-oeti v mesto. Naibrže bo potreba oddati vse javne prestorc na razpolago francoskemu ceneni nemil štabu, ki se bo naselil v mestu. Xa občinstvo se ie izdalo poseben apel. da nai se zadrži mirno brez vsakih izgredov.
Pariz, 10. ian. ( Francosko poročilo). — Prodiranje naših čet se nadaljuje. Kot predstraže prodirajo oklopni avtomobili. Za njimi se pomiče pehota in poljski topničarii. Nad pomika-iočo se vojsko v Nemčijo kro žiio zrakoplovi. Nemško prebivalstvo <e zadržuje mirno, kakor bi se ne godilo ničesar. Naše nredstrale so oddaljene ko-mai > mili od mesta F.sseu.
KRATKE NOVICE
materijala. kot ie ruda in premog. ki io zavezniki radi vzamejo na račun reparaciiske od škodnine. Dokler pa tega Nemčiia ne prične izpolnjevati, bodo ostale te obrneine nemško pokrajine zasedene in Francii-ia iih bo obdavčevala. si ji bo videlo primerno. Znabit:. da zna s silo pobrati nekatere vrednosti v materiialu. Kako bo zavladala v. okupiranem- ozemliu bo* v kratkem obelodanjeno, ko bo Francoska vlada predložila Uugoie, Nemški vladi, tu bodo Moiasnieni natančni pogOt!, ki bodo seveda istega značaja, kakor so dosedanje zahteve Francije. ki se glase, plačaj ali te pa bomo.
Tz Pariza prihaja tudi vest, era ;e včeraj ameriški poslanik Mv-roti T. Henrrick ist*"l v uradu francoskega ministr-*^oinca-re-a. ki ga pa baie iz gotovih vzrokov ni sprejel v avdijenco, ampak ga ie poslal na urad zu-nanie^a ministra, da ni i tam obrazloži vse težnje, ki iih želi obrazložiti njemu. Britanska in Nemška iavnost sluti, da ie a-meriški poslanik naibrže hotel ^otnlažiti Poincare-a. Slednji pa. da se temu izogne, ga je odslovil in poslal na zunanje ministrstvo.
Kakor se da razumeti Wasli-ingtonsko vlado, ii ne ugaja oreveč nastop Francije proti Nemčiii. Franciia to dobro slu-Takci ie torei končno Franci- f'- zato ie hitela na vse kriplje. in izvedla svoie žuganie- na- izvede svojo okupacijo prednicam Nemčiii. ki se vedno ku- n<> Pride zraven Amerika s svo-ia plačati povzročeno škodo, ki ii"1« predlogi. i«> ie povzročila s svojimi arma- Francoska vlada upa, da bc dami po ReltHii in Severni v kratkem Nemčiia pristala na Frnnciii. Franciia trdi. da ta b- zahteve Francije in da bo priče-ktipaciia nemškega indusfriinl- la s plačevaniem svoie ooškod-neua okrožja ie le začasna, dok- nine. Kakor hitro se to zgodi, ler se Nemčiia ne poda in ne bo Franciia odpoklicala svoie plača tiiih predpisanih odškod čete iz Nemčije, seveda slednja nin-! ih sv<>t. ki iih ima za po- :i bo morala dati zanesliiva jam-rax nati bodisi s oddaio raznega <tva za svoie dane obljube.
Tedensko glasilo trgovinskega departmenta "Commerce Reports" tako-le označuie na kVat-ko gospodarski pomen minolega leta:
Ob Novem letu je navada, da pregledamo gospodarski razvoi mitiolih dvanajstih mesecev in da iz tega stali Špa sklepamo, kai nam je pričakovati v prihodniih mesecih tekočega leta. Večina industrij se more z zadovolj-stvorri ozirati na napredek tekom minolega leta vzlic mnogim težkočam, katere so poskušale. Ob sklepu 1. 1 (»22. ni videti nikakih resnih zaprek, ki nai bi ovirale nadaljni napredek tekom zgodniega dela nqvega leta. Neuravnane razmere v inozemskih deželah, zlasti v Evropi. se vedno pritiskajo na našo trgovino in so brezdvomno v gotovi meri držale cene polie-delskih pridelkov izpod razmer-ia cen drugih pridelkov. Tekom ^zadnjih dveh mesecev pa so se te razmere v kolikor toliko zboli-šale.
Produkcija tovarniških pridelkov ie bila 1. u>22. skoraj za :;o odstotkov večja kot v 1. IQ2I.. in to glasom podatkov nabranih od trgovinskega departmenta. Predilnice so obratovale za 20 odstotkov več kot v 1. IQ2I.. industrija železa in iekla ie povečala svojo proizvodnjo od 60 do , Hene" kovine" v Nemčiji 70 odstotkov -preko one
—	Francoska konjenica ie baie pred durmi mesta Essen. Za nio koraka pehota in topništvo/ Pehota in konjenica bo vkorakala že cianes v mesto, dočim se bo topništvo nastanilo v okolici mesta.
—	Vse nemške rudarske druž be v Essen in celi Westfaliii so baje dale odpeljati vse zapiske, tikaioče se proizvajanja premoga. Tudi vse vojaško orožie so oblasti umaknile v notraniost Nemčije.
—	Nemški kancelar Cuno pravi. da nastop Francije bo spravil Nemce v slabo voljo, da ne bodo hoteli sodelovati ne z zavezniki in niti ne s svoio lastno vlado. Posledica vsega bo, ua bodo Francozi in zavezniki dobili mnogo mani. kakor so dobivali dosedai. ko ie narod sodeloval, tako iziavlja nemški kancelar.
—	Belgijsko-francoske čete štejejo nekako tisoč mož. ki bodo okupirale runsko okrožje in istega nadzirale pri proizvajali iu. katerega bodo zavezniki ie-mali na račun reparaeiie.
—	Angleži in Amerikanci se ne strinjajo s Francosko invazi j it>. Politični opazovalci priča-! kuiejo ostrega protesta od strani Anglije in Amerike.
—	V Berolinu ie bil ukraden ameriškemu konzulatu z okna bronasti napis. Tatie medenih kovin v Nemčiji so zadnie Čase zelo številni, ker ie v seda-nii dobi silno težko dobiti me-
REY A. SOJAR UMRL.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
KAJ JE Z LOZANSKO
KONFERENCO?
j da se jim vrne odstrani n< Vra?ino Mozul.
Iz Carigrada naznanjajo poučila. da ie Turčipa spravila v
--vzhodno Traciio. že nad 20 tisoč
Pariz, 10. ian. — Ker v evro- svojega voiaštva. dasi ie imela pejskih političnih kotlih vre vse <V volienie on zavezniške korni-navskriž. ie svet zadniih par dni siie na podlagi premirne konfe-obrnil sv^jo gllavno pozornosti renče v Mudaniji spraviti tja za na Pariz, kjer ste si bile v laseh zaščito javnega miru samo o-Francjia in Nemčiia radi repa- sem tisoč svoiih žandariev.
raciiske pogodbe. To ie bilo za par dni boli važno kot anglo-turški spor v Lausanni radi Mo-zula. Sedai pa. ko se ie glavni prizor v Parizu odigral svet zo-uet obrača svoje oči v Lausan-no na konferenco, kier ste se nred par dnevi Angliia in Tur-čiia diplomatično lasale.
Kolikor se da razvideti iz zadnjih poročil iz Lozanske konference. ste sedai Angliia in Turčiia zelo različnega mnenja. V prihodniih desetih dneh bo ali konferenca končana in pogodba med Anglijo in Turčiio podpisana ali pa se bo konferenca zakliučila brez vsakega natančnejšega rezultata, tako pre-rokuieio razni poročevalci iz Lozanske konference. Eni prerokujejo. da zna nastati med Angleži in Turki vojna takoj, kakor hitro se konferenca ne reši ueodno. Drugi zopet prero-kuieio. da bo Anglija izpraznila Carigrad in istega prepustila Turkom, zahtevala pa bo za sebe Mozul. ker tam ie za njo zlato jabolko bogato oljno polie.
Tudi Turki sami so zelo optimistični in upajo, da se bo vse srečno izteklo. So pa odločno
Tudi Grki baie dovažaio na meje svoia oiačenia in bati se ie resnih konfliktov kot razvidno iz razpoloženia in vojaškega gibanja obeh strank. .
-o-
DRUGA LEPA ČEDNOST PREMOGARSKIH MAG-NATOV.
Washington. D. C. — "resnik Rogers iz Mass. ie včeraj srdito napadel v zbornici oremogarske magnate in v svo iem govoru dokazal, da se kliub temu. da v Zeoinienih državah orimanikuie trdega premoga istega izvaža v Kanado in tam-kai orodaia ceneje, kakor doma na lastnih tleh. Seveda vse te zadeve spadajo v področje vlade in njena dolžnost ie. na bi na take stvari pazila. Če vlada ne bo ščitila publiko, kdo jo nai ootem ščiti izkoriščanja pred raznimi elementi? Politika bo--*išev sega s svojim vplivom v vse važneiše kroge. Odtod tudi zaspanost v merodainih krofih.
t^P ŠIRITE LIST EDINOST
preis-
niega leta. industriia drugih kovin razun železa z od ^o do o=; odsto.. petroie za 1 ^ odstot. koks za 40 odstot.. papir od 20 do ^o odstot.. kavčuk (rubber) za 40 odstot.. avtomobili za ^o odstot.. zidan ie zgradb za ^o odstot.. lesna industriia za odstot.. opekarne za ^o odstot.. cement za odstot.. usnje za 20 odstot.. sladkor za odstot. in mesarska industrija za približno odstotkov. dohodki iz poliedel-sstva s<> bili na sploh višii kot v 1. 102f. Mani pwodukciie. kar -e tiče važneiših industrij, ie bilo le v izkopavaniu premoga in to za 7 odstot. mani bituminaz-nega premoga in zn 47 odstot. mani antracita.
Zvišanje produkciie in znižali ie pri sel i e van ia sta imela za posledico, da so se delavske razmere spremenile v toliko, da smo od velikega prebitka delavcev koncem 1. 102 t. prišli do točke, kier se občuti pomanjkanje delavcev, dočim ie nezapos-lienost skorai prenehala.
Prometne razmere so se spremenile od ogromnega števila brezdelnih železniških vozov koncem 1. 1021. do znatnega po-manikanja istih : nakladanje se ie povišali za 11 odstot. napram V 1. TQ2I.
Cene so se za farmarje povišale skorai za T7 odstot.. cene na debelo so se povišale za 10 odstot. in one na drobno so se zmanjšale za odsot. Ta okol-ščina daje farmarju večjo kupno silo in zožuie razliko v ceni med trgovci na debelo in onimi na drobno.
Količina trgovine ie bila znatno večja v 1. IQ21. Predaie mailorder trgovin so se povišale za 6 odstot. in podružniške proda-ialne (chain stores) kažeio več-ii dobiček od n odstot. Bančne vloge in promet izkazujejo približno isto razmerje.
-o-
— V učelišču v Tannesville. Wis. je ravnateljstvo prepovedalo vsem dijakom in dijakinjam ples. Ravnateljstvo je namreč prišlo do prepričanja, da nles podere v mladini, če tudi je samo za zabavo, največ morale, katero mora učiteljstvo z velikim trudom vcepljati mladini v srce.
-o-
t^3 ŠIRITE LIST EDINOST
—	V Danville. -111. sta bila včeraj povožena od brzovlaka Chicago & St. Louis Airline železnice brat in sestra Thomas in Ana Bluhm. Nesreča se ie pripetila, ko sta na postaji stopila izza železniškega voza in v istem času ie po progi prihitel brzovlak.
—	V Coshocton. Ohio ie padel na mestu mrtev Burham E Carman, ko ie izvedel, da ie nie-gnv sin Frank (»kradel znano milionarko iz Buffalo. Mrs Schoellkopff v New Yorku zadnji teden. Mož ie trpel že dali časa na srčni bolezni.
—	Iz Seattle. Wash, poroča-io. da ie povoden i. ki ie nastala po strašanskem nalivu povzro čila na mil i ione škode po državi Washington. Več mest v Lewis in Morton Countv-u je razdejanih.
—	Iz Washingtona se čuie (ia misli predsednik Harding 1-m em »vat i govern eria T os. M. Dixona iz Montane za naslednika taipika notraniih zadev, ki Je baie ponudil svoio resignaci-io.
—	V Denver in. Colo, ie div-;ala predsinočnim strašna bur-»a, kakoršne še ne oomniio ta-mošnii liudie. Lokalni vremenski opazovalci pravijo, da ie dr-vila do 7^ mili na uro. Več brzojavnih zvez ie poškodovanih od te nenavadno močne burie.
—	V Versailles. Tnd. se ;e ponesrečil s svoiim avtomobi Tom Willard Richards. Ko ie obračal na nekem ovinku se mu ie auto prebrnil na polzkem konkretnem potu. Richards ie nadel pri tem tako nesrečno pod auto. da ie zadobil smrtno nevarne rane na glavi.
—	V Marshfield ie umrl Rev. Fr. H. T. Stahling. O. F. M. župnik tamošnie cerkve Presv. Srca. Celo mesto žaluje za bla-Tim gospodom, ki ie bil vzoren duhovnik ivT stoprocentii' državi ian. tako trdi tamošnii list.
—	V Aberdeen. S. Dak. so se meščani odločili zgraditi novo noštno poslopje, ki bo stalo občino približno $^00.000.00.
—	V Pointiac. Mich, ie bilo včerai 8 delavcev smrtno nevarno ranjenih, ko se ie pripetila eksplosiia v delavnici od Mi-chiean Drop Forge Co. Materialna škoda povzročena od eks-nJoziie se pa ceni nad T^o tisoč dolarjev.
Rev. A. Moder, župnik iz Bridgeville. Pa. nam" ie brzoiav-no sporočil v pondeliek večer, da ie ob 4. uri popoldne umrl v Pittsburgh Rev. Anton Sojar. začasni župnik slovenske cerkve Matere Božje v Pittsburgh. Baie ie zbolel pretekli teden in v sohoto so era odpeljali v bolnišnico. kjer ie umrl.
Podrobnosti niegove smrti nam še niso znane.
Takoj se ie oglasil ob a. uri zvečer veliki zvon slovenske cerkve Sv. Štefana, katero ie sezidal in naznanil naselbini to žalostno vest. Vse ie nanadna smrt bivšega župnika pretresla Telesni ostanki / pokojnega Rev. A. Sojaria bodo. kakor ču-iemo prepeliani v Toliet. kier bo položen k večnemu počitku v naselbini, kier ie pel v Božjo čast svojo novo mašo leta IQ04 Naš č. g. župnik poizkuša in se trudi, da bi se telesni ostanki pokojnega bivšega chicaške-ga župnika Rev. Soiaria pripeljali za en dan v Chicaio v cerkev sv. Štefana, katero ie on sezidal. Več. ko dobimo nid-iiine podrobnosti.*
PAPEŽ PODARIL MILITON LIR ZA NEMŠKE REVEŽE.
Rim. 10. ian. — Včerai je sveti Oče Pij XI. nakazal t milijon laških lir nemškim katoliškim škofom, da iste razdele med nemške reveže. S tem ie sv. Oče pokazal značai usmiljenega Sa-mariiana, ki ne pozna sovraštva, ampak mu ie vsak enak. vsak brat z neumriočo dušo.
To ie vzorec, po katerem edino bi se dalo doseči svetovni trajni sporazum. Usmiljenja ;n medsebojne ljubezni manjka da T>šniemu svetu. Ko bi prepirljivi evropejski narodi lastovali ta zaklad v svojih srcih, bi prav ^abko in brez težav dospe" k zaželienemu ciliu do trainega m i ru.
Velika eksplozija v Mariboru.
Dne S. decembra ob pol osmih ie nastala v Slovenski ulici v Mariboru velika eksplozija. V hiši štev. 18 stanuje puškar Cu-tič. ki ie imel na dvorišču delavnico in skladišče, v katerem je bilo obilo smodnika, vtihotaplje-nega iz Nemške Avstriie. Še preišnio noč ie Tutič prejel več-io pošiliatev vtihotaplienega smodnika iz Woellersdorfa. katerega ie shranil v delavnici. Drugo iutro ie Čutič naibrže poskušal ta smodnik in pri tem ie nastala eksplozija. Puškarja Ču-tiča so težko ranienega izkopali izpod razvalin. V sosednjem stanovanju na so našli mrtvo žena delavca .^krbinca in njeno 1 r-mesečno dete. Drueih človeških žrtev ni bilo. Vojaki so izkopali izpod razvalin 27 zavoiev vojaškega brez dim nega smodnika-
Smrtna kosa. Umrl ie v Slivnici pri Mariboru 80-letni Peter Lešnik, po domaČe Gril. bivšf župan v Orehovi vasi, mnogoletni občinski svetovalec in načelnik krajnega šolskega in cerkvenega odbora. N. v m. p.!
Inozemska moka v Belgradu.
Belerraiska mestna občina ie dobila iz inozemstva 4^0 vagonov moke. ki io namerava vreči na trj»\ čim bodo domači veletr-govci skušali dvigniti cene.
Udiranje zemlje. Iz Modene poročajo^ da se pri Pavullu udira zemlja v obsegu 8 km. Več vasi je v nevarnosti. Dosedai se ie z vsem premičnim imetjem izselilo že 600 prebivalcev. Oblasti so odposlale na pomoč vojake in orožnike.
Prošnja. Naprošaio se vse one osebe, ki so se vozile z osebnim prometnim avtomobilom dne i«;, novembra ob pol treh popoldne iz Liuhliane do Trojan, zlasti o-ne. ki so opazovale rn kritizirale ravnanje voznikov, da nazna' niio svoj naslov pisarni odvetnika dr. Turo Adlešiča. Ljubljana. Sodna ulica 1da se pomore <".o pravice osebi, ki ie bila v avtomobilu v bližini Trojan težko poškodovana.
Napad na učitelja. Ko ie šel
učiteli v Sv. Križu. Tožef Terele ponoči iz Moravč k Sv. Križu domov .sta v Gabrovki napadla dva moža s kolmi: Terele ie padel, ker somu udarci pretresli možgane. Orožniki so zaprli dva fanta, katera sta osumljena., da sta pretepla učitelia.
Potres v Zagrebu. Dne 8. m.
111. o polnoči so bili v.Zagrebu trije potresni sunki, ki pa niso bili zelo močni in so povzročili več strahu nego škode.
©@®®®®®©@@®@©@<
DENARNE POŠILJATVE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
500 — kron ---- $ 1.70	50 — lir ............$ 3.15
1,000 — kron .... $ 3.15 100 — lir ............$ 5.75
5,000 — kron ----$15.00 500 — lir ............$27.50
10,000 — kron____$29.50 1000 — lir ............$55-00
Vse posiljatve	naslovite na:
BANČNI	ODDELEK	"EDINOSTI**
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
'EDINOST"
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. #	PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 wcst 22nd Street,	CHICAGO, ILL. ______Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto........................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3 SQi
Za Chicago, Kanado in Evfropo za pol leta ..	$175
»UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 __Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez ___podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1879.
Hlače se jim ,tresejo.
Zadnjo nedeljo je prinesla v javnost chicaška Tribuna uredniški članek pod naslovom: "RUSIJA IN EVROPA!" Takoj v začetnem stavku izjavlja pisec dotičnega članka, da je danes za zaveznike najkočljivejše in tudi najusodepolnejše to dejstvo, da PRIHAJA RUSKI MEDVED. TA SLOVANSKI VELIKAN k sebi, da se probuja. Člankar pravi, da Rusijo in mnenje splošnega Ruskega naroda ne zastopa Lenin njen slučajni današnji diktator, kakor ga to tudi ni zastopal ruski car Romanoff. Leninove doktrine in teorije so importirane, so mešanica Karla Mar-4v>a, znanega nemškega socialističnega teorista. Njegove ideje se niso rodile v slovanskih možganih, ampak so tuje blago, ki je importirano iz tujine. Prav tako so bile vse ruske uradne šege pred vojno in cela stoletja nazaj pod carskim režimom importirane iz tujine iz zapada.-Ravno raditega jih ruski narod tudi ni hotel priznati kot za svoje lastne. Ruska uradna mesta so bila vsa okužena z nemško, skandinavsko in v veliki meri tudi s francosko disciplino. To pa zato, ker je bila carska družina vedno mešana, da je bilo v njej vedno več tuje krvij kakor ruske. Da ruski narod ni tega odobraval, kar so mu njegovi vladarji im-portirali iz tujine, pričajo številne vstaje in vedno nasprotovanje priprostega naroda režimom, ki so mu vladali s silo.
Člankar slika Ruski narod kot narod z azijatsko dušo, kar je pa krivica za Slovanstvo. Da, krivica je prav tako, kakor bi rekli Amerikancem, da so vsi do zadnjega sami Indijanci. Nevem. kako bi bili Amerikanci zadovoljni, ko bi jih kdo naslikal z indijansko dušo. Priznam rad* da je Ruska država z Sibirijo in vsemi svojimi pokrajinami ena velika in težko doumljiva sfinga, vendar glava Rusije v bistvu je ruska — torej Slovanska! Njene manjše kolonije v Sibiriji in Aziji ne tvorijo torej glavnega ruskega telesa, še najmanj pa Tartari in druga mongolska plemena, ne njegove duše, ki so med njimi naseljena. Prav tako ne mešnna meksikanska rasa v južnem Texasu. ali v Novi Meksiki. par meksikancev tam ne tvori glavnega telesa in duše ameri-kanskega naroda.
Če znabiti zapad sodi Rusijo in jo prišteva k nazadnjaški Aziji vsled njene civilizacije, se pa tudi globoko moti. Kdor tako sodi, .ta je še prav malo poučen o Rusiji in njenih velikih znamenitih literarnih znanstvenikih, ki so svoje čase zavzemali zelo odlično mesto na kulturnem polju v Evropi.
Velika večina ruskega naro'da, razven malih izjem, je evro-pejsk.i — Slovanska, ki nima res azijatske duše in nima na sebi niti najmanjšega značaja azijatske duše.
Sicer pa je vse to trobentanje prav tako, kakor je bilo italijansko trobentanje o jugoslovanih J. 1919., ko je italijanski zgodovinar kapitan Ferrerro na sličen način opisoval Jugoslovansko pleme. Za vse so nas imeli tudi drugi italijanski zgodovinarji, celo za same Mongole in bogsigavedi za kaj še vse. samo za kulturni narod ne. Da, Jugoslovani smo bili tedaj vse, samo ta pravi ljudje ne! Danes, ko se gre za težnje Rusije radi Darda-nel. so Rusi kot Slovani isto, kmalu jih bo svet menda proglasil za kanibale. In odkod vsa krivična sodba o nas Slovanih? To raz-jasnuje najbolj značilno člankar v Tribuni, ko pravi: "da je danes 7.a zaveznike naikočljiveiše in najusodepolnejše to dejstvo, da PRIHAJA RUSKI MEDVED. TA SLOVANSKI VELIKAN k sebi. da se probuja!"
Torej strah jih je. kakor pravi Father Trunk pred "zelenimi Slovani!" Preveč jih je! Boje se jih! Tako se jih boje, da celo člankar v Tribuni pravi, da zna priti čas. ko se bo ameriški vojak fred z angl ežom, fracozom in čujte celo z nemcem boril , proti tej "zeleni sili Slovanstva" proti Azijatski povodnji (pod tem izrazom misli namreč na Rusko povoden j), da jo bo zajezil in potisnil nazaj.	^
Eno upanje pri vsem tem pa ima lahko Rusija, pa naj jo prezira ves zapad in to upanje je, da igia ona v rokah žitnico, kruh in sploh vse kar potrebuje v domači hiši, dočim ima zapad le kamenita polja, ki mu ne rode žita, kolikor ga potrebuje in kolikor bi p rad. Od tod izvira vsa "fovšarija" do Slovanske Rusije, ki ji ne morejo do živega ne z blokadami in ne z nobenimi sredstvi. Sedaj ji mej svetom mažejo njeno ime, da bi jo ves civilizirani svet začrtil, Icot državo azijatskih divjakov itd. Pa tudi to ne bo držalo. Laž proti resnici ne učinkuje dolgo. Pa tudi tukaj ne bo!
Naj ves svet protestira proti nam Slovanom zato, ker nas je veliko, mi ne damo na to nič. Slovan gre svojo pot, on se streznjuje, dvig* svojo glavo iz spanja. Te dni je že prišel na Lozansko konferenco in tam krepko tolče po zeleni konferenčni mizi, zahtevajoč za se svojih pravic od kramarskih zaveznikov, kateri bi ga radi pili na račun Slovanov. Počakajmo še par let!
da se ta velikan popolnoma iztrezne, da se enkrat otrese še notranjih pijavk boljševizma — tedaj pa bo nastopila Slovanska doba in ta doba ni več daleč, dajsiravno jo zapadni zavezniki ne pričakujejo s prevelikem veseljem !
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t
^f. ___ _
I	*	%
Cleveland — Collinwood. O.
— Po dolgem času se zopet enkrat oglasim, dasiravno sem e-den bolj pri zaspanih. Nai bo kakor hoče. časi se izpreminja-io. pride spomlad, poletje, jesen in za njo zima. Tako se ie tudi v naši fari zadnie čase precei izpremenilo. In sicer kakor ie znaho. da so nas zapustili bivši č. g. župnik Rev. T. Škur in mesta niih so dospeli k nam na našo župnijo Rev. Vitus Hribar bivši irski župnik v Barbertonu. Ohio:
V naši župniji vlada sedaj novo živlienje. vse se ie pričelo na novo in kot kaže bomo na tei poti gotovo dosegli mnogo lepih vspehov, ako bomo šli lepo skupno in složno na to skupno delo. Naša dolžnost ie. da se oklenemo okoli naše cerkve in pomagamo vsak po svoji moči. da io^ spravimo v vseh ozirih na višek vspehov in popolnosti.
Na zadnji seii ie sklenilo društvo Katoliških Borštnariev št. 1640. da se naredi veliko kam nanio za pridobivanje novih članov. Vsak kandidat ima sedaj prosto preiskavo od zdravnika, kar ie velike vrednosti za člane, ki mislijo pristopiti k našemu društvu. Zato bratje tega društ. vsi na agitacijo. da bomo naše društvo -dvignili kviško v številu članstva. Društvo je na iz-borni finančni podlagi in ga je za priporočiti vsakemu katoličanu. Torej kviško bratje in vsi na delo!
\ eselie in živahnost nai zavlada me dnami!
Pozdrav vsem naročnikom ir« drusrim
T. M.
-o-
Waukegan. 111. — Srečno sem dospel v sosedno naselbino Waukegan in sem se zopet, kakor ponavadi ustavil pri našem marliivem zastopniku * Mr. T. Drashlerju. Kmalu zatem sem se podal na agitacijo. s katero sem zopet dosegel velike nepričakovane vspehe. Zahvaliti se imam v prvi vrsti našemu zastopniku Mr. Drashlerju. ki mi ie dal za pomoč svojega sina. da me ie vodil po hišah, da sem tako lažje prišel do večjega števila novih naročnikov.
List Edinost je precei pridobila v waukeganski naselbini Prav pridno so se na novo naročali. ker vse želi dobiti čim-preie katoliški dnevnik.
Zglasil sem se tudi pri tukaj-šnemu č. sr. župniku Rev. F. Až-betu, ki so me jako lepo spre-ieli in postregli. zakar iim izrekam nailepšo zahvalo. Zatem sem dolžan prisrčne zahvale za gostoljubno postrežbo, ki sem jo bil deležen pri našemu tamoš-niemu zastopniku Mr. T. "Drashlerju. Hvala za vse in Bog: plačaj ! Mr Mathu Ogrin pa se zahvaljujem za prenočišče prav lepo. ki mi ga je dal brezplačno tekom mojega bivania v Wau-keganu. Vsem poplačaj* vsemogočni Bogr. kar ste storili te dni za katoliški tisk!
Pripomniti še moram, da so letos tudi tu v Waukegranu zelo zadovoljni in kar presenečeni z našimi letošnjimi stenskimi koledarji. Vse jih občuduje.
Pozdravljam vse waukegan-ske rojake, želeč jim srečno in veselo Novo leto IQ23.
Leo Mladich, pot. zastopnik. -o—:—
Kenosha, Wis. — Zapustivši v nedeljo dne 7. januarja prijazno waukegansko naselbino sem se podal v tamošnio bližnio slovensko naselbino Kenosho. Wis. Po navodilu Mr. Drashlerja sem dospel srečno do prijazne družine Mr. Ermenca. kier sem prav prijazno bil spreiet in sem pri njih tudi našel izvrstne priiate-lie katoliškega tiska. Mr. Er-menc mi ie pomagal jako vneto in dasi je bil to prvi pot. ki ie dospel tia zastopnik naših listov. ie bil vspeh iako povolien za začetek. Pridobili smo listu za to naselbino precei novih naročnikov. zakar sem seveda dolžan zahvale v prvi vrsti Mr. Er-mencu. katerega zasluga ie. da sem dosegel v tei naselbini ta vspeh.
Mesto Kenosha ie iako priiaz-
1 _
Narodnjaštvo in narodnost.
T. M. Trunk:
(Dalje).
no mesto in ima jako zdravo podnebje. Slovenski roiaki so tu iako gostoljubni. kakor ie to že povsod slovenska navada. Vsem. ki so mi pri moji agitaciji pomagali bodisi že na ta ali drugi način se najlepše zahvaljujem in vse prav hvaležno pozdravljam in voščim vsem srečno in veselo Novo leto IQ23.
Leo Mladich. pot. zastopnik.
1-o-
So. Chicago. 111. — Še ni dolgo od tega. ko se ie neki I. H. Š izrazil, da so v So. Chicago videti kisli obrazi. Prijatelj, mu pravim, ie že prav, le počasi govori. Pridi, poglej, in se boš prepričal. da so tukai Slovenci vesele narave. To tudi pričajo pogoste zabavne prireditve.
Dne ^o. decembra minulega leta ie priredil Carniola Club svoj običajni letni zabavni večer.
Takoj drugi dan na Silvestrov večer so napravili vitezi sv. Florijana svojo veselico, ki ie bila dobro obiskana.
Sedaj slišimo, da se pripravlja društvo Marija Čistega Spočetja za svojo veselico, ki se bo vršila v soboto teden t. i. 20. januar ia.
Cujemo. da se namerava tudi cerkveni pevski zbor meseca februarja oglasiti in prirediti vesel večer župlianom.
Torai dosti_ prilike za radost 111 veselje tudi pri nas. Mi ne maramo v svoji sredi, dragi tovariš. kislih obrazov. Mi smo radi židane volje zato tudi radi prireiamo veselice in se jih rad« udeležujemo.
Bravec teh vrstic ob išči našo slovensko naselbino ob priliki kake veselice pa te bo minula slaba volja in bo zginil kisel obraz.
Kaj? Te li res? Kot doma v rodni vasi. Na predvečer in na dan sv. treh Kraljev so se bili 00 naselbini oglasili koledniki. Najboljši pevci so-se zbrali, domenili in so v raznih hišah za-r>eli niim možno, lepo ubrano koledne pesmice. Bili smo presenečeni in radostno* razpoloženi.
Hudo ie obolel Andrej Šve eel i in so ga odpeljali v bolnišnico. kier se bo moral podvreči operaciji po izjavi zdravnikovi
X.
La Salle. 111. — Le malo kdaj se kdo oglasi iz naše naselbine. Zato se moram zopet iaz. da ne bo javnost mislila, da smo že vsi pomrli.
Božične praznike smo obhaja-1i iako zadovoljno. Imeli smo spet polnočnico. pri kateri ie bila cerkev polno nabita. Ljudje so prihiteli iz vseh bližnjih krajev kot iz Oglesbv-a. Utice in celo iz Depue počastit Božie dete v slovensko cerkev sv. Roka v La Salle.
Polnočna maša se ie vršila z vso svečanostjo. Zlasti nekai pomenljivega ie bila polnočna pridiga, v kateri jp slikal naš č g. župnik Father Šaloven rojstvo Gospodovo, v vznešenih in lepih besedah. Božična kolekta ie znašala	kar ie za našo
naselbino izredno dobra. Vsem blasrim darovalcem, ki so se spomnili na svojo cerkev o rojstvu Gospodovem s svojimi darovi nai Bog obilno popTača!
— Zadnjo nedelj o 7. lanuarja ie bila v naši cerkvi sv. Roka prva slovenska poroka v tem letu	Poročila sta se Mr Franc Frank iz Oglesbv, 111 in Miss Sofia Peršuh tudi iz Oglesbv-a. Ženin ie doma iz Borovelj na Koroškem, žal sedaj v Nemški Avstriji. Nevesta pa ie doma iz Štajerskega blizu nemškega Gradca, ki ie prišla še le pred dobrim mesecem iz stare domovine. Poroka se ie vršila ob t uri popoldne. Poročne obrede je izvršil naš domači č. g. župnik Father Šaloven. Poročencema želimo mnogo sreče in blagoslova v zakonskem stanu!
Poročevalec.
Slep moister pa ~Uih učenec e idealna kombinacija.
Možu ie resnica., kar on ve: ženski pa kar veriame.
Ampak še nismo na koncu glede gospodarskih razmer. Ako se je narodna smetana stekla v žepe nemškega veleposestva ve-leindustrije. veletrgovine, je pomenjalo to, da se v enaki meri oslabuje moč domačega naroda, da se mu z gospodarsko odvisnostjo spodkopava tudi politična moč. Omenim samo, da je 95 odstotkov slovenskega prebivalstva na Kranjskem imelo nekoč — nemški deželni zbor. Razmere so se sčasoma zboljšale, a kljub temu je imelo nekaj sto nemških veleposestnikov še do najnovejšega ro poslancev. Odpadlo je pri vsem posebno pri veleobr-ti, nekaj tudi na domače delavstvo, okoliške kmete itd., a to so bile zopet le drobtine ob bogato obloženi mizi. In te drobtine! Kako so jih delili? Ali niso z drobtinami vred dajali delavstvu tudi strup narodne mržnje, ali ga niso odtrgovali od doma najmanj z jmhlo mednarodnostjo, ali ga niso, kakor posebno na Koroškem in štajerskem, zapeljevali naravnost na pot narodnega odpadništva, ali niso z gospodarsko močjo delali tudi jani-čarje, hujše od turških? Poglejte slovensko delavstvo na Štajerskem. Ali ni bilo skozi in skozi nemškutarsko, narodu odtujeno, narodu sovražno? Ob plebiscitu 1. 1920. na Koroškem je delavstvo glasovalo kot en mož protinarodno, pomagalo odtrgati zibelj slovenstva od matere. Slovanski socialdemokrati so se prizadevali, da bi delavstvo pridobili za dom, ki jih je rodil, a uspeh je bil skoroda — ničla. Tudi na Kranjskem ni bilo dosti boljše, dasi še ne tako hudo, postajalo je dnevno hujše. Zopet sem na Jesenicah nekoč videl in slišal, kako je prar ogromna množica tovarniškega in železniška delavstva morda pela — marzejezo, rdečo himno? Ne, pela, prav za prav rjula je . . . "und es ertirt mit hellen klaengen das deutshe Lied" . . . poleg grozno hajlala. toraj uganjala ne mednarodni, temveč najpristnejši nemški ra-dikalizetn. Ampak stavim, da med stotinami ni bilo niti enega pravega Nemca, morda nekaj "slovenskih Korošcev, drugi pa vsi pristni Krainer.
Se davno pred vojno sem bil nekoč v Ljubljani, V Graznaii nekje so obhajali neko nemško slavnost. Vlak proti Mariboru je bil nabit "nemških" turnarjev. Morda so bili Kočevarji. Ne vem. A kako so se ti petelini v Ljubljani obnašali! Dosti. Celje. Maribor ... so videli še druge prizore. Ali je bil slovenski narod se na svojih tleh? Kako se je slovenskemu delavcu gmotno gabil). si moramo misliti. Uradnik in preddelavec je bil Nemec, vsa boljša mesta so dobili le najhujši odpadniki. Slovenec, ki ie ostal zvest narodu in veri. se ie moral zadovoljiti z najnižjim delom, ako ga je sploh dobil — suženj je bil ne samo kapitala.
temveč tudi osornega "Herrenvolka." Pa ie bilo dobro v stari
Avstriji!!
Je zdaj boljše? Vse pravi, da slabše. Res? Ali imate res samo trebuh? Kje ie srce, kje je glava? Slabše? Res je kapitalizem ostal tudi še v Jugoslaviji, kakor so ga upeljali celo rdeči pesniki zopet v Rusiji. Nisem prijatelj kapitalizma, a vem tudi. da ^ez^jega ne gre. in je treba pametnih naporov, da se omeji izkoriščanje delavstvu po kapitalistični moči. V tem oziru je kapital enak. naj je v nemških ali slovenskih rokah in najhujši, kadar je v židovskih.
Pa nemški kapitalizem v stari Avstriji ni samo tlačil slovenskega delavstva gmotno, zastrupljeval ga je. kakor sem dokazal, tudi narodno, odtujeval domu. narodno ubijal. Tlačil ga bo tudi še v Jugoslaviji, enako "mednarodniziral," razredoval, rdečih. komuniziraJ. toraj narodu zelo škodil, a grdih nemških r enega to v^ neumnih in poneumnjenih hajlovcev, besnih janičarjev ne bo' ustvarjal več. To pa meni zadostuje za enkrat, da ne pravim prokl . . . Jugoslavija, temveč vzkliknem: Živelo narodno odrešenje po Jugoslaviji!
Ozreti se moramo tudi na slovenskega kmeta. Kmet je bil od nekdaj naš ponos, močan, a tudi skoraj edini vir naše narodne moč,. Kmet nas je držal in bi bil nas še držal. Pa kako dolgo?
\ eleposest ie bila tuja. veleobrt tuja, uradništvo večinoma
tuje. veletrgovina tuja. delavstvo najmanj odtujeno. Ostal nam
je toraj Ie še kmet. Res ostal in bi ostal? Dvomim. Poglejmo malo razmere.
Mesta imajo na kinetsko prebivalstvo velik vpliv. V če-gavih rokah so bila mesta morda razen na Kranjskem? Če~av je bil Maribor. Celovec, Celje, Trst in nešteti mali kraji z zagrizenim nemškim uradništvom ? Ali ste že pozabili na nemške 'sprachinseln"? Nemci še ne in jih še vindicirajo zase \li ie kmet vplival na mesta? Vsakdo mora pripoznati. da je bilo narobe. Kako so mesta vplivala?
Prvič je šlo.največ dobička kmetskih žuljev v mestne žepe, toraj v tuje. nemške. Kmetu in narodu je ostal znoj. Ampak mestjan. prekupec, trgovec se ni zadovoljil samo s kmetskim do-bickom. Skušal je vplivati tudi na dušo, zavladati nad kmetom tudi politično. Kakšne so bile občine blizu mest? Kje je vladalo nemškutarstvo tudi med kmeti? Zopet so bili obmejni kraji hudo zadeti. Kdo se ne spominja "giitne krote." ki je širila strašno nemskutarsko kugo ne samo med viničarji, sužnji nemških vinskih veletrgovcev. temveč tudi med zapitimi kmeti na Koroškem?' Strašnih naporov je bilo treba, da se je kmet ohranil še zdrav, a bolezen političnega in narodnega okuževanja med kmeti se je čim 'bolj širila, ni pojemala. Boljše razmere so bile na Kranjskem in Goriškem.
Kakor mesta, je vplivala tudi veleposest. Ali niso bili ora-oovi in plememtaši postavljeni zato, da nad kmetom gospodarijo Kmet je sicer po tisočletnem tlačanstvu nemški gospodi postal svoboden a kjer je bil blizu veleposestva, je ostal stari tla-can. ako se ni hotel gospodi udinjati narodno in politično Prej valpetizdaj razni "ferboltarji" So vihteli bič nad kmetom, ako se m hotel ukloniti njih nemškim težnjam. Kje so kmetje prodajali grudo svojih očetov? že pred 30 leti je grof Thurn v železni Kapi, samo. pokupil 75 kmetov, uničil toraj toliko slovenskih družin in pomnožil nemško posest. Še nekaj desetletij in od slovenskega kmetskega ljudstva bi bilo ostalo le še nekaj gorskih
(Dalje sledi.)
"EDINOST"
Kukr se mien zdi. de mi oni nič kei ne trustaio, de b mier. kak pažišn dal v nehnem ofis. Oni misleio kar še zmirei. de sem jest taku mal bel trčen, al kukr sma dama dial, mal udarjen in de neiman dost v srlav.
razen mal slame. Vejo. pa se oni strašansk motie. Tez sem biu že dostkrat na bužii pot v Tuncah per svet An, k pravie. da se tam dabi um in ta prava pamet, če se tie na bužie pot gre. Tam za ltari em ie taku ozku. če se o-krog gre, pa če bi bla tam pamet. bi se ne mogla argač. kukr de b se srečala. Zatu iest veim, de sem kunšten in brihten kukr marde naben drug. Veio.. pol sem pa iest že tud vse hantver-he paskusu. Veio. iest sem glih taku kukr tist mežnar vad sveti ga Lunderberga. kukr poie tista oe i sem:
Per svetne Lunderbergu
za mežnaria sem biu!
Oh, tam sem se pa tudi
več hantverhov učiu:
Sem biu žnidar. sem biu tkavc.
sem hlače šivov.
platnu tkov.
Oh. takrat ie reis luštno blo,-sei zdei nei več taku.
Zato če me vzamejo v svoje buharukarijo jim bom lahko pomagal. kar bojo le tli. Veio. iest znam prov za prov lepu pisat, znam tud peisemce skladat. Veio. k sem biu un leit suie srce zgubu inu suje oči na rank Liz-ki. sem ie vsak tejden ana pei-semca skampaniru in sem io po-slou. Samu to je biu hedu. k se
Lizka nei prov neč zastapila na peisemce in ieh nei prov neč štemala. še men pa obraitala. Pol znam iest tud mašine vrtet. ktera čio. Pa še dost druz-ga znam. Sei veio. de ie Va-merik taku. de ie kdu dama biu šuštar. tla Vamerik pa kreh peče. al dama ie cujne paliru. tla lela pa cajtenge piše, kukr moj brat v Nai Tork. Vidio. on je dama cujne pa kasti pabiru, pa zaine šivanke daiav. Tlalele v Vamerik pa taku strašansk lepu vatrobe veže. da ga vsa Va-merika občuduje. Če ie mui brat taku kunšten in brihten. misleio. da jest neisem? Sei sma vsi, kar nas ie tazgagasteh vsi tak brihtne. de ie le kei. Zatu če me dajo marde v uredništvu. iem bom taku kunštne ar-tikelce pisu. de boia vsi kranic pa Vamerik stermel. pa se boia za nehne caitenge tepli, kukr doma za frišne žemlie. Le probajo nai! Le nei nekar ne cviblaja nad mana. de bi iest reis vsega tega ne znov. Veio neisem res taku neumen, kukr marde zgledam. Veio, na tu ne smejo prov neč iet. kaku kdo zgleda. Veio mui prjatu Zajček s tavel-kme ušesi taku neumnu zgleda, kai ne. sei ga paznajo. ki tistega polentarca piše Reis taku per-smoien zgleda, da bi človek mis-(lu. de ne zna do pet štet. Pa al
kei bereio. kako srašansk učen oise in kaku strašansk kunštne artikle ven daie. de se mu ves svett čudi. Sicer pa nei kar sebe pagledaio. Sei oni Da glih taku. Taku oni strašansk kunšt-m zgledajo. pa mislijo, da sa rejs taku kunštni ? No, pa ne smeim ieh razzalt. Samu tu sem tu po-veidat. da nei nekar ne gledajo na na-sa žunajšna. Le na tu ie treiba gledat, kai ie notri. Un dan sem imu tak permer. k sem per suimu prjatle. k me je pa-vabu na par pažirku ta grenkga. K me ga ie pernesu. ie imu taka farbca. de sem diau. tu pa že nei za pit. Sem pa paskusu, ie biu pa taku dober, de sem ga
kar dobiu mal pad kapa, de sem ga kumei damov nesu. taku sa se nage šebiL Zato ieh še enkrat prov leipu prosem nai me vzame i o v sui ofise. de iem bom pamagu per nehnem dejli, jih ne bo nekol grimal.
Pavle Zgaga.
Ničesar ženski bplj ne vstreže-kakor če nien/soprog obrne svoio pozornost na njo kadar so njene prijateljice okli nje.
Vsi 1 i ud je so roieni za svobodo in enakopravnost. Za tem pa imaio vsi počitnice dokler ne pride, bela smrt.
-V;
f • •:

t«?
Januarska
RAZPRODAJ/H
CENJENEMU SLOVENSKEMU občinstvu v Chicago in okolici naznanjam, da sem te dni otvoril veliko JANUARSKO RAZPRODAJO na kateri bom razprodal vso svojo letno zalogo najboljših vsakovrstnih čreveij, za može, žene, dekleta in fante, kakor tudi za otroke po nenavadno znižani ceni.
SEDAJ JE URA, DA PRIDETE PO OBUVALO IN SI GA NABAVITE SKORO ZA POLOVIČNO CENO!
NE PREZRITE TE PRILIKE!
NE POZABITE TEGA ČASA!
Tu navedemo samo nekoliko cen:
Rit" ar i
Moške rnoene praznične črev-Ije ki so veljale do sedaj $7-50.
SEDAJ SAMO:
$5.
85
Druge vrste moške črevlje različne velikosti in mode, ki so veljale dosedaj $6.00.
SEDAJ SAMO:
$4
95
Izborne črevlje vsakovrstnega tipa iiT mode, ki so veljale
$4.50.
STANEJO SEDAJ:
$3.
35
Ženske močne in trpežne črevlje, raznih vrst in mode. ki so veljale $5.00.
SEDAJ SAMO:
$3.
35
Fine črevlje za mlajše dekleta, ki so veljale $3.00.
SEDAJ SAMO:
$1.
95
Čcevlje za šolarje in manjše otroke, ki so stale prej $2.50.
SEDAJ SAMO:
$1.
45
Slipper je vsake vrste in tipa prodajam tekom te razprodaje skoro za polovično ceno, kakor smo jih prej.
Otroške črevlie velikost od ^ in pol do 8, ki so stale prei od do $i.«;o iih prodaiam sedai po: qsc.
ZAPOMNITE SI TO LE: DA VI POTREBUJETE OBUVAItA JAZ PA DENAR. IN TUDI TO, DA TA RAZPRODAJA, KI VAM NUDI TAKE IZVANREDNE UGODNOSTI ZA NABAVO OBUVALA BO TRAJALA SAMO PARTEDNOV. PRIDITE TAKOJ, DA BOSTE DOBILI PO VOLJNO OBUVALO! VSAKO OBUVALO, KI GA PRODAM GARANTIRAM!
JOSEPH PERKO
TRGOVEC S ČREVLJI 2101 West 22nd Street,
Chicago, 111.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjam tužno in žalostno vest, da mi je nemila smrt pobrala mojo ljubljeno soprogo in mater.
TEREZIJO CIMPERMAN roj. KASTELIC
v najlepši dobi življenja 27. let starosti. Zapustila je nas previ-dena s sv. zakramenti po kratki a mučni bolezni.
Pogreb pokojne se je vršil dne 11. decembra iz naše katoliške cerkve sv. Trojice na pokopališče, kjer smo izročili materi zemlji njene telesne ostanke.
Tem potom se najprisrčneje zahvaljujem vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihajali pokojno tolažit v dnevih njene mučne bolezni in potem, ko so prihajali v tako obilnem številu jo kropit, ko se je nahajala na mrtvaškem odru.
Zlasti se zahvaljujem vsem za darovane vence in cvetlice in vsem. ki so jo spremili na pokopališče k zadnjemu počitku.
Pokojna je bila rojena v tari Stopiče pri Novem-mestu na Dolenjskem. Bila je blaga žena in dobra mati svojim otrokom katere zapušča tri po številu v starosti od 3 do 8. let.
Draga soproga in mati, s solzami zremo za teboj, ko si nas zapustila, ko smo te vsi najbolj potrebovali; vendar božja volja je tako, in tej se klanjamo. Počivaj v miru in naj ti bo lahka tuja ameriška žemljica! Nad zvezdami pri Bogu in Mariji pa prosi za nas, da se gori zopet veseli in srečni snidemo. Naj Ti sveti večna luč!
Žalujoči ostali: John Cimperman, soprog, Rosie, Mary in Hedvick otroci. Mary Nilharčič.. sestra.
Indianapolis. Ind. 2. januarja 1923. a
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. IXL
Roiakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELE2-TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotrai. .pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. najnižje cene. Ro^gki obrnite se vselei na svoieea rojaka!
mm
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate ke za slovenska društva izdeluje naibolie in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
IZPLAČILA
y ameriških dolar iih še vedno j izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drueod.
V Tueroslaviji ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone.
Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Si -.00 po -o centov. —- od Si ^.00 do S^o.oo po centov, — od $^0.00 do vs^o.oo po s1.00. za izplačila, ki presegajo $^0.00 računamo 1 cent in pol od do-laria. ali po $1.^0 od sto dolar-lev. H tem pristojbinam je še nridiati za vsako posamezno nino-
poiiljatev 1 ^ centov za oošt-
BANČNI ODDELEK
EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Zakaj naš narod zaupa svoje bančne posle nam
Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno po^ ročamo vse naše poslovanje, ker je naša banka pod vladnim in državnint nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in posebno^ pa še, ker imamo sposobno in izvrstno uradništvo in upravni odlbor, ketr smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi naše poštenosti in točnosti^ pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja.
VSAKI MORE PRI NAS
*
vložiti varno svoj denar,	' A
kupiti prvovrstne hipoteke (mortgage),
poslati denar na vse strani sveta,
kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte,
kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde.
Ce ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 ali več, urediti kakšn* zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, ali pa urediti kako gos-* podarsko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo ali za^ druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo
NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO* JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH* KATERA IMA NAD TRINAJST MILIJONOV DOLARJEM IMOVINE, in to je.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave. in vogal 19ste ulice
CHICAGO, ILL.
KAPITAL IN PREBITEK
$1,250,000.00
BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI
M
■PlgiP^yF
\
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek.
"Vse to je res," pritrjuje gospodinja, "pa jaz jih vendarle ne prodam, sram bi me b$o, če bi o tem začeli ljudje govoriti."
"Sram? Zakaj? Kako govorite?" se jezi kupec. "Ali ne poznate Poldka? Znam molčati ko grob. Niti misliti si ne morete, Čigave lase sem že jaz odnesel v tej-le torbi, in nihče ne ve za to. Ali sem kdaj imenoval koga? Tudi o vas ne bo zvedela živa
duša."
"Morda vas je kdo videl, ko ste šli sem."
"Naj vidi! Lahko tudi vpraša: Poldek, kaj si delal pri Pora-zilpvih? Tisoč odgovorov imam: laneno seme sem prodajal gospodinji, kupoval sem žito, nesel sem pokazat blago za obleko, vprašal sem radi platna in podvez! Pa naj si vsak sam izbira iz tega, kar mu drago* Ne bodite torej nespametna, dajte si dopovedati in sedite semkaj na stolček, lepo nizko, tako." In že je vlekel od peči nizek stolček, na kateri je navadno sedala Dodla, kadar js kurila,
j' 111 Pa mož se bo jezil," je oporekala Dodla trdo. skoro ostro.
kakor bi se zavedela iz omame.
"Mož? Smejati se vam moram!" je začenjal zopet Poldek potrpežljivo in mehko. "Ali je treba, da mu o tem pravite? Molčite kakor jaz! Ali mislite, da ne vem. kako je pri vas navada? Vi spite vendar z zavezano glavo in vaš mož vas sedaj najbrž ne razpleta več, saj niste več mlada, in take norosti imata že zn ' seboj. In ko se ob sobotah umivate in češete, izkopljite najprej lepo otročičke, oblecite jim čiste srajčke, spletite jim lase in jih položite v posteljo; šele nazadnje, ko že vsi — tudi mož spe, pokleknite še vi. se umijte in počešite. No. recite sama. če ni res?"
"Da. prav tako je. res," je pritrdila Dodla: a še se je branila. "Pa mož bo sr/oznal po ruti."
"Nič ne bo^spoznal. Strup vzamem, da ne bo nič poznal. Saj vendar nočem vseh vaših las. Spredaj, zadaj in pri ušesih vam iih pustim, samo iz srede jih izstrižem, šq poznalo se ne bo; iz teh, ki ostanejo, si naredite lep svitek. povrh vam dam nov velik glavnik in ta bo napel ruto, da nihče ne opazi."
"Pa zakaj jih tako hočete? Kaj boste ž njimi?"
"Tudi-4:o vam povem. Zakaj ne bi povecial ? Ravnateljica v mestu, silno visoka gospa, je imela vročinsko bolezen in lasje so ji izpadli. Glavo ima kakor koleno. Ker nosi klobuk, mora imeti lase. Poklicala me je, pa je rekla: Poldek. Vi ste pripraven človek, tu imate vzorec, preskrbite mi ravno take lase. moram si dati narediti lasuljo, pa niti v Pragi nimajo takih las. Ko sem videl vzorec, si mislim. Pa prav take ima Zgornja Porazilka v Klenči in samo ona; naravnost k njej grem. Menda ne boste pustili, da odidem praznih rok!"
"Koliko mi torej daste zanje?"
"Bog mi je priča, da jih bom drago plačal; vzamem jih samo toliko, kolikor bom zgrabil z roko. in takoj bom dal petak zanje!" In že je vlekel obrabljeno denarnico iz žepa.
Petak! Kako ga je Dodla potrebna! Veliko bi s petakom "opravila. A vendar se je obotavljala, molčala in premišljevala.
"Hitro torej." je silil Poldek, "vsak trenutek lahko kdo pride. Naj bo. to rut<\ s cveti vam dam še povrh! — No. torej! — Sedite že enkrat!" Odpiral je torbo v naglici, izvlekel gla\®nik ir škarje in prigovarjal Dodli. "Saj ste še mlada, lasje vam bodo še zrastli. pa še bolj gosti in dolgi, kakor jih imate sedaj."
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Piemišljuje: kaj bo pripravila za zajterk, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,
Phone: Canal 6319.
Chicago, 111.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase," doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to! *
o ^/fr* '	i
RS
DC C.

POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom Sirom Amerike za naročila. 6 spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921. St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
1

Dodla niti sama ni vedela kako in že je sedela na pručici. Poldek ji je odvzel ruto, potegnil glavnik iz las in jih razpustil. Kot kačice so zdrsnile kite po hrbtu navzdol skoraj do tal. Lasuljar je vzel škarje in glavnik, razčesal spretno bogate lase, da so pokrivali sedečo Dodlo kcc svilnta plašč. Nato*je vzel v roko najdaljše, potegnil zanje kmetico in rekel: "Torej te-le bom vzel, kaj?"
Čudno hrepenenje po denarju se je polastilo Dodle v tem trenutku.
"Dajte sedem goldinarjev in lasje so vaši," je kriknila z nenaravnim glasom, kakor bi iz nje govoril kdo drugi. Nato je za-tisnila oči. V tem je začutila^ na temenu glave prav pri koži škarje ; njih mrzlo jeklo jo je zazeblo, da jo je mraz spreletel po hrbtu, in že je pod njimi zahrustalo enkrat, dvakrat tretjič . . .
"No. vidite, je že končano," se je nasmehnil PoMek; zamahnil je zmagoslavno z lasmi, jih pogledal proti luči, spretnn zvezal v vozel kot lan, da se ne bi zmešali, in jih vložil v torbo. A Dodla je 7. glavo med rokami obsedela na stolčku kot odre-venela.
"Hitro, mati, hitro si zavežite glavo, glavnik v lase in delajte se, kot bi se ne bilo zgodilo nič," je silil Poldek in štel na mizo sedem srebrnih goldinarjev. Videl je, kako je kmetica žalostna in si briše objokane oči s predpasnikom ; celo njemu je zadrhtelo srce v prsih, smilila se mu je; zato je dodali povrh še ruto s cveti in hitro odšel, da ga ne bi morda sočutje zapeljalo k še večji ra-d udarnosti.	*
"Samo revščina, vsega je revščina kriva," je jecljala med zob-j mi Dodla in sram jo je bilo, kakor bi jo bil kdo ravnokar oskru-j nil. Kot je bila vajena, si je zavila glavo v ruto, a ni si upala! pogledati na mizo. Gnusil se ji je ta denar . .
V tem so zaropotale coklice na dvorišču.
"Za Boga. nekdo gre k nam," se je ustrašila, skočila k mizi, izvlekla miznico. zagrabila ruto in pometla ž njo goldinarje v miznico, jih pokrila z ruto in se zagledala v vrata. Janezk je pritekel z njive.
"Poslali so me, kaj se vam je zgodilo, da vas tako dolgo ni ^ kosilom," je sporočal že med vrati.
t
"Prepozno prihajaš; zakaj pa nisi, ljubo dete, prišlo vsaj četrt ure prej?" je rekla mati in vzela sinka v naročje — ter izbruhnila v dolg jok, ki jo jfe pomiril.
CDalie sledi.)

Tisti človek, ki v resnici kai dobreea stori, se ne potrebuje sam hvaliti pred svetom.
družbi.
Ali ni čuden svet? Dokler ženske še dekleta, govore
Kadar ima kaka ženska kai bodo delale, ko bodo omože! zgodovinskega za seboi, da ii ie ko pa se omože pa govore v čast in ponos, tedai kai take-1 So delale, ko so bile še "ledik ga nikoli ne pozabi omeniti v frei" . . .

DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. 1 Jos. Bielak, lastnik 1949 W. 21 st Street,	CHICAGO, ILL.
SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših. trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene. kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črevlje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno eana ceno ie moje geslo!
uoni	J	...
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM!".
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.

m
+	4>
1 Dolžnost Slovencev v Chicago %
t +
* * * * * * + * * +
je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na nase ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik.
255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * $ * * *
i

0
POZOR!
Ali ste že kdaj kadili naravne "HAVANA CIGARE"? Če jih še niste poizkusite jih ! Boljših ci-
jrar na svetu ni
NATURAL CIGAR COMPANY Izdelovalci NARAVNIH	HAVANSKIH
1716 West 22nd Street,
Telephone: Canal 6558.
CIGAR Chicago, 111.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo!
* ' 4
Letna razprodaja po
• v
zmzani ceni!
ZA MOZE IN MLADENIČE OBLEKE IN SUKNJE PO POSEBNI ZNIŽANI CENI OD 25% DO 33% POPUSTA!
Vse obleke in suknje so iz najboljših izdelovalnic in narejene natančno, da prijajo vsakemu, ki jih kupi. Narejene so natančno po "ATLAS" vzoru.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO BOGATO ZALOGO OBLEK IN SUKENJ, KI SO NASTAVLJENE TE DNI PO: $19.50 — $23.85 —$28.50 — $33-50.
VSE FANTOVSKE OBLEKE, "MACKINAWS" IN POVRŠNE SUKNJE SO ZNATNO ZNIŽANE.
POSEBNE CENE SO NASTAVLJENE NA MOŠKE HLAČE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
I List Edinostc f
* * + + * * * +
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pra' ice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
* —
A	•	"	'f	' • -
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
* * + + * * + * * * *